ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RfCf.NSIONI E RHAZIONI /REVIEWS i\ND REPORTS, 201-ll4 Manca Plazar UREDITEV ORNITOLOŠKEGA REZERVATA V ŠKOCJANSKEM ZATOKU Projekt obravnava območje Škocjanskega zatoka pri Kopru kot redek ekosistem polslanega močvirja. Cilj je ureditev zeleno-vodnega pasu okoli mestnega jedra Kopra in ornitološkega rezervata v Škocjanskem zatoku. Ureditev naravnega parka v urbaniziranem obalnem pasu poskuša ustvariti trajnosten, uravnote:2:en urbano - krajinski mozaični sistem. Pri ureditvah so uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohranjeni obstoječi biotopi, da je poseganje v naravne procese in prostor čim manjše. Škocjanski zatok, s kopnim obdano morje, je nastal kot posledica človekovih posegov v naravno okolje, z zasipanjem plitve obalne lagune in gradnjo Luke Koper (Tonin, 1993). Območje Škocjanskega zatoka predstavlja neureje- no, onesnaženo območje ob starem mestnem jedru. Vanj segata mrtva rokava Badaševice in Are, preko umetnega preliva pa je povezan z morjem (}amjak, 1996). Pogled s celine proti mestnemu jedru in Luki je neprijazen, saj vidimo napol zasuto močvirje in za njim smetišče, skladišče in parkirišče tovornjakov. Zatok sodi med mohiščne ekosisteme, ki so temeljnega pomena za varovanje integritete vodnega cikla in biološke pestrosti. V vodnem ciklu so prav mokriščni ekosistemi: poplavne ravnice, sladkovodna močvirja in ustja rek osnovnega pomena. Sodijo med "kritične ekosisteme", ki jih je v primeru degradacije ali uničenja treba povrniti v stanje, podobno prvotnemu. Njihova gospodarska in ekološka vrednost je zelo visoka, saj predstavljajo območja velike biološke pe- strosti, filtrirajo onesnaževalce, vzdr:2:ujejo raven pod- talnice in pomagajo vzdr:2:evati ravnotežje pri spre- membah v vodnem režimu. Škocjanski zatok sodi tudi med območja izredne biološke pestrosti. Razvil se je v brakično močvirje, enega najredkejših in najbolj ran- ljivih habitatov z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Zatok spada med ornitološko lliljpomembnejša področja v celi Sloveniji. Ptice ga uporabljajo kot pre- zimovališče, selitveno postajo in gnezdišče (Makovec et. a/., 1993; Škornik et. a!., 1990; Sovinc, 1996; Škor- nik, 7990), Ureditev ornitološkega rezervata v Škocjanskem za- toku, ki ga predlaga projekt, bi primerno razrešila večino danes obstoječih te:2:av v prostoru. Škocjanski zatok kot naravni park vključuje v zeleno vodni pas, ki obdaja staro mestno jedro Kopra. Naravni park bi postal področje za sprostitev napetosti, ki nastajajo ob ne- skladnih dejavnostih v okolici zatoka. Park bi nudil lep pogled z okoliških gričev ter s ceste in železnice, ki pripeljeta v Koper. Vtis o mestu bi bil tako mnogo bolj prijeten in zanimiv, saj bi bil Koper s te strani videti kot Prikaz ureditve ornitološkega rezervata. Scheme of the omitho/ogical reserve's arrangement. otok. Z ureditvijo rezervata bi očistili Badaševico, Aro in preliv z morjem, poglobili in očistili bi dno zatoka in odstranili smetišče ob robu vodne površine. Kot številna obalna močvirja bi tudi Škocjanski zatok ob primerni ureditvi deloval kot ogromna naravna čistilna naprava. Osnovni namen naravnega rezervata je zašllta biološke pestrosti, rastlinskih in tivalskih vrst. Skladno s tem moi-a biti n,ir,wni park netržno in neturistično usmerjen Z upoštevanjem lega bi lahko vanj vnesli tudi druge programe. Naravni park bi poleg osnovne pridobi! tudi informativno, izobraževalno, vzgojno in rekre- acijsko vlogo. Območje bodočega naravnega rezervata leži tik ob starem mestnem jedru in ga lahko obogati tudi programsko, saj je v samem mestnem jedru in okoliških naseljih le malo urejenih parkovnih površin, zaradi prisotnosti Luke v samem mestu pa je okrnjen tudi stik prebivalcev z mmjem. Naravni rezervat bi lahko deloval kot alternativna oblika mestnega parka. S tem bi se bivalna kultura mesta povišala. V parku bi prebiv;ilci mesta in okoliških naselij opazovali in sroznavali močvirsko in solinsko rastlinstvo in Zivalstvo, redke in ogrožene ptice ter ostalo značilno submedi- teransko vegetacijo. Večina prebivalcev je na Koprsko prise)jenih in ne poznajo značilnih močvirskih krajin- skih elementov, s katerimi bi se lahko seznanili ob izletih v park in tako pridobili tudi nov odnos do krajine in dediščine. Opazovalna pot skozi rezervat bi lahko delovala kot sprehajališče, v delu rezervata bi v umetno mlako n;,seli!i čim več tipičnih predstavnikov rastlinstva in živalstva, kot zanimivost bi uredili ogrado s konji ali oslički. Vsi posegi v ZJtok, ki jih predvideva ureditev orni- tološkega rezervata, so kar najmanjši in se omejujejo na dopolnjevanje obstoječe prostorske sheme ter iskanje novih povezav in vzorcev znotraj nje same. Pri načr­ tovanju rezervata so bili uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohr<1njeni obstoječi biotopi, zaradi čim manj- šega poseganja v naravne procese. Vsi habitati so 206 ANNALES 12/'98 OCENf IN POROČILA/ RECENSIONI E RHAZIONI ! REVIEWS ANO R!'PORTS, JOJ,214 oblikovani z nasipi, kanali, lu:2:ami, poloji in trstičjem. Pofoji so nekaj centimetrov visoke mu!jaste sipine. Tu ptice gnezdijo in nabirajo hrano. Da bi bili pred vetrovi in valovi kar najbolje zaščiteni, so razčlenjeni v smel'i brezvetrja. luže ležijo v smeri največjega zatišja vetrov. Nagnjene so pod kotom 75° glede na smer najpo- gostejšega pihanja, kar pomeni tudi smer nagiba t1·sja 1 ki tako luže delno zakrije in še dodatno zaščiti pred vetrom. Kanali ležijo v smeri najmočnejšega juga. Ta smer zagotavlja hitro namakanje in prelet. Tudi trstičje zaradi vetra raste v isti smeri, kar zagotavlja minimalno zaraščenost in odprtost kanalov. Rob trstičja nudi pticam hrano in predvsem zavetje, zato je prav tako kot Jute za gnezdenje razčlenjen v smeri brezvetrja. V Škocjanskem zatoku so urejeni štirje rnzlični habitati, ciljno usme1jeni k določenim vrstam ptic kot gnezdišča, prezimovališča ali selitvene postaje. Bra- kično močvirje in izlivi rek predstavljajo veliko skle- njeno vodno površino. Ustje reke Badaševite je urejeno kot sanitarno močvirje, zasajeno s trsjem, ki deluje kot čistilna naprava za organske odplake in težke kovine. Plitvine in po!oji ležijo v odprti vodni površini in predstavljajo izoblikovanost dna, ki se dvigne nad pas plimovanja. V nadomestnem biotopu trstičje, značilno za zatok, raste v dveh oblikah: v okoli 20 metrov širokih pasovih in ob kanalih. Sladkovodno močvirje leži na Bonifiki, depresijskem območju med trstičjem in rečico Aro, zaradi ž.e prej obstoječe mreže kanalov, ki po- magajo uravnavati vodni nivo močvirja. V naravnem rezervatu so urejeni tudi naravo- varstveno središče, opazovalne poti in opazovalnica. V sklop sodijo še preletovalnica za divje ptiče, ograda za konje in mlaka kot živa maketa rezervata, namenjena predvsem ogledu šolskih skupin. Preureditve območja nekdanje bolnišnice v Ankaranu z vnosi programov Luke Koper, .<;/ovenske vojske in pri- morske univerze. Rearrangement of the area of the former Ankaran hospi- tal with entries of the programmes made by the Port of Koper, S/ovene Army and the Primorska University. 207 Mateja Kaudek in Martina Tomšič OBMO(:JE NEKDANJE BOLNIŠNICE ZA TUBERKOLOZNE BOLNJKE V ANKARANU Osnovni namen naloge je bilo preoblikovati in oživiti razvrednotene prostore ob morju v območju nek- danje bolnišnice za tuberkolozne bolnike v Ankaranu. Na severu obmoc'je omejuje cesta Bivje - Anka1·an - Lazaret, na jugu morje, na vzhodu luška napajalna cesta in na zahodu stranska cesta proti Sv. Katarini. Tako kot v večjem delu slovenskega obalnega pasu sta tudi tu v ospredju problema intenzivne urbanizacije obale in propadanje naravnih in kulturnih spomenikov. Obenem se s širjenjem Luke vse bolj zmanjšuje del dostopnega obalnega pasu. Za to območje obstajajo ureditveni načrti, ki predvidevajo v zalivu ureditev še tretjega pomola te1· namestitev centra slovenske vojske v nekdanji ankaranski bolnišnici. Posledica tega bo pre- tvorba obravnavanega prostora v nadzorovano območje in s tem zaprt prost dostop do morja kot splošne javne dobrine. Park pod cesto Bivje - Ankaran, ki je nastal v začetku tega stoletja v sklopu zdraviliških objektov, predstavlja eno največjih parkovnih ureditev v območju občine Koper, Kljub izredni dendrološki pestrosti ostaja park, kakor tudi arhitekturno edinstveni objekti nekdanje bol- nišnice v njem, prepuščen času. Z zasipavanjem morja je poleg tega prostor izgubi! svojo glavno kvaliteto - stik z morjem. Ob upoštevanju programa in usmeritev, izdelanih za obravnavano območje tretjega pomola, sva predvideli posege, ki bi na novo ovrednotili izginjajoče kvalitetne prvine v prostoru. Pri razvrščanju programov sva upo- števali kriterije sorodnosti, različne introve1tiranosti in predvsem primernosti prostorskih danosti za posamezen program: tako programu Luke ob reguliranem kanalu sledi program centra slovenske vojske, kampus v objektih nekdanje bolnišnice ter program primorske uni- verze ob JZ robu parka. Pri oblikovanju nove prostorske zasnove je imel pomembno vlogo obstoječi kanal; z 11jegovo regulacijo sva oblikovali ločnico med Luko in ostalim območjem, z razširitvijo njegovega ustja pa omogočili dostop plovil do centra slovenske vojske ter vpliv morja globlje v naravno zaledje. Nov pomol Luke sva oblikovali glede na določila danega prostora: ob potrebi po dodatnih operativnih površinah sva predvi- deli njegovo foitev v zaledje. Center slovenske vojske sva zasnovali kot vase usmerjen sistem posameznih stavbnih blokov, objekt stare bolnišnice sva namenili kampusu, v obstoječih obcestnih stavbah pa sva pred- videli javni program, ki bi služil unive1zi in naselju Sonček. Tretjo univerzo z vsemi ustreznimi športnimi površinami sva umestili ob JZ rob parka in ga na ta način vključili v širši program kot sestavni del javnih površin, pri njegovi krajinski ureditvi pa sva upoštevali ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RfCf.NSIONI E RHAZIONI /REVIEWS i\ND REPORTS, 201-ll4 Manca Plazar UREDITEV ORNITOLOŠKEGA REZERVATA V ŠKOCJANSKEM ZATOKU Projekt obravnava območje Škocjanskega zatoka pri Kopru kot redek ekosistem polslanega močvirja. Cilj je ureditev zeleno-vodnega pasu okoli mestnega jedra Kopra in ornitološkega rezervata v Škocjanskem zatoku. Ureditev naravnega parka v urbaniziranem obalnem pasu poskuša ustvariti trajnosten, uravnote:2:en urbano - krajinski mozaični sistem. Pri ureditvah so uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohranjeni obstoječi biotopi, da je poseganje v naravne procese in prostor čim manjše. Škocjanski zatok, s kopnim obdano morje, je nastal kot posledica človekovih posegov v naravno okolje, z zasipanjem plitve obalne lagune in gradnjo Luke Koper (Tonin, 1993). Območje Škocjanskega zatoka predstavlja neureje- no, onesnaženo območje ob starem mestnem jedru. Vanj segata mrtva rokava Badaševice in Are, preko umetnega preliva pa je povezan z morjem (}amjak, 1996). Pogled s celine proti mestnemu jedru in Luki je neprijazen, saj vidimo napol zasuto močvirje in za njim smetišče, skladišče in parkirišče tovornjakov. Zatok sodi med mohiščne ekosisteme, ki so temeljnega pomena za varovanje integritete vodnega cikla in biološke pestrosti. V vodnem ciklu so prav mokriščni ekosistemi: poplavne ravnice, sladkovodna močvirja in ustja rek osnovnega pomena. Sodijo med "kritične ekosisteme", ki jih je v primeru degradacije ali uničenja treba povrniti v stanje, podobno prvotnemu. Njihova gospodarska in ekološka vrednost je zelo visoka, saj predstavljajo območja velike biološke pe- strosti, filtrirajo onesnaževalce, vzdr:2:ujejo raven pod- talnice in pomagajo vzdr:2:evati ravnotežje pri spre- membah v vodnem režimu. Škocjanski zatok sodi tudi med območja izredne biološke pestrosti. Razvil se je v brakično močvirje, enega najredkejših in najbolj ran- ljivih habitatov z veliko pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst. Zatok spada med ornitološko lliljpomembnejša področja v celi Sloveniji. Ptice ga uporabljajo kot pre- zimovališče, selitveno postajo in gnezdišče (Makovec et. a/., 1993; Škornik et. a!., 1990; Sovinc, 1996; Škor- nik, 7990), Ureditev ornitološkega rezervata v Škocjanskem za- toku, ki ga predlaga projekt, bi primerno razrešila večino danes obstoječih te:2:av v prostoru. Škocjanski zatok kot naravni park vključuje v zeleno vodni pas, ki obdaja staro mestno jedro Kopra. Naravni park bi postal področje za sprostitev napetosti, ki nastajajo ob ne- skladnih dejavnostih v okolici zatoka. Park bi nudil lep pogled z okoliških gričev ter s ceste in železnice, ki pripeljeta v Koper. Vtis o mestu bi bil tako mnogo bolj prijeten in zanimiv, saj bi bil Koper s te strani videti kot Prikaz ureditve ornitološkega rezervata. Scheme of the omitho/ogical reserve's arrangement. otok. Z ureditvijo rezervata bi očistili Badaševico, Aro in preliv z morjem, poglobili in očistili bi dno zatoka in odstranili smetišče ob robu vodne površine. Kot številna obalna močvirja bi tudi Škocjanski zatok ob primerni ureditvi deloval kot ogromna naravna čistilna naprava. Osnovni namen naravnega rezervata je zašllta biološke pestrosti, rastlinskih in tivalskih vrst. Skladno s tem moi-a biti n,ir,wni park netržno in neturistično usmerjen Z upoštevanjem lega bi lahko vanj vnesli tudi druge programe. Naravni park bi poleg osnovne pridobi! tudi informativno, izobraževalno, vzgojno in rekre- acijsko vlogo. Območje bodočega naravnega rezervata leži tik ob starem mestnem jedru in ga lahko obogati tudi programsko, saj je v samem mestnem jedru in okoliških naseljih le malo urejenih parkovnih površin, zaradi prisotnosti Luke v samem mestu pa je okrnjen tudi stik prebivalcev z mmjem. Naravni rezervat bi lahko deloval kot alternativna oblika mestnega parka. S tem bi se bivalna kultura mesta povišala. V parku bi prebiv;ilci mesta in okoliških naselij opazovali in sroznavali močvirsko in solinsko rastlinstvo in Zivalstvo, redke in ogrožene ptice ter ostalo značilno submedi- teransko vegetacijo. Večina prebivalcev je na Koprsko prise)jenih in ne poznajo značilnih močvirskih krajin- skih elementov, s katerimi bi se lahko seznanili ob izletih v park in tako pridobili tudi nov odnos do krajine in dediščine. Opazovalna pot skozi rezervat bi lahko delovala kot sprehajališče, v delu rezervata bi v umetno mlako n;,seli!i čim več tipičnih predstavnikov rastlinstva in živalstva, kot zanimivost bi uredili ogrado s konji ali oslički. Vsi posegi v ZJtok, ki jih predvideva ureditev orni- tološkega rezervata, so kar najmanjši in se omejujejo na dopolnjevanje obstoječe prostorske sheme ter iskanje novih povezav in vzorcev znotraj nje same. Pri načr­ tovanju rezervata so bili uporabljeni obstoječi prostorski členi in ohr<1njeni obstoječi biotopi, zaradi čim manj- šega poseganja v naravne procese. Vsi habitati so 206 ANNALES 12/'98 OCENf IN POROČILA/ RECENSIONI E RHAZIONI ! REVIEWS ANO R!'PORTS, JOJ,214 oblikovani z nasipi, kanali, lu:2:ami, poloji in trstičjem. Pofoji so nekaj centimetrov visoke mu!jaste sipine. Tu ptice gnezdijo in nabirajo hrano. Da bi bili pred vetrovi in valovi kar najbolje zaščiteni, so razčlenjeni v smel'i brezvetrja. luže ležijo v smeri največjega zatišja vetrov. Nagnjene so pod kotom 75° glede na smer najpo- gostejšega pihanja, kar pomeni tudi smer nagiba t1·sja 1 ki tako luže delno zakrije in še dodatno zaščiti pred vetrom. Kanali ležijo v smeri najmočnejšega juga. Ta smer zagotavlja hitro namakanje in prelet. Tudi trstičje zaradi vetra raste v isti smeri, kar zagotavlja minimalno zaraščenost in odprtost kanalov. Rob trstičja nudi pticam hrano in predvsem zavetje, zato je prav tako kot Jute za gnezdenje razčlenjen v smeri brezvetrja. V Škocjanskem zatoku so urejeni štirje rnzlični habitati, ciljno usme1jeni k določenim vrstam ptic kot gnezdišča, prezimovališča ali selitvene postaje. Bra- kično močvirje in izlivi rek predstavljajo veliko skle- njeno vodno površino. Ustje reke Badaševite je urejeno kot sanitarno močvirje, zasajeno s trsjem, ki deluje kot čistilna naprava za organske odplake in težke kovine. Plitvine in po!oji ležijo v odprti vodni površini in predstavljajo izoblikovanost dna, ki se dvigne nad pas plimovanja. V nadomestnem biotopu trstičje, značilno za zatok, raste v dveh oblikah: v okoli 20 metrov širokih pasovih in ob kanalih. Sladkovodno močvirje leži na Bonifiki, depresijskem območju med trstičjem in rečico Aro, zaradi ž.e prej obstoječe mreže kanalov, ki po- magajo uravnavati vodni nivo močvirja. V naravnem rezervatu so urejeni tudi naravo- varstveno središče, opazovalne poti in opazovalnica. V sklop sodijo še preletovalnica za divje ptiče, ograda za konje in mlaka kot živa maketa rezervata, namenjena predvsem ogledu šolskih skupin. Preureditve območja nekdanje bolnišnice v Ankaranu z vnosi programov Luke Koper, .<;/ovenske vojske in pri- morske univerze. Rearrangement of the area of the former Ankaran hospi- tal with entries of the programmes made by the Port of Koper, S/ovene Army and the Primorska University. 207 Mateja Kaudek in Martina Tomšič OBMO(:JE NEKDANJE BOLNIŠNICE ZA TUBERKOLOZNE BOLNJKE V ANKARANU Osnovni namen naloge je bilo preoblikovati in oživiti razvrednotene prostore ob morju v območju nek- danje bolnišnice za tuberkolozne bolnike v Ankaranu. Na severu obmoc'je omejuje cesta Bivje - Anka1·an - Lazaret, na jugu morje, na vzhodu luška napajalna cesta in na zahodu stranska cesta proti Sv. Katarini. Tako kot v večjem delu slovenskega obalnega pasu sta tudi tu v ospredju problema intenzivne urbanizacije obale in propadanje naravnih in kulturnih spomenikov. Obenem se s širjenjem Luke vse bolj zmanjšuje del dostopnega obalnega pasu. Za to območje obstajajo ureditveni načrti, ki predvidevajo v zalivu ureditev še tretjega pomola te1· namestitev centra slovenske vojske v nekdanji ankaranski bolnišnici. Posledica tega bo pre- tvorba obravnavanega prostora v nadzorovano območje in s tem zaprt prost dostop do morja kot splošne javne dobrine. Park pod cesto Bivje - Ankaran, ki je nastal v začetku tega stoletja v sklopu zdraviliških objektov, predstavlja eno največjih parkovnih ureditev v območju občine Koper, Kljub izredni dendrološki pestrosti ostaja park, kakor tudi arhitekturno edinstveni objekti nekdanje bol- nišnice v njem, prepuščen času. Z zasipavanjem morja je poleg tega prostor izgubi! svojo glavno kvaliteto - stik z morjem. Ob upoštevanju programa in usmeritev, izdelanih za obravnavano območje tretjega pomola, sva predvideli posege, ki bi na novo ovrednotili izginjajoče kvalitetne prvine v prostoru. Pri razvrščanju programov sva upo- števali kriterije sorodnosti, različne introve1tiranosti in predvsem primernosti prostorskih danosti za posamezen program: tako programu Luke ob reguliranem kanalu sledi program centra slovenske vojske, kampus v objektih nekdanje bolnišnice ter program primorske uni- verze ob JZ robu parka. Pri oblikovanju nove prostorske zasnove je imel pomembno vlogo obstoječi kanal; z 11jegovo regulacijo sva oblikovali ločnico med Luko in ostalim območjem, z razširitvijo njegovega ustja pa omogočili dostop plovil do centra slovenske vojske ter vpliv morja globlje v naravno zaledje. Nov pomol Luke sva oblikovali glede na določila danega prostora: ob potrebi po dodatnih operativnih površinah sva predvi- deli njegovo foitev v zaledje. Center slovenske vojske sva zasnovali kot vase usmerjen sistem posameznih stavbnih blokov, objekt stare bolnišnice sva namenili kampusu, v obstoječih obcestnih stavbah pa sva pred- videli javni program, ki bi služil unive1zi in naselju Sonček. Tretjo univerzo z vsemi ustreznimi športnimi površinami sva umestili ob JZ rob parka in ga na ta način vključili v širši program kot sestavni del javnih površin, pri njegovi krajinski ureditvi pa sva upoštevali