Jan Lego. Ob sedemdesetletnici prijatelja slovenskega učiteljstva in šolstva. (Konec.Kot glavni predmet v svojem delovanju na polju češkoslovanskega zbliževanja si je izbral Lego slovensko dijaštvo, zlasti pa poslušalce ljubljanskega učilišca, ter mlajše učitelje po vsi Sloveniji. S posredovanjem šolskega vodje Radoslava Knafliča in drugih oseb je razdal dijaštvu in učiteljstvu do 45 češko-nemških besednjakov, 60 čeških slovnic ter drugih primernih čeških del, zlasti 50 iztiskov ,,B_bičke" Božeae Niemcove in vse spise Beneša Tfebinskega, in to s tem namenom, da bi se seznanila slovenka mladina s češkim jezikom in njegovo bogato književnostjo. Vse to je razposlal na svoje stroške. Ako pomislimo, da ima naročenih tudi celo veS slovenskih časopisov, potem bi se pač morala skriti pred njim marsikaka naša nglava", ki nima skromnih dohodkov muzejskega uradnika, če bi jo vprašali, kako se v njeni hiši podpira slovenska knjiga in zanimanje zanjo. Razen naštetih del je sprosil mnogo knjig od čeških založnikov in knjigarjev. Bogato zbirko čeških knjig je poslal poleg tega tudi višji dekliški šoli v Ljubljani, med tem vsa dela Pr. St. Kodyma, ter rSlovenski Matici." Šolam v Kamniku, Kranju, Postojni, Sežani in drugod je poslal okrog sedem zabojev čeških rudnin, zlasti siluzijskih okamenin. V daljšem njegovem zaslužnem delovanju je treba omeniti njegovo delovanje, seznaniti češko javnost z vsemi razmerami slovenskega naroda, s pripovedovanjem o krasotah in lepotah njegove domovine, da bi tako povzročil ožjo zvezo naroda češkega z našim narodom in pohajanje prekrasnih in čarnih krajin Slovenije. V ta namen je prosil tedanjega starosto ljubljanskega Sokola, sedanjega župana Hribarja, da naj bi izkušal v sokolstvu delati za tem, da bi se v njegovi sredi osnoval planinski odbor, čegar namen bi bil zaznamovanje potov po slovenskih planinah s slovenskimi znamenji ter na tak način preprečiti nemškemu nAIpenvereinu", polastovati se slovenskih gorskih velikanov, kratkomalo, da bi bilo ohranjeno slovenskim planinam slovensko lice. To se je po Hribarjevem prizadevanju tudi uresničilo, in tako je nastalo iz onega planinskega odbora ljubljanskega Sokola sedanje aamostojno nPlaninsko društvo". Posledica tega Legovega stremljenja je bila dalje, da se je ustanovila poznejše v Pragi podružnica ,,Slov. plan. društva." — V tej smeri je deloval Lego dalje z besedo in pismom, in to s predavanji v nAmerickem klubu dam" in v visokošolskem društvu ,,Slaviji" o Sloveniji, v ,,Umelecki Besedi" pa o znatnih možeh in pisateljih slovenskega naroda. Njegovo predavanje o Bleiweisu v ,Um. Besedi" je počastil s svojo navzočnostjo tudi rajni dr. Fr. L. Rieger. Da je oživotvoril v Pragi šolo slovanskih jezikov, je bilo že prej omenjeno. Vsako teh predavanj je trpelo po poldrugo uro, ne da bi poslušalstvo, broječe do 100 oseb, niti malo utrujalo. In čestokrat se je dogodil zanimiv pojav, ko se je govornik, končavši, poklonil, da je poslušalstvo obsedelo, ker se mu ni dalo oditi. Njegova predavanja so jako ugajala zaradi primernega in živega opisovanja različnih pojavov iz življenja našega naroda, ne pa suha naštevanja raznih podatkov. Kot predsednik „češko slovenskega draštva", si je vzel Lego predvsem za nalogo, podpirati kolikor le mogoče slovensko mladinsko književnost, da bi ta našla užitka pri čitanju inda bise s tem slovenski narod vzgojil za čitajoč narod, kotjetočeški. Vta namen pošilja vsako leto znatnejše svote denarja na rflovensko za razpisovanje častnih nagrad za najboljše izvirne slovenske mladinske spise. Tudi ta čas, odkar deluje za nas Slovence doma v zlati Pragi, je Lego skrbel, da ni spremljal našega razvijanja le potom Sasopisja, temveč je ostal v osebni zvezi z znatnejšimi možmi širom vse nase domovine, da bi zajemal tako iz prvih in najzanesljivejših virov. In sicer je bil in je še dandanes v zvezi na poljn narodnosti z ljubljanskim županom Hribarjem, na književnem polju s trnovskim župnikom Vrhovnikom y Ljubljani, s pesnikoma Aškercem in Gregorči.em, s prof. Pleteršnikom v Ljubljani, prof. dr. Žinavcem v Kranju, z založnikom in ožjim prijateljem A. Gabrščekom v Gorici, s predsednikom učiteljske ,,Zyeze", L. Jelencem v Ljnbljani, z ravnateljem M. Neratom v Mariboru, s šolskim vodjo Rad. Knafličem na Štajerskem, ravnateljem sv. Mohorske tiskarne v Celovcu Vek. Legatom itd. Torej tudi tretja doba ni minila našemu slavljencu brezplodno. Tudi potem, ko se je umaknil v Prago, ni nehal živeti za svojo idejo, za delovanje za nas Slovence in za delovanje za svoj rod. Tudi v tej dobi dela neposredno v onih točkah, kjer sami ali še nimamo moči, ali še nismo spoznali vrzeli v narodnem življenju. To je predvsem mladinska kDJiževnost. 0 nji lahko trdimo, da je pri nas še v prvih povojih, in da se pojavljajo šele prve kali krepkega razvitka. če pogledamo na prve začetke v onih Časib, ko smo se začeli probujati, vidimo, da smo takrat morali biti zadovoljni, da smo pridobili prvih pravic pri vzgoji, da smo dobili najprej zunanje pogoje za uspešno delo — šolo. Ce pa pomislimo, da niti današnja šola še nikakor ne odgovarja potrebam, zato ni čudno, da še nikakor ne moremo govoriti o slovenski mladinski književno.ti, pod katero ne smemo razumevati samo gotovega števila tiskanih knjig, temveč moramo gledati na njeno notranjo vrednost. Seveda moramo imeti v mislib šolo po vsem Slovenskem in šolo, zadostujočo vsem potrebam raznih stanov naroda, ne posameznik pokrajin, a pod slovensko mladinsko književnostjo književnost, ki bode slovenska tudi po dubu. Naši prvi delavci na vzgojeslovnem polju spočetka niso mogli misliti, kaj bi dali mladini čitati, dokler ni dobila najprej abecednikov. Še tu so se morali pehati za vsako po zakonu zajam-.no drobtinico. Da še dandanes niso naše razmere ugodne mladinski književnosti, dokazuje pač najboljše to, da še do sedaj ni posvetila naša kritika svoje pozornosti književnosti. Kaj šele, da bi bilo uvidelo njeno važnost širše občinstvo. Opozorim naj le na dejstvo, dao edinem slovenskem mladinskem listu, ki pride v upoštev, o ,,Zvončku", še do danes ni prinesel noben iist večje ocene, razen par kratkih beležk, in ni noben dnevnik priporočil roditeljem tega lista, opozarjajoč na važnost v slovenskem duhu pisanega berila zanašo deco. Poročila o kakovosti papirja in o ceni še ni kritika. — S slovenjenjem različnih Šmidovih pripovedek ne moremo biti več zadovoljni, a za krepko procvitajočo mladinsko književnost pa se nismo dovolj močni. Kaj torej storiti? Zopet je Lego oni, ki je izprevidel, kje je treba zaataviti. Kakor je pred tolikimi leti nabral vsoto denarja za razpisovanje nagrad za glasbeno delo, nabira sedaj denar za razpis častnih nagrad za najbcljše mladinske spise. S tern se pripelje v kolo mladinskih pisateljev kolikortoliko boljših starejših in vzgoji več ali manj mlajših moči. In s tem se povzdigne mladinska književnost s stališča rokodelskega opravljanja a la indijanarce na višino, kjer jo bo morala začeti upoštevati tudi kritika, ne kritika apriornega zabavljanja ali hvalisanja, nego kritika opozarjanja in navajanja. Kaj je neki hval-žnejšega, kot tako delo, kjer gre za prve mladostne vtiske, ki so odloeilni za vse življenje pri vseh generacijah. Ko sva govorila z Legom o tem delu slovenske književnosti, mi je dejal: nV tem oziru nimate Slovenci prav ničesar. Niti ene primerne stvari na primer ni, ki bi jo dali otroku v roko, ko zapusti šolo. Velik naroden greh zagrešates tem, da šoli odraslo mladino prepusčate samo sebi. Vaša mladina nikjer nima prilike, da bi dobila pregled sedanjosti, ne ničesar o svoji zemlji, nima pojma o preteklosti, nima zveze z delovanjem v polpreteklih dneh, ker ji nihče ne razloži delovanja odločujočih mož, da bi jib razumela," Jubilant mora biti torej zopet bolj slovenski kot smo Slovenci sami. In bas ta točka njegovega delovanja za nas se mi tudi zdi najvažnejša. Edino tem potom si moremo ohraniti mladino sebi, jo navdušiti za narodno stvar, ji vcepiti slovenski ponos. To pa doženemo le sami kot sploh vse, ker šolska knjiga, dokler se bo tiskala na Dunaju, nam tega ne bo mogla opraviti. Takisto je uvidel Lego važnost tega, da se šola naše dijaštvo na visokih šolah praških, ter zaradi tega pomagal tudi z lastnimi gmotnimi sredstvi našim praškim visokošolcem. Kako različno je obzorje, ki se odpre našemu dijaku v Pragi, od onega na Dunaju in v Gradcu! Saj vidi tu vso kulturo, ki krepko khje vkljub tolikim in tolikim napadom sredi Evrope že od Ciril-Metodijskih časov sem. A kar je največ vredno, ta kultura je najlepše plačilo brezprimeme — samopomoči. Ker imamo Slovenci v marsikakem pasivnem oziru precej podobne razmere, je ravno Praga najpripravnejše mesto za razširjanje slovenskega obzorja. Baš dijastvo bo oni činitelj, ki bi najlažje razumelo to knlturo in izkušalo delovati za slično na domačih tleh. Lego gre še dalje. Njegova srčna želja je, da bi izvedel še to, da bi Češki in slovenski dijak prišla v ožjo stiko, da bi vzel Čeh Slovenca k sebi na kmete na počitnice in Darobe. S tem bi se naučili spoznavati medsebojno ves narod, in sicer temeljito, ker bi ga videli sredi njegovega delovanja in stremljenja. Velikanske važnosti bi bilo tudi za učitelje, ko bi se tega poprijeli ter bi se slovenski in češki učitelji medsebojno obisko va li. Kako bi delovalo na uašega učitelja tam doli s kakega od Boga pozabljenega kraškega kota, kadar bi prišel za nekaj tednov v veleobrtne kraje na severnem Ceškem, kjer vse šumi od dela in kar mrgoli pridnih delavskih rok. Koliko bi zopet imel užitka kak učitelj, ki se ne gane vsa leta iz Prage in bi prišel med naše gorske velikaue. S tem bi se temeljito medsebojno spoznali in ni dvoma, da bi to imelo nedoglednih posledic tudi za razvit.k skupnega slovanskega vzgojeslovja. Lego ni o tem samo teoriziral, temveč priše) pred vsem sam med nas, obhodil naše kraje, stopil v dotiko z našimi možmi, a doma ni deloval samo s peresom, temveč z onim, kar najbolj izda, z živo besedo. Saj je bil glas o Legi kot o izbornem predavatelju svoj čas v Pragi tako razsirjen, da ga je prosila 1. 1885. tudi -Evangelicka Beseda", da naj bi na njeni skupščini predaval o Mistru Janu s Husinca. Učinek tega predavanja je tako vplival, da ko se je polegla po zvršetku burna pohvala, in je stopil pod govorniški oder tedanji tajnik Štok ter pozval poslušalstvo, da bi delovalo za tem- da bi se postavil Mistru Janu s Husinca dostojen spomenik v Pragi ter da bi se kar sedaj pričelo s prvo zbirko, je bilo vse za to misel oduševljeno. Prvi, ki je izročil tajuiku prispevek, je bil predavatelj. Lego ni samo vzpodbujal k medsebojnemu spoznavanju, temvečje tudi takoj izkusal po svojib močeh občevanje omogočiti s tem, da je učil rojake našega jezika, a k nam pošiljal učne pripomočke za češčino. In koliko bi labko našli Slovenci zakladov v češki leposlovni in znastveni književnosti, ko bi se poprijeli češčine. S tem bi obenem izginil s tujo knjigo tuji duh, in navzeli bi se iz češke knjige poleg zmisla za realno delo tudi več samozavesti in ponosa tam, kjer je res umestno, ne glede že na novce, ki bi ostali domačinu. S tem bi bilo očrtano v glavnih potezah Legovo delovanje, pri katerem ga je podpirala kar najizdatnejše njegova soproga Antonija, rojena Lešnerjeva, s katero se je poročil dne 9. svečna 1876 v Myti. Najzanimivejše je pri Legovem delovanju to, da je deloval pri nas v najtežjih časih in to kot — uradnik. Nastopal je edino pravo pot* v uradu je točno vršil svojo dolžnost, da mu ni mogel nihče do živega. Ko je zadostil svoji uradni dolžnosti, pa ni del rok križem, temveč sele potem razvil pravo delovanje. On nam je najlepši primer, da tvori pravo važnost življenja ono delo, ki se mu vdamo z ljubeznijo in razumom, da našega življenje ne izpolni avanziranje v uradu, temveč ono delovanje, ki mu je odjek resnična življenska potreba. Koliko je bilo ekscelenc in druge take svetle gospode, pred katerimi je preprosti uradnik brez izkušenj in izpričal kar izginil. A vendar so se vsa ona bleščeča imena pozabila, pisarniški prah pokriva njibovo slavo, a Legovo ime se bo imenovalo vedno, kadarkoli se bo le govorilo o najtežjih trenutkih našega narodnega preporoda. On nam je obenem živa priSa, da smo dosegli vse, kar tvori sedaj pojem slovenski, izvenslužb enim potom, da smo morali vztvarjati izven oficijalnih dolžnosti svoj narodni obstoj in podlago za razvitje lastnih duševnih sil. Občudovanja in posnemanja je vredno, kako je Lego z železno doslednostjo in vztrajnostjo zasledoval vse dolgo življenje samo en smoter: pomagati Slovencem in zbližati nje in čehe. Ni seatimentalno vzdihoval, ko so ga srečavale ovire že pri prvem koraku na tej puti, temveč je vztrajno v svojem delokrogu nadaljeval. Koliko imamo Slovenci ljudi, ki pokrivajo svojo olenelost s irazami, češ, da ne najdejo za svoje delo pri ljudeh razumevanja! Gredo naj se užit od Lega, ki ni težil za bombastično slavo, temveč tiho in vztrajno delal. Koliko imamo mi ponesrečenih ekzistenc, ki imenujejo svojo onemogloat in nezmožnost, da bi opravljali na svojem mestu dolžnosti, premagovali težave, da bi zadobili s tem trden temelj: narodno mučeništvo! Koliko naših ljudi bi se moralo iti učit od Lega realnega dela v doslednem teženju za uresničljivim smotrom! Cut hvaležnosti nas mora prešiniti, če pogledamo, kaj je vse bil in še vedno je za nas mož, ki je prišel k nam z daljnega severa ter nam posvetil vse svoje življenje. Dosti uspehov vidi sicer že sedaj, ki ga lahko prepričajo, da ni živel zaman. Da jib bo videl še več, je odvisno od nas. Naša dolžnost je, da mu skažemo največjo hvaležnost s tera, da se umislimo v smisel in pomen njegovega delovanja, da se ga naučimo razumevati, da bomo vedeli, kje nadaljevati. Najbolj bo poplačan stem, če ga bomo razumeli. Obenem s tem šele prav spoznamo, kajimamo vnjem, po tem ga začnemošele dostojno ceniti. Na koncu naj navedem iz književnega delovanja Lege sledeča dela in daljše članke: Pruvodce po Slovinsku — Praba 1887. Mluvnice jazyka slovinskfeho — 2. vydani — Praha 1893. Mluvnice jazyka srbsko-chorvatskeho — Praha 1888. Slovinci — ,,Škola a život" 1885 — ^Hlas Naroda" 1886. Slovan in Nemec — Ljubljanski ,,Slovan" 1886. Zasluge češkega svečeništva za češko književnost. — Daljša razprava v celovškem" ,,Miru" 1889. Obrazy z Krajinska ,,Svetozor« 1872. in ,,Zlata Praha" 1884. članki o pomorstvu v Riegrovem ,,Naučnem Slovniku. Životopisi nekaterih slovenskih pisateljev in skladateljev in Dolenjsko, Gorenjsko in Bela Krajina v Ottovem ,,Naučnem Slovniku". Prispevke ima dalje v nRuchu" o vodji slovenskega naroda dr. BIeiweissu, in v nMuzejniku", leksikalni prispevek o posebnosti Ijudske govorice na Sedlčanskem itd. itd. Sedaj piSe v nNarodn6 Liste" feljtone iz svojih nVzpominek na Slovinsko". Jan Lego je ustanovnik nMinerve" v Pragi ter je bil uekaj let tudi član odbora tega društva, ki vzdržuje češko dekliško gimnazijo v Pragi. Dalje je častni član nČeškoslovenskega društva" in njegov dolgoletni predsednik; istotako ga je imenovalo svojim častnim članom češko visokošolsko druStvo »Slavia" v Pragi. * Legove zasluge za slovenski narod so deloma našle v Sloveniji zasluženega priznanja. Jan Lego je od leta 1885 častni član ,,&loveiiske Matice", častni član nSokola" v Ljubljani ter sledečih učiteljskih društev: nZaveze" in ,,Narodne Šole" v Ljubljani, nUčiteljskega društva fsežanskega okraja" in nKomenskega" na Goriškem ter ,,Učiteljskega društva" slovenještajerskega. Lego je bil torej v resnici dobrotnik in očetovski prijatelj slovenskega naroda. On je bil in je za Slovence med čehi mogoče več kot Ed. Jelinek za Poljake, Ad. čemy za Lužiške Srbe, Rehof za Rusine in R. Pokorny za Slovake. Slovencem je posvetil vse svoje življenje, in jim daroval celo svoje zlato slovansko srce, ne da bil pri tem manj ljubil svojo lastno domovino in svoj narod. Končam naj z besedami, s katerimi je završil njegov životopis rokycansky BŽdaf." rO budlž zdrav a dlouho ještte žij, Ty kmete a žarem mhidi niily, a byl' Tvuj leb již stribren pokryt byl, bud' duch TvAj atale ješte 6Uy!'1 Solovej. Solske stavbe na Kranjskem. (Konec.) Vse drugaže in praktičneje ter za učiteljstvo ugodneje pa je zidana šola na Primskovem pri Kranju, toda bilo je precej boja, preden so bili potrjeni načrti. Najprej je imel nalog, napraviti načrte inžener, o katerem smo ravnokar govorili. Ko mu je rekel ondotni učitelj, da naj bodo stanovanja v I. nadstropju, učilnice pa spodaj, se je prijel za glavo in rekel, da to nikakor ne gre in tudi iz tehničnih ozirov ne. In šola bi bila prav tako skažena kakor 80 vse, ki so se gradile pod njegovim vodstvom, da ni prišel na njegovo mesto inžener g. Leo Bloudek, ki pa je bil mož na pravem mestu, s katerim se je dala govoriti pametna beseda in je tudi radevolje upošteval želje ondotnega učitelja. Ta gospod je napravil načrt, ga dal učitelju v pregled z opombo, naj ga le-ta preštudira in se izrazi potem o kaki eventuvalni prenaredbi. Ko je bil načrt potem v toliko izpremenjen, v kolikor se je to potrebno zdelo učitelju, je bila sklicana komisija pod vodstvom takratnega okrajnega glavarja, to je bilo menda leta 1897. Okrajni glavar, ki je bil šoli in dotičnemu učitelju tako naklonjen kakor je pes rnački ali obratno, je zarenčal nad učiteljem, ki je provzročil, da so bile za njegovo stanovanje v načrtu določene 3 sobe v prvem nadstropju, da to nikakor ne gre, da bi imel učitelj tri sobe. nZakon" — pravi glavar — ndoločuje le dve sobi", na kar mn učitelj pripomni: ,,Najmanj dve sobi, potem so lahko tudi tri ali pa jih je lahko tudi več". Srdit se obrne proti odbornikom krajnega šolskega sveta in občinskim svetovalcem v nadi, da mu bodo ti gotovo prikimali, toda zmotil se je. nMi bomo plačevali stroške za šolo, ne Vi" — odrezali so se le-ti — ,,zato hočemo imeti pa tu tudi svojo besedo in izjavljamo danes, da se bo šola zidala prav tako, kakor sta napravila načrt, oziroma se dogovorila o njem g. inžener in g. učitelj". Zasukal je glavar svoje nemske brke in odšel. Šolsko poslopje pa dela čast občini in g. inženirju kakor tudi sedanjemu g. nadučitelju, ki se je potrudil, da 8e je njegova ideja realizirala. Poslopje je res krasno in ni stalo prav nič več kakor kako drugo prej imenovanih, ki pa so zapored vsa skažena. V pritličju na levo in desno sta šolski sobij poleg njih pa prav čedna pisarnica in soba za učila, v sredi pa so, pomaknjena ua ven, stopnišče in stranišča. V prvem nadstropju je nadučiteljevo stanovanje, ubstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe in sobe za deklo ter soba za učiteljco. Za stranišči je pa Se prazen prostor, ki se labko uporabi za kopalnico; pred stanovanjem je lep prostoren koridor. Krog in krog šolskcga poslopja je krasen vrt. Prav na tej šoli se je pokazalo, da so ntehnični oziri" glede naprave stanovanj v prvem nadstropju ničevni, kar ve tudi vsak vaški zidar, ki ni nikdar videl tehaike. Tako naj bi se zidala vsa nova šolska poslopja za dvorazrednice in večrazrednice, ali pa vsaj tako, kakor je zidana šola v Šmihelu pri Novem mestu, da sta stanovanji na eni strani drug nad drugim, šolski sobi na drugi strani, tudi druga nad drugo. Vsakdo ve, kako jc mučno zlasti ob bolezni, če kdo v zgornjem stanovanju ropoče nad bolnikovo glavo, in koliko mučnejše je, če se nahaja nad stanovanjem šolska soba. Nikakor ni mogoče zabraniti, da bi otroci kolikor toliko ne stopali trdo na tla. Že med poukom, zlasti kadar so vprašani in poklicani k tabli, še manj pa je to mogoče zabraniti v odmorih ali celo če otroci, kakor je to v nekaterih krajih avedeno, čakajo popoldanskega pouka v šoli. Privoščili bi ta lepi mir vsakemu takemu inženerju, glavarju ali kakemu drugemu merodajnemu faktorju, ki je za sistem, da skačejo otroci nad učiteljevim stanovanjem. Sedaj si pa oglejmo še račun, katero poslopje stane več, ono, ki ima stanovanje v pritličju, ali ono, ki ga ima v prvem nadstropju. Vzemimo si za vzgled solo na Primskovem. Tu so se rabile za stanovanje v I. nadstropju 3 traverze, in sicer 2 traverzi profil 21 v skupni dolžini 11*2 m in 1 traverza profil 14, ki je dolga 3*5 m. — Te tri traverze bi stale K 109 — 6 kamenov za podlago tem traverzam . . . . „ 12*— vzidavanje traverz „ 7*— skupaj . . K 128*— Na videz bi stala stavba torej 128 K več. Če pa pomislimo, da morajo biti šolske sobe 3*5 m visoke, bi moralo imeti isto višino tudi vse drugo zidovje. Ker pa za stanovanje zadostuje višina v svetlobi 3*2 m, se pribrani torej 0*3 m na višini, kar znaša pri vsem zidorju te šole prilično 16 m3 po 18 K = K 288*—. In ker je zidano srednje zidovje na traverzah, odpadejo za to zidovje tudi 12 „ = 30*- fundamenti, ki znašajo 2*5 m3 po . skupaj '. . . K 318*—. Že iz tega preprostega računa je razvidno, da je v tem slučaju vsa stavba celo za K 318 — K 128 = K 190 cenejša, kakor če bi se nahajalo stanovanje v pritlicju. Poleg tega se pa precej prihrani tudi pri stopnicah, ker morajo biti stopnice, drže.e k učilnicam, širše kot one, ki drže k stanovanju. Zato smemo trditi, da je to le nagajivost dotičnega inženerja, ki hoče imeti nad stanovanjem učne sobe, kakor se je to tudi prakticiralo z malimi izjemami skoro povsod. Vrhutega je pa mnogo učiteljskih stanovanj v pritličju vlažnih ia zlasti za otroke jako nezdravih, saj ve to vsak, kdor si je le kdaj ogledal šole po Kranjskem. Če je učilnica vlažna, gotovo ne škodi to šolskim otrokom toliko kakor pa uČiteljevi družini, ker so oni le po par ur na dan v šolski sobi in se potem le-te lahko vea prosti čas prezračijo, dočim je učiteljeva družina dan in noč v svojem stanovanju, ki se pa more zračiti le ob določenem dnevnem času. Zato pa dobe nedolžni otročiči razne skroiulozne bolezai in so pokvarjeni za vse življeuje. Sicer pa ne bomo tu razpravljali o nasledkih škrofuloze, ker so znani vsakemu. Kadar se zida novo šolsko poslopje, je treba torej dokaj previdnosti in medsebojnega sporazumljenja med vsemi člani koniisije, ki ima določiti, kje in kako se bo šola zidala, zakaj le tedaj je mogoče zgraditi poslopje, ki je vredno sedanjega časa; aicer je pa škoda za vsak vinar, ki se ga izda v ta namen. V prvi vrsti je treba gledati na to, da je stauovanje suho in da stoji šola na zračnem in mirnem prostoru, torej ne ob glavni cesti in blizu cerkve, kjer moti pouk drdranje vozov in zvonjenje. Gledati pa je tudi na to, da se ne zida, kakor je pri nas v navadi, premajhno poslopje. Saj nas uči izkušnja, da so sedanje šole, koraaj da so otvorjene, že skoro, čez par let pa gotovo preraajbne, in dozidavanje stane mnogo več, kakor bi stalo poslopje, ko bi merodajni faktorji le količkaj mislili ua bodočnost. Učiteljevo stanovanje, ki naj ima poseben vhod, pa mora imeti, kakor veleva zakon, vsaj dve, a prostorni sobi in ne le ene sobe s kabinetom. Poglejmo si nova župnišea. Tu ima vsak župnik, dasi nima družine, kar po stiri ali se več sob, tudi kaplani so dobro preskrbljeni s stanovanjem in prav tako ! Saj na kmetib itak ni druge udobnosti, kakor je ta, če ima ta ali oui lepo in zdravo stanovanje. V mestih si stanovanje, če mu ne ugaja, more vsak premeniti, na kmctih pa se tega ne roore storiti. V krajih, kjer se zidajo večrazrednice, naj se skrbi pa tudi za stanovanja drugih učiteljev, četudi proti primerni stanarini, zakaj dosti je takih krajev na Kranjskem, kjer učitelj na noben način ne more dobiti stanovanja. Celo v ljubljanski okolici, kjer so prav čedne vasi, kakor n. pr. Št. Vid nad Ljubljano, Ježica in drugod, ni dobiti za vse učitelje, zlasti za take z družino, stauovanj. Ce se vstanavljajo ali razsirjajo šole, naj se skrbi tudi za učiteljska stanovanja, ki so zdrava, prostorna in stanu primerna. Kjer in koder se zida šola, pa mora priti v prv*i vrsti v poštev učitelj sam, ker ta menda vendar najbolj pozna potrebe in razmere v dotičnem kraju, ia ozirati se je tudi vsaj nekoliko na njegove želje. Do zdaj so imeli navadno glavno besedo okrajni glavarji in inženerji. Okrajni glavar je delal na to, da se zida kolikor mogoče majhno, četudi so šolske sobe tako majbne, da se vanje že prvo leto komaj zbašejo vsi u.enci, in četudi je učiteljevo stanovanje pravcati kurnik, kamor bi bilo dobro ga zapreti vsaj eno leto za poizkušnjo. Vse to pa stori le zato, da se prikupi ljudstvu, ki mu slepo verjame in ne ve, da je 8 tem le oškodovano. V drugi vrsti pa je imel besedo inžener, ki se je bore malo brigal, ali bo poslopje ustrezalo vsem zabtevam ali ne. Navadno je vzel kak star ,,šiT_el** v roke, ga rpreklanfal", in nažrt je bil gotov, četudi je pozabil napraviti stranišče, kakor se je to zgodilo n. pr. pri Sv. Trojici pri Mokronogu. Kdo bi si pa tudi belil glavo za šolo in za to ubogo učiteljsko paro. VeSina učiteljev pa je to mirno gledala, ne da bi imel ta ali oni pogum, poseci energično vmes. Toda od sedaj naprej bo stvar drugačna: gledali bomo strogo na prste vsem, ki bodo imeli pri teb stavbah kaj govoriti, ter raztrgali bomo javno njih zanikrna dela. Gospode tovariše pa prosimo, da nam pošljejo za vsako novo šolsko poslopje, ki se ima graditi, vse potrebne informacije. Le v zdravem telesu biva zdrava duša. Konec.)Vrniti 8e moramo na izrek pokojnega Kluna. Ker nam takrat ni bilo mogoče zavrniti te žalitve, jo raoramo zavrniti sedaj, ker ima pokojni kanonik še danes soinišljenikoN- istega kalibra. Pokojui Klun je tudi rekel, da se mi doma kregamo z župniki. — Povedali smo že v članku o _aših kričečih razmerah, da visoko spoštujemo duhovski stan, s tem pa pa nočemo reči, da bi nas smeli duhovniki zaradi tega zaničevati. Učiteljstvo ima priliko, mnogo občevati z duhovniki, nam so torej njihove razmere bolj znane kakor komurkoli drugemu, takisto so naše razmere njim znane prav dobro. Poja8niti hočemo to grdo žalitev stvarno in mirno. Ni ga učitelja ined nami, zlasti na kmetih ne, da bi bil iz principa duhovščini nasproten. Na kmetih mora biti učitelj zadovoljen, da ima priložnost občevati s kako izobraženo osebo, in ta je skoraj povsod edino duhovnik. Ako pa U-itelj ne more občevati z duhovnikom, in ako živita v prepiru in sovraštvu, ni vselej krivda na učiteljevi strani. Da bo ta zadeva bolj jasDa, jo hočemo pojasniti z enim samim zgledom. V neki vasi sta bila župnik in učitelj prijatelja. Hodila sta vsak dan skupaj na izprehod; pogovarjala sta se o politiki, o faranih in o vsera, kar je bilo novejšega na dnevnem redu. Dčitelj je bil orglavec. Dogovorila sta za vsako nedeljo posebej t cerkvenih zadevali vse potrebno. Večkrat sta šla skupaj tudi na kozorec vina v gostilnico ¦ iz prijaznosti in za kratek čas je bil tadi učitelj povabljen v župnišče na kozarec vina. Več let je bila med njima prijaznost, lepo sporazumljenje, ljubezen in mir. Nesreča je bila, da je umrla župniku sestra, prijazna ženska kot župnik sam; dobil je kuharico. Ta je precej od začetka gledala učitelja nekoliko po strani, bržkone, ker se ji ni poklanjal in odkrival, kakor župnikovi sestri, izobraženi in galantni gospodični. Ženski ponos se je sklenil maščevati. USitelj je takoj opazil, da se ohlaja župnikova prijaznost. Povabljea ni bil nikdar več v župnišče, a radi tega se nista sprla, občevala sta nadalje v prijaznosti. Ker ni bilo drugega povoda za prepir in sovraŠtvo, se je samovoljno vtaknila kuharica med pevke na koru, ona je imela prvo besedo. Učitelj je koj slutil, kam meri pea s taco. Hipoma se skujajo pevke zaradi kuharice. Učitelj je ukazal iti kuharici s kora, pevkam pa zopet na svoje mesto. Sedaj je bil pa ogenj v strebi. Župnik je držal s kuharico, učitelj s pevci. Prepir je prihajal čedalje hujši, dokler se ni učitelj vsega skupaj naveličal in opustil orglarijo. ProČ je bilo z župnikovim prijaznim občevanjem, občevala sta le za silo in še to pismeno. Med tem so nastali še politični prepiri, z lec se je bralo o brezverski šoli, ucitelj je bil z napredno stranko, ta je bila proglašena kot brezverska, napetost je rasla od dne do dne; župnik je jel ustanavljati kunsum, učitelj je bil odločno proti temu. Nastal je na isti način prepir med občani; trgovci in nekaj drugih so potegnili z učiteljem, večma pa z župnikom. Iz prepira je nastalo sovraštvo; župnikova stranka je nasprotovala učitelju, kjer je le mogla, vedla in znala; brezzobe, skrbe in zagrizene ženske z otroki vred so večkrat kar glasno govorile: ,,Pojdimo proč, brezverec gre!" Ako je bilo v časnikih kaj pisano črez učitelje, se je takoj slišala kritika: nSaj naš je ravno tak, hudič ga bo vzel, ker bere ,,Narod" ! Na tak ali drug podoben način se je godilo tudi vsem drugim učiteljem napredue stranke — in to imenujejo nasi nasprotniki prepir. To ni več prepir, to se labko itnenuje vojska. Kjer se bližnjega pobija z lažjo, obrekovanjem, častikrajo in drugimi sitnostmi dan za dnevom brez konca in kraja, to je vojskovanje: Po vsi naši domovini so nastali takšni časi, da sosed sovraži soseda, brat brata. Ta bratomorni boj je nastal samo za posvetne zadeve, za nadvlado iz političnih narneuov. ,,Kdor seje prepir, žanje vihar," pravi pregovor. Nasledki se že kažejo. Kmetora se že odpirajo oči ob raznih polomih gospodarskih podjetij na verski podlagi. Kmet vidi tudi, da smo naprednjaki ravno tako dobri kristjani kakor oni, če ne še boljši. Kadar jim pravimo, da so zavedeni samo zaradi dobička in posvetnih zadev, nam že pritrjujejo o čemer poprej še slišati niso hoteli. Za nas učitelje je to vojskovanje jako neprijetno, ker nam nasprotniki jemljejo ugled in spoštovanje, nam delajo žalost in grenke ure s hnjskanjem ljudstva zoper nas in šolo. Še celo med otroki v šoli opazujemo dve stranki. Naša sveta vera se zlorablja v dosego posvetnih namenov, zato smelo trdimo, da bodo dajali vojskovodje tega bratomornega boja strogi odgovor pred Bogom za vse hudobije in lumparije. Isti pokojni Klun je tudi rekel, da vedno beračimo za izboljšanje plač. Sveta jeza nas pograbi, ko slišimo tak sramotilen govor od dubovnika. Ako bi mi pisali, da oni beračijo ko hodijo pobirat bero, ali ko pobirajo denar za štolnino iu mašo, to bi nas gledali debelo in nam zamašili usta z odgovorom: Vsak delavec je vreden za delo svojega plačila, potetn bodi duhovnik ali učitelj. Mi smo delavci s trudapolnim jin težkim delom, mi zahtevamo in ne prosimo ali beračimo za svoje naporno in velevažno delo, ker za trud smo tudi vredni plačila, in sicer takšnega, da bomo aiogli brez skrbi opravljati svoje delo, ne da bi pri tem stradali mi in naše družine. Saj ste tudi vi pred več leti dobili izboljšane plače, mi vam zato nismo prav nič nevoščljivi, če bi dobili tudi desetkrat toliko, kakor imate sedaj. Vi nam niste bili nikoli naklonjeni, pa tudi nikoli ne boste. Odkar se spominjamo, je bilo vaše glasilo ,,Slovenec" nam nasprotno , in takšno je ostalo do danes. Dal Bog, da bi se izpreobrnili, ali upanja imamo za to prav malo ali nič. Odkrili smo s tem vse svoje križe in nadloge. Povedali smo, kakšno trpljenje in kakšue bolezni dobivamo pri svojem težkem delu, in da dobimo za zahvalo nehvaležnost aii moralične udarce, ki nam sekajo globoke rane v srce. Koliko časa bomo še morali trpeti pomanjkanje, preziranje ia nehvaležnost, tega ne vemo, to je v rokab naših deželnih poslancev. Kadar pride naša zadeva na dnevni red, naj ne bodo ti tako skopi kakor doslej, odrežejo naj nam našemu stanu, delu in našim potrebam primeren kos kruba, drugače nastane med učiteljatvom taka praznina, da je ne bo mogoče izlepa poravnati. Stari odhajajo, novih delavcev na polju prosvete pa ni nikjer, ker se drugod dobiva za delo pošteno in primerno plačilo, pri nas pa le beda in žalost. Dal Bog, da bi ne bile te vrstice — glas vpijočega v puščavi. — V e s t ii i k. Osebne vesti. Naučni minister je imeDOval vadniškega učitelja na nčiteljišču v Inomostu g. Rudolfa Peerza glavnim učiteljem na tukajšnjem učiteljišču. — Telovadski učitelj na ljnbljanskem učiteljišču, Julij Scbmidt, je šel v pokoj, na njegovo mesto pa imenovau učitelj v Radečah na Gorenjskem, Josip Gorečan. — Gimnazijski profesor Ant. Jošt je premeščen iz Kočevja na nemško-slovensko gimnazijo v Celju. — Ravnateljem Ijubljanskega učiteljišča je imenovan glavni učitelj na tem zavodu Anton C r n i v e c. Učiteljske vesti. Pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko je nastavljena absolveatinja gospica Antonija Rakovec, v Zalilogu v selški dolini gospica Marija Frantar in v Sori gospica Jerica Bizjak. Iz Zaliloga v Sorico je prestavljen učitelj g. Jožef Primožič. — Absolvirani učiteljski kandidat Ivan čepon iz Horjula, je imenovan provizoričnim učiteljem v Rakitni, učitelj v Št. Jurju ob Taboru na Štajerskem Karol Gorišek pa začasnim učiteljem v Zatičiui. — Gd5. Ida Paplerjeva je nastavljena kot začasna uciteljica v Borovnici, gdč. Angela J a u š a pa kot provizorična učiteljica in šolska voditeljica v Iški vasi. V Zgornjem Logatcu je provizoričuo nastavljen izprašani učiteljski kandidat^ g. Ivan B ezeljak, ki bo tudi opravljal ekskurendni pouk v Ziberšah. — Pomožna učiteljica Mavija Močnikova je iinenovana za začasno uČiteljico v Žirih, absolvirana učiteljska kandidatinja Lucija Trampiiževa za Erzelj, provizorični učitelj v Erzelju Adolf Harmel začasnim učiteljem za Trnje in absolvirani učiteljski kandidat Josip Zajec za Žužemberk. — Provizoričnim učiteljem je imenovan g. Miroslav Repovš za Presko pri Ljubljani; absolvirana učiteljska kandidatinja gospica Emilija Ažman je provizorično nastavljena v Šmarjeti. — Gdč. Josipina Revelantje imenovana /,a provizorično učiteljico v Veliki dolini. Okrajni šolski svet v Litiji pa je nastavil provizoricno : absolvirano učiteljsko kandidatinjo Angelo Jakubic za enorazrednico v Prežganjah, prov. učitelja v Zagorju Ivana Levstika za Toplice pri Zagorju in Matijo Pelka s Studenca za Zagorje. — Izprašana učiteljska kandidatinja gospica Marija Brolihova je provizorično nastavljena v Vrabčah v kočevskem okraju. ^— Provizoričnim učiteljem je imenovan za Vrhniko Ivan Štrekelj. — Absolvirani kandidat Gabriel Dermelj je imenovan za pomožnega učitelja v Hotederšici. — Za provizorične učiteljice so imenovane absolvirane učit. kandidatinje gdč. Marija Detelova in Marija Kasteličeva za dekliško šolo v Novem mestu in Franja Urbančičeva za Postojno. Slovenščina na nemških šolah. nSlovenec'konstatuje, da se na nemških ljudskih šolah na Kranjskem prezira zakonita določba glede pouka slovenskega jezika, in zahteva, naj se ta določba izvršuje, naj poučujejo slovenščine zmožni učitelji in naj nadzomiki tudi v tem oziru izvršujejo svojo dolžnost. Pridružujemo se popolnoma tej zahtevi. Za sprejem v I. letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani se je oglasilo 107 učenk. Ker se pa sprejme samo 40 učenk, se je moralo zavrniti skoraj dve tretjini oglašenk. Poslanec-učitelj Jaklič je vložil v seji deželnega zbora kranjskega dne 22. pret. mes. to-le interpelacijo: u. kr. dež. šol. svet je upokojil nadučitelja Jožefa Levičnika iz Železnikov z letno pokojnino 800 K. Jožef Levičnik je služboval od 1. 55. — 31. 7. t. 1. neprestano. Zrelostno izpričevalo je dobil 1. 1857. S postavo iz 1. 77. mu je bila odpuščena iz ku.nja usposobljenja in je bil tisto leto stalno nastavljen. Dež. šol. svet mu je priznal pet petletnic- ter ga pomaknil v 1. plač. razred. Ob koncu aktivnega službovanja je znašala njegova plača 2100 K, a dež. šol. svet ga je upokojil z 800 kronami. Zdi se nam, da se je dež. šol. svet postavil na stališče miloščino-dajalca naprara učitelju, ki je 48 let žrtvoval svoje duševne in telesne moči deželi, ki je odgojil cele generacije v Železnikih. Ker je tako postopanje c. kr. dež. š. sveta uapram zaslužnemu učitelju naravnost brutalno ter nezakojiito, vprašajo podpisani: 1. Kaki motivi so vodili dež. š. sVet pri odmerjenju pokojnine nadučitelju Jožefu Levičniku? 2. Ka kateri zakon se je dež. šol. svet opiral in 3. Ali hoče dež. predsednik poravnati k r i v i c o, ki se nadučitelju Jožefu Levi.niku s takim nizkim in sramotnini odmerjenjem pokojnine godi? — 0 tem slučaju smo govorili tudi mi resno in neustrašeno besedo v Članku -Src nimajo." Besede klerikalnega tovariša so sicer jako poblevne in ponižne, vendar nas veseli, da sroo dali s svojim člankom vsaj nekoliko poguma tudi — klerikalcem. Častnim občanom je imenovala občina St. Janž na Dravskem polju v seji dne 20. pret. m. gospoda A n t o n a Hrena, nadučitelja tamkaj, ob priliki 401etoice njegovega učiteljevanja in zaradi mnogib zaslug, ki si jih je pridobil za ta kraj. Slovenska nižja gimnazija v Celju. Na tem zavodu je letos bilo v prvi razred sprejetih nad 70 dijakov. Napraviti se bo torej morala paralelka za prvi razied, tudi v drugem razredu bi morala biti paralelka, toda avstrijska vlada, kjer se gre za Slovence, nima denarja! Dijakov je na zavodu okroglo 200, kar je najjasnejši dokaz, kako nujno je potrebna ta slovenska gimnazija. Le v zaščito slovenskih učiteljev treba konštatovati, da je na zadnji slavnosti .Siidmarke" v Slovenjem gradcu navdušeno sodeloval tudi nemški nadučitelj Walhans. — Učitelji naj le uživajo popolno svobodo v nastopanju. Mi si želimo take svobode, ali s pridržkom, da so jo deležni vsienako, torej tudi slovenski. če smejo nemški učitelji nastopati na slavnostih takega društva kakršno je nSiidmarka", potem morajo biti izklju.eni slučaji, daje preganjan kak slovenski učitelj, kerje sodeloval pri kaki slovenski slaynosti. Šolski ravnatelji — politični agitatorji. V Celju imajo nemško dekliško meščansko ia nemško dekliško šolo. Ravnatelj. prve se razjarja, da ,je ves iz sebe, ako mu je kdo predložil kako slovensko listino. Ravnatelj drugoimenovane šole pa kaže še brezobrazneje svoje nemško-nacijonalno mišljenje, kar je to isto kakor slepo sovraštvo proti Slovencem. Ko je doznal n. pr., da je oče dal svojo hčerko, obiskujo.o nemško dekliško šolo, v neko slovensko rodbino na hrano in stanovanje, je nemudoma napovedal deklici, da mora v neko nemško-zagrizeno rodbino. Ali ni to že višek brezobraznosti? To je izbruh fanatizma in narodnega sovraštva, ki se ne plaši niti eklatantnega kršenja po zakonu zajamčene osebne svobode. Če je kdo z brahijalnim nasiljem oviral osebno svobodo koga, mu državno pravdništvo hitro obeša na vrat razne kazenske paragrafe, ki donašajo toliko in toliko kazni! Mari pa označeno početje rečenega ravnatelja ni nasilje proti osebni svobodi staršev!? Mari je moralno nasilje manj grdo nego pa nasilje z brahijalno močjo?! Ne! — In takim ljudem je poverjena vzgoja naše sloveuske raladine na Spodnjem Štajarskem! Taki otročiči ali so mučeniki ali pa — bodoči odpadniki in brezuačajneži. Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem. Pet učiteljskih mest je razpisanih na Kranjskem, ali nihče se ne oglasi zanje. Seveda službe razpisovati ni težko, ali težko je služiti in se za trud boriti s pomanjkanjem. Plače naj se povišajo učiteljstvu, da bo moglo živeti kakor zasluži s svojo službi, in ne bo se več tožilo, da primanjkuje učiteljskih oseb. Izpiti učne usposobljenosti za obce Ijudske in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru se začno v toletnem jesenskem roku dne 2. novembra ob 8. uri zjutraj. Po predpisu opremljene prošnje dopusta k tem izpitom naj pridejo predpisanitn službenim potom najpozneje do 28. oktobra k ravnateljstvu izpraševalne komisije v Mariboru. ,,Adrija" je priredila dne 20. pret. mes. ljudski shod na Dobrovem. Sprejeti sta bili enoglasno ti resoluciji: I. Briski Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu na Dobrovem, občina Biljana, dne 20. sept. 1903., protestujejo glasno in energično proti krivičnemu in samovlastnemu postopanju vlade v zadevi slov. šolstva iu pozivljajo isto, naj cim preje uresniči Slovencem po državnih zakonih zajamčene pravice s tem, da A. ustanovi v Gorici gimnazij s slovenskim poučaim jezikom, B. ustanovi v Ljubljani slovensko univerzo. II. Briski Slovenoi, zbrani na javnem sbodu na Dobrovem, občina Biljana, dae 20. sept. 1903., pozivljajo slov. državae ia deželne poslance, da vporabljajo ves svoj vpliv in vse svoje moči v to, da prisilijo vlado do ustanovitve slovenske gimnazije v Gorici in slovenske univerze v Ljubljani. Prva resolucija se odda vladi, drž. in dež. poslancem, druga drž. in dež. poslancem. Vinarski, kletarski in sadjarski tečaji za učitelje Ijudskih šol. Glasom odloka poljedelskega ministrstva ter ministrgtva za uk iu bogočastje sta kranjska deželaa vlada in kranjski deželni odbor sporazumno z deželnim šol.kim svetom odredila zopetno uvedbo že 8 let opuščenih kmetijskih tečajev za Ijudsko-šolske učitelje. Tečaji se bodo vršili v treh presledkih, in sicer spomladi 12 dni, poleti 3 dni in jeseni 7 dni. Udeleženci bodo morali absolvirati vse tri tečaje. Spomladi in poleti bo pouk o sadjarstvu in vinarstvu, jeseui pa o kletarstvu. Prvi kletarski tečaj bo že to jesea od 5.—-12. oktobra na grmski kmetijski šoli pri Novetn mesta. (Poučeval bo deželni potovalni učitelj Fr. Gombač). Spomladni tečaj za slovenske učitelje bo istotako na grmski šoli v drugi polovici marca, oziroma pri neugodni vegetaciji v prvi polovici aprila. (Poučevala bosta vodja R. Dolenc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Enak tečaj za nemške u.itelje bo pa v Ljubljani v drugi polovici aprila. (Poučevala bosta ravnatelj G. Pirc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Poletni tečaj bo zopet na grmski šoli in sicer od 20.—22. junija. (Poučevala bosta ravnatelj R. Dolenc ter potovalni učitelj Fr. Gombač). Udeleženci teh tečajev dobe po 4 K na dan ter 12, odnosno 36 K potne odškodnine. Iz življenja tirolskih učiteljev. Kakor znano, je Tirolska najbolj klerikalna dežela v Avstriji, zato pa se tudi učiteljstvu še godi. kakor se mu je godilo povsod ,,v dobrih starih časih", ko je o njegovi usodi odlo.evala edinole rbogo-in ljudotnila" duhovščina. -Tiroler Tagblatt" je priaesel sledečo novico: ,,Učitelj Appenbichler, kije deioval že  mnogo let v Uttenheimu pri Brunecku, je padel pri nabiraajn jagod (brusnic) raz skale ter se ubil. Appenbichler zapiišča vdovo in sest nepreskrbljenih otrok. Appe_bichlerjeyo življenje naj zopet pokaže javnosti, kaj mora tirolski učitelj zraven svojega poklica še vse začeti in si izmisliti, da obvaruje ženo in otroke gladu. Tak.o je tudi ,,ubogi vrag" v Uttenheimu posegel po vseh mogočih in nemogočih sredstvih. Appenbichler je bil dobro znan kot izboren miueralog; v počitnicah je nabiral mineralije, jih sistematično uredil ter prodal pri priliki zbirko. Ta posel pa mu je premalo uesel, zato se je posvetil ne samo nabiranju kamenja, temuč tudi — tolčenju istega. Večkrat je po cele dneve tolkel na cesti -Teuferer" kamenje za posipanje iste! Včasi pa je fungiral učitelj Appenbichler, da si je zaslužil par krajcarjev, tndi za navadnega dninarja pri petičnih kmetih. Pomagal je kmetom kositi, mlatiti, kopati itd. Poleg tega pa je, kakor večina njegovih tovarišev v Pusterski dolini, pridno nabiral gobe, zelišča in jagode ter jih vozil na dvokolnici v Bruaeck prodajat." In tako je tudi bil končno žrtev -svojega" poklica. Ako bi se Slomškarjem uresničile vroče želje, bi tudi na Kranjskem začeli vzdigati učitelji .zemaljske zaklade", koder še imamo kaj gozdov. Zalivala. Vsem p. n. gg. tovari-em in prijateljem, ki so mi čestitali povodom mojega odlikovanja, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Črnomelj, dne 20. septembra 1903. A. Jeršinovi-, ravnatelj. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 1134. Kranjsko. Na III. mestni deaki ljudski šoli (na Vrtači) v LJubljani je izpraznjeno mesto nadučitelja-voditelja Pravilno opremljene prošnje za to službo je predlagati obi.ajnim potom na c. kr. mestni aolski svet najkasneje do 10. oktobra t. 1. Na zakasnele in nezadostno opremljene prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolaki svet v Ljubljani, dne 19. aeptembra 1903. Št. 728. Na enorazredni ljudaki aoli v Kra'nji je stalno oddati meato učite\ja-voditelja s postavnimi prejemki. Opremljene prošnje je poslati alužbenim potom tukajšnjemu uradu do dne 26. oktobra 1903. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 22. septembra 1903. Št. 1914. Na enorazrednici vNadanjemselu je učno mesto stalno popolniti. Prosnje je vlagati aemkaj do dne 19. oktobra 1903. C. kr. okrajni šolaki avet v Poatojni, dne 18. aeptembra 1903. Št. 1902. Na triraz.ednici v Košani je popolniti naduoiteljsko meato. Prošnje ao vlagati aemkaj do dne 18. oktobra 1903. C. kr. okrajni šolaki avet v Poatojni, dne IV. aeptembra 1903. Št. 1363. Na dvorazredni.i v Eovtah je eno učno raesto atalno popolniti. Proanje 80 vlagati semkaj do dne 17. oktobra 1903. C. kr. okrajni šolaki avet v Logatcu, dne 16. septembra 1903. Št. 1401. Na -tirirazrednici v Cerknicije eno učno mesto atalno popolniti. Prošnje je vlagati semkaj do dne 18. oktobra 1903. C. kr. okrajni aolaki svet v Logatcu, dne 17. septembra 1903. Št, 1850. Stajersko. Na petrazredni ljudaki šoli v Cirkovcah ae stalno ali začaano nameati učiteljska alužba z dohodki po III. krajnem razredu in a prosto izbo. Proailci*aH prosilke za to meato naj vložijo svoje prošnje b apričevalom u.posobljenosti oziroma zrelostnega izpita in domovnieo opremljene, predpisanim potom do 10. oktobra t. 1. pri krajnem aolakem svetu v Cirkovoah p. Pragersko. Okrajni šolski avet Etuj, dne 10. septembra 1903. Predsednik: Underrain. Št. 819. Na petrazredni ljudaki aoli pri sv. Tomažu se stalno nameatita učiteljski službi z dohodki po III. krajnem razredu in a prosto izbo. Proailci ali proailke naj vložijo svoje prošnje, a spričevalom uspoaobljenosti oziroma zreloatnega izpita in domovnico opremljene, predpiaanim potom do 10. oktobra t. 1. pri krajnem šolakem svetu pri Sv. Tomažu. Okrajni aolski avet v Ormožu, dne 13. aeptembra 1903. Predsednik: Underrain.