: * ^ W iMi.!» ^"f.WVg» * 19 smrtír da se je država vendarle zganila V Svetem Štefanu bodo podpisovali peticijo St. 86/ Leto 64 / Celje, 3. november 2009 / Cena 1 EUR □ A rě] o □ Odgovofn« ur«dntc9 NT T^lpna Ovtn Začenja se cepljenje proti pandemski gripi «-lil V prihodnjih mesecih tudi v Sloveniji pričakujemo porast števila obolelih za novo, pandemsko gripo. Zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da je najučinkovitejši način zaščite pred to gripo, tako kot pred sezonsko, cepljenje. i I il • i p Foto: Gn4>A Razbojnik Guzej ni bil iz Primoža Novo odkritje: rodil se je v Šibeniku pri Šentjurju. Razstava o kozjanskem Robinu Hoodu je te dni na ogled v Dramljah. Pravda za učiteljsko plačo ali »pinppong« sodisc Grozi policistoma . ovadba in disciplinski postopek? w Poklon državnega vrha žrtvam Hude Jame Slovenski državni vrh -predsednik države Danilo Ttirk> premier Borut Palior in predsednik diiavnegâ zbora Pavel GanUr • se je v nedeljo Gb dnevu spomuu na mrtve poklonil žrtvam Barbarinega rova v Hudi Jami je bil prvi obisk najvišjih slovenskih državnikov na kraju, kjer so marca letos v rudniškem rovu odkrili posnrtne ostanke žrtev obračunov po drugi svetovni vojni. Po poročanju STA je zgodovinar Mitja Ferenc ob tej priložnosti dejal, da v državnem proračunu za leto 2010 in 2011 ni namenjen niti evro za ureditev Barbarinega rova In kostnice na Tehaijah, potr^ovali pa bi vsaj milijon evrov. Prav (ako se letos zaradi pomanj- kanja sredstev ni izvajalo niti sondiranje prikritih grobišč. Ma ministrstvu za delo so njegovo trditev zanikali, češ da je za urejanje grobišč v letu 2010 predvidenih 258 tisoč evrov in 550 tisočakov za vzdrževanje grobov v Sloveniji. sredstva pa vključujejo tudi sredstva za ureditev B^bari-nega rova v Hudi Jami pri laškem. • Predsednik države Danilo Tiirk je v nedeljo venec položil tudi k spomeniku franko-lovskim žrtvam na Stranicah, v soboto pa je Pa^l Gantar v spremstvu podžupana Mestne občine Celje Stanislava H^ na položil venec v Parku spomina na Teharjah. STA, BA Foto: SHERPA V soboto is predsednik DZ Pavel Gantar položil venec v Parku spomina na Teharjah. Skriti spomini Borsečke domačije Na Borsečki kmetiji v Poljanah nad Rečico so minuli teden odkrili spominsko ploščo ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, spominska plošča pa je predvsem zahvala družini Brezovnik, ki je v času priprav na osamosvojitveno vojno pod svojo streho sprejela orožje civilnih struktur in enote za zveze takratne občine Mozirje. To je bil na območju Zgornje Savinjske doline edini primer tajne^ skladiščenja orožja v zéê^nem objektu. Prireditev, ki je bila tudi zahvala družinskim članom Brezov-nik» je ob sodelovanju učencev OS Rečica ob Savinji pripravilo območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Zgo rn j e savin jsko-za drečke doline. »S tem bi radi ohranili spomin na dogodke v Času osamosvajanja Slovenije, z de-jarijem pa popravljamo moralni dolg. ki se je vlekel dolgo obdobje. Zagotovo je dni-žinas tem, ko je sprejela orožje v tajno skladiščenje, veli-ko cve^ain postavila na kocko svojo varnost, za njihovo po^imno dejanje pa smo jim lahko samo hvaležni,« je poudaril predsednik združenja Franci Kotnik, ki je preko zgodbe Pozabljeni, ki jo je v knjigi Priče in pričevanja zapisal Edi M&vrit Savinj.čan, obudil dogajanje na t^ odmak-njerii, najvišje ležeči kmetiji v občini Rečica ob Savinji. Slavnostni govornik, rečiški župan Vinko Jeraj> je spregovoril o do^janju pred osem-najstlmi leti, ko so se mnogi znašli pred izbiro: klonid ali ostali pokončni. »To naSo generacijsko dolžnost smo opravili čas mo in pošteno, odloč- no in pogumno za vse,'ki so veijeli v svobodo, samostojnost In demokracijo. Mednje prav gotovo spada tudi Bor-sečka domačija, ki je v tem času izkazala izjemno domoljubje in pogum,« je poudaril ^pan Jeraj. Gospodar na Bor-sečki domačiji Peter Brezov-nik je omenil, da so spomini že obledeli, ob odkritju spominske plošče pa so spet privreli na dan. »Tako hitro seje dogajanje spreminjalo, da nismo imeli časa razmišljati -smo se pa predvsem zavedali velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli,« je dogajanje povzel gospodar in se skupaj z drugimi družinskimi člani izkazal tudi kot dober gostitelj številnih prič iz Časa osamosvajanja Slovenije, ki so se udeležili proslave na Boi^eč-ki kmetiji. US Venec je padlim borcem položil predsednik DZ Pavel Gantar. Molitev ob partizanskem grobu Občina Vransko in tamkajšnji odbor Zveze združenj borcev za vrednote I^OB sta v prazničnih dneh na partizanskem grobišču na Gorici pri Vranskem pripravila spominsko slovesnost V tem grobu-je pokopanih' 174 borcev, ki jih je okupator postřelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra leta Ï944 in januarja 1945. Ned-^ vomno je to največje partizansko grobišče na Štajerskem. Zrrvam v spomin je ve nec položil predsednik àiizv- nega zbora Pavel Gantar. V nagovoru je med drugim dejal, da je razprava o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ob dejstvu, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno, v naš narod znova vnesla nemir in odprto nezaceljeno rano, «Vsaka vojna povzroča zlo in to zlo ne pozna >naših< in >vaSih<. Druga svetovna vojna nam je vsem v opomin, zaveza, naj se to zlo ne ponovi nikoli več, a je klub temu Se vedno ne moremo ure- sničid. Vsakršno negativno ločevanje ras, narodov, veroizpovedi. vsakršno obsojanje in razlikovanje katere koli osebne okoliščine posameznice ali posameznika. Je lahko kal nasilja.in lahko pripelje do trpljenja nedolžnih ljudi, « je poudaril Gantar. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Vransko -Tabor in oktet sv. Mihaela Vransko, molitev za umrle borce pa je ob konpu slovesnosti opravil domači župnik Jože Tbrinek- TT figa; z leve: Peter Brezovnik, Vinko Jeraj in Franu Kotnik po odkritju spominske ptolže na Bonečki domačiji it. 86 - 3. novembar 2009 --- NOVI TEDNIK ř DOGODKI Zdravstveni delavci in kronični bolniki se že cepijo V sedmih cepilnih centrih v celjski zdravstveni regiji se je cepljenje proti pandemski gripi začelo včeraj, v dveh se bo jutri, v enem prihodnji teden v prihodnjih mesecih tudi v Sloveniji pričakujemo porast števila obolelih za novo, pandemsko gripo, ki jo povzroča virus H INI. Zdravstveni strokovnjaki poudarijo, da je najučinkovitejši način zaSćite pred to gripo, tako kot pred sezonsko, cepljenje. Slovenija si je c^nvo zagotovila. Dokonča tega leta bomo prejeli 266 tisoč odmerkov cepiva. Cepljenje, ki je o^anizirano v 64 cepilnih centrih v Sloveniji, se je že začelo. Zaenkrat za zdravstvene dda vce in kro-nične bolnike, kasneje pa se bodo lahko cepili tudi vsi ostali» ki bodo to želeli. Včeraj so s cepljenji že začeli tudi v nekaterih ceplinih ceoirih v celjski zdravstveni Po včerajšnjih informacijah zdravijo na ljubljanski infekcijski kliniki bolnico z novo gripo s težjim potekom, ki naj bi bila življenjslu) ogrožena. Gre za upokojenko s kroniČ-ao boleznijo, ki nibilac^ Ijena ne proti običajni ne proti novi gripi. regiji: v zdravstvenih domovih Celje, Sevnica, Šentjur, Šmarje in Žalec ter na Zavodu za zdravsWeno varstvo Ce-Ije. Jutri, 4. novembra, bodo začeli 5e v zdravstvenih domovih Velenje in Brežice, prihodnji teden pa še v ZD Mozirje. Kot je povedala direktorica ZD Mozirje Ida Pusto-slemšek Kramer, bodo cepi- li enkrat tedensko in sicer v Zdravstveni postaji Nazarje. V ZD Celje cepijo na petih cepilnih mestih, Glavno ce-piiio mesto za odrasle paciente je v pritličju zdravstvenega doma v A traktu, kjer cepijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Naročanje ni potrebno. Se je pa treba naroČiti za cepljenje predšolskih otrok, ki jih cepijo v otroškem dispanzerju, ter šolarjev in dijakov. Te cepijo v šolskem dispanzerju zdravstvene^ doma. Prav tako se je treba naroČiti za cep-^enje v zdravstvenih postajah Store in Vojnik. Za cepljenje se je potrebno naročiti tudi v vseh ostalih zdravstvenih domovih, razen v Šmarju. V celjski bolnišnici bodo cepili samo Cepilni centri v celjski zdravstveni regiji naslov začetek cepl^nja delovni čas cepljenja naročanje tel. it. ZD Brežice Čemelčeva cesta 6 8250 Brežice 4.11.2009 Cepljenje je ob sredah telefonsko; vsak delovnik 7:00-14:00 07/49 91 400 ZD Celje Gregorčičeva ulica 5 3000 Celje 2.11.2009 Vsak detovnik od 8:00 -12:00 in 13:00-14:30 brez naročanja ZD Mozirje Savinjska cesta 6 3330 Mozirje ' 3.11-2009 telefonsko 03/839 24 30 ZD Sevnfca Trg svobode 14 8290 Sevnica 2-11.2009 - telefonsko: Vsak" delovnik 7:00-14:00 07/81 61 511 ZD Šentjur Cesta Leona Dobrotnigka 3B 3230 Šentjur 2.11.2009 vsak detovnik od 7:00-13:00 telefonsko: Vsak delovnik 7:00-14:00 03/74 62 400 ZD Šmarje Celjska cesta 16 3240 Šmarje pri Jelšah 2-11.2009 vsak delovni dan do 12:00 brez naročanja ZD Velenje Vodnikova cesta 1 3320 Velenje 4.11,2009 12:00-13:00 osebno ali telefonsko 03/899 64 00 ZD Žalec Prešerrxova utica 6 3310Že1ec 2.11.2009 telefonsko: v dopotdar^skem času 03/71 34 300 v ambulanti Zavoda 28 rdravstveno varstvo Celja so vuraj proti pandamslu gripi cepili 25 ljudi. Lucija BoŠkovnik je cepiia tudi direktorico zavoda Alenko Štonnan. V Zdravstvenem domu Celje se še vedno lahko cepite tudi proti sezonski gripi in sicer ob ponedeljkih, torkih,'sredah in petkih od 12. do 14. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. Proti tej gripi cepijo v ambulanti Številka 2 v pritličju. Med cepljenjema proti sezonski in pandemski gripi priporočajo 14-dnevni razmik. svoje zaposiene (začeli bodo sre^ tega tedna), v ambulanti zavoda za zdravstveno varstvo prvenstveno zdravstvene delavce, vendar tudi ostalih ne bodo odklanjali. Naročanje ni potrebno. Cepijo vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 8. do 12. ure. Cena cepljenja je enotna, 7 evrov, Zadošča en odme- rek cepiva. Cepiti se ne smejo osebe, ki so alergične na katero od sestavin cepiva, oziroma soalergične na kokošja jajca. Cepljenje je potrebno odložiti pri osebah, ki so akutno zbolele in imajo povišano telesno temperaturo. ,MBP Foto: Grup A Dražji odvoz odpadkov Nevarni odpadki na varnem m I nndi^ti» Simhio ie tudi lelos zbiralo nevarne mov nevarnih odnadkov. S 1. oktobrom so se spremenile cene ravnanja z odpadki v 12 občinah» kjer Simbio skrbi za ravnanje z odpadki. Uporabniki bodo spremembe opazili na novembrskih položnicah. Cene se bodo v povprečju povišale do največ 55 odstotkov, kar pomeni, da boste za odvoz odpadkov v povprečju plačevali za 3,5 evra več kot doslej. Kolikšen bo dejanski odstotek podražitve, je odvisno od tarifnega sistema, velikosti zabojnikov, frekvence odvozov, občine bivanja in Slevila članov gospodinjstva, pojasnjujejo v Simbiu, kjer so cene odvoza odpadkov nazadnje spreminjali pred petimi leti. Razlog za tokratno podražitev je izpolnjevanje sprejete okoljske zakonodaje, s čimer je v prvi vrsti povezana Izgradnja RCERO Celje in s tem nove dejavnosti oziroma sto- ritve, ki jih mora skladno z zakonodajo izvajati Simbio. S 1. decembrom se obeta §e ena sprememba. Družba Simbio bo poenotila frekvenco odvozov odpadkov v vseh 12 občinah (Celje, Vojnik, Dobrna, Store, Šentjur, Žalec, Brasiov-če, Prebold, Polzela, Vransko. Tabor in Dobje). To pomeni, da bodo povsod, tudi v celjskem mestnem jedru, odpadke odvažali samo enkrat tedensko. Edino območje, kjer odpadke še odvažajo dvakrat tedensko» so poleg celjskega mestnega jedra tudi ostala celjska naselja med Savinjo na jugu ter avtocestnim priključkom na Mariborski cesti na severu. Za odvažanje odpadkov enkrat na teden so se v Simbiu odločili, ker želijo zbrati več odpadkov, primernih za recikliranje. V Simbiu namreč ugotavljajo, da so količine ločeno zbranih frakcij kljub gosti namestitvi ekoloških otokov še vedno premajhne. V kolikor kljub ločevanju stekla, papirja, plastike, konzerv, plastičnih vrečk, folije, pločevink, stiropora in drugih odpadkov, za katere so namenjeni zabojniki na ekoloških otokih, občani ne bodo mogli odložiti vseh mešanih komunalnih odpadkov v obstoječi zabojnik, bodo lahko naročili večjega. Pri čemer v Simbiu opozarjajo, da so ekološki otoki premalo izkoriščeni. V Simbiu bodo do konca prihodnjega leta večino gospodinjstev opremili tudi z zabojniki za embalažo, s čimer bodo odjemalcem olajšah delo in skrajšali čas, ki ga porabijo za odnašanje ločeno zbranih odpadkov do ekoloških otokov. BOJANA AVGUSTINCIČ Celjsko podjetje Simbio je tudi letos zbiralo nevarne odpadke v 12 občinah celjskega območja, akcijo pa so konec oktobra zaključili v občini Žalec. Skupaj so zbrali nekaj manj savinjskih občinah zbrali ne-kot 31 ton nevarnih odpad- kaj več kot 13 ton. v akdji kov, kar 6 ton več kot leto pa je sodelovalo 644 obča-poprej. Od tega so v spodnje- nov. Največ. 6.323 kilogra- mov nevarnih odpadkov, so zbrali v žalski občini. Med nevarnimi odpadki prevladujejo zavržena električna in elektronska oprema, odpadna motoma olja, akumulatorji in baterije. TT ^IftlftMit MgVAgNIH ODPADKOV IZ GOSPQPINJSTiV Nevarne odpedke so ^rali na rezlicniti kraiih, tudi v Petrovčah. it. 86 • 3. november 2009 GOSPODARSTVO 'Á f z otvoritve EX YU borze V Laškem EX YU borza Borze se vsako leto udeleži približno 80 podjetij s področja turizma Ldika ThermâDâ od nedelje gosti turistične delavce iz nekddnje skupne dr-žave Jugoslavije. Gre za posebno turistično borzo, poimenovali so jo EX YU borza, ki je pnič na slovenskih tleh. Borza je v preteklih letih gostovala v Makedoniji in Bosni in Hercegovini ter za turistično gospodarstvo v državah bivše Jugoslavije predstavlja dobro priložnost za vzpostavitev oziroma okrepitev sodelovanja. Vsako le- to se dogodka udeleži približno 80 podjetij, ki delujejo na področju turizma; ho-teHrji, turistične agencije in organizatorji potDvanj iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Čme gore» s Hrvaške, iz Makedonije In Slovenije. V okviru horze so včeraj v Laškem pripravil: tudi okroglo mi2^ pod naslovom S skupno turištično ponudbo na evropski in globalni turistični trg. BA Foto: SHERPA AlpiK, j« vodUni proirajalK poh iitva v srednjem cenovnem ruredu na slovenskem tr9u. V podjetju tf Železnikov s 330 zaposte-nimi veliko pozornost namenjajo kakovosti, o eemer priča tudi certifikat ISO 9001:2000 za ruvoj, proizvodnjo lA prodajo pohtitva. Podjetje iUples, M ima bogato tradidjo izd^ave sestavljive^ pohištva za opremo dnevnih sob, pnůsoh, spalnk in mladinskih sob, bo tudi letos od torka, 3. novembra, do nedelje, 6. novembra« razstavljalo na ýubljanskem pohištvenem sejmu. Na ISO m2 razstavne povriine v hali A Gospodarskega raistavisia bo predftavik) dve novosti svoje ponudbe. Prva novost iz Alplesa je spalnica SAMBA,' s katero Urijo ponudbo te uvdjdvljenih sestavljivih spdinic Balada In Harrnonija.^lnicâ Samba je novost po dizajnu, uporabljenih mat^alih In barvah. Oniga novost so Alplesove vgradne Gmare po meri. Gre za povsem novo podrode ^lovanja, s katerim bodo posegli v bt^j obrtnHki naân prnzvodnje. Novosti bodo veseli vsi, ki imajo pohiitvo AIples ali pa se zenj odlo^Jo In obenem žell)o prostor opremiti z vgradno omaro po »j bo možno dosed usklajeno^ barv in materialov v prostoru tudi z ostalimi programf njihovih spalnk, predsob inmíadinskíhsob Obiskovalci ^ bodo na sejemskem prostoru Alplesa ogledali tudi otmško oziroma mladinsko pohištvo Planet - pohi^t>i svet od D do 20-h. Planet je njihova lan^a novost. U so jo kupo í^j^ mno lepo sprejeli in poht^ Že krasi ^evilne sc^ do)end(ov, mal^v, šoldijev in na^tnikov. Pripravil so tudi nagradno igro, najmlajši obiskovalci pa se bodo lahko likali s prikupno Planetovo mf$ko. Kvaliteto i2tielkov podjetja AIples potrjuje tudi naztv Supert)t3nds Slovenija 2009, ki ga je drv^ba Superiyands Adriatik tudi letos podelila najboljšim blagovnim znamkam. Mednje seje letos ponovno uvrstil AIples. ?o pomeni, da Ali^ ostaja blagovru znamka, iô izstopa iz množice, v ocelí strokovne javnosti In potrošnikov pa ohfsnjd vodilno mesto na podrodu pohištvene industrije. PTOfnocl}3o bwdilo Cene navzgor Cene naftnih derivatov so se danes spremenile in sicer navzgor. 95-oktanski motorni bencin je dražji za 3,6 centa na liter in stane 1,135 evra, enako se je podražil tudi 98-oktanski bencin, ki zdaj stane 1.153 evra. Dizelsko gorivo je dražje za 3,2 centa (liter stane 1,068 evra)» enako se je podražilo kurilno olje in z3 liter je zdaj treba odšteti 0,625 evra. Finančne delnice še pod pritisicom Dogajanje na ljubljanski borzi je bilo v zadnjem tednu v znamenju rdeče barve. Korekcija delniških tečajev je zajela praktično vse borze po svetu, takšno vzdušje pa se je nato preselilo tudi na domač kapitalski trg. Osrednji indeks ljubljanske borze SBl 20 je lako izgubil 1,3 odstotka vrednosti, tedensko trgovanje pa je sklenil pri 4.382 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.10. IN 23.10.2009 Oankt îMWïuUl Promet v tEUR CICG Ciftkams Calje 45.00 110 •9,09 CET6 Cetís 0,00 0.00 0.00 6RVG Gorenje 13.25 236.40 0.Í4 PILR Pivovarna USko 28.25 27,60 2.S8 JTK6 Juteks 38.35 6.80 •6,46 rrOG Etfll 130.00 0.60 0.00 V izteklem tednu so bile znova pod prodajnim pritiskom delnice finančnih družb. Največ so tako izgubile delnice i^ove KBM, ki so v tednu izgubile 4 odstotke vrednosti. Iz NKBM, druge največje domače banke, so sporočili, da bodo skupaj s Pozavarovalnico Sava dokapitali-zirali Zavarovalnico Maribor v višini 14,2 milijona evrov. Vrednost delnic Pozavarovalnice Sava je v tednu zdrsnila za 1,6 odstotka. Potem ko je v preteklem tednu naftni trgovec Petro) objavil poslovne rezultate za tretje Četrtletje, lahko v začetku novembra pričakujemo nadaljevanje objav domačih družb. Prvi bodo svoje poslovanje v prvih devetih mesecih letos razkrili v novomeški Krki. Ta objava bo najverjetneje v začetku meseca najbolj vplivala na smer borznih indeksov na ljubljanski borzi. INDEKSI IMED 19.10. IN 23.10.2009 Imlshs - Xtpr. SBI20 4.3S2.10 -0.90 Ilirika odpira prvo in edino realno trgovalno sobo na Slovenski 54 v Ljubljani. Vabljeni vsi na teden odrtih vrat od 3. do 6. novembra, od 9. do 21. ure. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski našip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Bodo v Juteksu v petek stavkali? Vodstvo žalskega Jutek-sa je včeraj delavcem pojasnilo trenutne finančne razmere v podjetju, v petek pa se bodo začela pogajanja za spremembe v pod jetnišfá kolektivni pogodbi. Prav t^o v petek naj bi v Juteksu na pobudo sindikata Neodvisnost izvedli 8-urQo opozorilno stavko. Delavci zahtevajo 150 evrov draginj-skega dodatka, delo ob koncu tedna samo, ko bo to nuj- no potrebno, ter spremembe tarifnega dela kolektivne pogodbe. Ali so si po včerajšnjem zboru delavcev premislili, nam ni uspelo izvedeti, saj nihče od celjskih predstavnikov sindikata Neodvisnost ni bil dosegljiv. So pa delavce predstavniki svobodnih sindikatov opozorili, da njihova stavka ne bo plačana, ker vodstvo pravzaprav ne krši kolektivne pogodbe, U Naravna zdravilišča še zadovoljna V slovenskih naravnih zdraviliščih so zadovoljni z obiskanostjo in ustvarjenimi prenočitvami v prvih devetih mesecih. Zabeleži-O so za slaba 2 odstotka več prihodov gostov in več prenočitev. Med tujimi gosti najštevilnejši prihajajo iz Italije, ki so dosegli tudi za 1 odstotek več prenočitev in pri tem prvič prehiteli avstrijske goste, ki so vse do zdaj vedno dose- gali največ prenočitev. Najbolj občuten padec pri nočitvah še naprej beležijo pri gostih s Hrvaške, kar 17-odstot-nega, in iz Nemčije, od koder je letos prišlo za 12 odstotkov gostov manj. Čeprav se je po pustem septembru trend oktobra znova obrnil navzgor, so finančni rezultati slabši. Zaradi izredno močnih pritiskov na cene so jih morali ustrezno prilagajati. K temu jih je prisilila tu- di konkurenca na tujih n^; Madžarska na primer je s 30-odstotno devalvacijo v hipu postala za enak odstotek kon-kurenčnejša. Vpliv ekonomske krize pa se delno kaže tudi v zmanjšanju izvenpenzion-ske potrošnje, kar bo eden od glavnih razlogov za finančno slabše rezultate, ki jih kljub statističnemu optimizmu zdravilišča pričakujejo do konca leta. RP NOVI TEDNIK BPliuiiinio Kruha, ki ga ob p9tkih deli škofijska kaiftas v Celju, hitro Tmanjka, ljudje v stiski pa potrebujajo še veliko vac Prošnje za hrano, plačilo položnic ... Nekdanjim delavcem Steklarske nove bodo pomagali s paketi hrane - Težko plačujejo položnice Socialno stanje v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega zdaleč ni rožnato. V Steklarski novi je ostalo brez deia približno sto občanov RogaSke Slatine ter petdeset iz Rogatca, v Rogaški Les niso prejeli plače že več mesecev, precej občanov pa je izgubilo delo tudi v Celju ter drugih krajih. V območnem Rdečem križu v Šmarju pri Jelšah, ki deluje na obEziočju šestih občin» opažajo» da je polegpro-Šenj za pomoč v hrani največ povpraševanja po plači- lu položnic občanov, po kurjavi, rabljeniii gospodinjskih aparatih ... Rdeči križ jim pomaga tudi s šolskimi potrebščinami ter plačilom šole v naravi. Pravda za učiteljsko plačo ali »pingpong« sodišč Predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje mag. Anton Vorina je pred letom na celjskem delovnem sodišču dokazal nezakonitost izplačila plač v okviru povečanega obsega dela. Plače v srednjih in osnovnih šolah so bile nezakonite kar 15 let, na višjih šolah pa od leta 2004. Višje delovno sodišče v Ljubljani je pred dnevi sodbo vrnilo na začetek obravnave v Ce-Ije. Vorina je dokazoval upravičenost do izplačila razlike v plačah za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005 in dosegel izplačilo plač za trimesečje» ne. pa tudi za preostalo obdobje, ko je delal v povečanem obsegu. Zaradi tega se je pritožil na višje sodišče, ki pa tožbe-nega zahtevka ni priznalo. Vorina se odločitvi višjega sodišča čudi- Ob tem ga • (udi preseneča predlog sodišča, da določi novega izvedenca, Po petih letih pravdanja že tretjega po vrsti. Prvi izvedenec je od zadeve namreč odstopil, druga izvedenka pa je potrdila izračune Vorine. Povod za odločitev sodišča je primer mag. Jadranke Prodnik, prav tako predavateljice na Poslovno-komer-cialni šoli Celje, kj je v podobnem primeru izgubila. Višje sodišče je tako podvomilo v dve popolnoma različni mnenji m predlagalo tretjega izvedenca» vendar le za primer Vorine. Ta poudarja, da bi višje delovno sodišče moralo oceniti, katero izvedensko mne- Mag. Anton Vorina nje je v skladu z zakonom in s predpisi, v sklepu pa lega nI zapisalo niti se ni opredelilo, Meni, da se je njegova izvedenka ravnala po zakonu, medtem ko je izvedenka Prodnikove sledila navodilom šolskega ministrstva, »ki pa so neskladna z zakonodajo, nična in niso nikakršen predpis aH pravni akt, kar •že pet let (ne)uspešno dokazujeva na soišču,« pravi. Poudarja, da spor že pel let traja zaradi domnevne kršitve samo enega člena, to je 12. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Primer Vorine kaže na »pingpong« sodišč. Njegova sodba prehaja s prve stopnje na drugo in nazaj na prvo, pa spet na dnigo in nazaj, kjer je zdaj. Ponovna obravnava na celjskem sodišču naj bi bila še letos. Pri dokazovanju krivice v imenu 40 tisoč zaposlenih je naletel na gluha ušesa računskega sodišča, ravnateljev osnovnih, srednjih in višjih šol po Slovenji, SVîZ-a in najvišjih predstavnikov oblasti.. Sindikat mu, čeprav je bil njegov član sedem let. ni nudil pomoči in ga je zavajal z izjavami, da ne uspe pridobiti uradne razlage zakona. MATEJA JAZBEC Vorina dokazuje prav v imenu 40 tisoč zaposlenih z univerzitetno izobrazbo in 700 Šol po Sloveniji. Gre za 300 milijone^ evrov zahtevkov brez sodnih in odvetniških stroškov, posamezniki pa lahko zahtevajo med 1.000 in S.OOO evrov neto. Po njegovem gre za 15 let goljufije, ko nihče ne ve, kdo je pisal navodila in kdo si je izmislil formulo za izračun plač in nenazadnje, kdo je pisal novo zakonodajo - formulo za izračun povečanega obsega dela. ki velja od avgusta 2008. vendar v lani ustanovljenem obsoteljskem soDdamostnem skladu za pomoč občanom v stiski opažajo kljub večjim potrebam letos manj donaci;. Donatorji jim pomagajo bolj s pomočjo v materialu Icot denarju, Kot je povedala sekretarka območnega Rdečega križa Milka Dobrave, bodo v krajevnih organizacijah Rdečega križa v prihodnjih dneh prejeli 35 ton hrane iz intervencijske zaloge Evrop^e unije, ki jo bodo razdelili med občane. y največjem kraju Obsotelja, v Rogaški Slatini, kjer živi precej občanov v stanovanjskih blokih, imajo tudi dejavno župnijsko karitas. Voditeljica slatinske karitas Jožica Korez je povedala, da bodo nekdanjim delavcem Steklarske nove danes poslali obvestila o pomoči iz intervencijske zaloge Evropske unije s paketi hrane, Id jih bodo razdelili 11. novembra (dobili jih bodo obenem z drugimi pomoči potrebnimi občani). Nekdanjim delavcem Steklarske nove bodo tako pomagali že tretjič, prvič so jim takoj po stečaju 1er drugič a^^usta. Če bodo občani prejeli v prihodnjih dneh tudi paket s hrano iz Rdečega križa, ne bodo posebej preverjali, saj menijo, da je pomoč zanje dr^ocena. vendar ne gre za velike materialne vrednosti. V župnijski karitas pomagajo ljudem v stiski predvsem s hrano, z obleko, obutvijo in s šolskimi potrebščinami, glede plačila položnic pa jih napotijo na škofijsko karitas. Pomoč iščejo tudi zdposleni Kriza se zdaj dodobra pozna ludi pri celjskih dobrodelnih organizacijah. Kot smo že poročali, so se v škofijski karitas odločili» da bodo vsak petek razdeljevali kruh, ker je prva akcija tako dobro uspela. V slabi uri so namreč Rdeči križ Slovenije vsako leto od 1. do 7. novembra oi^anizira teden solidarnosti, vkaterem zbirajo sredstva za pomoč ljudem ob naravnih io drugih nesrečah večjega obs^a ter za takojšnjo pomoč posameznikom in družinam. I\]di letos bodo posamezniki svojo solidarnost lahko izkazali z nakupom do-plačilnih znamk in vozovnic za vlak oz. avtobus. V lanskem tednu solidarnosti je Rdeči križ Slovenije zbral 180.612 evrov. razdelih vseh 150 kilogramov kruha. Ljudje pa n,e prihajajo le zaradi kruha. Kot nam je pojasnil generalni tajnik škofijske karitas Matej Pimat, vse župnijske karitas delijo tudi oblačila, belo tehniko. Škofijska karitas nudi tudi finančno pomoč, in sicer enkrat na leto lahko prosilcem plača položnice. Te-gaje vse več, še posebej v tem času, ko morajo ljudje plačati ogrevanje. Pimat še ugotavlja, da je prosilcev za pomoč vedno več. Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da je med prosilci za denarno pomoč pri plačilu položruc vedno več takih, ki so zaposleni, kar priča, da s plačani, ki jih prejemajo, ne morejo več zaslužili dovolj za preživetje. F^dobno ugotavljajo na območnem združenju Rdečega križa v Celju. Prošenj za pomoč je vedno več, delijo pa hrano, oblačila in tudi pohištvo. če ga le imajo. Največ razdelijo hrane in v prihodnjih dneh bodo dobili intervencijske zaloge. Prav tako opažajo, da po pomoč še zdaleč ne hodijo le brezposelni, ampak tudi tisti, ki imajo službe, a si ne morejo privoščiti dovolj hrane in oblačil. BJ. ŠK Foto: SHERPA ZiGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje DNEVI ODPRTIHVRAT! i>et^.18.9.2009:od12.uredo17.ure novi trg 20, zeteni bhk - piWli}« s^lwta, «.9 JOW; wî 9. vre do 14. ure jMtek, 2SS. 2009; od 1Z ure do 17. ur? »bftta. 26.9. im: Dd 9. uredo t4. ure Informacije in prodaja na: 041 638418all 031 60S02Ô Investitor Les ni na IG M Horvat - častni občan Laškega v LaSkem bodo v petek z osrednjo slovesnostjo, ki jo pripravljajo Stik, občina ter območna izpostava javnega sklada za kulturne de-javnosti, obeležili občinski praznik. Podelili bodo najvišja občinska priznanja ter razglasili rezultate tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Kot $0 po predlogih občanov potrdili tudi laSki svetniki, je naziv častnega občana leios pripade) že pokojnemu laškemu Župniku Jožetu Horvatu za življenjsko delo na področju duhovnega delovanja ter obnove kulturne in sakralne dediščine v občini. Laški župan Franc 2do!šekbo na slovesnosti čestital tudi vsem prejemnikom občinskih grbov. Zlatega .si je prislužil Franc Markošek iz Laškegd» podelili pa mu ga bodo zaradi dolgoletnega uspešnega delovanja in ustvarjanja na družbenem področ* ju. Srebrni grb je pripadel Majdi Marguč iz Olešč, ki že 20 let uspešno vodi ma-žoretno skupino Laike pihalne godbe. Podelili bodo tudi V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bodo i-atf^nt jutri, v sfedo» ob 20. uri v Zdravilišču Laško lahko prisluhnili koncertu Laško svoj praznik slavi Vokalne skupine Vodomke. Eno najtežje pričakovanih opravil jih čaka v četrtek, ko bodo ob 16. uri položili temeljni kamen za novo Podružnično osnovno šolo Sentrupert Šolarjem - sedanjim in nekdanjim -pa bo namenjena tudi slovesnost uro kasneje, ko bodo v OŠ Rimske Toplice proslavili 150-letnico šolstva v Rimskih Toplicah in Jurkloltru. več bronastih grbov Občine Laško; prejeli jih bodo Jan; ko Tovornik z Vrha nad Laškim, ki si ga je prisluži! z dolgoletnim uspešnim delovanjem na družbenem, pred« vsem pa športnem področju in z aktivnim delom v domači krajevni skupnosti; ter mladi Športniki, Jure Travner z Vrha nad Laškim za odlične dosežke v nogometu, Vesna Bezgovšek iz Lahomnega za dosežke v šporuúh borbah ter Nick Škorja iz Marija Gradca za dosežke v motokrosu. Kristalna grba bosta prejeli Tamara Juričič, ki je na maturi dosega vse točke, in Mir-jam Vesenjak za tretje mesto na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir v katego-riji mladi jahači od 19 do 21 let, Kras in ponos Laškega Na slovesnosti ob občinskem prazniku bodo razgla- Takol^zadovolienjê laiki župan Fra ncZdûIsfik sredi oktobra brizgnil prvi curek vod 012 vodovoda Vrti-Tevce-Trojno-Reka, ki velja za letoinjo Mfvečjo naložbo v občini. sili tudi rezultate tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Akcijo organizira slovensiu turistična zveza, v Laškem pa z njo uspešno že vrsto let sodelujejo Komunala Laško, turistična društva in krajevne skupnosti. Pri urejanju objektov in okolice je tokrat sodelovalo 38 tekmo- valcev, ki jih je ocenjevala strokovna komisija, polovico ocene pa so prispevali s svojimi glasovi tudi občani Laškega. Skupaj so odločili, da je najbolj urejeno podjetje Kmetijs^ zadruga Laško v Rimskih Toplicah, najbolj urejen javni objekt pa enota Vrica Laško v Debru. Najbolj urejeno kmetijo imajo Grešakov! iz Zgornje Rečice, za hišo sta se najbolj potrudila Olga in Janez Krajne s Ceste v Debro. Najbolj urejeno naselje v laški občini pa je Globoko v Rimskih Toplicah. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Vse poti vodijo do »Šmarjaka<€ Pešpoti še povečale privlačnost Šmartinskega jezera V Celju se že nekaj let trudijo za oživitev Šmartinskega jezera. Pešpot okoli jezera je že končana» kmaJu bo urejena tudi pot od Nove vasi do jezera, èe v tem letu pa na MOC pričakujejo tudi spre-jet je državnega prostorskega načrta za Smartinsko jezero. Čeprav je 3,2 kilometra dolga pešpot okoli jezera (Čez pregrado, okoli zahodnega zaliva s pontonskim mostom in do Grada» kjer je predvideno kopališče) že dokončana, je ta še vedno opredeljena kot gradbišče, saj Mestna občina Celje zanjo Se ni dobila uporabnega dovoljenja. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor na MOC in vodja EU projektne skupine Roman Kramer, se je zapletlo pri povsem banalni stvari. »Ar-50 nam je dal zadržek na uporabno dovoljenje, ker nismo pridobili pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med lastnikom (državo oziroma Arsom] vodne infrastrukture oziroma pregrade ter imetnikom pravice uporabe (MOC) vodne infrastrukture. Vlogo za pogodbo smo na Arso oddali že 25. maja letos, vendar imam občutek,, da na Arso pogodbe ne znajo napisati, ker je menda prva takšna. Sicer pa tehnično pešpot nima nobene pomanjkljivosti. Tehnični pregled pešpoti smo opravili 20. avgusta letos,« pojasnjuje Kramer. Ureditev pešpoti z vsemi pripadajočimi objekti (sanitarije, parkirna mesta, urbana oprema, urejena tematska pot na temo vode ter plavajoča pešpot do Muzlja) je stala 2,2 milijona evrov. !,5 milijona evrov je MOC pridobila nepovratnih sredstev. Kmalu tudi peš do jezera če bo dopuščalo vreme, bosta do konca tega meseca končani tudi tri kilometre dolga pešpot in kolesarska pot od Nove vasi do jezera, Tudi pri tej poti MOC z Arsom ne najde skupnega jezika. »Ker že eno leto ne dobimo pravice graditi dveh brvi čez Koprivnico, smo traso malo spremenili in jo speljali skozi gozd. Saj mogoče je tako Se bolje,« pravi Kramer. Prvi del pešpoti se začne na območju Nove vasi in je dostopen preko mestnih prometnic, hodnikov za pešce ter kolesarskih stez. Začne se v urbanem delu od cerkve sv. Duha do nadvoza nad avtocesto in nadaljuje po ruralnem delu od nadvoza do kozolca. Ta del pešpoti v dolžini 1,2 kilometra bo asfaltiran, ob cestišču pa bo postavljena tudi zaščitna ograja. Drugi del pešpoti od kozolca do pregrade na jezeru pa je speljan po krajinskem območju. Pešpot bo dostopna tudi invalidom. Trenutno je druga faza pešpoti (od kozolca do pregrade) v intenzivni gradnji, prva faza (od cerkve sv. Duha do kozolca) pa zaradi polaganja in delno prestavljanja komunalnih vodov poteka malenkost počasneje. Prvi del poti bo asfaltiran, ob cestišču pa bodo postavili tudi zaščitno ograjo. Za 1,1 milijona evrov vredno naložbo ureditve poti do jezera je MOC pridobila 578 čeprav pot od PlovB vBsi do Šmartinsicega jezere Š8 ri Tz:^- Št. 86 - 3« november 2M9 PPC Za pomoč žrtvam Danes se v Celju začenja usposabljanje za delo prostovoljke na SOS-teiefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja (080 11 55). Sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela, v katerem se prostovoljke naučijo, kako rea^-rati ob določenih klicih žrtev. Usposabljanje je brezplačno, pogoj je le, da so kandidatke dopolnile,18 let. Do 15. ure lahko zainteresirane pokličejo na telefon 01 544 35 13 ali 01 544 35 14. Društvo SOS-ielefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, deluje v Sloveniji že 20 let. Ob svoji obletnici so centrom za socialno delo v Sloveniji in drugim organizacijam podarili strokovno publikacijo Odzivanje socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini. Uredila jo je Olga Bezenšek Lalič. ki je tudi direktorica celjskega centra za socialno delo. SŠol tisoč evrov evropskih sredstev, V tem mesecu bo MOC zaprosila tudi za gradbeno do-voljenj^za izgradnjo kanalizacije okoli Šmartinskega jezera, graditi pa jo bodo začeli prihodnje teto. Še pred koncem leta pa naj bi vlada sprejela državni prostorski načrt (DPN) za Smartinsko jezero, ki ga že nekaj mesecev medresorsko usklajujejo. DPN ob Smar-tinskem jezeru predvideva gradnjo počitniškega centra z bungalovi in manjšim hotelom, prireditveno-rekrea-cijski center, javno kopališče, ureditev igrišča za golf s središčem v dvorcu Pre-šnik in ureditev infrastrukture. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: Grup A BMZPiAČM PROMETNI TE&EKHI RADU CEUE wiiiiw.iiovite(liiik.com Že na razširjeni seji sveta KS so v Svetem Štefanu poudarili, da jim je pošta v Šmarju od rok. saj gravitirajo na šentjurski konec Z leve: Jože Kužnik. Jakob Romih in šmarski župan Jože ČakI V Svetem Štefanu bodo podpisovali Včeraj je biJ prvi dan delovanja premične pošte na Kalobju ter v Svetem Štefa-nu na Kozjanskem. Po odločitvi Pošte Slovenije ima pošUr stalni dnevni postanek na Kalobju eno uro v poštnem uradu ter v Svetem Šteianu četrt ure na prostem. V Svetem Štefanu so neza-dovoljrU, napovedujejo podpisovanje protestne peticije. Kot je včeraj povedal predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romib, premično pošto načeloma sprejemajo kot nujno zlo, vendar so glede nekaterih »podrobnosti« ogorčeni. Tako želijo, da bi bile zanje poštne pošiljke dosegljive na območju domaČe pošte kak-šeo dan med tednom tudi v popoldanskem času ter v soboto dopoldan, tako kot so bili navajeni doslej. »Vsaj kak- šno uro,« prav^ predsednik Romih, ki je predstavil stališče sveta KS. Po novem morajo namreč popoldan po poštne pošiljke v poštni urad v Šmar-ju pri Jelšah, zaradi česar so ogorčeni» saj so v posebnem položaju. KS Sveti Štefan namreč gravitira proti Gorici prj Slivnici ter naprej proli Šentjurju in Celju, kamor se vozijo na delo, zato jim je Šmarje pri Jelšah izrazito od rok. To so poudarili že 21. oktobra, na razširjeni seji sveta KS, kjer se je zbralo veliko krajanov, udeležil pa se je je namestnik direktorja celjske poslovne enoie Pošte Slovenije, Jože Kužnik- V Svetem Štefanu se prav tako počutijo prikrajšane zaradi rednega dnevnega poŠt* nega postanka v središču kraja, ki je po novem vsak delav- nik za četrt ure na prostem. Njihovi sosedje na Kalobju» v sosednji šentjurski občini, so namreč dosegli od poštarjev kar enoumi postanek in to v obstoječem poštnem uradu, kar 50 predlagali tudi v Svetem Štefanu, vendar s predlogom niso uspeli. Tam se je Občina Šentjur, ki je lastnik prostora dosedanjega pošme-ga urada, pripravljena odpovedati najemnini. Podobno je v Svetem Štefanu, kjer je Občina Šmarje pri Jelšah to ponudila že 21. oktobra, vendar jim Pošla Slovenija ni ustregla. Zaradi nezadovoljstva v Svetem Štefanu napovedujejo v svetu KS podpisovanje protestne peticije, ki jo bodo naslovili na vodstvo PoŠte Slo-venije. BRANE JERANKO V četrtek, 29. oktobra zvečer, so v Kavarni Hotela Faraon v Celju odprli zanimivo razstavo Dober dan, Celje. Na njej razstavlja na več kot 40 platnih motive Celja slikar Stane Jakše - Stanč Iz 2alca. V bogatem opusu del predstavlja uinip mesta fn njegovih lepih ulic, stavb In zanimivosti danes, ter košček življenja, kakršnega so živeli pred stdetjl za zidovi mogočnega celjskega gradu. O avtorju In razstavQenih deiih Je spregovoril podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik, številne obiskovalce pa je uvodoma pozdravil vodja Hotela Faraon Jože Malnar. Odprtje sta popestrila glasbena dueta iz Žalca m Cetja. povezovala pa ga Je Lucija Udovč. Razstavo si lahko ogledate ves november In december seveda pa lahko delo. ki vam je posebej všeč. tudi kupite. Anini večeri na Prevorju zopet zaživeli Na Prevorju se je z ok^ brom pričel nov ciklus Aninih večerov. Z namenom, da bi se ljudje čimbolj povezo-vali Id družili, jih je lani u ve* del pater Karel Gržan. Ker so bili med domačini in obisko-vaidzelo dobro sprejeti, je pa-ter tudi tokrat povabil znane ljudi, ki bodo enkrat mesečno vse do marca obiskovalcem večnamenskega prostora prevorske podružnične šole lepšali hladne večere. ?vÁ letošnji gost je bil dr. Janko Rode, ki je obiskoval-cem postregel z nasveti, kako uspešno zdraviti s čaji dušo in telo. Ivanka in Slavica pa sta s svojimi urnimi rokami občinstvu pokazali, kako nastajajo rože iz najlona. Večer je ^asbe-no obogatil harmonikar Nejc Potočnik, pogovorno nit pa je imela v rolâh Marija Rece Pere. Kulturno društvo F^vorje se kot orgaruzator večerov pripravlja že na drugi Anin večer, ki bo 20. novembra in obeća veliko zanimivosti, saj bo o Pnri gost letošnjftt Aninih večerov je bil dr. Janko Rode. vzgoji za radost bivanja spregovoril sam pater Karel Gr-žan. Tbdi takrat ne bo manjkalo pesmi in glasbe ter dru- žabnosti ob pogostitvi, za kar poskrbi vedno ena od vasi v kraju. MAJDA REZEC Dva velika projekta naenkrat Prostovoljno gasilsko društvo Griže letos praznuje 90-letnjco delovanja. Po slavnostni akademiji pred dobrim tednom so prevzeli novo gasilsko vozila. Ob jubileju so se lotili dveh velikih projektov: nabave novega gasilskega vozila in gradnje gasilskega doma. Za novo gasilsko vozilo, ki ima opremo tudi za nevarne snovi in je edino tako v Savinjski dolirii, so odšteii približno 222 tisoČ evrov, od tega je 70 odstotkov zagotovila Občina Žalec, ostalo pa so zbrali s prispevki krajanov, podjetij in z delovnimi akdjami Članov društva, med dru^ tudi z zbiranjem starega železa. Za te akcije so porabili več kot 2 tisoč pro- stovoljnih ur. Za novo vozilo je bila garaža griškega gasQ-skega doma prenizka, zato so se kij ub težkim finančnim razmeram lotili gadnje gasilskega doma na isti lokaciji. Gradijo sami, opravili pa so že več kot 5 tisoč prostovoljnih ur, Ob tem bo ob domu urejen tudi pločnik, tako da bo povečana varnost na tem delu ^avne ceste skozi Griže. Slavnostni govornik je bil župan Lojze Posedel ki je poleg čestitk za opravljeno delo med dru^ poudaril, da je gasilstvo tudi v današnjih časih znalo obdržati prave vrednote, kot so spoštovanje različnosti in enaka pomoč vsem, ki se znaj-d^o v stiski, ne ^ede na njegov materialni položaj- V na- daljevanju slavnosmeakademi-je sta predsednica in povelinik griškega društva Darja Šalej in Darko Tomšič podelila številne zahvale in društvena priznanja vsem, ki so prispevali za gasilski avtomobž in dom. V imenu Gasilske zveze Žalec je priznanja podelila Sabina Na-raks, v imenu Gasilske zveze Slovenije pa Darko Koželj. Gasil^ plamenico H. stopnje je prejel Anton Pečnik, gasilsko odlikovanje ITI. stopnje Ivo RandI, gasiJsl^ plenico 1. stopnje pa PGD Griže. iOjuče novega vozila je pre-jel skrbnik voznega parka Damjan Štucin, vozilo je blagoslovil domaČi župnik Jože Planino. TT S slovesnosti ob prevzemu novoga vozils pnd noviin gBsilsk'mfdomom Št. 86 • 3. novMiter 2009 8 IMIVOSTI NOVI TEDNIK Fnii>c Gril s svojimi gosti Skoraj celo življenje krotil vrbove šibe Te dni je praznoval 90. rojstni dan Franc Gril izOrle vasi. ob visokem jubileju pa sta ga v imenu Društva upo* kojencćvBraslovČe obiska-la Anton Repnik In Anica Kotnik, vimenu Medobčinskega društva invalidov Žalec pa Janez Meglič in^ra-gica Veler. Franc Gril je bîl rojen oktobra 1919 v Andražu nad Polzelo v kmei ki družim. Po končanem osemletnem šolanju se je leta 1937 šel učil k Vrbopletarstvu Franc Grenko v Orli vasi. Po opravljeni vajeniški dobi Je opravil pomočniški izpit in ostaj pri istem delodajalcu vse do leta 1980, ko se je upokojil. Leta 1944 se je poročil z Marijo Napotnik, v zakonu sta se rodili hčerki Marjana in Boža. Po smrti žene> leta 2006, zanj skrbita hči Marjana in vnuk Rok. hčerka Boža pa živi z družino v Nemčiji. Franc je ob obisku povedal, da je bil več kot 60 let znan po vrbopletarskih izdelkih. večkrat pa je sodeloval na raznih razstavah in prejel priznanja. TT Brajda, ki pivce pozimi greje Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah pri Žalcu imajo v vinogradih na tisoče vinskih trt, v svoji no\a degustadjski ideti pa nevsakdanjo brajdo. Po steni njihove nove degusta-cijske kleti se v posebnem de-gustadjskem prostoru vrtenja zanimiva kovinska brajda, ki bo v mrzli Tirni pivce najbolj ogrela. »>Običdjen radiator, na primer klasičen v beli barvi, bi ta ambieot pokvaril, zato sem se odločil za oekaj drugačnega,« po^njuje Mimslav Rolovnik z Mlinarjeve tuiističr ne kmetije, ki ima v Savinjski dolini največje vinograde. Zamisel je dobil med brskanjem po svetovnem spletu, ogromno kovinsko brajdo pa mu je nato izdelal kolega iz Celja» ki je obrtnik- In cena takSnega ogromnega radiatorja? OkoU evrskega tisočaka. BJ novitednik iiiiww.novitednik.coni www.radiocelje.com Z bučami izpolnjena želja Majdi Seražin iz PetrovČ se je letos končno izpolnila dolgoletna želja. Doma si je naredila pravo razstavo okrasnih buč. »Res, lo sem si že dolgo želela. Nekaj sem si jih vzgojila sama, nekaj sem jih dobila od prijateljev, dodala pa sem jim svojo veliko ljubezen - koprive,« opisuje srečna Majda. Ko bi le vsi za uresničitev vseh želja potrebovali tako malo... RP Drugačne krompirjeve počitnice Jesen prinese kmetom obilico deta pri spravilu pridelka. Pobrati je treba repo, korenje, kolerabo» fížol in še kaj, potem pa to doma pripraviti za hrambo. Kar nekaj dela je tudi s pa zaležejo vsake roke. Pri spravQom korenja, pri tem Okornovih na Bregu so star- šem na pomoč priskočili domači Marjetka in Ana ter sosedova Mojca in Matic. Tako 80 se krompirjeve počitnice spremenile v »kore-njeve«, pa ie zabavno je bilo. TT Mojca, Matic, Marjetka in Ana med eHČenjem korenja B ni Linhartova 22 (v 3000 Celje TeL:03 5443 675 adania5.ce.i^siol.netjí '•Vn radiocelje 40.« MH| Četrtek v obll.15 na Radiu Celje Slatina bo gradila garažni hiši V Rogaški Slatini bo občina skušala rešiti težave s parki* ranjem z gradnjo dveh podzemnih garažnih hiš. Garažna hiSa Janina bo pri stolpnici Terapije, druga pri zdravstveni postaji pa ob novi promenadi. Garaiia hiša Janina, ki jo stem bližnjih hotelov. Nivo je bo v sodelovanju z občino gradila družba Nivo, bo služila uporabnikom zdravstvenih us-lug v stolpnici Terapije ter go- ^adbeno dovoljenje že pridobil. »Trenutno usklajujemo ureditev gradbišča tako z vidika urejanja prometa v Času gradnje kot tudi stališča hotelov» ki se jih gradnja najbolj tiče. Ocenjujemo, da bi gradnja te garažne hiše lahko sledila terminskemu planu, kar pomeni, da bi lahko bila zgrajena do sredine.aii jeseni prihodnjega leta,«pravi sUtinski župan mag Branko Kidrič. Lekarna v Vitanju odprta Celjske lekarne so včeraj odprle vrata podružnice v Vitanju. Prostore je uredila Občina Vitanje, za vse ostalo pa so poskrbele Celjske lekarne» tudi za končno verifikacijo lekarne. Delovni čas lekarne so prilagodili delu zdravnika v Vitanju. Ob ponedeljkih bo tako lekarna odprta popoldne, v torek, sredo in petek pa dopoldne. Za lekarno skrbi magistra farmacije Dragica Čmigoj Krob. " MB P SiOL Začetek ^rava izbira za vse ki š'e nimate Investitor druge garažne hiše, pred zdravstveno postajo, je v sodelovanju z občino zavod Celjske lekarne» ki tam gradi novo lekarno. Zavod trenuGx) zbira dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Nekoliko so v zamikus tistim, kar smo prvotno načrtovali, vendar kljub temu menimo, da bomo uspeli to garažno hišo ter dvigalo v prizidku zdravstvene postaje, ki je obânska naložba, graditi do sredine prihodnjega leta,« napoveduje Kidrič. Nova slatinska lekarna naj bi bila dokončana v drugi polovici prihodnjega leta. BRANE JERANKO Poskusite internet: • Akcijska mesečna naročnina — tri mesece 15 EUR na mesec, kar je samo 0,50 EUR* na dan. « Ugodno strokovno izobraževanje pri vas doma — dve uri 2a 9 EUR.** • Prenosni računainik i-iP Compaq 610 T5870, vkijučno z miško, z operacijskim sistemom WINCX)WS VISTA HOME PREMIUM SLO z možnos^o nadgradnje na WiNDOWS 7 rn Office 2007 Ready (60-dnevna preizkusna verzij^, skupaj za 26 EUR na mesec na 24 mesečnih obrokov.*'* • Vse to brez vezave! • Darilo za vse nove naročnike: toplo presenečenje za hladne dni. Več informacij na brezplačni telefonski številki 080 8000 ali v Mobitelovih centrih. • A)Meia()orpu4uSiOLZ«6«Munaocle0vwvim0,P>idrb.4«ra»leMvfe0da&^^ WWW.SÍOl.ndt Vesolje veselja Hren direktor veterinarske postaje Vodenje veterinai^ke postaje v Slovenskih Konjicah )e s 1. novembrom prevzel novi direktor, doktor veterinarske medicine Slavko Hren. Nadzorni svel je izbiral med dvema kandidatoma in soglasno izbral Slavka Hrena. Dosedanji direktor Martin Krajne tokrat ni kandidird. Hren namerava ob vodenju veterinarske postaje s Šestimi veterinarji in z dvema administrât!vnima delavcema še napre) opravljati svoj poklic. Kot direktor veterinarske postaje si je postavil jasen dlj: »Da bi bili tisti, ki rabijo na§e zdravstvene usluge, zadovoljni z našim delom. Da bi rejcem nudili celostno ponudbo vseh potrebnih znanj in dejavnosti ter novih pridobitev na tehnični ravni ter tako parirali vsem prihajajočim novim boleznim.« Poleg že utečeni skrbi za velike žvali namerava dati več poudarka razvoju skrbi za male živali, torej zdravljenju hišnih ljubljenčkov. MBP Krajevni urad v Ločah zaprli v Ločah ni veČ krajevnega urada. Načelnica Upravne enote Slovenske Konjice Sonja PimČuh je namreč v soglasju z ministrico za javno upravo izdaia sklep o ukinitvi tega krajevnega urada s 30. oktobrom. Tako se je odločila po analizi stroškov in racionalnosti poslovanja. Za krajevni urad v Ločah, ki je bil sicer odprt samo ob torkih, je analiza pokazala vse manjši obisk krajanov. Lani so jih v celem letu zabeležili le malo več kot 500, kar je bilo za 350 manj kot pred dvema letoma. Sicer pa lahko krajani vse storitve, ki so jih do zdaj opravljali v krajevnem uradu, opravljajo na sedežu Upravne enote Slovenske Konjice. To velja tudi za urejanje matičnih zadev. Podatki namreč niso več vezani na konláemo matično knjigo, ampak so v elektronski obliki in dostopni na vseh upravnih enotah. Konjiška upravna enota ima še dva krajevna urada: v Vitanju in Zrečah. Zaenkrat ostajata odpna, vendar želi upravna enota tudi zanju zmanjšati stroške. Občinama Vitanje in Zreče so zato predlagali, da jim ne bi več zaračunavali najerruiine. . MBP Na Pilštanj se vrača življenje Na Pilátan{> nekoć pomemben ter bogat kozjanski trg, ki se je pozneje skoraj izpraznil, se počasi vrača ži^jenje. Vstarem trškem jedru obnavljajo še eno dolga leta bolj koi ne prazno trško hišo (na fotografiji), ki je v lasti zdravnika Igorja Praznika iz Vojnika ter pečarske družine Mastnak s celjske Ljubečne» enih zadnjih izdelovalcev ročno izdelanih lončenih pečnic na Štajerskem. Pečarska družina je v stavbi že uredila manjši rauzej pečarskih ter lončarskih izdelkov. V njej je biia več desetletij trška trgovina z mešanim blagom, danes pa si jo v dveh delih delita dva lastnika. Po kulturni plat! )e trg Pilštanj med najpomembnejšimi spomeniki Kozjanskega parka. BJ štm 86 • 3. notfember 2009 liPC RTAZA Kozjanski Robin Hood med Drameljčani Novo odkritje: razbojnik Guzej naj bi se rodil v Šibeniku pri Šentjurju - Bo Guzej kmalu dobil stalno razstavo? Razstava o ljudskem razbojniku Guzeju, ki je bila do nedavnega na ogled v Kozjem, se ;e preselila v Dramlje» v prostore tamkajšnjega športnega društva Šedina. Razstavo avtorja Milenka Straška so v Dramijah dopolnili z novimi vsebinami in novim odkritjem. Na njej je na osmih panojih predstavljeno fotografsko in drugo gradivo ter objave, ki razkrivajo pomen in podrobnosti iz življenja razbojnika Guzeja. Najbolj vroče ta hip je odkritje rodoslovca Toneta Kosa, ki )e prišel do podatka» da naj bi se Franc Guzej rodil v Šibeniku (hišna št. 3] pri Šentjurju in ne v Primožu. To odkritje je med ljudmi požeJo nemalo začudenja. V Primožu pri Šentjurju namreč še danes vedo pokazati, kje je nekoč stala revna »bajtica«, v kateri je luč sveta, tako so vsaj verjeli do zdaj, ugledal razbojnik Guzej. Rodoslovec Tone Kos je pred Guzejevim rojstnim krajem na novo osvetlil tudi njegove rojstne podatke, v krstni knjigi župnije sv. Jurij pri Celju pa je odkril tudi poklic Guzejevegâ očeta - bQ naj bi krojač - pri čemer naj bi imel Guzej tudi dve leti mlajšo sestro. O izsledkih je Tone Kos avtorja razstave o Guzeju Milenka Straš-ka obvestil po elektronski poŠti. Sporočil mu je, da je konec avgusta letos obiskal vas Šiberuk pri Šentjurju, kjer je iskal lokacijo o Guzejevem domu. Tam so mu pri neki kmetiji zatrdili, da se je pri njih nahajala tablica s hišno številko Šibenik 3, pri čemer je bil kraj napisan po nemško. Ker so se ti ljudje na kmetijo priselili, so med pospravljanjem hiše in po* slopja zavrgli tudi tablico. Kot je Kos Še zapisal v pismu SlraŠku, bo raziskovanje nadaljeval, svoje izsledke pa bo po končani raziskavi tudi javno obelodanil. Guzejd bi morali bolje tržiti Razstava Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo Razstava v Dramijah skusa celostno predstaviti življenje in pomen Muzeja. Nejtiolj sveže je odkritje rodoslovca Toneta Kosa, da naj bi se Guzej nidil v Šibeniku pri Sen^uiju in na v Primožu. je dopolnjena Še s pohištvom in z drugimi predmeti iz Guzejevega časa, ki so jih prispevali okoliški krajani. Po dolgih prizadevanjih je avtorju razstave in sekciji za zgodovino ŠD Šedina uspelo pridobiti tudi fotografijo originalne pištole Franca Guzeja, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje. V muzeju hranijo tudi njegova originalna pisma; pripravljale! razstave o Guzeju pričakujejo, da bodo tudi ta (oziroma kopije pisem) kmalu na ogled. Za razstavo o Guzeju se že zanimajo oziroma jo v prihodnje že- lijo gostiti tudi drugi kraji Kozjanskega, ki so povezani z Guze-jem. Pri tem si avtor razstave Milenko Strašek želi predvsem» da bi na Kozjanskem postavili stalno razstavo o tem junaku. Kot pravi, se glede tega pogovarjajo s Kozjanskim parkom. Stalno razstavo bi si junak, ki ga mnogi primerjajo z Robinom Hoodom, nedvomno zaslužil. »Angleži so svojemu junaku postavili najmanj deset muzejev, razstav in zbirk, mi našemu še ničesar,« ugotavlja Strašek, ki si želi, da bi Guzeja na Kozjanskem znali bolje tržili, ne pa ^ C H Razstava v Dramijah ja pritegnila številne obiskovalce. Gostiti jo želijo tudi dragi kraji na Kûzjanskem, ki so povezarti z Guzejem. dopuščali, da ob njegova poti dokončno propadajo vsi objekti, ki so neposredno povezani z njim. »Cel kup imenitne stavbne kulturne dediščine gre počasi h koncu. Tudi cista, ki je zelo neposredno povezana z Guzejem. Amonov mlin, na primer, kjer se je Guzej srečeval s svojo ljubeznijo Barbi-ko, je v zelo slabem stanju. Prav tako klet v Košnici, kjer je bil Guzej ustreljen. Če bo Šlo tako naprej, obiskovalci Guzejeve poli čez pet ali deset let ne bodo imeli česa videti, ker bo vse propadlo,« opozarja Strašek. Najprej označili pot, kasneje poskrbeli za objekte To se ne bo zgodilo, pravijo v KS Prevorje. S projektom Guzejeve turistične poti, ki obide vse pomembne točke njegovega življenja, mline, vka-terih se je skrival, tudi tistega, kjer je našel trohico upanja z Ijubemjo do Barbike, so se namreč letos prijavili na razpis za evropska sredstva in za 22 tisoč evrov vreden projekt prejeli polovico evropskih sredstev, polovico je zagotovila Občina Šentjur. S tem denarjem so označili in uredili Guze-jevo turistično pol. »Na območju ECS Prevorje, Planina in občine Dobje smo postavili 12 informacijskih tabel, vrisali pohodno pot. jo označili s sme-rokazi, izdali z^banke in zemljevid» v naslednji fazi pa imamo v načrtu tudi obnovo objektov. Postopoma, vsako leto nekaj, se bomo lotili mlinov. kovačnice in mesta Guzejeve ^nr-tí. Hídi v prihodnje se l»mo prijavljali na razpise,« napoveduje predsednik KS Prevorje Miroslav Pajek. Poleg pohodniških se bodo razvile tudi Avtor razstave o Guzeju Milenko Střelek si prizadeva, da bi mu ppsvetili stalno rustavo, želi pa si tudi, da bi aioll kozjanskega Robina Hoods bolje t^. kolesarske poti. Obenem bo projekt zajemal tucU različne ponudbe, od dobrot. domače obrti... Posebej bi lahko tržili posamezne izdelke» ki bi okoliškim kmetijam omogočili dodaten vir zaslužka, razmišljajo na Kozjanskem. Če torej Se niste obiskali krajev, po katerih je nekoč kolovratil legendami razbojnik in seja) strah in trepet med bogatini in tistimi» ki so ga obrekovaii, je morda zdaj čas, da spoznate deželo razbojnika Guzeja ter si spotoma ogledate še razstavo o njem v Dramijah. Ta je na ogled do februarja 2010 vsak dan med 17. in 22. uro, ob nedeljah po dogovoru. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: Grup A NOVI TEDNIK l^rôfOREPOBtAZA 11 Čarovnic za vzorec Kriza je očitno odnesla tudi čarovnice, saj jih je bilo konec tedna v Celju na različnih lokacija opazili ie za vzorec. Nekaj otroških čarovnic je prišlo v Celjski dom, maJo starejše so zatavale na Stari grad. Toči v soboto ni bilo nič kaj boljSe. So se pa tiste vztrajne znašle v objektivu našega iotoreporterja. Poto: SHERPA ^is^J^Í«»^ Pušnik: »Rudar je imel osebo n Po 16. krogu l.SNL velenjski Rudar spet zaostaja za Koprom za šest točk, obenem pa ima lepo prednost pred Olímpíjo in Mariborom (âe-stih točk) ter CM Celjem Csedmih). Ob jezeru se je ponovila »celjska tekma«. Če so v Areni Petrol sredi tedna zadevali zgolj Velenjčani, pa Čeprav so imeli Celjani ko-pico priložnosti, so bib tokrat Puânikovi varovanci sila nespretni (in nesrečni) pri zaključkih akcij. PtujČani, ki sci tudi zaradi finančnega kolapsa med glavnimi kandidati za izpad iz lige, so 5 3:0 premagali kandidata za prvaka... Po nemoči celo zaključna žoga v Ljudskem vrtu so gostitelji pred le tisoč gledalci povedli v 39. minuti po golu Je-liča z glavo. V 2. polčasu je za Celjane enajstmetrovko priigral Anej Lovrečič in z bele točke je zadel Darijo Biščan. Mariborčani so irikrai vodili, Celjani trikrat izenačili. V 60. minuti je to uspelo Romanu Bezjaku, v 78. minuti pa je Še drugo najstrožja kazen - priigraj jo je Domagoj Duspara - za CM Celje izkoristil Ane) Lovrečič- Napadalcu Slabši Dvorančiču ni uspelo skoraj nič, medtem ko je Bezjak že proti Rudarju dokazal, da zna »gristi«. Tokrat jç gol dosegel iz drugega poskusa, v iiniSu pa zapravil možnost za zmago; ko bo imel večjo minutažo» se bodo >»kik-si« vsaj prepolovili. Ce se iz Ljudskega vrta vrneš neporažen, je to že uspeh. S tem se strinja bojeviti Sebastjan Gobec: »Res je, Maribor je še vedno državni prvak, v Ljudskem vrtu je vselej favorit. Mi smo relativno zadovoljni. Po visokem porazu z Rudarjem smo se zelo potrudili. Čeprav smo trikrat zaostajali, pa ostaja kanček grenkobe.« Gobec meni, da so v 1. delu premalo igrali po ileh in da niso uspeli zadržati žoge v konici napada, tako da se ofenzivna vezi-sta nista uspela priključevati. V 2. polčasu je žoga stekla. »Bili smo mnogo boljši. Škoda je za Romanovo (Bezjak, I l Rudarjev Mirza Mesić j« koristan napadalec, toda vzadnjih dvah krogih je zapravil nekaj izjemnih prílosiostí. Rudar (4-3-2-1): Savič -Jeseaičnik» Cipot Sule)-manovič, Dedič * Golob, Tolimir, TomažiĆ Šeruga - MujakoviČ, TrifkoviČ -Mešič. Igrali so še Jahič, Pokleká, Stojnlč. a žoga nikakor ni končala ' golu. Težko se je boriti z h osmimi igralci.« Velenjčani bodo konec led na gostovali pri Interblocku ko bo manjkalo kar osen ključnih igralcev (DeMoraes O mladič, Cipot, Jesen i čni k Sul ej ma novi Č, Savić, Kol s i Mešić): »Poškodbe in kartor 50 nas zelo načeli. Fantje, k so ostali» bodo morali primei no odgovoriti na igrišču. N glede na to, kdo bo igral, ver jamem v fante,« je dodal Si lejmanovič, ki je bil uprav čeno razočaran nad gledale »Osmerica in vratar, ki so s borili vse do zadnje sekunde so si zaslužili, da jih gledak pospremijo do konca. Saj s( videli, kaj je vplivalo na po tek srečanja.« Zopet je tek m krojil sodniški kriterij, kar j op. p.) priložnost, ko je stekel sam proti golu Damlr Skomina je naš najboljši sodnik, pa ne le »uradno«, temveč tudi po mnenju večine poznavalcev. Dosodil je dve enajstmetrovki za CM Celje. Mi pa iščemo dlako v jajcu, ko je bil CM Celje najstrožje kaznovan. Koje Gobec za hip prijelJeliča za dres, je slednji izgledal zelo mehak, kot da bi ga podrla že sapica. »Strinjam se z vašo ugotovitvijo. Sicer je Skomina zelo dobro odsodil tekmo, gre za daleč najboljšega slovenskega sodnil^. Pogovarjala sva se po tekmi. "Sodniki so dobili navodila Iz mednarodne organizacije, da vsako vlečenje za dres v kazenskem prostoru strogo kaznujejo. Mariborskega napadalca sem se komaj dotaknil, ko je že padel Skomina se je pač odloČil za enajstmetrovko. V bistvu pa je šlo za mojo napako, situacijo sem napačno ocenil« pojasnjuje Gobec in napoveduje odločen boj v soboto v Areni Petroi, -#rv da bi se oddolžili Olimpiji za boieč poraz v Šiški. Obenem ne smemo prezreti dejstva, da je tudi Lovrečič spretno izsili) enajstmetrovko. Pri Jugu nič novega Po prepričljivi zmagi v Celju so nogometni Rudarja pred 300 gledalci Ob jezeru kljub izjemnim priložnostim visoko klonili proti Dravi. To je bil njiliov peti poraz, prvega v tej sezoni so doživeli prav proti Ptujčanom, v 7. krogu, Čeprav je poraz Rudarja visok, bi lahko bilo povsem drugače, če bi gostitelji izkoriscill katero od priložnosti, ki jih je bilo ogromno. Neznanki za najnevarnejše, Mešiča, "Hifko-viča in Mujakoviča, sta bila realizacija in gostujoči vratar Jozič. Najbližje zadetku je bil Trifko\ič, ko je zatresel vratnico, Mešiću je po srečanju iz oči v oči zadetek preprečil Jozič. Tehtnico so ob polčasu močno na stran Drave prevesile poškodbe v domači ekipi. V slačilnici sta morala ostati vratar Savič in branilec Je-senlčnik. Marijan Pušnik je v igro poslal dnigega vratarja Jahiča in branilca Pokleko. Drugi udarec za stratega Rudarja je sledil v 48. minuti, koje kapetan Almlr Sulejma-noviČ prejel rdeč karton po prekršku nad Ekpokijem. Glavni sodnik Matej Jug je prestrogo reagiral kajti Sulej-manovič ni bil zadnji mož obrambe, temveč Dedič. Su- ie j mano viČ je bil upravičeno razočaran nad potezo Juga: »Prekršek sem naredil, a nikakor ne za rdeči karton. Ce si je kdo ogledal srečanje med Olimpijo in Koprom, je lahko videl, kako je Karič 16 metrov od gola s komolcem skočil v Škerjanca in ni dobil rdečega kartona. Situacija v Velenju je bila le 5 metrov preko sredine in mislim, da je sodnikova odločitev usmerila potek tekme v korist gostov, Kljub temu bi pohvalil fante in jim čestital ker so garali do konca,« Po izključitvi Su-lejmanoviča je bil ^Šnik primoran opraviti še tretjo menjavo, nakar se je nekaj minut za tem nesrečno poškodoval Fabljan Cipot. Tako je domaČa zasedba nadaljevala 2 dvema igralcema manj. Gostje so kaznovali nesrečne trenutke gostiteljev in preko Dorisa Kelenca povedli z 1:0. Mešić in Tomažič Šeruga sla imela krasni priložnosti za izenačenj e kljub igralcema manj, a se je znova izkazal Jozič. Z golom je srečanje dokončno odloČil Rok Kronaveter. Okrnjeni knapi so Še naprej napadali, a neuspešno, na drugi strani je piko na i postavil Ogu. Gledalci razočarali Otožen je bil Damjan TOf-kovič: »V prvem polčasu nismo izkoristili lepih priložnosti, v nadaljevanj u pa so nas presekale poškodbe in rdeči karton. Lahko bi Še izenačili, ■ Is Dvoboj Sebastiana Gobca In Renejs Miheliča Zreb v ponedeljek Športno rekreacijski center Hattrick na Skalni kleti bo z ligami Radia Celje v malem nogometu začel v soboto, 14. novembra. Žreb bo v ponedeljek, 9. novembra. Tekmovanje bo organizirano v 1., 2. in veteranski ligi, ob zadostnem številu prijav pa tudi v 3, ligi. Igralo se bo v balonu, na notranjem igrišču z umetno travo, ob sobotah in nedeljah. Prijavnina znaša 400 evrov, informacije dobite na telefonski številki 031/613-221, Prvouvrščene ekipe bodo dobile po 380 evrov C2. - 190. 3. - 95 evrov}. Nepopustljivi celjski napadalec Roman Bezjak vsfodo proti Rudarju ni u Ljudskem vrtu. Zelja: zmagova Nataša Robnik jo pr»d dvoma mesecema osvojila tre^ mesto na uttni-maratonu od Celja do Logarske doline. Nata^ Robnik je 24. okt^ kem Schwabîsch Gmiindu o tekmo evropskega pokala v nu. V skupnem seštevku zć 34-letiia Celjanka - za uvrs odteči vsaj tri od petih ultra t la odlično 2. mesto. Članica Društva maratonce kov Celje je zaostala le za ř Lemme. Kakšna je bila vaša atle kdaj ste se odloČili za ekst teke? Pred koncem osnovne in na nje šole sem vadila tek na s potem sem za dolgo časa pr štirimi leti sem tekla od Lui doline. Letos sem tretjič prt razdaljo ultramaratona, tore Ste prva Slovenka» ki se j stopnice v skupnem seStev ga pokala. Ste pričakovali ^ podvig pred letošnjo sezon« Nili približno. Imela sem dv tečem vsaj tri ultramaratone njimi tudi Biel, kjer je proga d metrov. Rezultat je prišel sam anjic )0udaril tudi Marijan Pu-;iiik: »Poškodbe in izključi-ve so dale lekmi nenavaden ok, a gostje so srečanje odigrali z osebo več ... « Po go-lovanju v Ljubljani bo Rudar :adnja tri srečanja jesenske-^ dela odigral v Velenju (Go-ica, Nafia, Maribor)^ DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA CM Celje (4-4-2): Muj-činovič * Gob^, Anđdko-vi^. M i jato Vič, Bakarič -Štraus, UrbaDČ, Rep> to-vrečič • Dvorandč, Blščan. (grala sta èe Bezjak. Dus-para. LESTVICA 1.SNL 1.LUKAK0KR 16 tO 5 1 26:16 35 Ž, RUDAR 9 2 S 27:21 29 3.0UMPUA(<2} f6 6 1 7 23:16 23 4.MARIBÛR 16 7 2 7 27:24 23 5.CMCEUE 16 6 4 6 23:26 22 S.ÛÛhÔAU 16 5 5 6 22:26 20 7.NAFTA 16 5 4 7 25:29 19 8.INTBÍ8U)CK 16 5 3 6 20:22 18 S.LABODOflAVA 16 4 5 7 16:23 17 O.WTGÛRICA 16 3 5 9 22:28 14 y izadeti, za tnid pa je bil poplačan v Tadfij Kostomaj ja $ 5,25 asistenca na tekmo trenutno najboljši podajalec prve slovanske lige. Koštomaj premagal svoja bivša kluba četrti krog državnega košarkarskega prvenstva se je za Zlatorog, Šentjur in Hopse končal klavrno» izjema je Elektra, ki je vknjižila $e tretjo zmago. Precej nepričakovan je bil poraz Zlatoroga, ki je gostoval pri bežigrajskih Parkljih. »Še hudičevo težek boj« četa Aleša Pipana je v Ljubljani izgubila s 77:62, čeprav je povedla z 20:6 in prednost držala vse do konca 1. polčasa. Trener Pipan je bil seveda nezadovoljen: »Izjema je px-vih osem minut, ko smo vodili za 14 točk. Ne vem, kaj je bilo igralcem, da so popolnoma odpovedali. IgraJi so povsem drugače, kot smo se dogovorili.« V drugem delu so domačini stopnjevali tempo, imeli so več razpoloženih igralcev, med njimi je bil tu- di lanski »pivovar« Dario Kre-jič, s 23 točkami najboljši strelec srečanja. Pri Laščanih je bil najbolj razpoložen kapetan Nejc Strnad, ki se po^si vrača v pravo formo, dosegel je 16 točk: »Poraz je nepričakovan, a Park! j i so zasluženo slavili. Spet se nismo držali dogovora. Igra Šepa, zato bo treba še bolj trdo trenirati in dvigniti glave.« Tretji poraz je Zlatorog, ki je nekoč igral dobro ne samo v slovenskem prvenstvu, temveč tudi v mednarodnih tekmovanjih, nepričakovano pripeljal proti dnu lestvice. Po mnenju Laščanov so k porazu veliko pripomogli sodniki, ki so jim dosodili 10 osebnih napak več kot Parkljem, kar je pomenilo î 5 prostih metov manj. Aleš Pipan o tej temi: »O sojenju ni prijetno govoriti, vendar kar je počela sodniška trojica na tej tekmi. je katastrofa.« Dodal je Še: »Za nas je letos vsak nasprotnik neugoden, do lige za prvaka pa nas Čaka še hudičevo težek boj.« Ob koncu srečanja je zaradi vroče krvi skorajda prišlo do množičnega pretepa med igralci, a so se strasti kmalu umirile. Možnost za svojo drugo letošnjo zmago bodo imeli ze-leno-beli v soboto, ko bodo gostili Škofjeločane. Lokalni obračun Elektri v petek je bil v Šoštanju na sporedu regijski derbi, ki je pripadel domačinom. Šentjurčane so premagali šele po razburljivi končnici. Tretja zmaga šaleško ekipo uvršča v vrh lestvice, medtem ko je šentjurska predzadnja. Uvod tekme je bil precej izenačen, tehtnica pa je bila najprej bolj nagnjena ka v Logarski dolini I V nemš-^ zadnjo Tamarato-:o 2009 je v je treba v - osvo ji- I pohodni-ko Barbel I kariera, ino dolge fetku srednje proge, hala. Pred » Logarske ia celotno Celja, ivrstila na evropske-i podoben ;lja: da pre-ia bo med la 100 kilo-! sebe. Na Češkem ste bili na 50 km šesti, v švicarskem Bielu 20., v Schwâbisch Gmùndu na 50 km 13., najboljši pa s tretjim mestom od Celja do Logarske doline na 75 km. Tudi zato, ker poznate značilnosti omenjene proge? Mislim, da. Čez poletje sem se doslej najbolje pripravila, obenem sem načrtovala višek fornie prav v začetku septembra. Trasa proge se malce, a ves čas dviga. So drugod profili drugačni? Ne prav, podobni so, Pri našem ultramarato-nu »klanca« ne čutiš. Najtežji tek je v Nemčiji, čeprav je za 25 km krajši. Maratonci dozorite precej kasneje kot ostali športniki. Bo tako tudi pri vas? Trenutno ne vidim meja. Moja največja želja je zmaga od Celja do Logarske doline. Načrtujem tudi udeležbo na maratonu v New Yorku. Najprej moram izpolniti normo, pa še srečo moram imeti, da bi me sploh izžrebali med številnimi kandidat L Pripravljeni sle za izjemne napore. Kdo vam pomaga, da je tako? Največ zaslug ima mož Bogdan, Tuái sam je maratonec, skupaj načrtujeva vadbo. DEAN ŠUSTER k zmagi gostov. Domači so se odlepili šele v 28. minuti, ko so povedli z 9 točkami, a so dokaj visoko prednost uspeli obdržati le nekaj minut, saj so gostje v 34. minuti preobrnili na 54:55. Pri Elektri sta se najbolje odrezala oba Tadeja - Horvat, ki je dosegel 21 točk, in Koštomaj, ki je v najbolj pomembnih delih razburljive končnice uspel realizirati svoje proste mete, doseženim 14 točkam pa dodal 7 skokov in 8 asistenc. Trenutno je najboljši podajalec lige, doslej mu je z Elektro uspelo premagati že dve bivši ekipi -po Zlatorogu še Šentjur: »Tekma je bila zelo težka, kar se je videlo že na začetku predvsem v naši živčnosti. Prvega polčasa nismo odigrali tako, kot smo se dogovorili. V drugem delu smo popravili skpk v napadu in igro v obrambi. Zato smo tudi zmagah.« V gostujoči ekipi je bil tudi tokrat najbolj strelsko razpoložen Američan Marcus Crenshaw, ki je dosegel 16 točk- V naslednjem krogu bo moštvo Boruta Cerarja gostovalo pri Slovanu. Ekipa Damjana Novakoviča pa bo gostila novince v elitni druščini, ljubljanske Parklje: »Prednost domačega igrišča je na slovenskih parketih izrazita. V zad- njih treh, štirih minutah je odločila zmagovalca. Šoštanjča-ni so odlično odigrali v obram-bi, bili so agresivni, ostri in kljub temu so storili le 16 osebnih napak, BLl bi vesel, če bi bila moja ekipa sposobna storiti tako malo osebnih napak in obenem igrati tako agresivno, ker potem ne bi izgubila tekme.« Jagodnik odšel, Udri h prišel čeprav je Goran Jagodnik napovedal, da bo v Kopru še branil barve Hopsov, se to ni zgodilo, saj je medtem odpotoval v Srbijo, kjer je sklenil sodelovanje s svojimi nekdanjim delodajalcem, NLB ligašem Hemofarmom. Prvo letošnje gostovanje se za Polzelane ni uspešno končalo, saj so v Kopru klonili z 91:62. Razpoloženi Primorci so prevladovali vseh 40 minut, tako da moštvu Boštjana Kuharja žal ni pomagala niti najnovejša okrepitev, reprezentant Samo Udrih, ki je na svoji prvi letošnji tekmi v slovenskem prvenstvu dosegel 12 točk. Gostitelji, ki so prevladovali v vseh elementih igre, Polže-lanom niso dopustili presenečenja. Obe ekipi imata po dve zmagi in poraza. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA orama NOGOMET 1. SL. 16. krog: Rudar-Drava 0:3 (0:0);Kelenc(54).Kro-naveter (76), Ogu (80), Man-bor - CM Celje 3:3 (l:0);Jelič (40), Dodlek (55). Mihelič (67-n m); Biščan (53-11 m), Bezjak (60). Lovrečič (78-11 m), OUmpija - Koper 0:1, Godca - Interblock 4:3, Nafta -Domžale 2:2. 2. SL, 12. krog: Šentjur-Ala-minijVA (l:0);Leskovar(39}; Purišič (77)y Mura - Dravinja 1:1 (0:0); Flisar (82); Agič [59). Vrstni red: Primorje 27, Tričav 24, Mura 19, Dravinja 18, Aluminij 17, Bela krajina 16, Šentjur 14/Šenčur, Livar 13, Krško 5. 3. SL - vzhod, 12. krog: Kovinar - Dravograd 0:0 (0:0), Mons Claudius - Zreče 1:1 (0:1); Polajžer (85); Tirovič (42), Smarino - Simer Šampion 1:1 (1:0); Kraljevič (12); Petrušič (57). Vrstni red: Carda 23, Simer Šampion, Stojn-ci, Zreče 22, Šmartno 21, Dravograd, Malečnik 20, Pesnica 17, Veržej, Odranci l^. Tro-mejnik 15, Kovinar 9, Mons Claudius 7, Paloma 3, Štajerska liga, 12. krog: Vra7V!ko - Ormož 1(0:0) ; Krivec (58), Šoštanj - Bukovci 0:0 (0:0), Šmarje - Rogaška 1:0 (1:0): Belak (7). Vrstni red: Bistrica 26. Ormož 23, Šmar-je21. Gerečja vas, Podvinci 20, Koroške gradnje 19, Peca, Rogaška 18, Pohone 17, Poljča-ne 16, Šoštanj 13. Partizan 12, Bukovci 8, Vransko 7. MALI NOGOMET Pokal Slovenije, osmina finala: Weber - Pekama Duh 6:2 (5:0); D. Kugler (35» 37), Šnofl (5), Vojsk (8, 17, 28). Kovačec (10,15-10 m, 27, 39-10 m). Mordej (21, 24. 29), Stres (22, 23, 39. 40), Krof-lič (29), Hrovatič (31). KOŠARKA 1. SL, 4, krog: Koper-Hopsi 91:62; Držič29.Markič21;Ibok 16, Udrih 12. R Kobale 11, Skok JO. Sviridov 7, Vaši 5, Lorbek 1, Eleklra - Šeiujur 75:69; Horvat 21. Čup 18, Feeley 15, Koštomaj 14. Lelič 4, Bilič 3; Crenshaw, Simovič 16, Lapomik, Alis-pahič 11, Ferme 6, Sebič, Ruči-gaj 4, Jovanovič I, Parklji - Zlatorog 77:62; Krejič 23, Kosec 21 ; Strnad 16, Pelko 13, Bubnič 9, Dimec 7, Čmer 6, Rizvič 5, Brodnik, Goijovič, Alanackovič 2. Vrstni red: Krka, HeUos, TCG Mercator, ÏÏekU'a 7. Koper, Slovan, Parklji, Hopsi, Zasavje 6, Zlatorog, Šentjur 5, Šenčur 4. 2. SL - vzhod, 4. krog: Radenska Creativ - Vrani Vransko 90:50; Maje 18, Pavlovič 16; Bizjak 10, Kovačič, 2. Oc-virk, Vaši 8, Jan 6, Marovt, Lu-kan 4, Ramšak 2. Jadranska liga (ž), 4. krog: Šibenik - Merkur Celje 65:48; Veselovski 12. Ivanko-Vič. Bura II; Barič 13, Hughes 10. Turčinovič, Verbole 8, Kerin 5, Abramovič 4. ODBOJKA 1. DL, 7. krog: SIP Šempeter • Galex Mir 0:3. Vrstni red: Triglav 18, Marchiol 17, Cal-dt 15. Galex, Kropa 13, Šempeter 10, Krka 8, Svit 6, Duol 5, Maribor 0. l.DL(ž).6. krog: Noya Gorica-A/řar75a 3:!. Vrstni red: Koper 17. Nova Gorica 15, Aliansa 12, Sloving 11, Ruše 10, Ljubljana 7, Novo mesto. Jesenice - Bled 0. (KM) .'y-í ICL* tpoíitni koledar Sreda, 11, KOŠARKA 1. SL (ž), 5. krog: Konjice-Kranjska Gorá (17), Ljubljana: Ježica - Kozmetika Afrodita Rogaška (19). Domžale -Merkur Celje (20). 14 NOVI TEDNIK Pogled na del Spodnje Hudinje z Golovca Od Hudinje do Cirila Debeljaka Tokrat bomo nekaj več zapisali o Spodnji Hudinji« ki je bila še v 19. stoletju vas, danes pa je močno in-dustnaiiziran íb poseljen del mesta, v katerem se bohoti tudi večina velikih nakupovalnih središč. Spodnja Hudinja je postala del Celja leta 1964. Je obsežno urbano naselje, ki se razprostira severno od Gaber-ja. Mejo med obema mestnima predeloma predstavljala Dečkova in Bežigrajska cesta, ki ju po sredini nekako razmejuje nekdanja Velika cesta, ki se danes imenuje Mari borska cesta. V zahodni smeri sega naselje do podaljška slemena Golovca, kjer je danes t. i. opuščeno okoliško (slovensko) pokopališče. Do nastopa industrializacije, ob koncu 19. stoletja, )e imela Spodnja Hudinja \ide2 kmečke vasi. Ta videz se je v naslednjih desetletjih povsem spremenil. Kot navaja celjski zgodovinar Janko Groženje zadnji domačin, ki mu je bilo kmetovanje poglavitno opravilo, umrl leta 1962. Hudinja se prvič omenja 11. maja 1025 (Chodinie). Večino kmetij na tem območju je celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja predal v fevd celjski župnijski gospoščini, 11 domcev in travnikov pa je predal Ivanu Pruklerju (Brodarju). Hu-dinjske kmetije so bile celjski župnijski gospoŠČini podložne vse do 17. stoletja, ko je gospoščino kupil lasmik Novega Celja grof Gaisruck. Ker mu je bila posest preveč od rok. jo je začel odprodá-jati. Takrat je tam nastalo veliko manjSih kmetij, kar se je z delitvami, ki so bile predvsem posledica dedovanj, dogajalo tudi Se v 19, stoletju. Leta 1825, ko je avstrijska oblast sprejela zakon o r^okom S€ imenujE katastru, je bila med drugimi ustanovljena posebna katastrska občina Spodnja Hudinja, kamor sta spadali tudi naselji Zgornja Hudinja in Gaberje. Na Spodnji Hudi-nji je v tem Času še vedno obstajal tudi grajski mlin, ki ga je že celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja podelil Štefanu Horvatu, po njem se je imenoval Hrvaški (Horvaški) mlin. To Ime se je uporabljalo vse do sredine Î9. stoletja, ko sta mlin kupila -švicarska podjetnika Lutz in Naeff in ga preuredila v valjčni mlin. Leta 1888 je prešel v slovenske roke. Od Švicarjev ga je namreč odkupil podjetnikPeterMajdič iz Kranja. V času nj^ovega lastništva je mlin postal pravo malo proizvodno podjetje» saj je dnevno proizvedel do 70.000 ton moke. Na mestu tega mlina so danes skladišča za žito podjetja Klasje. Blizu mlina je bila po 2. svetovni vojni zgrajena tudi velika klavnica, danes Celjskih mesnin, leta 1969 pa so zgradili še hladilnico za sadje. Med glavno Mariborsko in Ope-kaniiško cesto je na mestu predvojne velike KudiSove tekstilne tovarne nastal moderen obrat Ubele, ki je delovala kot naslednica majhne obrtniške delavnice uspešnega in narodno zavednega celjskega predvojnega podjetnika Ivana Rebeka. Levo ob Opekarniški cesti, ki vodi proti Zgornji Hudi-nji. je do leta 1975 delovala velika celjska opekarna, ki Jalovec med Slatinčani V Anini galeri|l v Rogaški Slatini bodo danes, v torek, odprli razstavo slikarja grafika Izidorja Jalovca. Jalovec, ki živi in dela kol samostojni ustvarjalec v Grličah pri Meslinju, je imel doslej 75 samostojnih razstav doma in na tujem ter je za svoja dela prejel več nagrad. Razstava v Anini galeriji, ki jo bodo odprli ob 18. uri. ho na ogled do 29. novembra. . BJ Dama s kamelijami Ignova koreodrama kar teden dni v celjskem Narodnem domu je na tem mestu z manjšimi presledki delovala od Leta 1542. Močan industrijski razvoj je doživljal tudi svet ob Bežigrajski cesti. Še pred 1. svetovno vojno je bila tu poštaijeva pristava, kasneje so zgradili tovarni mila in sadnih sokov. Zaradi nerentabilnosti so obe podjetji po vojni ukinili. Naj še omenimo, da je ob Mariborski cesti, na vzhodni stram, vse do konca 80. let preteklega stoletja poslovalo precej veliko Lesno industrijsko podjetje Celje, imenovano Lik Savinja. Danes ima Spodnja Hudinja povsem drugačen videz kot pred dvema desetletjema. Poleg-Stevilnih večstano-vanjskih objektov, zgrajenih v 80. in 90. letih preteklega stoletja, ki Spodnji Hudinji dajejo videz spalnega naselja, je na prelomu stoletja zraslo več nakupovalnih središč. Prenovljena, razširjena in posodobljena )e bila tudi glavna severna vpadnica v mesto. Mariborska cesta, ki je z novimi dejavnostmi ob njej zdaj glavna prometna aorta mesta Celja. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice Cirila Debeljaka, ki je v Celju ob Koprivnici» nasproti cerkve sv. Duha. Fotor GnipA Zgodbo o zgodovini In ražvoju celjskega naselja Spodnja Hudinja je za objavo zapisal mag. Branko GoropevŠek. Hidi v Celje prihaja letošnji največji projekt plesnega studia Igen. koreodrama Dama s kamelijami. Celjska premiera bo v Narodnem domu v četrtek ob 20. uri, zatem nas vsak dan do vključno srede^ 11. novembra, ob isti uri, čakajo še ponovitve. Koreodrama v režiji Igorja Jelena in koreografiji Jelena ter Mojce Majcen, je gledališko plesna predstava, povzeta po Dumasovi drami Dama s kamelijami, delu ki je bilo prvič izdano leta 1848 in je izzvalo velik Škandal v družbi tistega časa. Zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter atoualizira nemoč preseganja socialnih razlik in vsebuje kritiko, naperjeno proti meščanski družbi. V ignovi postavitvi je Dama s kamelijami sodobna različica te drame, ki stik s sodobnostjo iSče z novodobno visokotehnološko vizuallza-djo- »Kljub temu. da seje lik rodil skoraj dve stoletji nazaj, je še danes aktualen. De- Mojes Majcen kot dama s kamelijami terminiranost družbenih vlog in položajev, družbeno etiketiranje, je prikaz omejenosti, s katero se srečuje vsaka oblika družbe. Nemoč preseganja socialnih razlik je problem, s katerim se srečujemo tudi danes,« pravi pred celjsko premiere Igor Jelen. Dama s kamelijami plesnega studia Igen je po svojr zahtevni vsebini in upodobitvi velik umetniški zalogaj za vse udeležence projekta. 2 zahtevnostjo se poleg dramaturgije in giba sooča ludi tehnična izvedba pro- Zgodba o kurtizani, katere življenje je končala jeti-ka pri 23-letih, je navdihnila Alexandra Dumasa ml., da je napisal roman, ki ga je izdal leto po kurtizaninl smrti. Roman je hitro zaslovel, kljub temu pa se je zapletlo, ko so ga hoteli postaviti na oder. Notranji minister je leta 1S5I igro prepovedal zaradi nemoralnosti in šele Dumasov sporazum z vlado je igri odprl pot do občinstva. Drama Dama s kamelijami je premiero doživela februarja 1852. jekta. Namreč namen projekta je predstaviti izraz čustev dame v zgrajenem stolpu. intimnem prostoru, katerega del je tudi občinstvo. Predstavo so ob Igorju Jelenu in Mojci Majcen, ki upodobi tudi slovito kurtizano, soust varili dramatur-ginja Mirjana Blaževič Lešič, kostumograf Peter Thafer, scenograf Tomo M. Tomič» baletna mojstrica Tamara Divjak, tonski mojstèr Miha Pire, v vlogah pa - glas: Gina Landor, on: Tomaž Koren - Zoran Lešič in one: Tara Jeršič, Katja Verdev in Pia Robida. Dama s kamelijami je imela premiero avgusta v Piranu,z njo so gostovali tudi oktobra na festivalu v Venezueli, dru^ ciklus premier pa začenja predstava s secinimi celjskimi uprizoritvami. BRANKO STAMEJČIC Foto: LESIC MEDIA Uspeh na Malti Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, ki ga že 15. leto zapored vodi Barbara Arlič Kerstein in fantovska vokalna zasedba Oktet 9, ki jo vodi Gregor Deleja, sta se zadnje dni oktobra na Malti udeležila zborovskega festivala in tekmovanja, kjer je sodelovalo 20 zborov iz 10 evropskih držav. * Oba ^sbena sestava sta do- bmo plaketo. V okviru tumeje se^alep uspeh, saj sta osvo- je Oktet 9 nastopil mdl na ne-jilapoenozlatoinpoenosre- kaj priložnostnih koncertih. kjer so med drugim zapeli tudi ministrskemu predsedniku Malte Lawrenoj Gonziju ter poželi navdušenje številnega občinstva in si tako pripeli povabilo na ta sredozemski otok, kamor ponovno odpotujejo konec decembra. BS Oeklrški pevski riior GCC in Oktet 9 sta utpslna nastopila ns pevshem festivalu na Malti. ŠL 86-3. november 20D9 - Ana Četkovič Vodovnik in Greta Kokot Rdjković Ana, ženska na konju Življenje z umetnikom v knjigi Ane Četkovič Vodovnik Oktobra je îzâla knjiga znane profesorice pedagoške in psihologije» dolgolet-ne ravnateljice Vrtca Anice Čemejeve v Celju, Ane Četkovič Vodovnik. Naslovila jo ;e po skulpturi svojega moS' kega, svojega umetnika, akademskega kiparja in slikarja Vasilija četkovića Vaška: Ženska na konju - živeti z umetnikom. Spoznali in sprejeti resnico je osnovno vodilo avtorice v življenju in temu je bila zvesta tudi pri razkrivanju bivanja s svojim Človekom- »Nebojím se ničesar več. Ta knjiga me je odreSila vseg^, kar me je obremenjevalo,« je dejala ob predstavitvi knjige v Slovenskih Konjicah, v kraju, kjer stoji tudi Vaškova bronasta skulptura Ženska na konju. Simbolno je io njuna skupna zmaga in zmaga vsakega posebej. Po »trkih In brušenju močnih dominantnih egov v partnerski zvezi«, po »peklenskem plesu« vdvoje, sta se zlila »hudournika, ki sta drug proti drugemu vaiila skale, jih drobila in brusila, da so postale kamenje mehkih oblik in barv. Prod, po katerem lahko danes hodiva bosa,« kot je zapisala Ana Četkbvlč Vodovnik- »Z umetnikom živim že pol stoletja. To življenje je lepo in tudi precej težko. Ker vidi umetnik samo svoje cilje, je treba življenje prQagajati njegovemu slo^, Šele v zadnjem času sem spoznala» da to moje prizadevanje in podporo zelo ceni. Njegovo Žensko na konju preveva zmagoslavje. To sem tudi jaz potrebovala. O nezvestobi. Vaško: »Ne puščaj me same, kjerso le* pe žen$ke.i< Ana: »Mene pa ne. kjer je glasba m so nežni pogledi.'* »Ko prepoznamo bistueni, resnični in pristni del sebe, se z njim predstavljamo in o njem brez dlake na jezika spregovorimo, smo na konjn^« (iz Aninega vabila na predstavitev knjige) Precej časa sem brzdala energijo tega konja, da bi skupaj zajahala, da bi čutila varnost, da bi vedela, da ne bom s konja padla. Simbolično - s konja sem velikokrat padla, se mdi opraskala, a zdaj čutim to simbiozo, čutim, da obvladujem moško energijo, ki se je zavedam in jo tudi potrebujem. Priznam, da sem toliko ženska, da iščem in potrebujem v moSkem tisto divjo prvinsko silo, ki jo ima tudi konj. Ženska na konju pomeni biti skupaj z moškim v gibanju, pomeni biti z moškim v vseh položajih, ki jih lahko vzpostavita moški in ženska, konj in jezdec,razlaga Ana Četkovič Vodovnik in doda: »Ženska je, simbolično, prišla na konja. Ženska, ki je bila vso dolgo ^odovino zapostav-Ijena. IXidi sama sem s temi občutki preživela veliko hudega. Zato mi je ta simbolika tako dragocena - ker sem prebila ta boj z moškim sama. To je tisto, kar izpovedujem v knj jgi - žived z umetnikom,« je opisala knjigo. Njena knjiga In njegova skulptura, dva samostojna pro- • W IV »... za nadaljnje premlevanje ...*< jo napisala avtorica v eno izmad v podpis ponujenih knjig. jekta, eno sporočilo- Presežena so nasprotja med moškim in žensko, nasprotja med pripadnikoma dveh različnih narodov. Zato se Ana veseli prihodnosti v dvoje. Skupnih juter s svojim ponosnim konjera- Naj se kadi! Knjiga je s svojo odkritostjo in z odpiranjem bolečih nasprotij predvsem med moškim In žensko naletela na zelo čustven sprejem- Na predstavitvi v Slovenskih Konjicah (feijigo so predstavili tudi v Rogaški Slatini) je moderátorka večera Greta Kokot Raj-ković začela z ugotovitvijo, da je knjiga branje za večer osame in dodala: »Zdaj vem, da ni pri nas nič narobe, in vem, da ni nič narobe, če se pišem na -ič.« K odkritemu pogumu sta avtorici čestitala konjiški župan Miran Gorin-šek in publicist Drago Medved- Solze so pospremile vprašanje poslušalke: »Ali ni nezvestoba najtemnejša ulica?« Ana in Vaško sta zmogla preseči tudi to: »Moraš si pogledati v dušo in se vprašati, ali si res tako čist, da lahko drugemu očitaš nezvestobo,« je bil Anin odgovor- Vasko še ni prebral knjige, vendar pravi, naj bo knjiga spomenik njej, ker je zdržala z njim. Sin je prebral že osnutek in svetoval, da naj bi svojo življenjsko zgodbo napisal vsak- Zato da bi jo lahko brali naši otroci - in razumeli. Kako pa bodo Anino brskanje po duši in odstiranje tančic sprejeli vsi drugi? »Naj se kadil« pravi Ana. Za dobrim konjem se vedno. MILENA B. POKUČ O moških: »Moškega ne moreš spremeniti. Bolj ga popravljaš, več konfliktov ustvarjaš.« s harmoniko v galeriji V Galeriji sodobne umetnosti Celje čaka celjsko glasbeno občinstvo v sredo ob 1930 drugi koncert iz ciklusa GM oder. S harmoniko se bo predstavil 24-letni klavirski virtuoz Gašper Primožič. Glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Radovljica pri Tonetu Iskri, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Emo Sebastianu pa je študij kla^rske harmonike zamenjal za kroma-tično gumbno harmoniko. Trenutno zaključuje študij profesorja ter koncertnega harmonikarja na Koroškem deželnem konzervatoriju v vodnik TmCK«3.11. 18 jO Knjigama Antika Celje Antični večer - V oklepa- Z Mitjo Candrom in Matejo Komel Snoj se bo pogovarjal Zoran Pevec 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ O Martinu, moitu, goski in vinu predstavitev knjige Andreja Frica • nastop kvarteta Zven 18.00 Anina galerija Rog. Slatina Eclectic sound - dj Izy & k aid odpnje razstave slik in gm-fik Izidorja Jelovaca 19.00 Kultumica Velepje_ Beseda le gleda predstmňtevkryigeí^mRa-rrwna 19.00 Don Boskov center (na Hudinji)_ Večer za slarše: Otrok noče stran od računalnika * predava Drago Jerebic, spec, zuř. Druánstó initituî Bližina SREDA.4.11. 18.00 Ki^i^ca Rogatec 21A potûfMsno predavanje Jasne Gabrič 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Pro Tempore odprtje razstave del slikarske delavnice skupine celjskih slikarjev 19.30 Galerija sodobne _umetnosti Celje_ Gašper Primožič - harmonika kpnceizaabonmaCModo' in izven 17.30 RazstaviščeGorfenje Vdenje_,_ Ta nedolžni, a krvavo resnični svet odprtjerazstavedelAndreja Jemca ob avtorjevi 75-let' nid 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje novitednik Celovcu pri prof. mag. Romanu Pechmannu. Redno sodeluje s komornimi zasedbami Quintakkord in 4 Saxess, v juniju leta 2009 je koncert irai s profesionalnim Koroškim simfoničnim orkestrom KSO v Celovcu. Večkrat je snemal za avstrijsko radio in televizijo ČRR Od leta 2007 vodi Harmo-nikarski orkes .ter Glasbene šole Radovljica. Celj skemu ot)Činstvu se bo Primožič predstavil s skladbami Bacha, Busonija, Scarlattija, Gubaidulina, Rameauja, Vulca> Avseca in Makkonena. BS Polnoletne muze rrwdna revijain zaprtje razstave 19.00 Galerija Velenje_ Ta nedolžni, a krvavo resnični svet odpr^razstavedelAndreja Jemca ob avtorjevi 75-tó-rua 19.00 Dom kulture Slov. Konjice_ Domača obrt na Slovenskem odprtje razstave intarzij FrantíjaRaíeja 19.30 Celjski mladinski center MiaSpindier odprtjerazstavelikovnifidel 20.00 Narodni dom Celje Dama s kamelijami koreodrama v režiji Igorja Jelena KINO mmm Spottd ta 3. in 4. tf. KineiMtDgnfi ta pridifii^ii pravíu «^(•BinlH pntgrena. &J. Jm: Vzpon Kobre • znsnrtv»- n»fwtarftft t^er 1B.SÛ Udu smrt • akcijski Irilir 16.40. 2m MicM JMkaoft Tbta b it - ^ beri nt». 19.20. 2)M ' Hado(ii«fliu*2iuinsTvenotantHÔ6 na akcija leaa 20.40 Pfltrtrtca a adrtsla • kom«di|a 16.3a Idi». 21.30 21.00 Moj» griàa motura • komadija 19.00 {premiefB v vedo) U^nbítov nelnj* PtSutn 1 2 3 • kriminatni drama 15.60. 18.40 V vliavB •antmnna pustoloviiina • ^sf^màkw 1S.OO Žap VI • orodjivka 17.10J9.10.21.10 9r06-tfnma le^O. 1B.2D. 20.SQ • SREDA. 4.11. 18.00 Skrivnoit-drama 20.00 čfnrrtK. 5.11. Sknvnoft • drama www.novitednik.com 19 smrti na Celjskem, da se je država vendarle zganila Celjski policisti bodo poskusni zajčki - Pomembna je varnost in ne le polnjenje proračuna Pet voznikov osebnih vozi], dva voznika tovornih vozU. dva pešca, ena potnica v avtobusu, pet potnikov v avtomobilih, en voznik traktorja in trije motoristi. Ibliko ljudi je moralo letos umretí samo na Celjskem -več kot pol zaradi vinjenih povzročiteljev - preden so se na državni ravni sploh uspeli dogovoriti, da morajo nujno nekaj storiti, da se bo takšna morija na cestah končala. Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal ter ministra za pravosodje in promet Aleš Zalar in Patrick Vlačič so v petek namreč končno predstavili paket ukrepov» namenjenih večji varnosti na cestah. Več kot očitno so k premisleku na najvišji ravni prignale nesreče na Cel)skem. zato bodo morali ravno policisti na našem območju zdaj še bolj poostreno nadzorovati promet, vendar ne zaradi polnjenja proračuna. Direktorje in komandirje na poDciji zdaj ne bodo več ocenjevali skozi norme izdanih plačilnih nalogov, ampak bodo odgovarjali »za oblikovanje prometnovamost-ne politike na svojem območ- ju«, Policisti bodo morali večjo pozornost namenjati večkratnim kršiteljem v prometu in bodo bolj prisotni na cestah, kjer je največ prometiuh nesreč. Očimo to pomeni, da ne bodo kaznovali le zaradi polnjenja proračuna, ainpak jih bodo nadrejeni morali Še večkrat pošiljati na najbolj prometno črne točke, kjer bodo lovili kršitelje. Ali bo to v praksi učinkovito ali pa se bo spel pokazalo to, da se bodo najhujši kršitelji izmuznili plačilnim nalogom, bo jasno že v začetku naslednjega leta. Celjski policisti in njihovi nadrejeni bodo na nek način »poskusni zajčki«, saj se bo takšen način dela testno začel januarja ravno na iwšem območju. Avtoceste Do konca novembra naj bi po Sloveniji postavili še dodatno prometno signalizacijo predvsem na kritičnih točkah na avtocestah, staro pa obnovili. Tabli »stop, rwpačna smer« naj bi dodali svetlobni učinek, ki bi bii vezan na senzor, ki zazna vožnjo v napačno smer. Obetajo so dodatne table »prepovedan promet v eno smer« in »stop. napačna smer«, raz- Bodo ukrepi prapfečili taksne nesreče na avtocestah? Gre za fotografijo petkove nesreče na avtocesti Celje-ljubljana pri počivališču Lopata. V trčenju so bila udeležena štiri vozila, dva voznika so ranjena prepeljali vceljsko bolnišnico. (Foto: PQE Celje) mislili bodo še o tem, kako popolnoma preprečili vožnjo v napačno smer na avtocesti. Do konca leta bodo na avtocestah postavili osem novih opozorilnih tabel, ki opozarjajo na prehitro vožnjo. V policiji se mora spremeniti predvsem filozofija nadzora pro- meta, zato r^aj bi nadgradili sistem radarjev in za nadzor prometa večleat uporabili^ helikopter. V policiji bodo izvajali tudi uposabljanje za psiho-socialno pomoč svojcem žrtev, družine v nesrečah umrlih ljudi naj bi poleg policistov obveščali tudi psihologi. Svojdumr- Jima grozita ovadba in disciplinski postopek? Policista ravnala zakonito, toda ali bi lahko opazila» da je bil povzročitelj vinjen? Na celjski policij ski upravi še niso popolnoma pojasnili, kakšne so ugotovitve komisije, ki je preiskovala primer 36-letnega povzročitelja tragedije na Kidričevi cesti, v kateri je 26. oktobra umrla 47-letna Saša Preložnik. 36'letni Branko 2. je namreč pred to nesrečo povzročil lažjo nezgodo že v Novi vasi. Celjska policista - sicer menda vestna delavca - sta namreč od' stopila od postopka, saj je v tem primeru šlo za nesrečo z neznatno nevarnostjo. Pri povzročitelju, ki naj bi bil vinjen, nista opravila niti alkotesta. Ali sta policista ravnala prav aii ne in ali jima celo grozita kazenska ovadba zaradi nevestnega dela in tudi disciplinski postopek, bo ugotavljala še komisija Generalne policijske uprave, saj so poleg inšpekcijskega uvedli ludi izredjii nadzor nad tem primerom. Direktor celjske policije Karol lUrk zagovarja policista: »Glede na pravno normo obravnave prometne nezgode sta ravnala zakonito. Tb je dejstvo.« Vendar: »Odprto ostaja vprašanje, ali sta zaznala alkohoUziranost in nista ukrepala. V nadaljnjih postopkih bomo posku- šali preiskati, ali bi lahko s presojo ugotovila, ali je oseba pijana ali ne. In ali bi preizkus pokazal prekomerno vinjenost, na podlagi česar bi lahko to osebo pridržala.« Rezultad izredn^ nadzora bodo znani čez nekaj dni, policista bosta do takrat delala normalno. Če je 36-letni povzročitelj smrtne nesreče na prizorišču nesreče, ki joje povzročil pred tem, dajal vtis, da je vinjen, so vprašali tudi žensko, v katero je trčil v Novi vasi. »Ni se mogla opredeliti, ali je bil moški vinjen ali ne, a je potrdila, da je bil postopek poDcistov korekten,« razlaga Turk Na kraju nesreče v Novi vasi neposrednih prič ni bUo, razen nekega moškega > kise je s 36-letnikom celo pogovarjal. »Zato ga tudi pozivam, naj se javi, saj bi znal pojasniti nekatere nejasnosti,« je dejal Tuik, »ali nekdo lahko na 10 metrov oceni, ali je kdo pijan ali ne .... žal takšnega strokovnjaka ne poz- lih so ministrom namreč dejali, da pride včasih do nepri-memega odnosa s strani policistov, tožilcev, sodnikov, zdravnikov in drugih uradnih organov, s katerimi se srečujejo v postopkih po tragediji. Bodo pa ministrstva bolj udarila tudi po avtošolah, tako da bodo na teren bolj pošiljala svojeinšpektorje. Tibo-, do morali avtošole in tehnične preglede bolj nadzorovati, saj policija ugotavlja, da na tem podrodu marsikaj škripa in da prihaja pogosto do kršitev predpisov, še bolj aktivno bodo morali delovati tudi inšpektorji v gostinskih lokalih, kjer ne upoštevajo prepovedi točenja alkohola vinjenim osebam. Vinjenim voznikom naj bi vozniško dovoljenje lahko vzeli tudi za več lei, a če bi kljub temu sedli za volan, bi to bilo kaznivo dejanje, ne le prekršek, saj bi takšnega človeka imeli za po- vratnika.Državapripravijatu- ^ di širitev sklada za plačilo odš- & kodnine žetvam kaznivih de- O janj, torej tudi pro meinih ne- • sreč. Osnovni princip novega sistem bi bil, naj država po- ^ maga tistim, ki so najbolj ran- w Ijivi, in jim omogoči takojš- ^O nje izplačilo škode, ki je bila "g povzročena s kaznivim deja- n njem. Potem pa naj država iz- i terja to odškodnino od pov-zročiteija, je še dodal mini- ^ ster za pravosodje Aleš Zalar. Je pa Zalar požugal svojim C sodnikom in zaukazal abso- 2 lutno prednostno obravnavo ^ primerov prometnih nesreč. Da se sojenja povzročiteljem smrtnih nesreč začenjajo sramotno pozno, smo že poročali. In bomo še, saj bomo na celjsko sodišče naslovili kar nekaj vprašanj, kaj je s sojenji [in ali so se ta 5S>loh že začela) povzročiteljem odmev-nejših prometnih nesreč, ki so se na Celjskem dogajale v minulih letih ... SÎMONA ŠOLINIČ K oblikovanju ukrepov za varnost na cestah naj bi povabili tudi ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za zdravje, naslednje leto pa naj bi ustanovili tudi agencijo za varnost. Vodia Sektorja unifonnirane poNeijs PU Celje Robert Videc in diraktar PU Celja KarolTurk nam. Edino, če se oseba opoteka, je to možno.« Čeprav na policiji ne potrdijo niti ne zanikajo podatka, da jepovzro-čicelj vozil vinjen, po dn^ strani vseeno poizvedujejo, kje naj bi pred (em pil... Ob tem še zanikajo, da so podatek, da imajo opravka pri dveh nesrečah, ena od teh je smrtna, z istim povzročiteljem, zamolčali- To naj bi ugotovili dan po tragediji na Kidričevi cesti, ko so jo na skupnem sestanku tudi analizirali. Takrat naj bi T\irk takoj naročil inšpekcijski nadzor Ker se je v javnosti pojavil plaz komentarjev. da se tragedija na Kidričevi cesti ne bi zgodila, če bi policista voznika prej preverila z alkotestom, Turk dodaja: »To je čista špekulacija! Na Celjskem smo samo letos pridržali približno tisoč vinje-rúh oseb, potem smo preprečili tisoč žrtev ... To je neracionalno. Na našem območju se letno povprečno zgodi okoli 30 smrtnih nesreč. Letos je v nesrečah umrlo 19 ljudi, lani v enakem obdobju kar 24. Ta podatek ni zanemarljiv. Tema je preveč občutljiva, da bi na to gledali populistično v smislu, )ka; če bi ...<,« je še dodal Turk. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Mladoletnik in dva kilograma droge v minulih dneh so policisti na območju Šmana pri Jelšah pri starejšem mladoletniku ter 27-letnem ^ntjurča-nu zasegli večjo količino konoplje. Pri miadoleiniku so poleg tehtnice in pribora za prodajo konoplje našli še najmanj dva kilograma droge. Mladoletnik je med hišno preiskavo celo napadel policista. 27-letnemu osumljencu pa so zasegli konopljo in speed. Oba bodo ovadili zaradi neupraiačene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami» mlajšega, ki je napadel policista, pa tudi zaradi napada na uradno osebo.* Kradli po »britofih« Kljub številnim opozorilom glede varnosti osebnih predmetov je neznáncem konec tedna uspelo vlomiti vkar nekaj osebnih vozil na parkiriščih pokopališč. V Žalcu je tako storilec razbil steklo na avtomobilu in odnesel žensko torbico z dokumenti, gotovino in s plačilnimi karticami. Pred pokopališčem v Velenju je neznanec vlomil v kar dva avtomobila in prav tako ukradel ženski torbici, ki sta jih lastnici pustili na vidnih mestih. Enak primer se je zgodil tudi na parkirišču pokopališča na Polzeli. Izsilila prednost V nedeljo popoldne se je hujša nezgoda zgodila v križišču lokalnih cest na Tepanjskem Vrhu. Nesrečo je povzročila 25-Ietna voznica, ki je izsilila prednost 30-letnemu vozniku osebnega vozila. V učenju se je huje poškodoval mladoletnik v njegovem vozilu, še dva njegova sopotnika pa sta bila lažje poškodovana. Okradla domačinko Policisti iščejo neznanca, ki sta v petek okradla domačinko v Goričici pri Šentjurju. Šlo naj bi za dva mlajša moška, domnevno Roma, ki sta se okoli 15. ure z belim kombijem pripeljala na dvorišče stanovanjske hiše. Medtem ko je eden s pogovorom zamolil občanko, je drugi skozi okno vstopil v hišo in iz omare ukradel 450 evrov gotovirw. SŠol alkometer Od petka do včeraj so policisti na Celjskem pridržali 20 vinjenih voznikov. m NOVI TEDNIK MACIJE-KRONIKA 17 Živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite $ kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki |ih najdete na spodnjem seznamu. P(yuSni2P0StBNIH AKOI^NESESTO/AJD SPgPUSTQMNAKftR7i;i DIHA Trgovina v City c«ntnfl Frizerki studio Ulica cftlcevj.33l02£kc telefon-031/305-OK1 GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE lESIGN CE LJB ^ KR^ BAT J MZAPSKA DEUVMr> J OAlEItlJA rPv^' v o t K goldenpoint ceijsica Mohorjeva družba yf\A SKIHAUT MUtMBUSOlA C ELjSK A <4> iriforrn»ije Mlekarno Celeia «fgAunH» to tlfúnUo> oa» Wjrai/ijica -- VIDIM (^ptika e«ai*r esiik« iMMKvaM.M» nt symHil.fM.«'»uii» phze^ f OPTIKA ^uJailr OOMfMK llUO0 —— —tftSfc— e WELLNESS PARK LAŠKO —ťTTS^— -tf^jpfc—- yfi ZDRAVILIŠČE LAŠKO 1 ZLATARSTVO CAJŠ£K -- iHM «xNtawcwM «cutf^.wm -- AVTO<;i-I.JIi j 5VZA1SA —— —— GORISKABRDA QOltC Slovenija - AVTD - MQTQ Farjan MiUn ij, gvtosarvis • votkafl'i^acijâ * klítiM ndpnve • tfiagnůstAs VG2ÍI • servis motoqev • servis MňMt. M^bonka c. 87,3OÛ0 Cê^, tel.; 03 49166 70. GSM 041675 010 ^ 10% poposU n stwitve • CASINO řAňAON gUE. l^tljBnska cssta 39.3000 Celja -tík ttkupu too Istonov 10 qt«« • FOTORIZMAL Mariborska c. \ 3000 Celji -10% popnt vb^b a itirífrt OSKAR KOGOJ NATUBgOg^-M B D(H1ÍARD.0.Q-Tni Ca#skiW fnnos. solan] tar masaže, kopoU bi druge wrilnatt storitvo, mesrtna « totna valoptûoe • EUROSPORT TRADE O D D. Male/a • Spasiieva 6,1000 Ijub^ana • 10% PS vso obutav: na va^ ta iriuqtka eaita. • mB. Glavni trg 9. Ce^ 03 492 68 86-10%popost(ra2attBaizdaR(avakd]l) . PRggRSKISTUDinfASHlim Vecdffv Patra s.p. Ufica lalcw 3.3310 Žatec • hXpoçost . §K|NA||T STORITVE SIMOM JPERWtK. S.P. VrufBeva 10. Cdje • 10% popu« f^MSItA MOHORJřVA DRUŽBA- MOHDRJR/A KNJIGARNA, pieSamova ulka 23.3000 Celja, ttlebn: 03 490 14 20. «iuitB: knjíganwa^ljska^nohorjeva^ 6% iMpuat n lajiim izd^a eaIjsU Moboôave drmba , Bar Old Tarazza. i^vrcava 14 ICaliiapark). 3000 Celfi • 10% popusta pri cocklaiini Drof«f)ikova Id. 3230 ^tjur 10% popust tta veljavne maloprodajna cane ____ř. prodajalna v EK csmru v CaQu. Meriborska cesta 88. Ca^ -10% popust na vse vrste kruh^ • l£MllâJllL Lavec 16 • 3% popust n oWazíflf^ pativelaBu^ . VIDIM OPTIKA eantar optilis. Manborska cesta 88 (Postovni cvam EK). 3000 Celja ■ 10% p(Hwst ob nakupu aoBînfli očal. korvkdjsiuli okvirjav io kontaktnih bč. Ob nakupuvMfdvrt8kaťíckonUktniliiačnudqogi«ti8takočiiiozala6a -(90 ml). Vs^ oaninik prejme 1i Mdo ob pradloStvi izkszaica atoi in krpico za oMa. -ffiOiSUiBSi^lpevčava ulica 21 Ce^ Prod^ center MadkK) 15; pnevmatika UaQOvne znamke AURORA. •35% popust ob Bakiipazimakft pnevmatik ^.mamki AURORA « - 20 % popust aa pramomažo v vseK pfodajno sarvisrût) centrih pri njih kufHjenih pnavmaiik. Sodaluj v nagradni igri Avta Calls in odgovori, kdo ie prúvajalec pnevmet^ znamke Aurora, Z malo sftce vas bo AUROHA o^ala v Ponofoi na dvodnevno razvajanje v Hotel Marita (voi r)B www.avtiMalie^i. TeWon: Û3/42614^57,360 ali aurora #9vro«e^.sl Popustí a ne seitavajo. . WMSKA KLfT 60RIŽKA BROA ZJ JL Ul. Franblovskih Irw 17.3000C4e Telefon: 0342516 80 10 % popust BO naú Lastna proizvoda. •TIPS - Canter inovitivMoa nMfigtnHtva io.o. UL XIV. diviz^ M. 3ooo Celje Teiefon: 04t 653 378.03 432 6168 5 % popust za ftoritva posratfova^a pri prooMtu naproniûm m pri prvan neuauza raioMwdsfca storitvo .rtfFnířJ^RWASlfZAHA WaMôikirtalecs.D..Uhca Frarttolovskih îrtev 44. Huóinía. Cerje. Ti^W- 03 6410 476 10%p^wst -BOLTg- 6% popusu za ortop nuovmca za oibaBto naApomoč Plinska napeljava pred kurilno sezono [ntenzivna plinifikacija se je v Sloveniji raz-mahnila po osamosvojitvi, s čimer se je povečalo tudi število nesreč s plinskimi inšUlacija-mi. Vzroki so različni, pri čemer jih lahko razdelimo na dva sklopa: neredno vzdrževanje in pregledovanje ter nestrokovna inštalacija. Plinska napeljava se v stanovanjskih objektih uporablja predvsem za ogrevanje In kuhanje. Po* sebe) pred zimsko sezono bi uporabniki morali dati strokovno pregledati napeljavo in peči, s či-mer bi z majhnimi stroški praktično zmanjšali tveganje nesreč na minimum. Na trgu imamo vrsto plinskih peči, od cenenih In pogojno nevarnih do vrhunskih, ki so tudi dražje in zelo varne. Življenjska doba kvalitetnih plinskih peči je ob rednem vzdrževanju relativno dolga, zato je nakup takšne peči smiseln iz vseh razlogov. Predvsem do zastrupitev s plinom prihaja, če je peč v prostoru, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev. To so po volumnu premajhni prostori, ki nimajo zagotovljenega-zračenja. Gre za kopalnice in druge prostore, kjer se peči ne bi smele postaviti. Torej gre za nestrokovno montažo. Pred vsakim zagonoiQ je treba vsako plinsko napeljavo tudi preskusiti s tlakom. Ugotoviti Je treba, če prenese tlak plina, s katerim Je obremenjena. V zadnjem času so pooblaščeni monterji zaradi številnih tragičnih nesreč začeli bolj dosledno spoštovati varnostne predpise, zato v takšnih objektih ni več toliko nesreč, Těsnost spojev je treba pregledovati tudi ob vsakem pregledu naprav. Poleg rednega letnega pregleda morajo pooblaščena dimnikarska podjetja letno pregl^ati in opraviti meritve v dimniku oziroma zračniku teh peči. Pregled mora biti temeljit in strokoven, pri Čemer ni dovolj, da preglednik le napiše potrdilo. Zelo pomemben del napeljave je tudi.plinska požarna pipa, ki je nameščena v omarici, ki se odpira na kovanec. Nikakor se ne sme odpirati na ključ. Glavni namen plinske pipe je, da ločuje zunanjo napeljavo od notranje in omogoča, da se ob okvarah. nesrečah in požarih dotok plina v objekt zapre. Včasih je v isti omarici tudi plinomer. Notranja plinska napeljava se po preizkusu prebarva s premazom proti koroziji, nato pa z značilno rumeno barvo, ki označuje plinovod. Plin lahko človeku ob pravilni uporabi in upoštevanju vseh varnostnih ukrepov olajša življenje. v primeru zanemarjanja le-teh pa je lahko velik sovražnik, ki pripelje do tragičnih nesreč z najtežjimi posledicami. JANKO POŽEŽNIK direktor - poveljnik PCE Celje Pretep in razbijanje v lokalu Pisali SEQO že o pretepu, ki se je pred dnevi zgodil v gostinskem lokalu Maximal na Ljubljanski cesti v Celju. V pretepu je sodelovalo več oseb, pri čemer se je ena lažje poškodovala. V lokalu je nastalo za dobrih 6 tisoč evrov škode. 27-letni državljan Hrvaške je nekaj po polnoči verbalno napadel enega od gostov, kar je vodilo v manjši pretep. 27-letnik je lokal po pretepu zapustil, vendar se je okoli pol druge ure zjutraj vrnil v družbi znancev, opremljenih z lesenimi in kovinskimi pa- licami. Na terasi gostinskega lokala so uničevali mize in stole, razbili steklena vhodna vrata ter več inventarja v notranjosti lokala. Osumljeni je med razbijanjem poiskal gosta, s. katerim se je stepel, ga napadel z leseno palico in ga lažje poškodoval. Nasilneži so se ob prihodu policistov razbežali. Policisti so odvzeli prostost omenjenemu državljanu Hrvaške in mu odredili pripor» prav tako so odvzeli prostost 27-letnemu Celjanu, ki pa so ga kmalu za tem izpustili. MJ Št. 86 • 3. november 2009 Nyic Požarna vaja v Trubarjevem domu Absotvflntiz direktorjem Šolskega centra Šentjur mag. Brakom Šketom in ravnateljem Srednje poklicne in strokovne lolo mag. Janezom Vodopncem Proslavili 60 let od zaključka šolanja V Trubarjevem domu u]>okojeacev Loka pri Zidanem Mostu vsako leto Izvedejo požarno vajo s ciljem, da bi bili v vsakem tre-nutku kar najbolje pripravljeni na morebiten izbruh požara. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je ravno požarna varnost starejših oseb. zato so tokratno vajo še posebej drzno zastavili. Izvedli so jo v soboto, 17. oktobra, v njej pa so sodelovala PCD Loka pri Zidanem Moslu, PGD Breg in PGD Sevnica s skupno 36 gasilci in 9 prostovoljci, pridružilo pa se Jim je približno 20 zaposle- nih ter 15 stanovalcev Trubarjevega doma. Scenarij vaje je predvideval izbruh požara v sobi 209 na negovalnem oddelku. Gasilci 50 se reSevanja lotili z dihalnimi napravami in nosili, predvideli gašenje samega vira požara v objektu, pri gašenju zunanjosti objekta pa so uporabili tudi vodni lop. Evakuacija iz tovrstnih ustanov je zarad I slabega psihofizičnega stanja pretežnega dela stanovalcev (povprečna starost nad 80 let, slaba pomičnost ali celo liepomičnost in demenca) izjemno zahtevna, zato so preizkusili rudi reSevanje s t.i. drsalnim tepihom, skaterim so z balkona 2. nadstropja spuščali evakuirance. Vaja je zelo dobro uspela, saj je pokazala na razmeroma dober sistem aktivne požarne zaščite in dobro usposobljenost gasilcev ter zaposlenih, poleg tega pa so zaznali dodatne možnosti za še boljšo pripravljenost za primer požara in sicer z nadgrad-njo tehničnega varovanja pred požarom in dopolnitvijo navodil za postopanje. Z vajami bodo nadaljevali 'tudi v prihodnjih letih in se s tem pripravljali na dogodek, za katerega upajo, da ga nikoli ne bo. RP V petek. 25. oktobra, so se na šolskem centru Šentjur srečali absolventi šole, ki so svoje izobraževanje zaključili pred šestdesetimi leti. Srečanja se je udeležilo U absolventov, od tega sta bila dva predstavnika z avstrijske Koroške, ki sta prav tako zaključila izobraževanje v Šentjurju. Goste so sprejeli in pozdravili organizatorji srečanja Viado Kralj, Anton Korenjak in Ivan Po teko. V nadaljevanju jih je pozdravil direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket, jim predstavil zgodovino in razvoj šole. V šolskem letu 1948/49 je bila to enoletna kmetijska Sola in vanjo je vstopilo 38 učencev, od katerih je kmalu mora! eden k vojakom, pozneje se jim je pridružilo Se pet učencev, od tega dve mladenki. Ena od njih je kmalu prekinila šolanje, drugo pa Je šola odstopila živinorejski šoližov-nek, kjer so bila skoraj sama dekleta. Uspešno je svoje izobraževanje zaključilo 39 učencev. Na skupnem druženju ob kosilu so ugotavljali, da se je v šestdesetih letih veliko spremenilo, šola se je razvijala, pridobivala nove programe. novo o^nizacijo, ime... še vedno pa je ostalo enako poslanstvo, čim bolje izobraziti mlade ljudi, ki vstopajo v to šolo. Kljub tolikim letom so spomini na šolske dni še vedno živi, so zaključili gostje na srečanju, preden so se podali še na ogled Ponikve in Sloma. MIHELCA ROMIH »Kožuhači« na delu Pred kratkim se je zvečer pri Kompoštovih v Podgorju pri Letušu zbralo kar nekaj »kožuhačev«. Tako kot v starih časih so da so domači poskrbeli za pi-prišli »kožuhat tursco«, torej jačo, vino in »tovkec« oziro-konizo, potem so jo poveza- ma jabolčnik. Za veselo razli in zložili v »štante«. Seve- položenjesta še dodamo skr- bela harmonikar Klemen Jelen in Urban Jager, ki je pel stare pesmi. Vsi »kožuhači« so mu z veseljem pritegnili. Ker se jih je zbralo veliko, so delo hitro opravili, potem pa Jih je v topli hiši čakal golaž. Okrepčani so peli in se veselili do zgodnjega jutra. Razšli so se s trdnim sklepom, da je tradicijo >»kožuhanja« ali ličkanja, kakor je komu ljubše, treba ohraniti, saj je to lep kamenček v mozaiku naše kulturne dediščine. TT Večer ličkanja Takšni večeri, kot smo ga preživeli pri Krajnčevih v Vojniku, so danes že redkost. Zbrali smo se pri »ko-žuhanju« koruze. KrajnČevi imajo namreč ekološko kmetijo, zato koruzo pridelujejo kot nekoč. Z ročnim okopavanjem, lomljenjem in nato lickanjem, ki je že včasih bilo najbolj prijetno opravilo, kaj šele danes, ko je to že prava redkost. Zbralo se nas je oko-li 30, (udi nekaj otrok se je pridružilo, in pričeli smo z delom. Skrbna gospodinja Slava je ves večer skrbela, da smo sproti poplaknili prah iz naših grl ter da smo se tudi ogreli. Gospodar Pavli pa je skrbel, daje šlo vse, kot je treba in pridno vezal koruzo. Pri vezanju so mu pomagali sin Mitja, ki pridno stopa po očetovih stopi- novitednik njah, sosedje in prijatelji. Kmalu smo začutili, da je družba ta prava in oglasilo se je petje. Ob petju, smehu iiî z delom pridnih rok se je kup koruze na eni strani hitro manjšal, na drugi pa so nastajali kupi »okožuhane« in lepo povezane koruze. Otroci so pridno zbirali rdeče stroke, ki so bili namenjeni za okras. Po končanem delu smo se še dolgo zadržali na toplem, ob bogato obloženi mizi in z občutkom, da smo opra\nU veliko delo. smo kar pozabili, da je treba domov. Vsi smo bili enotnega mnenja, da se drugo leto zopet vidimo in upamo, da bo pri Krajnčevih še dolgo takšen način dela, ki bo ohranjal stare običaje, poleg tega pa bodo skrbeli za dobro in zdravo prehrano. IVANA KOS www.novitednik.com Vesolo tlniičina v Podgorju SOPIS OTROSkI ČA50F>I5^ Kako se gasi Prikaz lova na ubežnika Prometna varnost -z glavo na zabavo S preventivo i mi akcijami za izboljšanje prometne varnosti otrok se v šolah uk* varjamo že kar lep Čas. Različne pobude prihajajo iz državnih ustanov» ki spremljajo izvajanje, oskr-bujejo šole s plakati» z ru-dcami> s slikovnim gradivom. Učenci so bodoči voznijd, motorisii in ostali udeleženci v prometu. Po listem, kar vidimo na naših cestah, so v prometu aktivni že udeleženci nekaterih večjih preventivnih akcij v preteklosti. A vendar lahko rečemo, da je osveščenosti za strpno, varno in previdno vožnjo vse manj. v šoii Primoža Trubarja v Laškem se zavedamo, da je treba čim več različnih konkretnih idej, različnih dejavnosti ter prometno vzgojo medpredmetno povezati. Svet za preventivo v cestnem prometu je v naši občini zelo dejaven in njegovi Člani sodelujejo s šolo pri vse več akcijah v zvezi s prometom. Letošnji 15. oktober je bil dan z veliko prometne vzgoje na različne načine in z zanimivimi izvajalci, saj je bil v naši Šoli že drugič tehniški dan Za večjo varnost v prometu in Z glavo na zabavo. Cilj je zdrav življenjski slog, pri če- mer želimo hkrati opozoriti na nezdružljivost uživanja alkohola, drog z udeležbo vpro-metu. Brez odličnega sodelovanja poiicistov Policijske postaje Laško, policista Bojana Šipka, ki mu je uspek) zagotoviti sodelovanje dveh policistov konjenikov iz Kamnice pri Mariboru, policista vodnika s psom (lov na'ubežnika sta vodnika s psom prikazaJa na ograjenem igrišču Šole Debro), predstavitev ne bi bila tako učinkovita in zanimiva. Učenci razrednesppnje so si ogledati lutkovno igro 113 v telovadnici šole Debro. Predstava govori o potencialnih nevarnostih, ki prežijo na otroke vsak dan, pri čemer učencem ponudi kot možno rešitev tel. Št. 113, kjer jih vedno čaka prijazen policist. Akcija je sestavni del programa Policija za otroke v okviru ministrstva za notranje zadeve. Učenci od Šestega do osmega razreda so poslušali predavanje Učenec - udeleženec v prometu ter kaj storiti ob prometni nesreči, prometnega policista Ljuba Poglajna, urili so se v spretnostnl vožnji, kjer sta njihovo vožnjo nadzorovala občinska Člana sveta za preventivo. Učencem devetega razreda pa je bila namenjena delavnica o prometni varnosti Mladost naj bo radost - tudi v prometu. Delavnica obsega vsebine s področja prometne varnosti in prometne vzgoje. Raziskave namreč kažejo, da je boj za vrednote v tej ciljni skupini mladostnikov še kako pomemben. Dan pa se je za vse učence končal na zabavi» saj so jih dodobra pretresli zvoki idtarista Petra, didžej Zok, artisti Sam Sebastian. Petra in drugi, Dvorana je utihnila, ko se je vrtel pretresljiv video dveh udeležencev v prometni nesreči. Prireditev Z glavo na zabavo s svojim vzgojnim delovanjem, z množico nagrad, aktivnim vključevanjem učencev uspeva obdržati mlade v nenehnem gibanju, vrvenju in Živahnem vzdušju. Ideja o zdravem načinu preživljanja prostega časa in zabavah brez alkohola ima že veliko podpore. Upam, da smo uspeli v to prepričali še več mladih. Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, posebej otrok, si moramo nenehno prizadevati prav vsi. IRENA NAMESTNIK. OŠ Primoža Trubarja Laško s pesmico do glasbenega kotička Družbi EngrotuŠ in Hen-kel Slovenija sta ponovno združili moči in pripravili dobrodelni projekt. Tokrat bosta uredili 20 glasbenih kotičkov v slovenskih vrtcih. Družbi sta organizirali nagradni natečaj in k sodelovanju povabili vse slovenske vrtce na eni strani ler potrošnike oziroma njihove otro- ke na drugi. Tako sta otroke v vrtcih pozvali, da skupaj s svojimi vzgojitelji napišejo pesmico ostalim malčkom v slovenskih vrtcih. Med prispelimi pesmicami bo komisija izbrala najlepših 20. Enote vrtcev, ki bodo prijavile najlepše pesmice, bosta družbi nagradili z ureditvijo glasbenega koUČka. Najlepšo iz- med njih bo glasbenik, član komisije, tudi uglasbil Glasbene količke v izbranih vrtcih bosta Henkel in Tuš opremljala vzačetku prihodnjega leta. Sicer lahko v nagradnem natečaju sodelujejo tudi vsi kupci Henklovih izdelkov v trgovinah Tuš, BA Najmlajši iz vrtca Bra-slovče so se v mesecu požarne varnosti odpravili v Gasilski dom BraslovČe. Najmlajše je pričakal operativni Član in istočasno tudi predsednik mladinske komi- sije PGD Braslovče Damijan Sorčan. ki. jim je najprej pokazal gasilski dom ter vozila in opremo, ki jo ima društvo. Pokazal jim je tudi, kako se pravilno gasi z gasilnikom, otroci pa so tudi sami posku- sili pogasiti ogenj z gasilnikom in z napravo, ki se imenuje vedrovka. Na koncu se je pet malčkov obleklo v gasilske obleke, potem so izvedli skoraj čisto pravo intervencijo in pogasih namišljeni ogenj. Nad obiskom pri gasilcih so bili navdušeni rako otroci kot tudi vzgojitelj in vzgojiteljice. T T Najmlajši iz brastovšega vrtca, vzgojiteljice in Damijan Sorčan Gasili tudi najmlajši GasUci DobriŠe vasi in PetrovČ so v goste povabili najmlajše iz vrtca in učence nižje stopnje Osnovne šole Petrovče. Tokrat so jih presenetili, saj so na dvorišču pred gasilskim domom postavili hiško. Skozi okna so sikali ognjeni zublji. Najmlajši so »požar« hitro pogasili. Gasilci so jim zatem predstavili opremo, s pomočjo katere opravljajo svoje poslanstvo. Kratko druženje je bilo za vse prijetno. Razšli so se z željo, da se v naslednjem letu ponovno srečajo. TT Brezplačna rekreacija za mlade Aktivni šolniki - Šolsko Športno društvo 4. julij za otroke in mladino je med počitnicami v okviru projekta »Hura, prosti čas« izvedlo Športne dejavnosti v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Ce- lje na Ljubljanski cesti 17. Namen projekta j e bil. da se mladi rekreirajo. Dejavnosti so bile za vse udeležence brezplačne. Projekt sta sofinancirala minisu^lvo za šolstvo in šport in Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. V okviru Istega projekta bodo športne aktivnosti tudi med božično-novoletnimi in zimskimi počitnicami. Več na spletni strani društva: http : //www2 .ames.si/'ces-port/ IL Pťenosi, oddajo Ponedeljkovo športno^poldne (] Šport. t ^ . iščemo topel dom Prenovljen del zavetišča Pozdravljeni, ljubitelji živali! Čez poletje so se v zavetišču dogajale gradbene spremembe. Prvi del starega dela zavetišča smo namreč prenavljali in posodabljali, dâ bi bil talcáen kot novi del. Notranje bokse smo podrli, na njihovem mestu pa sedaj »stojijo« kuhinja» skladišče in 2 nova mačja boksa. Zuna? nji boksi pa so bili prejâ* nji teden dokončani do te mere, da smo lahko v njih naselili naše kužke. Boksi so sedaj-op remi j e-Di z novimi plastičnimi vrati, praktično mrežo, ki ločuje kužke od obiskovalcev, v notranjosti so po steni položene ploščice, da pa se bodo prebivalci prenovljenih boksov videli tudi ponoči, smo bokse opremili tudi s stropnimi lučmi. Sedaj manjkajo samo še kovinske lopute na vzvod, ki bodo prekrivale izhod v zunanji del boksa, kjer kužki opravljajo potrebo. Stene hodnika v prenovljenem delu zavetišča smo odeli v toplo oranžno barvo z dodatki vijolične, tako da je tudi ta deJ prijeten že na prvi pogled. Kužki so zadovoljni z novimi boksi in se v njih dobro počutijo- Za njihovo udobje smo poskrbeli z ležišči in toplimi odejami, ki jim bodo še kako prav prišle v prihajajočih mrzlih dneh. Za prihodnost pa imamo v načrtu §e prenovo preostalega dela starega zavetišča. Kako bo lepo, ko bo vse končano. Najpomembneje pri vsem tem pa je, da bomo to naredili za udobje naših varovancev, da se bodo pri nas počutili kot doma. NINA ŠTARKEL Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikro-Č i pira ne in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, če bi jo muca potrebovala. Kontakt: 031 041 426 562 326 877, MAČJA HISA www.macjahisa.si ali e-mail: ínío^macjahisa.si Sem Í6st$ríli2iran8 psička in to pri 8 rnssacih starosti. Ker mladičkov hI ne bom nikoli Imela, bomvso svojo ljubezen podanla bodočemu lastniku. (Lucy) Gmek inTaša, stara 3 mesece. Iščeta skupen dom. Ne. jez pa ne bom plesal. Nisem ravno plesni tip p$a, ampak bolj ígrň. Se rajši kot igro pa imam sprahodo ter dobro pasjo in človoŽko druSio. (Roksi) Uradne ure zavetišča Zonzanl v tlarmovcu pri Dramljah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www.zonza-ni.8i; teleíon: 03/749-06-00. Joj, tale povodec me je pa pošteno prestrašil! Še nikoli namreč nisem bila na tej čudni vrvi, a bi se kaj kmalu privadila. Potem pa bi s svojim povodcem hodila na dolge sprehode. (7579) ZVrrOREPKINA AKCUA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odslranjtvanje zofantça kamna 2 BREZPLAČNIH poUranjem zob Z9 uveljavitev akctjske ugodnosti prinesite v Zvitorepko te oglds Trpgrftlj^a 2. Ctijs IP3 *Wl 3M31 vAvwr.'tgrgpin si m No. dajmo... ErnJva-tri, dva-dvo-tri... Če pa vam dunaiski valček ne leži, pa vas lahko naučim tudi čačaca ali tango. (Luna) - it. 86 • 3« novembér 2009 - www.radiocelje.com zdravje - nase bogastvo Pljučna hipertenzija Vprašanje bralke: Mož ima skoraj 80 let in je ne-koč kadil. Pogosto je imel pljučnice, sedaj pa mu zatekata nogi, stalno je utrujen, zmanjkuje mu zraka že pri minimalnem naporu, tu-di ko počiva. Zdravnik pra-vi, da mu odpoved uje desno srce. To naj bi bila posledica kajenja, pa že 20 let ne kadi. Naročen je na ultra-zvok srca, zanima me ali mu bo ta preiskava kaj pomagala in kaj lahko storimo, da se mu stanje olajša? Ali se naj cepi proti gripi? Pljučna hipertenzija je relativno redka bolezen, ki je posledica različnih bolezni in se izraža s povečanim krvnim ciâkom v desnem delu srca, predvsem v pljučni ar-leriji- To je žila, ix vodi kri iz desnega srca v pljuča, kjer se zamenja ogljikov dioksid, ki nastane s presnovo v organizmu, s kisikom. Pri pljučni hiperlenziji postanejo žile, ki vodijo v pljuča, vse ožje in slabše prehodne, lahko pa se tudi zaradi sprememb v pljučih njihovo število zmanjša. Če hoče srce pretočili Icri preko pljuč v levo srce skozi manjšo površino žil, mora povečati pri- piše: prim-JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog tisk. Zato se tudi poveča delo desnega srca. Id je zaradi tega dodatno obremenjeno. Z leti in z oženjem žil se delo desnega srca izrazito po-večujein na koncu lahko takšno srce tudr odpove.Tako predstavlja povečan tlak v pljučih velik in resen problem. Vzrokov za nastanek pljučne hipertenzije je veliko. V pribii^o 10 odstotldh vzrok ni poznan> vse bolj pogosto pa je vzrok v dru^ boleznih, rudi v toksinih, kemikalijah ali celo zdravilih, ki okvarijo žile ali vezivno tkivo žil ali pljučnega parenhima. Poznani so različni dietetski pripravld, konzervansi» kokain» methamphetamin, različna vlakna, iî vsebujejo azbest itd ... Vzrok pa so lahko tudi prirojene srčne napake, bolezni vezivnega lidva, pogosta je pri imunodeficitar-nih boleznih kol je HI V (AIDS), pri kroničniii boleznih jeter, je lahko posledica kroničnih motenj v strjevanju krvi s Številnimi pljučnimi émbolizmi, prav tako pa rezultat pljučne fibroze, Lahi«) je posledica bolezni srca, pogosto je posledica kroničnih obolenj pljuč-Vzrok je lahko kronični bronhitis, astma, emfizem, intersticialna fibroza, kronično izpostavljanje visokim višinam- Se pa žile okvarijo tudi zaradi delovanja različnih parazitov ali vnetij. Čeprav nam lahko zdravljenje izboljša težave in prognozo, bolezen postopoma napreduje in vodi v odpoved srca. Diagnostika jasne bolezni težka. Že sama simptomatika oziroma težave vodijo v postavitev diagnoze. To nam potrdi tudi povišan tlak v pljučni arteriji, ki se relativno enostavno izmeri med ultrazvočno preiskavo srca. Zdravljenje pa je direktno povezano z odstranjevanjem vzroka! Tako jepotrebno pri ponavljajočih pljučnih em- boHzmih uvesti antikoagu-lacijsko zdravljenje, Pomembna je tudi sprememba sloga življenja, ki zahteva določeno mero počitka, zdravo prehrano z veliko vitamini (sadje, zelenjava) balastnih snovi in malo soU. Izogiba naj se stresov in nenadnih obremenitev, predvsem pa je potrebno opustiti kajenje. V uporabi so števibia zdravila, ki širijo žile v pljučih In tako zmanjšujejo tlak v pljučni arteriji. V najtežjih oblikah se danes že opravi tu-di presaditev pljuč in srca, vendar se prej odločamo za trajno zdravljenje s kisikom, ki se izvaja tudi na domu. fz vsega navedenega je jasno, da je potrebno, da se pri vašem soprogu opravi ultrazvok srca, menim pa, da to ni dovolj, da bo potrebno opraviti tudi slikanje pljuč in srca in meritev pljučnih funkcij, v kolikor jih Še ni imel. Iz vprašanja ni razvidno, katera zdravila že dobiva, je pa prav, da se ne obremenjuje, da se izogiba infektom, priporočljivo pa je tudi cepljenje, pa ne samo proti gripi, temveč tudi proti pljučnici. kuhajmo skupaj Ker se bliža martinovo in bodo gospodinje pripravile vrsto jedi, ki spremljajo praznik vina, smo v oddaji Kuhajmo skupaj, ki je na Radiu Celje vsako sredo nekaj minut po deseti uri, tokrat predstavili recepte za pripravo martinovih dobrot Nekaj receptov lahko najdete tudi v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj. Dušeno rdeče zelje z jabolki Sestavine: glava rdečega zelja. 3 jabolka, čebula, limona, olje, žlica sladkorja, česenv I del rdečega vina, začimbe (sol, lovor, klinčki, cimet). Priprava: Zelje na tanko narežemo ali naribamo. Sti- snemo sok limone in ga polovico nakapljamo na nari- bano zelje. V posodi na olju prepražimo sladkor, da po-rumeru. Nato dodamo sesekljano čébulo. Ko ta poste-kleni, dodamo zelje, dobro premešamo in dušimo. Ko se zelje duši, naribamo jabolka ter jih pokapljamo s preostalim limoninim sokom. Jabolk ne dodamo takoj k zelju, ampak šele, ko je omehčano. Ko se jed duši, jo zalijemo z vinom, posolimo, dodamo klinčke, lovor in sesekljan česen. DuSimo še 20 minut, pri čemer zalivamo z vodo ali jušno osnovo. Ko je vse omehčano in podušeno, postrežemo! Česnov pire Sestavine: česen, krompir (razmerje med Česnom in krompirjem je 1:3 ali poljubno), maslo, sol. Priprava: Česen oiupimo ali ga z olupljenim in na kocke narezanim krompirjem skuhamo kar neolupljenega v slani vodi. Kuhamo do mehkega. Odcedimo. odvečno vodo, dodamo maslo in iz krompirja in česna naredimo pire. Če je pregost, ga zredči-mo z nekaj vode, v kateri smo krompir in česen kuhali. Postrežemo z mlinci, rdečim zeljem in Martinovo gosjo, raco ali s piščancem. Qo IS. il. 2009 izkoristit« do 20% popust». PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ^ C3m76Ul 01/23 29 2M _ C ' 04/2S 2S m - "k radiocelje '9S.I 9S.9 10OJ 90.6 MHs ii p' rožice in čajčki Piše: PAVLA KlINER rina (Rosmarinus officinalis], slezenovca (Malva silvestris) in robidovih listov (Rubus fru-ticosus), ali pa iz žajbija, poprove mete in grške^ sena oz. trip lata {Trigonella foenum graecum). StiSki >k6a30ub)(a,ciei0ttllcas, fl ií3bev. mi.2d0i: thmiam iSL 0u2&ll ohea pqíutm. aumujm sna ( 3279 uú(0 boueoa ' leba bmiia. boucen u HESev. 7.1ií08i: ncnum u, onúu bdeu ncuiia. prooajalfc mîm41 pmamřt mdvm nmo bab n ikwha u & potjui v buoqh TOUM • H/t flOLUA v TBiím AU si%2a v eui niFMM H ntauE n^ ■ rvu umniv: MOCEN CAS. 12 HQECEV, 7.1IM mPHW TO^ ZA naww K mcimA fiia ■ll9(E1VUCl.flínU 7/A. (un») 7 NK» TOPUCE UKIIIIOZIIUI ~ OQAVECBftCZ POKUCA utaktf • hà' íOte ■ wrmtov v 60171» soi uiwirittstbdba jeb. oouúm bks. hitjor Sl^fUA m ufáa FVIAS UeSUA ip. BOCNA b. s42 OAMOIAO M2ENn5TROJNl$nM mtsn usrnsubm^ wt muaue haux lagffwlmta kakdvkti v pkuvomn mcsu, (im TiSHLWUE univosn mou movo^ swnuaue umen mefon natebauk remc^ mRfwrmi^is&mMklmfMUimnjti VKmjauiiíiktBmnníSN(mnaai.9aiA coot» Ctí, u iftSEcn. SI LM fttii • nninDBftA acASHA mi mazvooNJA eíiavwbwmjh isa IDV. MKOWA U. 1330 NOZIU! Mi SLOVINSKÉ KOWJICE IR BAZmAMi nsnw OaiMIII MEST UE iCMTJUR PR] csuit VARUC VMS • PfMAVUAU NAIBtW k VAfl wa jmuu. SWJAAH inwoi VARAUA PO raNudoi pssTomi izvAJAiu BOKU ttCau ;vuov II onm nnv z BRi&ua ^ au6ii ^ 1i^l,200S: TAM PLAHIA ntawnw jcv: oao. njwm nu SEVWQ 41A 3?:^ puuMA m svn SttDNJA fOKUCNA IZOeWBA (vůbovnwivluheniuw ^ZA PnUfTJt OGUČaCAi t2 NESECfV. 7.11» tuku hl gaím tvmu u sran« aiu. KAâEW0UtA7SattlMB8Ql SRCOfUA SnOHOAA AU $P10$NA IZOBRAZBA ucuwvvlkoeimntsiqjcv^am l^tw ■ ZAJILRlCn lUbm VBOl^ IF60VW ■ ^rnm BJia KNfUUi ]2E1lJUNiUA.0E»IIM •ffHHMMl£C PmUAtK H/l0EUiHAMSAJNllfi0SSTRAWA H. puhje mí SORIRAUl flASA: DlUtet ĆAS, s «SCEV: 7.tlin; OH OUOÍIÍ HAMT OB.L: D» »OGSIC HAKI OJIfl. tanM. OfWUKDVA AKA TL OOKTOH lEMINE ZBUMK TUtiRE AU 0BtIÍKI3 NSnNE • OBJ) v SPltiRI AWJUn ZO SORM ■ OEÍtMA SUttA. DRDtei CAS. 12 iitsHïv, nBuvrrvtfi DON Suruun. EmA lâha OtBSOTllfM 3 & 9Z3B SOTJUI TdÈSm toE HTODK AU RIKAIGt N/t OEIB V Sftsd» OSPUZDUI] m o(2iinu auŽBA KDOuàir jm ZEAAVfnW m SUfUA CESTA IfORA onmmdiia 31 sad^sruitt ue imtđUE Plti jelžjt ElflCmOWOlMI vzndBTAiB RA mm n PI jAnosA oia i^ opatvuAUvafivziiolFVAuin m) ^mt&t CAS. 2 KSECA. IIÍÍOR jAsnsim m. piinooua w aiu u^ 1/ft po(«^ u^ltamipodput HICZ£fl nsfi» siiinvc. H^ mo« nnnvt oeuia CAS. b iEaEv.B.ii2oaa: fnzebio nun BH, daiua aosnit ip. sniuc koue d i 3» rka&ia SUIHA nilA STROKOVNA IZOBRAZBA VUUA E«ADei& v/l' VOOBUA OAOIKA pms» wjui omuau IDI vsa Pliïfln ooKuionN VOSŮM ^ t NUUfV. LllJSOt JUfUS TIKMNA, WVIBUA n nwivL BiLa Lift l/L nmAi uâE EKONOttSn TEHNIK PROUIA BAIBOlf mOAJll KAIASAU. IB&IU. wm. eao&STiMnANi: MEOOIOCEII £AI. Q.iunt» 0h2u nsfoném mnmiua n rmvwa uui. VIU9Jlir.B7CKEniVIUU KOMERClAUrr(VSi) pcveôn VDDJA • N/t IMA ncRCD itu aum HA usnouopnffUA srn ZA nsuvAu vsiajMUi s POZniVNO KAVNO ZAUBRILUL Sim ZA KORIKUI iuooluuisn ussA n fi pisusa nobemne fKMESÏÏTV! n SKW 2A SmUET. SRN U izbmZevau zAnsiEHH n Pi n sEomi OZ. fl itanUK pOMlE&k UUM. MU LI. sns u iHBT nnanvau pooaoca za uimu^E ziunio. SPIQUA emKIilA PDVECaIUA PniAJf BB ■ poastesidbi ZA zautiaon. u^fbezeh razma PROUU UBU&^VE u WBtOCU GOmaH IHALOV itíM&KSm 2A lafB» BOUVOUEffiBA HAÍHA POSaOttAMM u VAL» nicu u ffiOE^ UTUH ntun u TA OSOVOmA z BB^^ omif no iMMHAi siriiM KAis POiufiA spvni SnSNENSL NlfVEaiA KVALÍTTrO SUSA lASTKE BUG. ZKANia inAtt M om ANAUZE ufftíMtni pinO' n ?! M KflU» UIQKPE ZA CBUUA li IHC saicmK n RUNnnMBW Kadiiii UTi^^ PI. S»in ZA NE^ ANAUn naiMUUA PO 111 ntEOA&A um (7«UA Br ZB«A tu^ KiriAAIfW ZAIKAK PO GOBAVTmJH OOUl&ll CAS MMIUMU PKBOU. &ri2Bei^ iHSffS nOVMA. PnniBRU ■ Sn«TV& OM IA& T/B. PDOnAT. u^ i&stipodpu; OOKTm AIUOICINE SPCCIAUST SPIO^NE meolcne zdfuvnk srfoaust spuac au 08u2»ske jëdiqiie ' i^beio zakavnikaorulmsis w vlodc hcocbti ooíj3ísi ca& i? kffssov. 7.1lifl& zdravs^h bom kau pa jeliwl ceuw cma 11.3M Shaiue p« ífiíah UEVEUMJE ~ $fvlua vq1ja • wt qsbm vmh u vq1w sncjk nuín cAS. b KSESv. 4.1 i.»ok svft polufii za TO UUCA JAMU MHA n A 3320 VElifUE FRIZER hm • nm2du ■ oetfia reizdtsu 1idx ÛJI Cas. 5 icsEEEV. 1 i.iiiK Aitiuj WTO sdia. a.ao. VEUUi TIR HUWSÏÏ k 229 VEUU natakar UIAUÍ H/lUBCAUPVVZElUPUAanumnZA Tfiinun « TOOUO. pNPmiA 01 RAzneuA PUACO * vms za sefwuui pibpmia poet v » ms 2a n^KžBauzHu. sBVfuapnbUAui£oaRiim KE: NEOOUlCEli Cas. lanm eOSTďl mliït hamu qstimsmk panïïakxa ssia u. u2đ VBiUE prffilajaacc nauna v r ss^abi . ivl tooiua tostiu« edock svmmiue sirumu sub u ubuusst pmouiua ^ motel ck 1.11 joob: nfru 1k0v» qtu2&adjl.liwat3000aue srmi6ik moumfc • opmu ukKnnfOAOfiutEMA-ramtmjinM-kimuje biau 2 v)u6uu» zlau bi sdímaiu^ noDAjtfiH nomu n ími&A m puciAji BUKA IZttlA laAllSn PSVZaOLUA SPftEM GDPV> HH RALO& jn nXffRIMIIA ■ OPISE WWI eua ZA oommd ■ uuniiao uaumizqa bufio. tt czr06 tKmanmmmmmvtMiBiisvM um ZUK ■ UHINUfU (Kilim ZlJJtt OCU^ CM. 12 HESECR U.!1.»BS;1QtfTUSXAZAEnftAk£&U OOUU. ZiUL Nfnâ 7.332s àlSlAKJ VmRlNARSn TEHNIK VfIEItMi«n AS^ ASCTIUn DIABUS^ 2AAVUCWU lUUH 2rm PONAU P4ITMJAUI] KKT n HAVinif vnUlKAW IMJA LWMTWUSni ^ sisnto (MAtiïïliâKA, HaiAIAQÍKA, 8I0IENUSU. antíá[A] AssiMm qpbavuami VSB( vicrn«. VnmiM M IQlAPCVIinH fflU8Sl3H ZACIH. OfŮ 2IVAL 4 BDUléa âu. B ttaov, 111 JOBI rOnXA • ŒVTEH ZA ZMMJEUE 2NAa NU]) MAIka SAHosroMi Kvrim. nniiíCA A SIS můu IMIVbUlKlNI opiohiram ekonomist sAamMuCunvauA Hl wEiu luCuvrn srn JN iQiniaias ZA mi« Hwo^^ posuMM DUU. Mmoíai CAS. ejliM A^ RiïVL DJJL LOHMCAIB C. U» SahAAJ ue íalec owvwéotma izû6razba raH02U l&A v PDMNí PEU «UW IN POW^ kia v puiFi. oouúi Cas. n hesecev. ztiiw omtkiaiažauc PONd v UHUl • POHOCU UnAlJA ' WW PSSOBE. fmAVLlAUA OBA V KMUL fWtAVASOlAJ: REDftflCEM Cas. l&iUW: AlfRW ZVONE STOMM tí. œm» inai líOMAiL BiMSu osTA II kit f^vsaviuski bojh v02nk vozm nivseiECA vozu ivt pvviiz u uzvoz nm ftA n BUONSCH, KOOIBCU 11.11 JOOS: WŘm 9UĐ» PttCff m (AJCA IVAfH IBAlUet 1331B im strojmk&Unae mehamzacue snoabk lEbS 6UM81E «kuqacue H/2: IZKOPI WA KMiAiuiuE iiAOEiniai iBttm loeií^ 1i.1l70db: ttauoi gmqbod podjeik uul laxa IVAHUUJU&I,33IS2AUC NATAKAR IIAlAKAfl N/t S!ltíSA PUAř v atSIHSXEN IftAiil [im6AaOGU)CE)lCAS,3KSEa, EIL2I»;HAUIV Cr TitSOVlIU RA OSEU W OSiKNCt MZ iN ivaz OM^ SP0CÍW1UUJ3123SIPSEVAU( KUHAR 1wek N/î ffímA IK PKA PI& teb OSTAU MlWf z nua. vzldevuk auhiiu ^ mtfmotw nh&hlsr m]tnvirmmM?i!aik?taMmumin zem aflwa. nalf wsiwcl* noiía Cas. s hsesv; 7.11 jm: u. GttSflIlflW. movha. stimtvi OilJI. bruun«2s.S14ttASlOVtt PEK na oaraoicsTiiv2iMxu N/t ZAKsmTA mjkovan;! testa peka otuna. pmqimu. kdnfi» nftwfc BOUCa Cas. 24 WOCEV. 7.1 I.2BS; ftusna posnuKA. pftatvokia. rwovina a usmra o.qjl mssm/ÁcmAitmnmM dciovhteiaptvt smvw lERAffVT • u/l UATirMRJE M FfirUVA TEH IZVAJANJE Daovw ÏÏMPEmUH nOffTlV. IZVUAKS SmUAAE ■ ANAU2A UÙUn RMOONAUE B Zit posun« oaovNE teupuc izBaowiuE pnxiuiu nAMVAlU V BBOV« Pwas M SPfaiUIlU AJEttVE-BA KAPtflKA' OOIO&N &AS. 12 ksisv. 4.ll.?ltt OOBI «lu tWM 6M0VJI P8IHtV0 4 A 33« lUEC GRADBENI SfHMK BluoeEM oanvoaiA N/lvrnuacMNAMU^ bđu kazracjaui klowe su. m/uům cas IVlUBtt bundk siadiao pouetjc ojio. ouu hrAWaiJtAHJCKX334lUK miimiwm^fstaak wt^fsmmoMhsH sukia bfwue nmm isao&i cas. nwmt mimim COSmSWTEHHK nAtt iWVSmSmXUMW M/2;RUHAARHW IMEVMl KD9L A lA CAfllE. CAIEMK: «aOU^ CAS. IBil.ZD8t AKWZVDK $tOai4Ui If. SOnUE-lfflUI tmwi ffusKA osiA la 3311 Umm v saviwski OOUK komroaim UliesmjNI fflDOAliSI N/t Z8CA n UKJAIRF» HAGUE 0 nmUMI u NOdN RASNAJ» IZSIKOV 2 HWAh ZA VECJE WORABNIKE. SESTAVUA ponuok. pm&iiUNE, praunâu ZA prdoajo IN hdita2o 00 Vf&NE V nnUSTU Ui euUA OOEK IV QMH NA QUBTU. SE řKAlA IN ShffA fkook II PSObU IN WMAâ INRISimiSI» IK BAIU^IN vw ZBM IN URCJA POOARE 0 Uinma ZAttW n NAU6 JH. OCAOČA RIU ÙN ■ OVESBD ElINBfTOT ZA nTAk HOT TUB nu ddbavl honaï n pinem ftoom bm I* VZMJUiE srm s STIWRAMt «tOCER 4.1121ft NATJAL HOVTAŽA ZAHWAKJE B pm» VANJE UO. PERffitE m & FflRSvCE. PETmb lis B, mmbovct rreOJNITEHMK KiofiAVUKi.. »0 NA pmtumMxu/imo rasenisu whawbiii 6vauw ■ in^ AN CEVL SUn^UNQ OEU V ViU PfOZVOBIW RK V IHU$ntUSH ON AMIVSIQ GDZr. NTO u.iiHn; ROW vůsmm íía. 2/m m 6uxu n taibínic INŽĐHflSUOBEM^TVA vdluabweiïa h/tvttđmbcrvajaueoe^ bisca. nemucen au, ti.iijoos: mww bkadsoo POOJÏÏJE OJLfl. liuuivubsiinaab l 33IB žalec JM&NIRCTROJNthVA VOUA KDMNARSE ODAVUS vđooc. PlAWtA-Ul «GANQKIUUE IH UZKiUhïJE flOA NElUCiCEN ití, 9.11.70» AfUSI PKHZraWA M TBGOVINA m. mitav&masdipenov6 ©wDtednik e»we*tlq,mipttàii*eira iiair«9at«cinimf ,<-< ' nmMU Nowga tedniica boste naroCtiBhg ugodnosti • S'Ma^oiÈaM béîbed.'ln;6és|iw - ' ttfcortstW iKlttfuťuo t svo^ neroCftttiKi lauttco. naroCnBfco potožnico oziroma io»etnlmdokurTWitxxT> naročnika Noveoa tednika. MehtfcortAéeno mioUiiott se ne ppcncgcjo V ncnlednje letol ODDAM ZAKONSKO postelio ođdom. T^ifon MO 340-927. 4956 STROJI PRODAM raékodovani? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! TMKIOR lomo^nkovič 418, Mnik m. registriran prodom. Te^fon 031 796- %m X7 Liubijanska c. 7 fXPC Vrtnica) ftotovhma momi ' z: PRODAM RA2ZA&UU drvo no 30. mosoDo, pwlcni po ISO EUR/kloflro. Telefon 070 633-760. 4969 DRVA Pfwton. Tetef» (03) 580$-M5. š556 SUHA dfVQ, mriono, bukev, çnlw, pro-dom.T^on 03182^20. 410. PRODAM TVAMskNo, vSovrnjskidobii, 25 bn Í2 (dio, prodom. Telefon 547-1267.49$e KUPIM VIKEND, zi^nko oli po^, v blaím Ujo, do 25 b, kupim. Gotovino 50.000 EUR. îsl»fon03M0lM73. 4S70 HISO, Col|e okolico, lohko hidi v slabom stanju, kupim. Nudim pošteno ptoalo. T^fon041 601.555. aosa ODDAM OPKEMUENO mkonko ddovnko oddom v nojem.!elefon03039M97. tu9 V ŒNTStf Žoka oddom vnojem opmniiofi gosling lokol, približno 45 niMelefon 034) 399484. Ž152 SKUDISOII prostor a& ^ostof zojirâoi-r)oslr>o obrt, (k cesri Ardin-ljubecno pri Celju, približno 30 m^ in porkirme, do-iem vnajem. Telefon D412624)63. 4994 POSLOVNI prostor, približm 30 m^ zoroz-r>o dejovnosi, ob Moribonki cestt v Celju, dajemo vnajem.Telefon 041 523-295, 041 262-063. SeiBjt Ai spmM ksa «Auf» ksa M lIMjtt. ttlMl! PrNaJt «ftlilnsMh In MfMib f imbles» d«0«0i« Lahov Graben S« Jurhleíter KUPIM ENO ali dvosoboo đDnovan)ev Ce^ kupim. PloôlotaM.Telefon041 601-555. 4864 KUPIM STARO zidiM opoko »hojnšlogar« bpim. Stara bruno prodam. Telefon 04164V 3B5. p ODDAM SrANOVAMJEvCelju,?odlipomi, 45 m^ opiomljai»,oddam.Telefon 051 351-676. p (NOSOBNO stanovonje oddom v Celju. Tele-fon041 726-516. 4877 PRODAM KUffSRSSUSCH, hbdilnik, stw^ik prolni s^i srâlm stroj, TV, sedežno, prodam. Telefon 040 869-401 4d8i 80}L£R no trdo (forivo, zo kopalnico, v z»lo dobrem stonju, prodam. Telefon 5793-055. 4973 PRODAM KRAVOsrneniolb, brejoB rnesecev, 3. teb, prodcm.TelefonOSl 680-372. đ^ei DVE fMd s^nKiHj, sMrf 14 dni, prodom. Telefon (03) 573-9356. L450 TEUCO vmeiHolko. brejo 7 mesecev io kn^ vo, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon Mi 212-555. L461 KOZE z mlodia oli brez in sornxke, store 6 mesecev, mekne posme, bursko mlečne, pfodcm. Cena po dogovoru Telefon (03)5777-291. 4066 TEliCO, brejo v 9. mesecu, posna in race, prodam.Telefon041 951-092. 4975 HITRO NAROČITE mm Dvakrat na teden, ob toridh in petkih« lanimrvo branje o zhrijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. PoštDd dostava oa dom. V prosti prodaji stane toricova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk oa mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih ogtasovi do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« IJiV^il;» «"diletnik2009 m^ r^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^ ' * Vs* peteà 48 b«imih itmi tekvirijskega sporeia * iMim Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA \m in priÊmek: Kraj; D&tuni rojstva; Iflica: Nepreklitno oaročam Novi t«dnik za najmanj 5 mtsdcav podpis: >rr£KC d.ox). bo podslk? uporabljaj &amozB poti^ naročoi^e Novega ledoJta ZAHVALA Ob i^ubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata JOŽEFA FRANKA (25.2,1935-22.10.2009) se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sose- dom in župniku za opravljen obred. Vsi njegovi Dramlje, Kranj 4d76 BURAGA UÚO pl9flWitokQ prodom. Ceno po dagovoni. Telefon 031 B18-S72. KOKO^ nesme, lo nesejo 6oo leto, ugodno prodom.Telehn051397-9fl2. 49$s ^Teniîrî^oîfîdovaînîca^ ZAURAN^E zd vse osamljene 03 031 SOS-4195 TUlCO HI zakol, ston 26 mettcev, tezl(o prek 400 kg rn bikco, rezkega prek 200 kg^obob/rt prodam. Telefon 04191S-826. 4963 Dve leti je minilû, odkar si odšel, a srce ni Se pozabilo, kako si (i trpel Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spe( snidemo. V SPOMIN VILČIJU KRANJCU iz Marijine vasi 12. JurkJoŠter (23.6.1918-2.11.2007) HvâJâ vsem. ki z iepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigace sveče. Žalujoči vsi ojegovi 4d90 Brezplačna 73 lenste do 46 let. Posredovalnica ZAUPANJI E 03 03f 330-370 BIKCA smo, slarega 3 mesece in telîâio símenialko, staro 4 mese6soodinl co caii 10 EUfl i9 ípfodí* poitnnaj. \ 1 Í2vodov knjige Kubarib buhye - vtažený! shranievanie in temnoyaeia tivH po can 7«d3 EUR za inod ^ (* poStninaj. | izvodov kflpge Zdrgyílna žalili^e. čaji m èajne meienice po ceni n EUR 28 inođ \* polinina). i PODARIM DVA lepo psa, staia 12 rednov, podarimo. Tel^onOSl 72W\. 4ô74 KMETIJSKI mmí PltODAM MO^ iz belih in rddćlh sort gfozdjo, v šmorsko vir^lonjskem ^aliû, prodom. Telefon 031S75-777. šsos OSTALO PRODAM pkttixa z zimskimi gurrunû, m gollo, prodom. Telefon 5793^55. 4d73 ZIMSKE gume Sava eskimo, s pkiliŠa, za peugeot 206, prodom zo 140 EUS. Telefon 031 772446. 4@82 m 264etna zaposleno, pošteno žensko zeli prijatdio. Telefon 041 248447; ogerKí-jo Super Alon. 4993 UPOKOJENA tfi preskrbljeno ženska. S3 iel, izŠenfjurja, želi prijarelio. Telefon 041 24^47; osemijo Super Alon. 4693 ZAPOSLITEV i K SOCOVtiUU vtibrmo Strokovno «ebo ZO obcosno delo v računovodstvu, s pou-dorkom no podroqif dejovnosti dn^jtev. Pogoj je poznovonje racunovodsluh oprnvil 1er tisposobljenosi za defo z računalnikom. Pisne vloQs^ejentamo do 18. 11.2009 no naslov: Društvo upokojencev Celje, Muzejski trp 7,3000 Celje. Informoflje dobite tudi po telefo-nu$41S-737aliOSl 346-737. 4991 KMdatom^uvibteo hstoSilnico poiliitfl na naifov: NT&RC d.o.o., Pieierawft 18.300Û Ctl)8 Oelo poteka v talefor^Kem stuOiu v Celju v dopoldanskem času. Nudimo fiksno in stimulativno plačilo. Informacije in prijave na tel 031 379-280« OMa^. d.o.o.. Uutfjana Ko poSle so ří moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mimo spiš. bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame IDE KRANJC iz Marí|iJie vasi 12> iurklošter {25.1.1927-24.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraiena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Se posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Polzela» vodji negovalnega oddelka Katarini in ostalemu osebju. HvaJa kolektivu podjetja Tajiun, gobarskemu druitvu Jurček Planina, čebelarskemu društva Planina in OŠ Planina pri Sevnici. Zahvala župniku Marku za opravljeno sv. maSo, pevcem, govorniku Daniju Doberiku za besede slovesa ob grobu, vsem praporščakom. Komunali Laško in Ivanki Bevc. Žalujoči vsi njeni 4990 Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garai, use zû dom in družino si dal Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala ue/iíca;eprarnmd m huda bolečina. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARUANA ŠUMIGE (1963-2009) smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost Številni sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Zato želimo vsem izreči besede zahvale, saj sle z lepimi mislimi in s toplimi besedami tolažbe obogatili zadnje slovo in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. HVALA za darovane sveče, cvetje, sv. maše, pisna in ustna sožalja ter denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Selič Amon, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, bolnišnici Topolšica ter sodelavcem in sodelavkam podjetij Intereurope, Aera, En^otuša, Remonta in Esitela. Posebna zahvala tudi sosedom Mastnak in Žvegler, pogrebni službi Guzej, ge. Srebočan za ganljive besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 4997 DEMfTfosodevom izdelanio kakovostno m po zelo ugodnih tenoh. Ne zamudite jettnske okcije-znizone cefief M3Qrod, d. 0.0., Gosposvet^ 3, CeTie, telefon &41 77M04. n radîocelje .1 1003 90.6 MHi BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor; Srečko Šrot Podjetje oprâvl)â časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost ^âslov: Prešernova 19, 3000 Celje, leleion (03) 42 25 190, fax: (05) 54 41 032. Novi lednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR- Tajnica: Tea Podpeča« Veler, Naročnice: Ma|da Klan lek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR-SieviDca iransalccijskega računa: 06000 00267SÎ320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: De(o, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. tni-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica i&iormativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio(^nt-rc.$i. E*maU v studiu: info(?irđdioc«lje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, špela Kuralt, Rozmari Petek, Ut^ka Selišnik, Branko StamejCič. Simona Šolinič, Dean Suster, Saška Ttržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje ogUsnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske slontve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejií Marketing: Zlatko Bobinac, Voiko Crabar, Viktor Klenovlek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eleki. poSii: agendja^^nt-rc.si it» 86 - 3. novembar 2009 m iààà Skrojila sta si dolg in srečen zakon Elizabeta în Franc Podbre-gar sta 17. oktobra praznovala zlato poroko. Prav na ia dan pred pol stoletja sta si obij ubila večno zvestobo, zaobljubo pa sU tokrat v dnižbi svoje družine in pri* jateljev obnovila v cerkvi sv. Duba v Celju. Civiliia poroka je sledila v Zrečah, kjer je zbrane pogumno spremljalo jesensko sonce. Ob prihodu jih je pričakala folklorna skupina otrok, ki jo vodi KD Skomai)e in katere Članica je vnukinja Blažka. Civilni obred je vodil Beno Podergajs, ki je z izbranimi besedami ob spremljavi citrark dogodku da) pridih žlahtnost). Sledila je zabava v hotelu Dobrava Term Zreče, kjer so svatom z goslo-Ijubnosijo in s strokovnostjo pripravili nepozabno doživetje. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Mikola. S pri-sotnostjo sta jih počastila tudi zlaioporočencema priljubljena pevca Adi Smolař in Majda Petan. Zabava se je zavlekla do poznih večernih ur. Franca oziroma Pranja Pod-bregarja Celjani dobro poznajo. Njegovo življenjsko pot je krojilo odraščanje v krojaški delavnici. Oče ga je kot naj staj^ šega sina predvidel za svojega naslednika In tako je Pranjo na svoj 14. rojstni dan pri očetu začel vajeniško dobo. Ljubezen do krojaškega poklica in ročne spretnosti, ki jih je imel, so pripomogli, da je kmalu postai odličen samostojni krojaški mojster, ki je šival za zahtevne, a hvaležne stranke, k) so znale ceniti ročno izdelane obleke. Leta 1955 je Franjo delo v krojaški delavnici za dve leii prekinil, saj je moral oditi na služenje vojaškega roka v Novi Sad. Ko je leta 19S6 prišel domov na dopust, pa se je zgodilo nekaj, Česar verjetno ni prič^oval. Z brati je rad obiskoval plesevdanašnjem Celjskem domu, kjer so bili postavni Podbregarjevi fantje po-gosto v središču dogajanj. Na enem od teh plesov je spoznal prikupno Elizabeto (Bet- Ko se »razhudi« kivi Narava se res rada poigra in s sadeži najrazličnejših velikosti in oblik posnema rudi prizore iz Človeškega življenja. Kot kivl na sliki, ki ga je prinese) pokazat Mirko JazbinŠek iz Celja. Zrasel je v Jagočah, na domačiji Zdov-Čevih. kamor se je omožiía Mirkova hči in kjer kiviji rastejo oa pravib brajdali. »Letos so še posebej legato obrodili in mnogi med njimi povzeli še dnigačne oblike Ukov in predmetov. Tlidi kakšna >žemljica< se najde vmes...« se je ra^ovoril Mirko. BS. foto: SHERPA ko) Majcen iz TYnovelj prt Celju. Vnela se je ljubezen, ki je preživela ludi mesece, ko se je moral Franjo vrniti v Novi Sad, kjer je do konca odslužil vojašld rok. Po vrnitvi domov sta si z Betko ustvarila družino. Poročila sta se 17, oktobra 1959. Leto kasneje se jima je rodila prva hči Nataša, šest let za tem pa še dvojč* ka Darja in Matjaž. Betka je po rojstvu dvojčkov ostala doma. Živeli so skromno, a pošteno. Franjo in Betka Podbregar imata tudi vnuka Blažko in Aljaža» ki rada pokukata v dedkovo delavnico in odkrivata skrivnosti v njej. Skrivnost kro-jaškega poklica pa Pranjo Podbregar mlajšim generacijam zadnja leta razkriva v Muz^u novejše zgodovine v Celju. V tamkajšnji Ulici obrtnikov skrbi, da veščine krojaškega poklica ne bi potonile v po2abo. Zlatoporočenca se rada udeležita tudi kakšn^ izleta, rada pokramljata z otroki in izkoristita proste trenutke za mnoga dmženja, za katera je prej zmanjkovalo časa. BA Čas, da pospravimo kolesa. ^ Marija in Alojz Jaraj s svojim sorodstvom ob bts«mi poroki na Venisah Ljubezen tudi po šestdesetih v soboto sla svojo ljubezen in zvestobo ponovno potrdila zakonca Marija in Alojz ieraj Iz Spodnjih Pobrežij v ot>činl Rečica ob Savinji. Svoj »biserni da« sta ponovno izrekia po 60 letih skupnega življenja na prijazni domačiji Vrbinovlh, z njima pa so se veselili hčerki Marica in Slavica z družinama, trije vnuki in šest pravnukov, prisotni pa so bili tudi Številni drugi sorodniki. Marija Jeraj - Felicjanova iz Nizke ter Alojz Jeraj - Vrbin iz Spodnjih Pobrežij sta se leta 1949 poročila v takratni občini Mozirje, cerkveno poroko pa sta sklenila v»cerkvi sv. Jožefa v Celju, kamor so ju peljali s kolesljem celih •50 kilometrov daleč. V eno smer, da ne bo pomote. Micka in Alojz sta se vse življenje preživljala na maii kmetiji, ona kot skrbna mati, gospodinja in kmetica, mož kol splavar, gozdarski delavec, »ftjrman« in delavec v lesni industriji. Vrbin je bil znan tudi kot strumen gasilec, še danes je najstarejši aktiven gasilski tekmovalec veteran, in udarnik pri vseh delih v vasi. Še zlasti pri gradnii vodovoda, cest in mostov. V zadnjih letih je postal popularen tudi kot najstarejši še živeči »fiosar<< v Zgornji Savinjski dolini. Se vedno pri zdravju sta 85-letna Marija in skoraj 87-leini Alojz ob slovesnosti tudi zaplesala. JOŽE MIKLAVC : * ^ W iMi.!» ^"f.WVg» * 19 smrtír da se je država vendarle zganila V Svetem Štefanu bodo podpisovali peticijo St. 86/ Leto 64 / Celje, 3. november 2009 / Cena 1 EUR □ A rě] o □ Odgovofn« ur«dntc9 NT T^lpna Ovtn Začenja se cepljenje proti pandemski gripi «-lil V prihodnjih mesecih tudi v Sloveniji pričakujemo porast števila obolelih za novo, pandemsko gripo. Zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da je najučinkovitejši način zaščite pred to gripo, tako kot pred sezonsko, cepljenje. i I il • i p Foto: Gn4>A Razbojnik Guzej ni bil iz Primoža Novo odkritje: rodil se je v Šibeniku pri Šentjurju. Razstava o kozjanskem Robinu Hoodu je te dni na ogled v Dramljah. Pravda za učiteljsko plačo ali »pinppong« sodisc Grozi policistoma . ovadba in disciplinski postopek? w Poklon državnega vrha žrtvam Hude Jame Slovenski državni vrh -predsednik države Danilo Ttirk> premier Borut Palior in predsednik diiavnegâ zbora Pavel GanUr • se je v nedeljo Gb dnevu spomuu na mrtve poklonil žrtvam Barbarinega rova v Hudi Jami je bil prvi obisk najvišjih slovenskih državnikov na kraju, kjer so marca letos v rudniškem rovu odkrili posnrtne ostanke žrtev obračunov po drugi svetovni vojni. Po poročanju STA je zgodovinar Mitja Ferenc ob tej priložnosti dejal, da v državnem proračunu za leto 2010 in 2011 ni namenjen niti evro za ureditev Barbarinega rova In kostnice na Tehaijah, potr^ovali pa bi vsaj milijon evrov. Prav (ako se letos zaradi pomanj- kanja sredstev ni izvajalo niti sondiranje prikritih grobišč. Ma ministrstvu za delo so njegovo trditev zanikali, češ da je za urejanje grobišč v letu 2010 predvidenih 258 tisoč evrov in 550 tisočakov za vzdrževanje grobov v Sloveniji. sredstva pa vključujejo tudi sredstva za ureditev B^bari-nega rova v Hudi Jami pri laškem. • Predsednik države Danilo Tiirk je v nedeljo venec položil tudi k spomeniku franko-lovskim žrtvam na Stranicah, v soboto pa je Pa^l Gantar v spremstvu podžupana Mestne občine Celje Stanislava H^ na položil venec v Parku spomina na Teharjah. STA, BA Foto: SHERPA V soboto is predsednik DZ Pavel Gantar položil venec v Parku spomina na Teharjah. Skriti spomini Borsečke domačije Na Borsečki kmetiji v Poljanah nad Rečico so minuli teden odkrili spominsko ploščo ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, spominska plošča pa je predvsem zahvala družini Brezovnik, ki je v času priprav na osamosvojitveno vojno pod svojo streho sprejela orožje civilnih struktur in enote za zveze takratne občine Mozirje. To je bil na območju Zgornje Savinjske doline edini primer tajne^ skladiščenja orožja v zéê^nem objektu. Prireditev, ki je bila tudi zahvala družinskim članom Brezov-nik» je ob sodelovanju učencev OS Rečica ob Savinji pripravilo območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo Zgo rn j e savin jsko-za drečke doline. »S tem bi radi ohranili spomin na dogodke v Času osamosvajanja Slovenije, z de-jarijem pa popravljamo moralni dolg. ki se je vlekel dolgo obdobje. Zagotovo je dni-žinas tem, ko je sprejela orožje v tajno skladiščenje, veli-ko cve^ain postavila na kocko svojo varnost, za njihovo po^imno dejanje pa smo jim lahko samo hvaležni,« je poudaril predsednik združenja Franci Kotnik, ki je preko zgodbe Pozabljeni, ki jo je v knjigi Priče in pričevanja zapisal Edi M&vrit Savinj.čan, obudil dogajanje na t^ odmak-njerii, najvišje ležeči kmetiji v občini Rečica ob Savinji. Slavnostni govornik, rečiški župan Vinko Jeraj> je spregovoril o do^janju pred osem-najstlmi leti, ko so se mnogi znašli pred izbiro: klonid ali ostali pokončni. »To naSo generacijsko dolžnost smo opravili čas mo in pošteno, odloč- no in pogumno za vse,'ki so veijeli v svobodo, samostojnost In demokracijo. Mednje prav gotovo spada tudi Bor-sečka domačija, ki je v tem času izkazala izjemno domoljubje in pogum,« je poudaril ^pan Jeraj. Gospodar na Bor-sečki domačiji Peter Brezov-nik je omenil, da so spomini že obledeli, ob odkritju spominske plošče pa so spet privreli na dan. »Tako hitro seje dogajanje spreminjalo, da nismo imeli časa razmišljati -smo se pa predvsem zavedali velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli,« je dogajanje povzel gospodar in se skupaj z drugimi družinskimi člani izkazal tudi kot dober gostitelj številnih prič iz Časa osamosvajanja Slovenije, ki so se udeležili proslave na Boi^eč-ki kmetiji. US Venec je padlim borcem položil predsednik DZ Pavel Gantar. Molitev ob partizanskem grobu Občina Vransko in tamkajšnji odbor Zveze združenj borcev za vrednote I^OB sta v prazničnih dneh na partizanskem grobišču na Gorici pri Vranskem pripravila spominsko slovesnost V tem grobu-je pokopanih' 174 borcev, ki jih je okupator postřelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra leta Ï944 in januarja 1945. Ned-^ vomno je to največje partizansko grobišče na Štajerskem. Zrrvam v spomin je ve nec položil predsednik àiizv- nega zbora Pavel Gantar. V nagovoru je med drugim dejal, da je razprava o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ob dejstvu, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno, v naš narod znova vnesla nemir in odprto nezaceljeno rano, «Vsaka vojna povzroča zlo in to zlo ne pozna >naših< in >vaSih<. Druga svetovna vojna nam je vsem v opomin, zaveza, naj se to zlo ne ponovi nikoli več, a je klub temu Se vedno ne moremo ure- sničid. Vsakršno negativno ločevanje ras, narodov, veroizpovedi. vsakršno obsojanje in razlikovanje katere koli osebne okoliščine posameznice ali posameznika. Je lahko kal nasilja.in lahko pripelje do trpljenja nedolžnih ljudi, « je poudaril Gantar. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Vransko -Tabor in oktet sv. Mihaela Vransko, molitev za umrle borce pa je ob konpu slovesnosti opravil domači župnik Jože Tbrinek- TT figa; z leve: Peter Brezovnik, Vinko Jeraj in Franu Kotnik po odkritju spominske ptolže na Bonečki domačiji it. 86 - 3. novembar 2009 --- NOVI TEDNIK ř DOGODKI Zdravstveni delavci in kronični bolniki se že cepijo V sedmih cepilnih centrih v celjski zdravstveni regiji se je cepljenje proti pandemski gripi začelo včeraj, v dveh se bo jutri, v enem prihodnji teden v prihodnjih mesecih tudi v Sloveniji pričakujemo porast števila obolelih za novo, pandemsko gripo, ki jo povzroča virus H INI. Zdravstveni strokovnjaki poudarijo, da je najučinkovitejši način zaSćite pred to gripo, tako kot pred sezonsko, cepljenje. Slovenija si je c^nvo zagotovila. Dokonča tega leta bomo prejeli 266 tisoč odmerkov cepiva. Cepljenje, ki je o^anizirano v 64 cepilnih centrih v Sloveniji, se je že začelo. Zaenkrat za zdravstvene dda vce in kro-nične bolnike, kasneje pa se bodo lahko cepili tudi vsi ostali» ki bodo to želeli. Včeraj so s cepljenji že začeli tudi v nekaterih ceplinih ceoirih v celjski zdravstveni Po včerajšnjih informacijah zdravijo na ljubljanski infekcijski kliniki bolnico z novo gripo s težjim potekom, ki naj bi bila življenjslu) ogrožena. Gre za upokojenko s kroniČ-ao boleznijo, ki nibilac^ Ijena ne proti običajni ne proti novi gripi. regiji: v zdravstvenih domovih Celje, Sevnica, Šentjur, Šmarje in Žalec ter na Zavodu za zdravsWeno varstvo Ce-Ije. Jutri, 4. novembra, bodo začeli 5e v zdravstvenih domovih Velenje in Brežice, prihodnji teden pa še v ZD Mozirje. Kot je povedala direktorica ZD Mozirje Ida Pusto-slemšek Kramer, bodo cepi- li enkrat tedensko in sicer v Zdravstveni postaji Nazarje. V ZD Celje cepijo na petih cepilnih mestih, Glavno ce-piiio mesto za odrasle paciente je v pritličju zdravstvenega doma v A traktu, kjer cepijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Naročanje ni potrebno. Se je pa treba naroČiti za cepljenje predšolskih otrok, ki jih cepijo v otroškem dispanzerju, ter šolarjev in dijakov. Te cepijo v šolskem dispanzerju zdravstvene^ doma. Prav tako se je treba naroČiti za cep-^enje v zdravstvenih postajah Store in Vojnik. Za cepljenje se je potrebno naročiti tudi v vseh ostalih zdravstvenih domovih, razen v Šmarju. V celjski bolnišnici bodo cepili samo Cepilni centri v celjski zdravstveni regiji naslov začetek cepl^nja delovni čas cepljenja naročanje tel. it. ZD Brežice Čemelčeva cesta 6 8250 Brežice 4.11.2009 Cepljenje je ob sredah telefonsko; vsak delovnik 7:00-14:00 07/49 91 400 ZD Celje Gregorčičeva ulica 5 3000 Celje 2.11.2009 Vsak detovnik od 8:00 -12:00 in 13:00-14:30 brez naročanja ZD Mozirje Savinjska cesta 6 3330 Mozirje ' 3.11-2009 telefonsko 03/839 24 30 ZD Sevnfca Trg svobode 14 8290 Sevnica 2-11.2009 - telefonsko: Vsak" delovnik 7:00-14:00 07/81 61 511 ZD Šentjur Cesta Leona Dobrotnigka 3B 3230 Šentjur 2.11.2009 vsak detovnik od 7:00-13:00 telefonsko: Vsak delovnik 7:00-14:00 03/74 62 400 ZD Šmarje Celjska cesta 16 3240 Šmarje pri Jelšah 2-11.2009 vsak delovni dan do 12:00 brez naročanja ZD Velenje Vodnikova cesta 1 3320 Velenje 4.11,2009 12:00-13:00 osebno ali telefonsko 03/899 64 00 ZD Žalec Prešerrxova utica 6 3310Že1ec 2.11.2009 telefonsko: v dopotdar^skem času 03/71 34 300 v ambulanti Zavoda 28 rdravstveno varstvo Celja so vuraj proti pandamslu gripi cepili 25 ljudi. Lucija BoŠkovnik je cepiia tudi direktorico zavoda Alenko Štonnan. V Zdravstvenem domu Celje se še vedno lahko cepite tudi proti sezonski gripi in sicer ob ponedeljkih, torkih,'sredah in petkih od 12. do 14. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. Proti tej gripi cepijo v ambulanti Številka 2 v pritličju. Med cepljenjema proti sezonski in pandemski gripi priporočajo 14-dnevni razmik. svoje zaposiene (začeli bodo sre^ tega tedna), v ambulanti zavoda za zdravstveno varstvo prvenstveno zdravstvene delavce, vendar tudi ostalih ne bodo odklanjali. Naročanje ni potrebno. Cepijo vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 8. do 12. ure. Cena cepljenja je enotna, 7 evrov, Zadošča en odme- rek cepiva. Cepiti se ne smejo osebe, ki so alergične na katero od sestavin cepiva, oziroma soalergične na kokošja jajca. Cepljenje je potrebno odložiti pri osebah, ki so akutno zbolele in imajo povišano telesno temperaturo. ,MBP Foto: Grup A Dražji odvoz odpadkov Nevarni odpadki na varnem m I nndi^ti» Simhio ie tudi lelos zbiralo nevarne mov nevarnih odnadkov. S 1. oktobrom so se spremenile cene ravnanja z odpadki v 12 občinah» kjer Simbio skrbi za ravnanje z odpadki. Uporabniki bodo spremembe opazili na novembrskih položnicah. Cene se bodo v povprečju povišale do največ 55 odstotkov, kar pomeni, da boste za odvoz odpadkov v povprečju plačevali za 3,5 evra več kot doslej. Kolikšen bo dejanski odstotek podražitve, je odvisno od tarifnega sistema, velikosti zabojnikov, frekvence odvozov, občine bivanja in Slevila članov gospodinjstva, pojasnjujejo v Simbiu, kjer so cene odvoza odpadkov nazadnje spreminjali pred petimi leti. Razlog za tokratno podražitev je izpolnjevanje sprejete okoljske zakonodaje, s čimer je v prvi vrsti povezana Izgradnja RCERO Celje in s tem nove dejavnosti oziroma sto- ritve, ki jih mora skladno z zakonodajo izvajati Simbio. S 1. decembrom se obeta §e ena sprememba. Družba Simbio bo poenotila frekvenco odvozov odpadkov v vseh 12 občinah (Celje, Vojnik, Dobrna, Store, Šentjur, Žalec, Brasiov-če, Prebold, Polzela, Vransko. Tabor in Dobje). To pomeni, da bodo povsod, tudi v celjskem mestnem jedru, odpadke odvažali samo enkrat tedensko. Edino območje, kjer odpadke še odvažajo dvakrat tedensko» so poleg celjskega mestnega jedra tudi ostala celjska naselja med Savinjo na jugu ter avtocestnim priključkom na Mariborski cesti na severu. Za odvažanje odpadkov enkrat na teden so se v Simbiu odločili, ker želijo zbrati več odpadkov, primernih za recikliranje. V Simbiu namreč ugotavljajo, da so količine ločeno zbranih frakcij kljub gosti namestitvi ekoloških otokov še vedno premajhne. V kolikor kljub ločevanju stekla, papirja, plastike, konzerv, plastičnih vrečk, folije, pločevink, stiropora in drugih odpadkov, za katere so namenjeni zabojniki na ekoloških otokih, občani ne bodo mogli odložiti vseh mešanih komunalnih odpadkov v obstoječi zabojnik, bodo lahko naročili večjega. Pri čemer v Simbiu opozarjajo, da so ekološki otoki premalo izkoriščeni. V Simbiu bodo do konca prihodnjega leta večino gospodinjstev opremili tudi z zabojniki za embalažo, s čimer bodo odjemalcem olajšah delo in skrajšali čas, ki ga porabijo za odnašanje ločeno zbranih odpadkov do ekoloških otokov. BOJANA AVGUSTINCIČ Celjsko podjetje Simbio je tudi letos zbiralo nevarne odpadke v 12 občinah celjskega območja, akcijo pa so konec oktobra zaključili v občini Žalec. Skupaj so zbrali nekaj manj savinjskih občinah zbrali ne-kot 31 ton nevarnih odpad- kaj več kot 13 ton. v akdji kov, kar 6 ton več kot leto pa je sodelovalo 644 obča-poprej. Od tega so v spodnje- nov. Največ. 6.323 kilogra- mov nevarnih odpadkov, so zbrali v žalski občini. Med nevarnimi odpadki prevladujejo zavržena električna in elektronska oprema, odpadna motoma olja, akumulatorji in baterije. TT ^IftlftMit MgVAgNIH ODPADKOV IZ GOSPQPINJSTiV Nevarne odpedke so ^rali na rezlicniti kraiih, tudi v Petrovčah. it. 86 • 3. november 2009 GOSPODARSTVO 'Á f z otvoritve EX YU borze V Laškem EX YU borza Borze se vsako leto udeleži približno 80 podjetij s področja turizma Ldika ThermâDâ od nedelje gosti turistične delavce iz nekddnje skupne dr-žave Jugoslavije. Gre za posebno turistično borzo, poimenovali so jo EX YU borza, ki je pnič na slovenskih tleh. Borza je v preteklih letih gostovala v Makedoniji in Bosni in Hercegovini ter za turistično gospodarstvo v državah bivše Jugoslavije predstavlja dobro priložnost za vzpostavitev oziroma okrepitev sodelovanja. Vsako le- to se dogodka udeleži približno 80 podjetij, ki delujejo na področju turizma; ho-teHrji, turistične agencije in organizatorji potDvanj iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Čme gore» s Hrvaške, iz Makedonije In Slovenije. V okviru horze so včeraj v Laškem pripravil: tudi okroglo mi2^ pod naslovom S skupno turištično ponudbo na evropski in globalni turistični trg. BA Foto: SHERPA AlpiK, j« vodUni proirajalK poh iitva v srednjem cenovnem ruredu na slovenskem tr9u. V podjetju tf Železnikov s 330 zaposte-nimi veliko pozornost namenjajo kakovosti, o eemer priča tudi certifikat ISO 9001:2000 za ruvoj, proizvodnjo lA prodajo pohtitva. Podjetje iUples, M ima bogato tradidjo izd^ave sestavljive^ pohištva za opremo dnevnih sob, pnůsoh, spalnk in mladinskih sob, bo tudi letos od torka, 3. novembra, do nedelje, 6. novembra« razstavljalo na ýubljanskem pohištvenem sejmu. Na ISO m2 razstavne povriine v hali A Gospodarskega raistavisia bo predftavik) dve novosti svoje ponudbe. Prva novost iz Alplesa je spalnica SAMBA,' s katero Urijo ponudbo te uvdjdvljenih sestavljivih spdinic Balada In Harrnonija.^lnicâ Samba je novost po dizajnu, uporabljenih mat^alih In barvah. Oniga novost so Alplesove vgradne Gmare po meri. Gre za povsem novo podrode ^lovanja, s katerim bodo posegli v bt^j obrtnHki naân prnzvodnje. Novosti bodo veseli vsi, ki imajo pohiitvo AIples ali pa se zenj odlo^Jo In obenem žell)o prostor opremiti z vgradno omaro po »j bo možno dosed usklajeno^ barv in materialov v prostoru tudi z ostalimi programf njihovih spalnk, predsob inmíadinskíhsob Obiskovalci ^ bodo na sejemskem prostoru Alplesa ogledali tudi otmško oziroma mladinsko pohištvo Planet - pohi^t>i svet od D do 20-h. Planet je njihova lan^a novost. U so jo kupo í^j^ mno lepo sprejeli in poht^ Že krasi ^evilne sc^ do)end(ov, mal^v, šoldijev in na^tnikov. Pripravil so tudi nagradno igro, najmlajši obiskovalci pa se bodo lahko likali s prikupno Planetovo mf$ko. Kvaliteto i2tielkov podjetja AIples potrjuje tudi naztv Supert)t3nds Slovenija 2009, ki ga je drv^ba Superiyands Adriatik tudi letos podelila najboljšim blagovnim znamkam. Mednje seje letos ponovno uvrstil AIples. ?o pomeni, da Ali^ ostaja blagovru znamka, iô izstopa iz množice, v ocelí strokovne javnosti In potrošnikov pa ohfsnjd vodilno mesto na podrodu pohištvene industrije. PTOfnocl}3o bwdilo Cene navzgor Cene naftnih derivatov so se danes spremenile in sicer navzgor. 95-oktanski motorni bencin je dražji za 3,6 centa na liter in stane 1,135 evra, enako se je podražil tudi 98-oktanski bencin, ki zdaj stane 1.153 evra. Dizelsko gorivo je dražje za 3,2 centa (liter stane 1,068 evra)» enako se je podražilo kurilno olje in z3 liter je zdaj treba odšteti 0,625 evra. Finančne delnice še pod pritisicom Dogajanje na ljubljanski borzi je bilo v zadnjem tednu v znamenju rdeče barve. Korekcija delniških tečajev je zajela praktično vse borze po svetu, takšno vzdušje pa se je nato preselilo tudi na domač kapitalski trg. Osrednji indeks ljubljanske borze SBl 20 je lako izgubil 1,3 odstotka vrednosti, tedensko trgovanje pa je sklenil pri 4.382 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.10. IN 23.10.2009 Oankt îMWïuUl Promet v tEUR CICG Ciftkams Calje 45.00 110 •9,09 CET6 Cetís 0,00 0.00 0.00 6RVG Gorenje 13.25 236.40 0.Í4 PILR Pivovarna USko 28.25 27,60 2.S8 JTK6 Juteks 38.35 6.80 •6,46 rrOG Etfll 130.00 0.60 0.00 V izteklem tednu so bile znova pod prodajnim pritiskom delnice finančnih družb. Največ so tako izgubile delnice i^ove KBM, ki so v tednu izgubile 4 odstotke vrednosti. Iz NKBM, druge največje domače banke, so sporočili, da bodo skupaj s Pozavarovalnico Sava dokapitali-zirali Zavarovalnico Maribor v višini 14,2 milijona evrov. Vrednost delnic Pozavarovalnice Sava je v tednu zdrsnila za 1,6 odstotka. Potem ko je v preteklem tednu naftni trgovec Petro) objavil poslovne rezultate za tretje Četrtletje, lahko v začetku novembra pričakujemo nadaljevanje objav domačih družb. Prvi bodo svoje poslovanje v prvih devetih mesecih letos razkrili v novomeški Krki. Ta objava bo najverjetneje v začetku meseca najbolj vplivala na smer borznih indeksov na ljubljanski borzi. INDEKSI IMED 19.10. IN 23.10.2009 Imlshs - Xtpr. SBI20 4.3S2.10 -0.90 Ilirika odpira prvo in edino realno trgovalno sobo na Slovenski 54 v Ljubljani. Vabljeni vsi na teden odrtih vrat od 3. do 6. novembra, od 9. do 21. ure. ROMAN GOMBOC GREGOR GRMEK borzna posrednika ILIRIKA d.d., Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski našip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Bodo v Juteksu v petek stavkali? Vodstvo žalskega Jutek-sa je včeraj delavcem pojasnilo trenutne finančne razmere v podjetju, v petek pa se bodo začela pogajanja za spremembe v pod jetnišfá kolektivni pogodbi. Prav t^o v petek naj bi v Juteksu na pobudo sindikata Neodvisnost izvedli 8-urQo opozorilno stavko. Delavci zahtevajo 150 evrov draginj-skega dodatka, delo ob koncu tedna samo, ko bo to nuj- no potrebno, ter spremembe tarifnega dela kolektivne pogodbe. Ali so si po včerajšnjem zboru delavcev premislili, nam ni uspelo izvedeti, saj nihče od celjskih predstavnikov sindikata Neodvisnost ni bil dosegljiv. So pa delavce predstavniki svobodnih sindikatov opozorili, da njihova stavka ne bo plačana, ker vodstvo pravzaprav ne krši kolektivne pogodbe, U Naravna zdravilišča še zadovoljna V slovenskih naravnih zdraviliščih so zadovoljni z obiskanostjo in ustvarjenimi prenočitvami v prvih devetih mesecih. Zabeleži-O so za slaba 2 odstotka več prihodov gostov in več prenočitev. Med tujimi gosti najštevilnejši prihajajo iz Italije, ki so dosegli tudi za 1 odstotek več prenočitev in pri tem prvič prehiteli avstrijske goste, ki so vse do zdaj vedno dose- gali največ prenočitev. Najbolj občuten padec pri nočitvah še naprej beležijo pri gostih s Hrvaške, kar 17-odstot-nega, in iz Nemčije, od koder je letos prišlo za 12 odstotkov gostov manj. Čeprav se je po pustem septembru trend oktobra znova obrnil navzgor, so finančni rezultati slabši. Zaradi izredno močnih pritiskov na cene so jih morali ustrezno prilagajati. K temu jih je prisilila tu- di konkurenca na tujih n^; Madžarska na primer je s 30-odstotno devalvacijo v hipu postala za enak odstotek kon-kurenčnejša. Vpliv ekonomske krize pa se delno kaže tudi v zmanjšanju izvenpenzion-ske potrošnje, kar bo eden od glavnih razlogov za finančno slabše rezultate, ki jih kljub statističnemu optimizmu zdravilišča pričakujejo do konca leta. RP NOVI TEDNIK BPliuiiinio Kruha, ki ga ob p9tkih deli škofijska kaiftas v Celju, hitro Tmanjka, ljudje v stiski pa potrebujajo še veliko vac Prošnje za hrano, plačilo položnic ... Nekdanjim delavcem Steklarske nove bodo pomagali s paketi hrane - Težko plačujejo položnice Socialno stanje v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega zdaleč ni rožnato. V Steklarski novi je ostalo brez deia približno sto občanov RogaSke Slatine ter petdeset iz Rogatca, v Rogaški Les niso prejeli plače že več mesecev, precej občanov pa je izgubilo delo tudi v Celju ter drugih krajih. V območnem Rdečem križu v Šmarju pri Jelšah, ki deluje na obEziočju šestih občin» opažajo» da je polegpro-Šenj za pomoč v hrani največ povpraševanja po plači- lu položnic občanov, po kurjavi, rabljeniii gospodinjskih aparatih ... Rdeči križ jim pomaga tudi s šolskimi potrebščinami ter plačilom šole v naravi. Pravda za učiteljsko plačo ali »pingpong« sodišč Predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje mag. Anton Vorina je pred letom na celjskem delovnem sodišču dokazal nezakonitost izplačila plač v okviru povečanega obsega dela. Plače v srednjih in osnovnih šolah so bile nezakonite kar 15 let, na višjih šolah pa od leta 2004. Višje delovno sodišče v Ljubljani je pred dnevi sodbo vrnilo na začetek obravnave v Ce-Ije. Vorina je dokazoval upravičenost do izplačila razlike v plačah za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005 in dosegel izplačilo plač za trimesečje» ne. pa tudi za preostalo obdobje, ko je delal v povečanem obsegu. Zaradi tega se je pritožil na višje sodišče, ki pa tožbe-nega zahtevka ni priznalo. Vorina se odločitvi višjega sodišča čudi- Ob tem ga • (udi preseneča predlog sodišča, da določi novega izvedenca, Po petih letih pravdanja že tretjega po vrsti. Prvi izvedenec je od zadeve namreč odstopil, druga izvedenka pa je potrdila izračune Vorine. Povod za odločitev sodišča je primer mag. Jadranke Prodnik, prav tako predavateljice na Poslovno-komer-cialni šoli Celje, kj je v podobnem primeru izgubila. Višje sodišče je tako podvomilo v dve popolnoma različni mnenji m predlagalo tretjega izvedenca» vendar le za primer Vorine. Ta poudarja, da bi višje delovno sodišče moralo oceniti, katero izvedensko mne- Mag. Anton Vorina nje je v skladu z zakonom in s predpisi, v sklepu pa lega nI zapisalo niti se ni opredelilo, Meni, da se je njegova izvedenka ravnala po zakonu, medtem ko je izvedenka Prodnikove sledila navodilom šolskega ministrstva, »ki pa so neskladna z zakonodajo, nična in niso nikakršen predpis aH pravni akt, kar •že pet let (ne)uspešno dokazujeva na soišču,« pravi. Poudarja, da spor že pel let traja zaradi domnevne kršitve samo enega člena, to je 12. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Primer Vorine kaže na »pingpong« sodišč. Njegova sodba prehaja s prve stopnje na drugo in nazaj na prvo, pa spet na dnigo in nazaj, kjer je zdaj. Ponovna obravnava na celjskem sodišču naj bi bila še letos. Pri dokazovanju krivice v imenu 40 tisoč zaposlenih je naletel na gluha ušesa računskega sodišča, ravnateljev osnovnih, srednjih in višjih šol po Slovenji, SVîZ-a in najvišjih predstavnikov oblasti.. Sindikat mu, čeprav je bil njegov član sedem let. ni nudil pomoči in ga je zavajal z izjavami, da ne uspe pridobiti uradne razlage zakona. MATEJA JAZBEC Vorina dokazuje prav v imenu 40 tisoč zaposlenih z univerzitetno izobrazbo in 700 Šol po Sloveniji. Gre za 300 milijone^ evrov zahtevkov brez sodnih in odvetniških stroškov, posamezniki pa lahko zahtevajo med 1.000 in S.OOO evrov neto. Po njegovem gre za 15 let goljufije, ko nihče ne ve, kdo je pisal navodila in kdo si je izmislil formulo za izračun plač in nenazadnje, kdo je pisal novo zakonodajo - formulo za izračun povečanega obsega dela. ki velja od avgusta 2008. vendar v lani ustanovljenem obsoteljskem soDdamostnem skladu za pomoč občanom v stiski opažajo kljub večjim potrebam letos manj donaci;. Donatorji jim pomagajo bolj s pomočjo v materialu Icot denarju, Kot je povedala sekretarka območnega Rdečega križa Milka Dobrave, bodo v krajevnih organizacijah Rdečega križa v prihodnjih dneh prejeli 35 ton hrane iz intervencijske zaloge Evrop^e unije, ki jo bodo razdelili med občane. y največjem kraju Obsotelja, v Rogaški Slatini, kjer živi precej občanov v stanovanjskih blokih, imajo tudi dejavno župnijsko karitas. Voditeljica slatinske karitas Jožica Korez je povedala, da bodo nekdanjim delavcem Steklarske nove danes poslali obvestila o pomoči iz intervencijske zaloge Evropske unije s paketi hrane, Id jih bodo razdelili 11. novembra (dobili jih bodo obenem z drugimi pomoči potrebnimi občani). Nekdanjim delavcem Steklarske nove bodo tako pomagali že tretjič, prvič so jim takoj po stečaju 1er drugič a^^usta. Če bodo občani prejeli v prihodnjih dneh tudi paket s hrano iz Rdečega križa, ne bodo posebej preverjali, saj menijo, da je pomoč zanje dr^ocena. vendar ne gre za velike materialne vrednosti. V župnijski karitas pomagajo ljudem v stiski predvsem s hrano, z obleko, obutvijo in s šolskimi potrebščinami, glede plačila položnic pa jih napotijo na škofijsko karitas. Pomoč iščejo tudi zdposleni Kriza se zdaj dodobra pozna ludi pri celjskih dobrodelnih organizacijah. Kot smo že poročali, so se v škofijski karitas odločili» da bodo vsak petek razdeljevali kruh, ker je prva akcija tako dobro uspela. V slabi uri so namreč Rdeči križ Slovenije vsako leto od 1. do 7. novembra oi^anizira teden solidarnosti, vkaterem zbirajo sredstva za pomoč ljudem ob naravnih io drugih nesrečah večjega obs^a ter za takojšnjo pomoč posameznikom in družinam. I\]di letos bodo posamezniki svojo solidarnost lahko izkazali z nakupom do-plačilnih znamk in vozovnic za vlak oz. avtobus. V lanskem tednu solidarnosti je Rdeči križ Slovenije zbral 180.612 evrov. razdelih vseh 150 kilogramov kruha. Ljudje pa n,e prihajajo le zaradi kruha. Kot nam je pojasnil generalni tajnik škofijske karitas Matej Pimat, vse župnijske karitas delijo tudi oblačila, belo tehniko. Škofijska karitas nudi tudi finančno pomoč, in sicer enkrat na leto lahko prosilcem plača položnice. Te-gaje vse več, še posebej v tem času, ko morajo ljudje plačati ogrevanje. Pimat še ugotavlja, da je prosilcev za pomoč vedno več. Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da je med prosilci za denarno pomoč pri plačilu položruc vedno več takih, ki so zaposleni, kar priča, da s plačani, ki jih prejemajo, ne morejo več zaslužili dovolj za preživetje. F^dobno ugotavljajo na območnem združenju Rdečega križa v Celju. Prošenj za pomoč je vedno več, delijo pa hrano, oblačila in tudi pohištvo. če ga le imajo. Največ razdelijo hrane in v prihodnjih dneh bodo dobili intervencijske zaloge. Prav tako opažajo, da po pomoč še zdaleč ne hodijo le brezposelni, ampak tudi tisti, ki imajo službe, a si ne morejo privoščiti dovolj hrane in oblačil. BJ. ŠK Foto: SHERPA ZiGM visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje DNEVI ODPRTIHVRAT! i>et^.18.9.2009:od12.uredo17.ure novi trg 20, zeteni bhk - piWli}« s^lwta, «.9 JOW; wî 9. vre do 14. ure jMtek, 2SS. 2009; od 1Z ure do 17. ur? »bftta. 26.9. im: Dd 9. uredo t4. ure Informacije in prodaja na: 041 638418all 031 60S02Ô Investitor Les ni na IG M Horvat - častni občan Laškega v LaSkem bodo v petek z osrednjo slovesnostjo, ki jo pripravljajo Stik, občina ter območna izpostava javnega sklada za kulturne de-javnosti, obeležili občinski praznik. Podelili bodo najvišja občinska priznanja ter razglasili rezultate tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Kot $0 po predlogih občanov potrdili tudi laSki svetniki, je naziv častnega občana leios pripade) že pokojnemu laškemu Župniku Jožetu Horvatu za življenjsko delo na področju duhovnega delovanja ter obnove kulturne in sakralne dediščine v občini. Laški župan Franc 2do!šekbo na slovesnosti čestital tudi vsem prejemnikom občinskih grbov. Zlatega .si je prislužil Franc Markošek iz Laškegd» podelili pa mu ga bodo zaradi dolgoletnega uspešnega delovanja in ustvarjanja na družbenem področ* ju. Srebrni grb je pripadel Majdi Marguč iz Olešč, ki že 20 let uspešno vodi ma-žoretno skupino Laike pihalne godbe. Podelili bodo tudi V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku bodo i-atf^nt jutri, v sfedo» ob 20. uri v Zdravilišču Laško lahko prisluhnili koncertu Laško svoj praznik slavi Vokalne skupine Vodomke. Eno najtežje pričakovanih opravil jih čaka v četrtek, ko bodo ob 16. uri položili temeljni kamen za novo Podružnično osnovno šolo Sentrupert Šolarjem - sedanjim in nekdanjim -pa bo namenjena tudi slovesnost uro kasneje, ko bodo v OŠ Rimske Toplice proslavili 150-letnico šolstva v Rimskih Toplicah in Jurkloltru. več bronastih grbov Občine Laško; prejeli jih bodo Jan; ko Tovornik z Vrha nad Laškim, ki si ga je prisluži! z dolgoletnim uspešnim delovanjem na družbenem, pred« vsem pa športnem področju in z aktivnim delom v domači krajevni skupnosti; ter mladi Športniki, Jure Travner z Vrha nad Laškim za odlične dosežke v nogometu, Vesna Bezgovšek iz Lahomnega za dosežke v šporuúh borbah ter Nick Škorja iz Marija Gradca za dosežke v motokrosu. Kristalna grba bosta prejeli Tamara Juričič, ki je na maturi dosega vse točke, in Mir-jam Vesenjak za tretje mesto na državnem prvenstvu v preskakovanju ovir v katego-riji mladi jahači od 19 do 21 let, Kras in ponos Laškega Na slovesnosti ob občinskem prazniku bodo razgla- Takol^zadovolienjê laiki župan Fra ncZdûIsfik sredi oktobra brizgnil prvi curek vod 012 vodovoda Vrti-Tevce-Trojno-Reka, ki velja za letoinjo Mfvečjo naložbo v občini. sili tudi rezultate tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Akcijo organizira slovensiu turistična zveza, v Laškem pa z njo uspešno že vrsto let sodelujejo Komunala Laško, turistična društva in krajevne skupnosti. Pri urejanju objektov in okolice je tokrat sodelovalo 38 tekmo- valcev, ki jih je ocenjevala strokovna komisija, polovico ocene pa so prispevali s svojimi glasovi tudi občani Laškega. Skupaj so odločili, da je najbolj urejeno podjetje Kmetijs^ zadruga Laško v Rimskih Toplicah, najbolj urejen javni objekt pa enota Vrica Laško v Debru. Najbolj urejeno kmetijo imajo Grešakov! iz Zgornje Rečice, za hišo sta se najbolj potrudila Olga in Janez Krajne s Ceste v Debro. Najbolj urejeno naselje v laški občini pa je Globoko v Rimskih Toplicah. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Vse poti vodijo do »Šmarjaka<€ Pešpoti še povečale privlačnost Šmartinskega jezera V Celju se že nekaj let trudijo za oživitev Šmartinskega jezera. Pešpot okoli jezera je že končana» kmaJu bo urejena tudi pot od Nove vasi do jezera, èe v tem letu pa na MOC pričakujejo tudi spre-jet je državnega prostorskega načrta za Smartinsko jezero. Čeprav je 3,2 kilometra dolga pešpot okoli jezera (Čez pregrado, okoli zahodnega zaliva s pontonskim mostom in do Grada» kjer je predvideno kopališče) že dokončana, je ta še vedno opredeljena kot gradbišče, saj Mestna občina Celje zanjo Se ni dobila uporabnega dovoljenja. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor na MOC in vodja EU projektne skupine Roman Kramer, se je zapletlo pri povsem banalni stvari. »Ar-50 nam je dal zadržek na uporabno dovoljenje, ker nismo pridobili pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med lastnikom (državo oziroma Arsom] vodne infrastrukture oziroma pregrade ter imetnikom pravice uporabe (MOC) vodne infrastrukture. Vlogo za pogodbo smo na Arso oddali že 25. maja letos, vendar imam občutek,, da na Arso pogodbe ne znajo napisati, ker je menda prva takšna. Sicer pa tehnično pešpot nima nobene pomanjkljivosti. Tehnični pregled pešpoti smo opravili 20. avgusta letos,« pojasnjuje Kramer. Ureditev pešpoti z vsemi pripadajočimi objekti (sanitarije, parkirna mesta, urbana oprema, urejena tematska pot na temo vode ter plavajoča pešpot do Muzlja) je stala 2,2 milijona evrov. !,5 milijona evrov je MOC pridobila nepovratnih sredstev. Kmalu tudi peš do jezera če bo dopuščalo vreme, bosta do konca tega meseca končani tudi tri kilometre dolga pešpot in kolesarska pot od Nove vasi do jezera, Tudi pri tej poti MOC z Arsom ne najde skupnega jezika. »Ker že eno leto ne dobimo pravice graditi dveh brvi čez Koprivnico, smo traso malo spremenili in jo speljali skozi gozd. Saj mogoče je tako Se bolje,« pravi Kramer. Prvi del pešpoti se začne na območju Nove vasi in je dostopen preko mestnih prometnic, hodnikov za pešce ter kolesarskih stez. Začne se v urbanem delu od cerkve sv. Duha do nadvoza nad avtocesto in nadaljuje po ruralnem delu od nadvoza do kozolca. Ta del pešpoti v dolžini 1,2 kilometra bo asfaltiran, ob cestišču pa bo postavljena tudi zaščitna ograja. Drugi del pešpoti od kozolca do pregrade na jezeru pa je speljan po krajinskem območju. Pešpot bo dostopna tudi invalidom. Trenutno je druga faza pešpoti (od kozolca do pregrade) v intenzivni gradnji, prva faza (od cerkve sv. Duha do kozolca) pa zaradi polaganja in delno prestavljanja komunalnih vodov poteka malenkost počasneje. Prvi del poti bo asfaltiran, ob cestišču pa bodo postavili tudi zaščitno ograjo. Za 1,1 milijona evrov vredno naložbo ureditve poti do jezera je MOC pridobila 578 čeprav pot od PlovB vBsi do Šmartinsicega jezere Š8 ri Tz:^- Št. 86 - 3« november 2M9 PPC Za pomoč žrtvam Danes se v Celju začenja usposabljanje za delo prostovoljke na SOS-teiefonu za ženske in otroke, žrtve nasilja (080 11 55). Sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela, v katerem se prostovoljke naučijo, kako rea^-rati ob določenih klicih žrtev. Usposabljanje je brezplačno, pogoj je le, da so kandidatke dopolnile,18 let. Do 15. ure lahko zainteresirane pokličejo na telefon 01 544 35 13 ali 01 544 35 14. Društvo SOS-ielefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, deluje v Sloveniji že 20 let. Ob svoji obletnici so centrom za socialno delo v Sloveniji in drugim organizacijam podarili strokovno publikacijo Odzivanje socialnih delavk in delavcev na nasilje v družini. Uredila jo je Olga Bezenšek Lalič. ki je tudi direktorica celjskega centra za socialno delo. SŠol tisoč evrov evropskih sredstev, V tem mesecu bo MOC zaprosila tudi za gradbeno do-voljenj^za izgradnjo kanalizacije okoli Šmartinskega jezera, graditi pa jo bodo začeli prihodnje teto. Še pred koncem leta pa naj bi vlada sprejela državni prostorski načrt (DPN) za Smartinsko jezero, ki ga že nekaj mesecev medresorsko usklajujejo. DPN ob Smar-tinskem jezeru predvideva gradnjo počitniškega centra z bungalovi in manjšim hotelom, prireditveno-rekrea-cijski center, javno kopališče, ureditev igrišča za golf s središčem v dvorcu Pre-šnik in ureditev infrastrukture. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: Grup A BMZPiAČM PROMETNI TE&EKHI RADU CEUE wiiiiw.iiovite(liiik.com Že na razširjeni seji sveta KS so v Svetem Štefanu poudarili, da jim je pošta v Šmarju od rok. saj gravitirajo na šentjurski konec Z leve: Jože Kužnik. Jakob Romih in šmarski župan Jože ČakI V Svetem Štefanu bodo podpisovali Včeraj je biJ prvi dan delovanja premične pošte na Kalobju ter v Svetem Štefa-nu na Kozjanskem. Po odločitvi Pošte Slovenije ima pošUr stalni dnevni postanek na Kalobju eno uro v poštnem uradu ter v Svetem Šteianu četrt ure na prostem. V Svetem Štefanu so neza-dovoljrU, napovedujejo podpisovanje protestne peticije. Kot je včeraj povedal predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romib, premično pošto načeloma sprejemajo kot nujno zlo, vendar so glede nekaterih »podrobnosti« ogorčeni. Tako želijo, da bi bile zanje poštne pošiljke dosegljive na območju domaČe pošte kak-šeo dan med tednom tudi v popoldanskem času ter v soboto dopoldan, tako kot so bili navajeni doslej. »Vsaj kak- šno uro,« prav^ predsednik Romih, ki je predstavil stališče sveta KS. Po novem morajo namreč popoldan po poštne pošiljke v poštni urad v Šmar-ju pri Jelšah, zaradi česar so ogorčeni» saj so v posebnem položaju. KS Sveti Štefan namreč gravitira proti Gorici prj Slivnici ter naprej proli Šentjurju in Celju, kamor se vozijo na delo, zato jim je Šmarje pri Jelšah izrazito od rok. To so poudarili že 21. oktobra, na razširjeni seji sveta KS, kjer se je zbralo veliko krajanov, udeležil pa se je je namestnik direktorja celjske poslovne enoie Pošte Slovenije, Jože Kužnik- V Svetem Štefanu se prav tako počutijo prikrajšane zaradi rednega dnevnega poŠt* nega postanka v središču kraja, ki je po novem vsak delav- nik za četrt ure na prostem. Njihovi sosedje na Kalobju» v sosednji šentjurski občini, so namreč dosegli od poštarjev kar enoumi postanek in to v obstoječem poštnem uradu, kar 50 predlagali tudi v Svetem Štefanu, vendar s predlogom niso uspeli. Tam se je Občina Šentjur, ki je lastnik prostora dosedanjega pošme-ga urada, pripravljena odpovedati najemnini. Podobno je v Svetem Štefanu, kjer je Občina Šmarje pri Jelšah to ponudila že 21. oktobra, vendar jim Pošla Slovenija ni ustregla. Zaradi nezadovoljstva v Svetem Štefanu napovedujejo v svetu KS podpisovanje protestne peticije, ki jo bodo naslovili na vodstvo PoŠte Slo-venije. BRANE JERANKO V četrtek, 29. oktobra zvečer, so v Kavarni Hotela Faraon v Celju odprli zanimivo razstavo Dober dan, Celje. Na njej razstavlja na več kot 40 platnih motive Celja slikar Stane Jakše - Stanč Iz 2alca. V bogatem opusu del predstavlja uinip mesta fn njegovih lepih ulic, stavb In zanimivosti danes, ter košček življenja, kakršnega so živeli pred stdetjl za zidovi mogočnega celjskega gradu. O avtorju In razstavQenih deiih Je spregovoril podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik, številne obiskovalce pa je uvodoma pozdravil vodja Hotela Faraon Jože Malnar. Odprtje sta popestrila glasbena dueta iz Žalca m Cetja. povezovala pa ga Je Lucija Udovč. Razstavo si lahko ogledate ves november In december seveda pa lahko delo. ki vam je posebej všeč. tudi kupite. Anini večeri na Prevorju zopet zaživeli Na Prevorju se je z ok^ brom pričel nov ciklus Aninih večerov. Z namenom, da bi se ljudje čimbolj povezo-vali Id družili, jih je lani u ve* del pater Karel Gržan. Ker so bili med domačini in obisko-vaidzelo dobro sprejeti, je pa-ter tudi tokrat povabil znane ljudi, ki bodo enkrat mesečno vse do marca obiskovalcem večnamenskega prostora prevorske podružnične šole lepšali hladne večere. ?vÁ letošnji gost je bil dr. Janko Rode, ki je obiskoval-cem postregel z nasveti, kako uspešno zdraviti s čaji dušo in telo. Ivanka in Slavica pa sta s svojimi urnimi rokami občinstvu pokazali, kako nastajajo rože iz najlona. Večer je ^asbe-no obogatil harmonikar Nejc Potočnik, pogovorno nit pa je imela v rolâh Marija Rece Pere. Kulturno društvo F^vorje se kot orgaruzator večerov pripravlja že na drugi Anin večer, ki bo 20. novembra in obeća veliko zanimivosti, saj bo o Pnri gost letošnjftt Aninih večerov je bil dr. Janko Rode. vzgoji za radost bivanja spregovoril sam pater Karel Gr-žan. Tbdi takrat ne bo manjkalo pesmi in glasbe ter dru- žabnosti ob pogostitvi, za kar poskrbi vedno ena od vasi v kraju. MAJDA REZEC Dva velika projekta naenkrat Prostovoljno gasilsko društvo Griže letos praznuje 90-letnjco delovanja. Po slavnostni akademiji pred dobrim tednom so prevzeli novo gasilsko vozila. Ob jubileju so se lotili dveh velikih projektov: nabave novega gasilskega vozila in gradnje gasilskega doma. Za novo gasilsko vozilo, ki ima opremo tudi za nevarne snovi in je edino tako v Savinjski dolirii, so odšteii približno 222 tisoČ evrov, od tega je 70 odstotkov zagotovila Občina Žalec, ostalo pa so zbrali s prispevki krajanov, podjetij in z delovnimi akdjami Članov društva, med dru^ tudi z zbiranjem starega železa. Za te akcije so porabili več kot 2 tisoč pro- stovoljnih ur. Za novo vozilo je bila garaža griškega gasQ-skega doma prenizka, zato so se kij ub težkim finančnim razmeram lotili gadnje gasilskega doma na isti lokaciji. Gradijo sami, opravili pa so že več kot 5 tisoč prostovoljnih ur, Ob tem bo ob domu urejen tudi pločnik, tako da bo povečana varnost na tem delu ^avne ceste skozi Griže. Slavnostni govornik je bil župan Lojze Posedel ki je poleg čestitk za opravljeno delo med dru^ poudaril, da je gasilstvo tudi v današnjih časih znalo obdržati prave vrednote, kot so spoštovanje različnosti in enaka pomoč vsem, ki se znaj-d^o v stiski, ne ^ede na njegov materialni položaj- V na- daljevanju slavnosmeakademi-je sta predsednica in povelinik griškega društva Darja Šalej in Darko Tomšič podelila številne zahvale in društvena priznanja vsem, ki so prispevali za gasilski avtomobž in dom. V imenu Gasilske zveze Žalec je priznanja podelila Sabina Na-raks, v imenu Gasilske zveze Slovenije pa Darko Koželj. Gasil^ plamenico H. stopnje je prejel Anton Pečnik, gasilsko odlikovanje ITI. stopnje Ivo RandI, gasiJsl^ plenico 1. stopnje pa PGD Griže. iOjuče novega vozila je pre-jel skrbnik voznega parka Damjan Štucin, vozilo je blagoslovil domaČi župnik Jože Planino. TT S slovesnosti ob prevzemu novoga vozils pnd noviin gBsilsk'mfdomom Št. 86 • 3. novMiter 2009 8 IMIVOSTI NOVI TEDNIK Fnii>c Gril s svojimi gosti Skoraj celo življenje krotil vrbove šibe Te dni je praznoval 90. rojstni dan Franc Gril izOrle vasi. ob visokem jubileju pa sta ga v imenu Društva upo* kojencćvBraslovČe obiska-la Anton Repnik In Anica Kotnik, vimenu Medobčinskega društva invalidov Žalec pa Janez Meglič in^ra-gica Veler. Franc Gril je bîl rojen oktobra 1919 v Andražu nad Polzelo v kmei ki družim. Po končanem osemletnem šolanju se je leta 1937 šel učil k Vrbopletarstvu Franc Grenko v Orli vasi. Po opravljeni vajeniški dobi Je opravil pomočniški izpit in ostaj pri istem delodajalcu vse do leta 1980, ko se je upokojil. Leta 1944 se je poročil z Marijo Napotnik, v zakonu sta se rodili hčerki Marjana in Boža. Po smrti žene> leta 2006, zanj skrbita hči Marjana in vnuk Rok. hčerka Boža pa živi z družino v Nemčiji. Franc je ob obisku povedal, da je bil več kot 60 let znan po vrbopletarskih izdelkih. večkrat pa je sodeloval na raznih razstavah in prejel priznanja. TT Brajda, ki pivce pozimi greje Na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah pri Žalcu imajo v vinogradih na tisoče vinskih trt, v svoji no\a degustadjski ideti pa nevsakdanjo brajdo. Po steni njihove nove degusta-cijske kleti se v posebnem de-gustadjskem prostoru vrtenja zanimiva kovinska brajda, ki bo v mrzli Tirni pivce najbolj ogrela. »>Običdjen radiator, na primer klasičen v beli barvi, bi ta ambieot pokvaril, zato sem se odločil za oekaj drugačnega,« po^njuje Mimslav Rolovnik z Mlinarjeve tuiističr ne kmetije, ki ima v Savinjski dolini največje vinograde. Zamisel je dobil med brskanjem po svetovnem spletu, ogromno kovinsko brajdo pa mu je nato izdelal kolega iz Celja» ki je obrtnik- In cena takSnega ogromnega radiatorja? OkoU evrskega tisočaka. BJ novitednik iiiiww.novitednik.coni www.radiocelje.com Z bučami izpolnjena želja Majdi Seražin iz PetrovČ se je letos končno izpolnila dolgoletna želja. Doma si je naredila pravo razstavo okrasnih buč. »Res, lo sem si že dolgo želela. Nekaj sem si jih vzgojila sama, nekaj sem jih dobila od prijateljev, dodala pa sem jim svojo veliko ljubezen - koprive,« opisuje srečna Majda. Ko bi le vsi za uresničitev vseh želja potrebovali tako malo... RP Drugačne krompirjeve počitnice Jesen prinese kmetom obilico deta pri spravilu pridelka. Pobrati je treba repo, korenje, kolerabo» fížol in še kaj, potem pa to doma pripraviti za hrambo. Kar nekaj dela je tudi s pa zaležejo vsake roke. Pri spravQom korenja, pri tem Okornovih na Bregu so star- šem na pomoč priskočili domači Marjetka in Ana ter sosedova Mojca in Matic. Tako 80 se krompirjeve počitnice spremenile v »kore-njeve«, pa ie zabavno je bilo. TT Mojca, Matic, Marjetka in Ana med eHČenjem korenja B ni Linhartova 22 (v 3000 Celje TeL:03 5443 675 adania5.ce.i^siol.netjí '•Vn radiocelje 40.« MH| Četrtek v obll.15 na Radiu Celje Slatina bo gradila garažni hiši V Rogaški Slatini bo občina skušala rešiti težave s parki* ranjem z gradnjo dveh podzemnih garažnih hiš. Garažna hiSa Janina bo pri stolpnici Terapije, druga pri zdravstveni postaji pa ob novi promenadi. Garaiia hiša Janina, ki jo stem bližnjih hotelov. Nivo je bo v sodelovanju z občino gradila družba Nivo, bo služila uporabnikom zdravstvenih us-lug v stolpnici Terapije ter go- ^adbeno dovoljenje že pridobil. »Trenutno usklajujemo ureditev gradbišča tako z vidika urejanja prometa v Času gradnje kot tudi stališča hotelov» ki se jih gradnja najbolj tiče. Ocenjujemo, da bi gradnja te garažne hiše lahko sledila terminskemu planu, kar pomeni, da bi lahko bila zgrajena do sredine.aii jeseni prihodnjega leta,«pravi sUtinski župan mag Branko Kidrič. Lekarna v Vitanju odprta Celjske lekarne so včeraj odprle vrata podružnice v Vitanju. Prostore je uredila Občina Vitanje, za vse ostalo pa so poskrbele Celjske lekarne» tudi za končno verifikacijo lekarne. Delovni čas lekarne so prilagodili delu zdravnika v Vitanju. Ob ponedeljkih bo tako lekarna odprta popoldne, v torek, sredo in petek pa dopoldne. Za lekarno skrbi magistra farmacije Dragica Čmigoj Krob. " MB P SiOL Začetek ^rava izbira za vse ki š'e nimate Investitor druge garažne hiše, pred zdravstveno postajo, je v sodelovanju z občino zavod Celjske lekarne» ki tam gradi novo lekarno. Zavod trenuGx) zbira dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. »Nekoliko so v zamikus tistim, kar smo prvotno načrtovali, vendar kljub temu menimo, da bomo uspeli to garažno hišo ter dvigalo v prizidku zdravstvene postaje, ki je obânska naložba, graditi do sredine prihodnjega leta,« napoveduje Kidrič. Nova slatinska lekarna naj bi bila dokončana v drugi polovici prihodnjega leta. BRANE JERANKO Poskusite internet: • Akcijska mesečna naročnina — tri mesece 15 EUR na mesec, kar je samo 0,50 EUR* na dan. « Ugodno strokovno izobraževanje pri vas doma — dve uri 2a 9 EUR.** • Prenosni računainik i-iP Compaq 610 T5870, vkijučno z miško, z operacijskim sistemom WINCX)WS VISTA HOME PREMIUM SLO z možnos^o nadgradnje na WiNDOWS 7 rn Office 2007 Ready (60-dnevna preizkusna verzij^, skupaj za 26 EUR na mesec na 24 mesečnih obrokov.*'* • Vse to brez vezave! • Darilo za vse nove naročnike: toplo presenečenje za hladne dni. Več informacij na brezplačni telefonski številki 080 8000 ali v Mobitelovih centrih. • A)Meia()orpu4uSiOLZ«6«Munaocle0vwvim0,P>idrb.4«ra»leMvfe0da&^^ WWW.SÍOl.ndt Vesolje veselja Hren direktor veterinarske postaje Vodenje veterinai^ke postaje v Slovenskih Konjicah )e s 1. novembrom prevzel novi direktor, doktor veterinarske medicine Slavko Hren. Nadzorni svel je izbiral med dvema kandidatoma in soglasno izbral Slavka Hrena. Dosedanji direktor Martin Krajne tokrat ni kandidird. Hren namerava ob vodenju veterinarske postaje s Šestimi veterinarji in z dvema administrât!vnima delavcema še napre) opravljati svoj poklic. Kot direktor veterinarske postaje si je postavil jasen dlj: »Da bi bili tisti, ki rabijo na§e zdravstvene usluge, zadovoljni z našim delom. Da bi rejcem nudili celostno ponudbo vseh potrebnih znanj in dejavnosti ter novih pridobitev na tehnični ravni ter tako parirali vsem prihajajočim novim boleznim.« Poleg že utečeni skrbi za velike žvali namerava dati več poudarka razvoju skrbi za male živali, torej zdravljenju hišnih ljubljenčkov. MBP Krajevni urad v Ločah zaprli v Ločah ni veČ krajevnega urada. Načelnica Upravne enote Slovenske Konjice Sonja PimČuh je namreč v soglasju z ministrico za javno upravo izdaia sklep o ukinitvi tega krajevnega urada s 30. oktobrom. Tako se je odločila po analizi stroškov in racionalnosti poslovanja. Za krajevni urad v Ločah, ki je bil sicer odprt samo ob torkih, je analiza pokazala vse manjši obisk krajanov. Lani so jih v celem letu zabeležili le malo več kot 500, kar je bilo za 350 manj kot pred dvema letoma. Sicer pa lahko krajani vse storitve, ki so jih do zdaj opravljali v krajevnem uradu, opravljajo na sedežu Upravne enote Slovenske Konjice. To velja tudi za urejanje matičnih zadev. Podatki namreč niso več vezani na konláemo matično knjigo, ampak so v elektronski obliki in dostopni na vseh upravnih enotah. Konjiška upravna enota ima še dva krajevna urada: v Vitanju in Zrečah. Zaenkrat ostajata odpna, vendar želi upravna enota tudi zanju zmanjšati stroške. Občinama Vitanje in Zreče so zato predlagali, da jim ne bi več zaračunavali najerruiine. . MBP Na Pilštanj se vrača življenje Na Pilátan{> nekoć pomemben ter bogat kozjanski trg, ki se je pozneje skoraj izpraznil, se počasi vrača ži^jenje. Vstarem trškem jedru obnavljajo še eno dolga leta bolj koi ne prazno trško hišo (na fotografiji), ki je v lasti zdravnika Igorja Praznika iz Vojnika ter pečarske družine Mastnak s celjske Ljubečne» enih zadnjih izdelovalcev ročno izdelanih lončenih pečnic na Štajerskem. Pečarska družina je v stavbi že uredila manjši rauzej pečarskih ter lončarskih izdelkov. V njej je biia več desetletij trška trgovina z mešanim blagom, danes pa si jo v dveh delih delita dva lastnika. Po kulturni plat! )e trg Pilštanj med najpomembnejšimi spomeniki Kozjanskega parka. BJ štm 86 • 3. notfember 2009 liPC RTAZA Kozjanski Robin Hood med Drameljčani Novo odkritje: razbojnik Guzej naj bi se rodil v Šibeniku pri Šentjurju - Bo Guzej kmalu dobil stalno razstavo? Razstava o ljudskem razbojniku Guzeju, ki je bila do nedavnega na ogled v Kozjem, se ;e preselila v Dramlje» v prostore tamkajšnjega športnega društva Šedina. Razstavo avtorja Milenka Straška so v Dramijah dopolnili z novimi vsebinami in novim odkritjem. Na njej je na osmih panojih predstavljeno fotografsko in drugo gradivo ter objave, ki razkrivajo pomen in podrobnosti iz življenja razbojnika Guzeja. Najbolj vroče ta hip je odkritje rodoslovca Toneta Kosa, ki )e prišel do podatka» da naj bi se Franc Guzej rodil v Šibeniku (hišna št. 3] pri Šentjurju in ne v Primožu. To odkritje je med ljudmi požeJo nemalo začudenja. V Primožu pri Šentjurju namreč še danes vedo pokazati, kje je nekoč stala revna »bajtica«, v kateri je luč sveta, tako so vsaj verjeli do zdaj, ugledal razbojnik Guzej. Rodoslovec Tone Kos je pred Guzejevim rojstnim krajem na novo osvetlil tudi njegove rojstne podatke, v krstni knjigi župnije sv. Jurij pri Celju pa je odkril tudi poklic Guzejevegâ očeta - bQ naj bi krojač - pri čemer naj bi imel Guzej tudi dve leti mlajšo sestro. O izsledkih je Tone Kos avtorja razstave o Guzeju Milenka Straš-ka obvestil po elektronski poŠti. Sporočil mu je, da je konec avgusta letos obiskal vas Šiberuk pri Šentjurju, kjer je iskal lokacijo o Guzejevem domu. Tam so mu pri neki kmetiji zatrdili, da se je pri njih nahajala tablica s hišno številko Šibenik 3, pri čemer je bil kraj napisan po nemško. Ker so se ti ljudje na kmetijo priselili, so med pospravljanjem hiše in po* slopja zavrgli tudi tablico. Kot je Kos Še zapisal v pismu SlraŠku, bo raziskovanje nadaljeval, svoje izsledke pa bo po končani raziskavi tudi javno obelodanil. Guzejd bi morali bolje tržiti Razstava Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo Razstava v Dramijah skusa celostno predstaviti življenje in pomen Muzeja. Nejtiolj sveže je odkritje rodoslovca Toneta Kosa, da naj bi se Guzej nidil v Šibeniku pri Sen^uiju in na v Primožu. je dopolnjena Še s pohištvom in z drugimi predmeti iz Guzejevega časa, ki so jih prispevali okoliški krajani. Po dolgih prizadevanjih je avtorju razstave in sekciji za zgodovino ŠD Šedina uspelo pridobiti tudi fotografijo originalne pištole Franca Guzeja, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje. V muzeju hranijo tudi njegova originalna pisma; pripravljale! razstave o Guzeju pričakujejo, da bodo tudi ta (oziroma kopije pisem) kmalu na ogled. Za razstavo o Guzeju se že zanimajo oziroma jo v prihodnje že- lijo gostiti tudi drugi kraji Kozjanskega, ki so povezani z Guze-jem. Pri tem si avtor razstave Milenko Strašek želi predvsem» da bi na Kozjanskem postavili stalno razstavo o tem junaku. Kot pravi, se glede tega pogovarjajo s Kozjanskim parkom. Stalno razstavo bi si junak, ki ga mnogi primerjajo z Robinom Hoodom, nedvomno zaslužil. »Angleži so svojemu junaku postavili najmanj deset muzejev, razstav in zbirk, mi našemu še ničesar,« ugotavlja Strašek, ki si želi, da bi Guzeja na Kozjanskem znali bolje tržili, ne pa ^ C H Razstava v Dramijah ja pritegnila številne obiskovalce. Gostiti jo želijo tudi dragi kraji na Kûzjanskem, ki so povezarti z Guzejem. dopuščali, da ob njegova poti dokončno propadajo vsi objekti, ki so neposredno povezani z njim. »Cel kup imenitne stavbne kulturne dediščine gre počasi h koncu. Tudi cista, ki je zelo neposredno povezana z Guzejem. Amonov mlin, na primer, kjer se je Guzej srečeval s svojo ljubeznijo Barbi-ko, je v zelo slabem stanju. Prav tako klet v Košnici, kjer je bil Guzej ustreljen. Če bo Šlo tako naprej, obiskovalci Guzejeve poli čez pet ali deset let ne bodo imeli česa videti, ker bo vse propadlo,« opozarja Strašek. Najprej označili pot, kasneje poskrbeli za objekte To se ne bo zgodilo, pravijo v KS Prevorje. S projektom Guzejeve turistične poti, ki obide vse pomembne točke njegovega življenja, mline, vka-terih se je skrival, tudi tistega, kjer je našel trohico upanja z Ijubemjo do Barbike, so se namreč letos prijavili na razpis za evropska sredstva in za 22 tisoč evrov vreden projekt prejeli polovico evropskih sredstev, polovico je zagotovila Občina Šentjur. S tem denarjem so označili in uredili Guze-jevo turistično pol. »Na območju ECS Prevorje, Planina in občine Dobje smo postavili 12 informacijskih tabel, vrisali pohodno pot. jo označili s sme-rokazi, izdali z^banke in zemljevid» v naslednji fazi pa imamo v načrtu tudi obnovo objektov. Postopoma, vsako leto nekaj, se bomo lotili mlinov. kovačnice in mesta Guzejeve ^nr-tí. Hídi v prihodnje se l»mo prijavljali na razpise,« napoveduje predsednik KS Prevorje Miroslav Pajek. Poleg pohodniških se bodo razvile tudi Avtor razstave o Guzeju Milenko Střelek si prizadeva, da bi mu ppsvetili stalno rustavo, želi pa si tudi, da bi aioll kozjanskega Robina Hoods bolje t^. kolesarske poti. Obenem bo projekt zajemal tucU različne ponudbe, od dobrot. domače obrti... Posebej bi lahko tržili posamezne izdelke» ki bi okoliškim kmetijam omogočili dodaten vir zaslužka, razmišljajo na Kozjanskem. Če torej Se niste obiskali krajev, po katerih je nekoč kolovratil legendami razbojnik in seja) strah in trepet med bogatini in tistimi» ki so ga obrekovaii, je morda zdaj čas, da spoznate deželo razbojnika Guzeja ter si spotoma ogledate še razstavo o njem v Dramijah. Ta je na ogled do februarja 2010 vsak dan med 17. in 22. uro, ob nedeljah po dogovoru. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: Grup A Čarovnic za vzorec Kriza je očitno odnesla tudi čarovnice, saj jih je bilo konec tedna v Celju na različnih lokacija opazili ie za vzorec. Nekaj otroških čarovnic je prišlo v Celjski dom, maJo starejše so zatavale na Stari grad. Toči v soboto ni bilo nič kaj boljSe. So se pa tiste vztrajne znašle v objektivu našega iotoreporterja. Poto: SHERPA ^is^J^Í«»^ Št» 80 - 3« november 2009 m Pušnik: »Rudar je imel osebo n Po 16. krogu l.SNL velenjski Rudar spet zaostaja za Koprom za šest točk, obenem pa ima lepo prednost pred Olímpíjo in Mariborom (âe-stih točk) ter CM Celjem Csedmih). Ob jezeru se je ponovila »celjska tekma«. Če so v Areni Petrol sredi tedna zadevali zgolj Velenjčani, pa Čeprav so imeli Celjani ko-pico priložnosti, so bib tokrat Puânikovi varovanci sila nespretni (in nesrečni) pri zaključkih akcij. PtujČani, ki sci tudi zaradi finančnega kolapsa med glavnimi kandidati za izpad iz lige, so 5 3:0 premagali kandidata za prvaka... Po nemoči celo zaključna žoga v Ljudskem vrtu so gostitelji pred le tisoč gledalci povedli v 39. minuti po golu Je-liča z glavo. V 2. polčasu je za Celjane enajstmetrovko priigral Anej Lovrečič in z bele točke je zadel Darijo Biščan. Mariborčani so irikrai vodili, Celjani trikrat izenačili. V 60. minuti je to uspelo Romanu Bezjaku, v 78. minuti pa je Še drugo najstrožja kazen - priigraj jo je Domagoj Duspara - za CM Celje izkoristil Ane) Lovrečič- Napadalcu Slabši Dvorančiču ni uspelo skoraj nič, medtem ko je Bezjak že proti Rudarju dokazal, da zna »gristi«. Tokrat jç gol dosegel iz drugega poskusa, v iiniSu pa zapravil možnost za zmago; ko bo imel večjo minutažo» se bodo >»kik-si« vsaj prepolovili. Ce se iz Ljudskega vrta vrneš neporažen, je to že uspeh. S tem se strinja bojeviti Sebastjan Gobec: »Res je, Maribor je še vedno državni prvak, v Ljudskem vrtu je vselej favorit. Mi smo relativno zadovoljni. Po visokem porazu z Rudarjem smo se zelo potrudili. Čeprav smo trikrat zaostajali, pa ostaja kanček grenkobe.« Gobec meni, da so v 1. delu premalo igrali po ileh in da niso uspeli zadržati žoge v konici napada, tako da se ofenzivna vezi-sta nista uspela priključevati. V 2. polčasu je žoga stekla. »Bili smo mnogo boljši. Škoda je za Romanovo (Bezjak, I l Rudarjev Mirza Mesić j« koristan napadalec, toda vzadnjih dvah krogih je zapravil nekaj izjemnih prílosiostí. Rudar (4-3-2-1): Savič -Jeseaičnik» Cipot Sule)-manovič, Dedič * Golob, Tolimir, TomažiĆ Šeruga - MujakoviČ, TrifkoviČ -Mešič. Igrali so še Jahič, Pokleká, Stojnlč. a žoga nikakor ni končala ' golu. Težko se je boriti z h osmimi igralci.« Velenjčani bodo konec led na gostovali pri Interblocku ko bo manjkalo kar osen ključnih igralcev (DeMoraes O mladič, Cipot, Jesen i čni k Sul ej ma novi Č, Savić, Kol s i Mešić): »Poškodbe in kartor 50 nas zelo načeli. Fantje, k so ostali» bodo morali primei no odgovoriti na igrišču. N glede na to, kdo bo igral, ver jamem v fante,« je dodal Si lejmanovič, ki je bil uprav čeno razočaran nad gledale »Osmerica in vratar, ki so s borili vse do zadnje sekunde so si zaslužili, da jih gledak pospremijo do konca. Saj s( videli, kaj je vplivalo na po tek srečanja.« Zopet je tek m krojil sodniški kriterij, kar j op. p.) priložnost, ko je stekel sam proti golu Damlr Skomina je naš najboljši sodnik, pa ne le »uradno«, temveč tudi po mnenju večine poznavalcev. Dosodil je dve enajstmetrovki za CM Celje. Mi pa iščemo dlako v jajcu, ko je bil CM Celje najstrožje kaznovan. Koje Gobec za hip prijelJeliča za dres, je slednji izgledal zelo mehak, kot da bi ga podrla že sapica. »Strinjam se z vašo ugotovitvijo. Sicer je Skomina zelo dobro odsodil tekmo, gre za daleč najboljšega slovenskega sodnil^. Pogovarjala sva se po tekmi. "Sodniki so dobili navodila Iz mednarodne organizacije, da vsako vlečenje za dres v kazenskem prostoru strogo kaznujejo. Mariborskega napadalca sem se komaj dotaknil, ko je že padel Skomina se je pač odloČil za enajstmetrovko. V bistvu pa je šlo za mojo napako, situacijo sem napačno ocenil« pojasnjuje Gobec in napoveduje odločen boj v soboto v Areni Petroi, -#rv da bi se oddolžili Olimpiji za boieč poraz v Šiški. Obenem ne smemo prezreti dejstva, da je tudi Lovrečič spretno izsili) enajstmetrovko. Pri Jugu nič novega Po prepričljivi zmagi v Celju so nogometni Rudarja pred 300 gledalci Ob jezeru kljub izjemnim priložnostim visoko klonili proti Dravi. To je bil njiliov peti poraz, prvega v tej sezoni so doživeli prav proti Ptujčanom, v 7. krogu, Čeprav je poraz Rudarja visok, bi lahko bilo povsem drugače, če bi gostitelji izkoriscill katero od priložnosti, ki jih je bilo ogromno. Neznanki za najnevarnejše, Mešiča, "Hifko-viča in Mujakoviča, sta bila realizacija in gostujoči vratar Jozič. Najbližje zadetku je bil Trifko\ič, ko je zatresel vratnico, Mešiću je po srečanju iz oči v oči zadetek preprečil Jozič. Tehtnico so ob polčasu močno na stran Drave prevesile poškodbe v domači ekipi. V slačilnici sta morala ostati vratar Savič in branilec Je-senlčnik. Marijan Pušnik je v igro poslal dnigega vratarja Jahiča in branilca Pokleko. Drugi udarec za stratega Rudarja je sledil v 48. minuti, koje kapetan Almlr Sulejma-noviČ prejel rdeč karton po prekršku nad Ekpokijem. Glavni sodnik Matej Jug je prestrogo reagiral kajti Sulej-manovič ni bil zadnji mož obrambe, temveč Dedič. Su- ie j mano viČ je bil upravičeno razočaran nad potezo Juga: »Prekršek sem naredil, a nikakor ne za rdeči karton. Ce si je kdo ogledal srečanje med Olimpijo in Koprom, je lahko videl, kako je Karič 16 metrov od gola s komolcem skočil v Škerjanca in ni dobil rdečega kartona. Situacija v Velenju je bila le 5 metrov preko sredine in mislim, da je sodnikova odločitev usmerila potek tekme v korist gostov, Kljub temu bi pohvalil fante in jim čestital ker so garali do konca,« Po izključitvi Su-lejmanoviča je bil ^Šnik primoran opraviti še tretjo menjavo, nakar se je nekaj minut za tem nesrečno poškodoval Fabljan Cipot. Tako je domaČa zasedba nadaljevala 2 dvema igralcema manj. Gostje so kaznovali nesrečne trenutke gostiteljev in preko Dorisa Kelenca povedli z 1:0. Mešić in Tomažič Šeruga sla imela krasni priložnosti za izenačenj e kljub igralcema manj, a se je znova izkazal Jozič. Z golom je srečanje dokončno odloČil Rok Kronaveter. Okrnjeni knapi so Še naprej napadali, a neuspešno, na drugi strani je piko na i postavil Ogu. Gledalci razočarali Otožen je bil Damjan TOf-kovič: »V prvem polčasu nismo izkoristili lepih priložnosti, v nadaljevanj u pa so nas presekale poškodbe in rdeči karton. Lahko bi Še izenačili, ■ Is Dvoboj Sebastiana Gobca In Renejs Miheliča Zreb v ponedeljek Športno rekreacijski center Hattrick na Skalni kleti bo z ligami Radia Celje v malem nogometu začel v soboto, 14. novembra. Žreb bo v ponedeljek, 9. novembra. Tekmovanje bo organizirano v 1., 2. in veteranski ligi, ob zadostnem številu prijav pa tudi v 3, ligi. Igralo se bo v balonu, na notranjem igrišču z umetno travo, ob sobotah in nedeljah. Prijavnina znaša 400 evrov, informacije dobite na telefonski številki 031/613-221, Prvouvrščene ekipe bodo dobile po 380 evrov C2. - 190. 3. - 95 evrov}. Nepopustljivi celjski napadalec Roman Bezjak vsfodo proti Rudarju ni u Ljudskem vrtu. Zelja: zmagova Nataša Robnik jo pr»d dvoma mesecema osvojila tre^ mesto na uttni-maratonu od Celja do Logarske doline. Nata^ Robnik je 24. okt^ kem Schwabîsch Gmiindu o tekmo evropskega pokala v nu. V skupnem seštevku zć 34-letiia Celjanka - za uvrs odteči vsaj tri od petih ultra t la odlično 2. mesto. Članica Društva maratonce kov Celje je zaostala le za ř Lemme. Kakšna je bila vaša atle kdaj ste se odloČili za ekst teke? Pred koncem osnovne in na nje šole sem vadila tek na s potem sem za dolgo časa pr štirimi leti sem tekla od Lui doline. Letos sem tretjič prt razdaljo ultramaratona, tore Ste prva Slovenka» ki se j stopnice v skupnem seStev ga pokala. Ste pričakovali ^ podvig pred letošnjo sezon« Nili približno. Imela sem dv tečem vsaj tri ultramaratone njimi tudi Biel, kjer je proga d metrov. Rezultat je prišel sam anjic )0udaril tudi Marijan Pu-;iiik: »Poškodbe in izključi-ve so dale lekmi nenavaden ok, a gostje so srečanje odigrali z osebo več ... « Po go-lovanju v Ljubljani bo Rudar :adnja tri srečanja jesenske-^ dela odigral v Velenju (Go-ica, Nafia, Maribor)^ DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA CM Celje (4-4-2): Muj-činovič * Gob^, Anđdko-vi^. M i jato Vič, Bakarič -Štraus, UrbaDČ, Rep> to-vrečič • Dvorandč, Blščan. (grala sta èe Bezjak. Dus-para. LESTVICA 1.SNL 1.LUKAK0KR 16 tO 5 1 26:16 35 Ž, RUDAR 9 2 S 27:21 29 3.0UMPUA(<2} f6 6 1 7 23:16 23 4.MARIBÛR 16 7 2 7 27:24 23 5.CMCEUE 16 6 4 6 23:26 22 S.ÛÛhÔAU 16 5 5 6 22:26 20 7.NAFTA 16 5 4 7 25:29 19 8.INTBÍ8U)CK 16 5 3 6 20:22 18 S.LABODOflAVA 16 4 5 7 16:23 17 O.WTGÛRICA 16 3 5 9 22:28 14 y izadeti, za tnid pa je bil poplačan v Tadfij Kostomaj ja $ 5,25 asistenca na tekmo trenutno najboljši podajalec prve slovanske lige. Koštomaj premagal svoja bivša kluba četrti krog državnega košarkarskega prvenstva se je za Zlatorog, Šentjur in Hopse končal klavrno» izjema je Elektra, ki je vknjižila $e tretjo zmago. Precej nepričakovan je bil poraz Zlatoroga, ki je gostoval pri bežigrajskih Parkljih. »Še hudičevo težek boj« četa Aleša Pipana je v Ljubljani izgubila s 77:62, čeprav je povedla z 20:6 in prednost držala vse do konca 1. polčasa. Trener Pipan je bil seveda nezadovoljen: »Izjema je px-vih osem minut, ko smo vodili za 14 točk. Ne vem, kaj je bilo igralcem, da so popolnoma odpovedali. IgraJi so povsem drugače, kot smo se dogovorili.« V drugem delu so domačini stopnjevali tempo, imeli so več razpoloženih igralcev, med njimi je bil tu- di lanski »pivovar« Dario Kre-jič, s 23 točkami najboljši strelec srečanja. Pri Laščanih je bil najbolj razpoložen kapetan Nejc Strnad, ki se po^si vrača v pravo formo, dosegel je 16 točk: »Poraz je nepričakovan, a Park! j i so zasluženo slavili. Spet se nismo držali dogovora. Igra Šepa, zato bo treba še bolj trdo trenirati in dvigniti glave.« Tretji poraz je Zlatorog, ki je nekoč igral dobro ne samo v slovenskem prvenstvu, temveč tudi v mednarodnih tekmovanjih, nepričakovano pripeljal proti dnu lestvice. Po mnenju Laščanov so k porazu veliko pripomogli sodniki, ki so jim dosodili 10 osebnih napak več kot Parkljem, kar je pomenilo î 5 prostih metov manj. Aleš Pipan o tej temi: »O sojenju ni prijetno govoriti, vendar kar je počela sodniška trojica na tej tekmi. je katastrofa.« Dodal je Še: »Za nas je letos vsak nasprotnik neugoden, do lige za prvaka pa nas Čaka še hudičevo težek boj.« Ob koncu srečanja je zaradi vroče krvi skorajda prišlo do množičnega pretepa med igralci, a so se strasti kmalu umirile. Možnost za svojo drugo letošnjo zmago bodo imeli ze-leno-beli v soboto, ko bodo gostili Škofjeločane. Lokalni obračun Elektri v petek je bil v Šoštanju na sporedu regijski derbi, ki je pripadel domačinom. Šentjurčane so premagali šele po razburljivi končnici. Tretja zmaga šaleško ekipo uvršča v vrh lestvice, medtem ko je šentjurska predzadnja. Uvod tekme je bil precej izenačen, tehtnica pa je bila najprej bolj nagnjena ka v Logarski dolini I V nemš-^ zadnjo Tamarato-:o 2009 je v je treba v - osvo ji- I pohodni-ko Barbel I kariera, ino dolge fetku srednje proge, hala. Pred » Logarske ia celotno Celja, ivrstila na evropske-i podoben ;lja: da pre-ia bo med la 100 kilo-! sebe. Na Češkem ste bili na 50 km šesti, v švicarskem Bielu 20., v Schwâbisch Gmùndu na 50 km 13., najboljši pa s tretjim mestom od Celja do Logarske doline na 75 km. Tudi zato, ker poznate značilnosti omenjene proge? Mislim, da. Čez poletje sem se doslej najbolje pripravila, obenem sem načrtovala višek fornie prav v začetku septembra. Trasa proge se malce, a ves čas dviga. So drugod profili drugačni? Ne prav, podobni so, Pri našem ultramarato-nu »klanca« ne čutiš. Najtežji tek je v Nemčiji, čeprav je za 25 km krajši. Maratonci dozorite precej kasneje kot ostali športniki. Bo tako tudi pri vas? Trenutno ne vidim meja. Moja največja želja je zmaga od Celja do Logarske doline. Načrtujem tudi udeležbo na maratonu v New Yorku. Najprej moram izpolniti normo, pa še srečo moram imeti, da bi me sploh izžrebali med številnimi kandidat L Pripravljeni sle za izjemne napore. Kdo vam pomaga, da je tako? Največ zaslug ima mož Bogdan, Tuái sam je maratonec, skupaj načrtujeva vadbo. DEAN ŠUSTER k zmagi gostov. Domači so se odlepili šele v 28. minuti, ko so povedli z 9 točkami, a so dokaj visoko prednost uspeli obdržati le nekaj minut, saj so gostje v 34. minuti preobrnili na 54:55. Pri Elektri sta se najbolje odrezala oba Tadeja - Horvat, ki je dosegel 21 točk, in Koštomaj, ki je v najbolj pomembnih delih razburljive končnice uspel realizirati svoje proste mete, doseženim 14 točkam pa dodal 7 skokov in 8 asistenc. Trenutno je najboljši podajalec lige, doslej mu je z Elektro uspelo premagati že dve bivši ekipi -po Zlatorogu še Šentjur: »Tekma je bila zelo težka, kar se je videlo že na začetku predvsem v naši živčnosti. Prvega polčasa nismo odigrali tako, kot smo se dogovorili. V drugem delu smo popravili skpk v napadu in igro v obrambi. Zato smo tudi zmagah.« V gostujoči ekipi je bil tudi tokrat najbolj strelsko razpoložen Američan Marcus Crenshaw, ki je dosegel 16 točk- V naslednjem krogu bo moštvo Boruta Cerarja gostovalo pri Slovanu. Ekipa Damjana Novakoviča pa bo gostila novince v elitni druščini, ljubljanske Parklje: »Prednost domačega igrišča je na slovenskih parketih izrazita. V zad- njih treh, štirih minutah je odločila zmagovalca. Šoštanjča-ni so odlično odigrali v obram-bi, bili so agresivni, ostri in kljub temu so storili le 16 osebnih napak, BLl bi vesel, če bi bila moja ekipa sposobna storiti tako malo osebnih napak in obenem igrati tako agresivno, ker potem ne bi izgubila tekme.« Jagodnik odšel, Udri h prišel čeprav je Goran Jagodnik napovedal, da bo v Kopru še branil barve Hopsov, se to ni zgodilo, saj je medtem odpotoval v Srbijo, kjer je sklenil sodelovanje s svojimi nekdanjim delodajalcem, NLB ligašem Hemofarmom. Prvo letošnje gostovanje se za Polzelane ni uspešno končalo, saj so v Kopru klonili z 91:62. Razpoloženi Primorci so prevladovali vseh 40 minut, tako da moštvu Boštjana Kuharja žal ni pomagala niti najnovejša okrepitev, reprezentant Samo Udrih, ki je na svoji prvi letošnji tekmi v slovenskem prvenstvu dosegel 12 točk. Gostitelji, ki so prevladovali v vseh elementih igre, Polže-lanom niso dopustili presenečenja. Obe ekipi imata po dve zmagi in poraza. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA orama NOGOMET 1. SL. 16. krog: Rudar-Drava 0:3 (0:0);Kelenc(54).Kro-naveter (76), Ogu (80), Man-bor - CM Celje 3:3 (l:0);Jelič (40), Dodlek (55). Mihelič (67-n m); Biščan (53-11 m), Bezjak (60). Lovrečič (78-11 m), OUmpija - Koper 0:1, Godca - Interblock 4:3, Nafta -Domžale 2:2. 2. SL, 12. krog: Šentjur-Ala-minijVA (l:0);Leskovar(39}; Purišič (77)y Mura - Dravinja 1:1 (0:0); Flisar (82); Agič [59). Vrstni red: Primorje 27, Tričav 24, Mura 19, Dravinja 18, Aluminij 17, Bela krajina 16, Šentjur 14/Šenčur, Livar 13, Krško 5. 3. SL - vzhod, 12. krog: Kovinar - Dravograd 0:0 (0:0), Mons Claudius - Zreče 1:1 (0:1); Polajžer (85); Tirovič (42), Smarino - Simer Šampion 1:1 (1:0); Kraljevič (12); Petrušič (57). Vrstni red: Carda 23, Simer Šampion, Stojn-ci, Zreče 22, Šmartno 21, Dravograd, Malečnik 20, Pesnica 17, Veržej, Odranci l^. Tro-mejnik 15, Kovinar 9, Mons Claudius 7, Paloma 3, Štajerska liga, 12. krog: Vra7V!ko - Ormož 1(0:0) ; Krivec (58), Šoštanj - Bukovci 0:0 (0:0), Šmarje - Rogaška 1:0 (1:0): Belak (7). Vrstni red: Bistrica 26. Ormož 23, Šmar-je21. Gerečja vas, Podvinci 20, Koroške gradnje 19, Peca, Rogaška 18, Pohone 17, Poljča-ne 16, Šoštanj 13. Partizan 12, Bukovci 8, Vransko 7. MALI NOGOMET Pokal Slovenije, osmina finala: Weber - Pekama Duh 6:2 (5:0); D. Kugler (35» 37), Šnofl (5), Vojsk (8, 17, 28). Kovačec (10,15-10 m, 27, 39-10 m). Mordej (21, 24. 29), Stres (22, 23, 39. 40), Krof-lič (29), Hrovatič (31). KOŠARKA 1. SL, 4, krog: Koper-Hopsi 91:62; Držič29.Markič21;Ibok 16, Udrih 12. R Kobale 11, Skok JO. Sviridov 7, Vaši 5, Lorbek 1, Eleklra - Šeiujur 75:69; Horvat 21. Čup 18, Feeley 15, Koštomaj 14. Lelič 4, Bilič 3; Crenshaw, Simovič 16, Lapomik, Alis-pahič 11, Ferme 6, Sebič, Ruči-gaj 4, Jovanovič I, Parklji - Zlatorog 77:62; Krejič 23, Kosec 21 ; Strnad 16, Pelko 13, Bubnič 9, Dimec 7, Čmer 6, Rizvič 5, Brodnik, Goijovič, Alanackovič 2. Vrstni red: Krka, HeUos, TCG Mercator, ÏÏekU'a 7. Koper, Slovan, Parklji, Hopsi, Zasavje 6, Zlatorog, Šentjur 5, Šenčur 4. 2. SL - vzhod, 4. krog: Radenska Creativ - Vrani Vransko 90:50; Maje 18, Pavlovič 16; Bizjak 10, Kovačič, 2. Oc-virk, Vaši 8, Jan 6, Marovt, Lu-kan 4, Ramšak 2. Jadranska liga (ž), 4. krog: Šibenik - Merkur Celje 65:48; Veselovski 12. Ivanko-Vič. Bura II; Barič 13, Hughes 10. Turčinovič, Verbole 8, Kerin 5, Abramovič 4. ODBOJKA 1. DL, 7. krog: SIP Šempeter • Galex Mir 0:3. Vrstni red: Triglav 18, Marchiol 17, Cal-dt 15. Galex, Kropa 13, Šempeter 10, Krka 8, Svit 6, Duol 5, Maribor 0. l.DL(ž).6. krog: Noya Gorica-A/řar75a 3:!. Vrstni red: Koper 17. Nova Gorica 15, Aliansa 12, Sloving 11, Ruše 10, Ljubljana 7, Novo mesto. Jesenice - Bled 0. (KM) .'y-í ICL* tpoíitni koledar Sreda, 11, KOŠARKA 1. SL (ž), 5. krog: Konjice-Kranjska Gorá (17), Ljubljana: Ježica - Kozmetika Afrodita Rogaška (19). Domžale -Merkur Celje (20). it» 86 • 3. november 2009 14 NOVI TEDNIK Pogled na del Spodnje Hudinje z Golovca Od Hudinje do Cirila Debeljaka Tokrat bomo nekaj več zapisali o Spodnji Hudinji« ki je bila še v 19. stoletju vas, danes pa je močno in-dustnaiiziran íb poseljen del mesta, v katerem se bohoti tudi večina velikih nakupovalnih središč. Spodnja Hudinja je postala del Celja leta 1964. Je obsežno urbano naselje, ki se razprostira severno od Gaber-ja. Mejo med obema mestnima predeloma predstavljala Dečkova in Bežigrajska cesta, ki ju po sredini nekako razmejuje nekdanja Velika cesta, ki se danes imenuje Mari borska cesta. V zahodni smeri sega naselje do podaljška slemena Golovca, kjer je danes t. i. opuščeno okoliško (slovensko) pokopališče. Do nastopa industrializacije, ob koncu 19. stoletja, )e imela Spodnja Hudinja \ide2 kmečke vasi. Ta videz se je v naslednjih desetletjih povsem spremenil. Kot navaja celjski zgodovinar Janko Groženje zadnji domačin, ki mu je bilo kmetovanje poglavitno opravilo, umrl leta 1962. Hudinja se prvič omenja 11. maja 1025 (Chodinie). Večino kmetij na tem območju je celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja predal v fevd celjski župnijski gospoščini, 11 domcev in travnikov pa je predal Ivanu Pruklerju (Brodarju). Hu-dinjske kmetije so bile celjski župnijski gospoŠČini podložne vse do 17. stoletja, ko je gospoščino kupil lasmik Novega Celja grof Gaisruck. Ker mu je bila posest preveč od rok. jo je začel odprodá-jati. Takrat je tam nastalo veliko manjSih kmetij, kar se je z delitvami, ki so bile predvsem posledica dedovanj, dogajalo tudi Se v 19, stoletju. Leta 1825, ko je avstrijska oblast sprejela zakon o r^okom S€ imenujE katastru, je bila med drugimi ustanovljena posebna katastrska občina Spodnja Hudinja, kamor sta spadali tudi naselji Zgornja Hudinja in Gaberje. Na Spodnji Hudi-nji je v tem Času še vedno obstajal tudi grajski mlin, ki ga je že celjski knez Friderik II. v prvi polovici 15. stoletja podelil Štefanu Horvatu, po njem se je imenoval Hrvaški (Horvaški) mlin. To Ime se je uporabljalo vse do sredine Î9. stoletja, ko sta mlin kupila -švicarska podjetnika Lutz in Naeff in ga preuredila v valjčni mlin. Leta 1888 je prešel v slovenske roke. Od Švicarjev ga je namreč odkupil podjetnikPeterMajdič iz Kranja. V času nj^ovega lastništva je mlin postal pravo malo proizvodno podjetje» saj je dnevno proizvedel do 70.000 ton moke. Na mestu tega mlina so danes skladišča za žito podjetja Klasje. Blizu mlina je bila po 2. svetovni vojni zgrajena tudi velika klavnica, danes Celjskih mesnin, leta 1969 pa so zgradili še hladilnico za sadje. Med glavno Mariborsko in Ope-kaniiško cesto je na mestu predvojne velike KudiSove tekstilne tovarne nastal moderen obrat Ubele, ki je delovala kot naslednica majhne obrtniške delavnice uspešnega in narodno zavednega celjskega predvojnega podjetnika Ivana Rebeka. Levo ob Opekarniški cesti, ki vodi proti Zgornji Hudi-nji. je do leta 1975 delovala velika celjska opekarna, ki Jalovec med Slatinčani V Anini galeri|l v Rogaški Slatini bodo danes, v torek, odprli razstavo slikarja grafika Izidorja Jalovca. Jalovec, ki živi in dela kol samostojni ustvarjalec v Grličah pri Meslinju, je imel doslej 75 samostojnih razstav doma in na tujem ter je za svoja dela prejel več nagrad. Razstava v Anini galeriji, ki jo bodo odprli ob 18. uri. ho na ogled do 29. novembra. . BJ Dama s kamelijami Ignova koreodrama kar teden dni v celjskem Narodnem domu je na tem mestu z manjšimi presledki delovala od Leta 1542. Močan industrijski razvoj je doživljal tudi svet ob Bežigrajski cesti. Še pred 1. svetovno vojno je bila tu poštaijeva pristava, kasneje so zgradili tovarni mila in sadnih sokov. Zaradi nerentabilnosti so obe podjetji po vojni ukinili. Naj še omenimo, da je ob Mariborski cesti, na vzhodni stram, vse do konca 80. let preteklega stoletja poslovalo precej veliko Lesno industrijsko podjetje Celje, imenovano Lik Savinja. Danes ima Spodnja Hudinja povsem drugačen videz kot pred dvema desetletjema. Poleg-Stevilnih večstano-vanjskih objektov, zgrajenih v 80. in 90. letih preteklega stoletja, ki Spodnji Hudinji dajejo videz spalnega naselja, je na prelomu stoletja zraslo več nakupovalnih središč. Prenovljena, razširjena in posodobljena )e bila tudi glavna severna vpadnica v mesto. Mariborska cesta, ki je z novimi dejavnostmi ob njej zdaj glavna prometna aorta mesta Celja. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice Cirila Debeljaka, ki je v Celju ob Koprivnici» nasproti cerkve sv. Duha. Fotor GnipA Zgodbo o zgodovini In ražvoju celjskega naselja Spodnja Hudinja je za objavo zapisal mag. Branko GoropevŠek. Hidi v Celje prihaja letošnji največji projekt plesnega studia Igen. koreodrama Dama s kamelijami. Celjska premiera bo v Narodnem domu v četrtek ob 20. uri, zatem nas vsak dan do vključno srede^ 11. novembra, ob isti uri, čakajo še ponovitve. Koreodrama v režiji Igorja Jelena in koreografiji Jelena ter Mojce Majcen, je gledališko plesna predstava, povzeta po Dumasovi drami Dama s kamelijami, delu ki je bilo prvič izdano leta 1848 in je izzvalo velik Škandal v družbi tistega časa. Zgodba o mladi pariški kurtizani in njeni tragični usodi se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter atoualizira nemoč preseganja socialnih razlik in vsebuje kritiko, naperjeno proti meščanski družbi. V ignovi postavitvi je Dama s kamelijami sodobna različica te drame, ki stik s sodobnostjo iSče z novodobno visokotehnološko vizuallza-djo- »Kljub temu. da seje lik rodil skoraj dve stoletji nazaj, je še danes aktualen. De- Mojes Majcen kot dama s kamelijami terminiranost družbenih vlog in položajev, družbeno etiketiranje, je prikaz omejenosti, s katero se srečuje vsaka oblika družbe. Nemoč preseganja socialnih razlik je problem, s katerim se srečujemo tudi danes,« pravi pred celjsko premiere Igor Jelen. Dama s kamelijami plesnega studia Igen je po svojr zahtevni vsebini in upodobitvi velik umetniški zalogaj za vse udeležence projekta. 2 zahtevnostjo se poleg dramaturgije in giba sooča ludi tehnična izvedba pro- Zgodba o kurtizani, katere življenje je končala jeti-ka pri 23-letih, je navdihnila Alexandra Dumasa ml., da je napisal roman, ki ga je izdal leto po kurtizaninl smrti. Roman je hitro zaslovel, kljub temu pa se je zapletlo, ko so ga hoteli postaviti na oder. Notranji minister je leta 1S5I igro prepovedal zaradi nemoralnosti in šele Dumasov sporazum z vlado je igri odprl pot do občinstva. Drama Dama s kamelijami je premiero doživela februarja 1852. jekta. Namreč namen projekta je predstaviti izraz čustev dame v zgrajenem stolpu. intimnem prostoru, katerega del je tudi občinstvo. Predstavo so ob Igorju Jelenu in Mojci Majcen, ki upodobi tudi slovito kurtizano, soust varili dramatur-ginja Mirjana Blaževič Lešič, kostumograf Peter Thafer, scenograf Tomo M. Tomič» baletna mojstrica Tamara Divjak, tonski mojstèr Miha Pire, v vlogah pa - glas: Gina Landor, on: Tomaž Koren - Zoran Lešič in one: Tara Jeršič, Katja Verdev in Pia Robida. Dama s kamelijami je imela premiero avgusta v Piranu,z njo so gostovali tudi oktobra na festivalu v Venezueli, dru^ ciklus premier pa začenja predstava s secinimi celjskimi uprizoritvami. BRANKO STAMEJČIC Foto: LESIC MEDIA Uspeh na Malti Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, ki ga že 15. leto zapored vodi Barbara Arlič Kerstein in fantovska vokalna zasedba Oktet 9, ki jo vodi Gregor Deleja, sta se zadnje dni oktobra na Malti udeležila zborovskega festivala in tekmovanja, kjer je sodelovalo 20 zborov iz 10 evropskih držav. * Oba ^sbena sestava sta do- bmo plaketo. V okviru tumeje se^alep uspeh, saj sta osvo- je Oktet 9 nastopil mdl na ne-jilapoenozlatoinpoenosre- kaj priložnostnih koncertih. kjer so med drugim zapeli tudi ministrskemu predsedniku Malte Lawrenoj Gonziju ter poželi navdušenje številnega občinstva in si tako pripeli povabilo na ta sredozemski otok, kamor ponovno odpotujejo konec decembra. BS Oeklrški pevski riior GCC in Oktet 9 sta utpslna nastopila ns pevshem festivalu na Malti. ŠL 86-3. november 20D9 - Ana Četkovič Vodovnik in Greta Kokot Rdjković Ana, ženska na konju Življenje z umetnikom v knjigi Ane Četkovič Vodovnik Oktobra je îzâla knjiga znane profesorice pedagoške in psihologije» dolgolet-ne ravnateljice Vrtca Anice Čemejeve v Celju, Ane Četkovič Vodovnik. Naslovila jo ;e po skulpturi svojega moS' kega, svojega umetnika, akademskega kiparja in slikarja Vasilija četkovića Vaška: Ženska na konju - živeti z umetnikom. Spoznali in sprejeti resnico je osnovno vodilo avtorice v življenju in temu je bila zvesta tudi pri razkrivanju bivanja s svojim Človekom- »Nebojím se ničesar več. Ta knjiga me je odreSila vseg^, kar me je obremenjevalo,« je dejala ob predstavitvi knjige v Slovenskih Konjicah, v kraju, kjer stoji tudi Vaškova bronasta skulptura Ženska na konju. Simbolno je io njuna skupna zmaga in zmaga vsakega posebej. Po »trkih In brušenju močnih dominantnih egov v partnerski zvezi«, po »peklenskem plesu« vdvoje, sta se zlila »hudournika, ki sta drug proti drugemu vaiila skale, jih drobila in brusila, da so postale kamenje mehkih oblik in barv. Prod, po katerem lahko danes hodiva bosa,« kot je zapisala Ana Četkbvlč Vodovnik- »Z umetnikom živim že pol stoletja. To življenje je lepo in tudi precej težko. Ker vidi umetnik samo svoje cilje, je treba življenje prQagajati njegovemu slo^, Šele v zadnjem času sem spoznala» da to moje prizadevanje in podporo zelo ceni. Njegovo Žensko na konju preveva zmagoslavje. To sem tudi jaz potrebovala. O nezvestobi. Vaško: »Ne puščaj me same, kjerso le* pe žen$ke.i< Ana: »Mene pa ne. kjer je glasba m so nežni pogledi.'* »Ko prepoznamo bistueni, resnični in pristni del sebe, se z njim predstavljamo in o njem brez dlake na jezika spregovorimo, smo na konjn^« (iz Aninega vabila na predstavitev knjige) Precej časa sem brzdala energijo tega konja, da bi skupaj zajahala, da bi čutila varnost, da bi vedela, da ne bom s konja padla. Simbolično - s konja sem velikokrat padla, se mdi opraskala, a zdaj čutim to simbiozo, čutim, da obvladujem moško energijo, ki se je zavedam in jo tudi potrebujem. Priznam, da sem toliko ženska, da iščem in potrebujem v moSkem tisto divjo prvinsko silo, ki jo ima tudi konj. Ženska na konju pomeni biti skupaj z moškim v gibanju, pomeni biti z moškim v vseh položajih, ki jih lahko vzpostavita moški in ženska, konj in jezdec,razlaga Ana Četkovič Vodovnik in doda: »Ženska je, simbolično, prišla na konja. Ženska, ki je bila vso dolgo ^odovino zapostav-Ijena. IXidi sama sem s temi občutki preživela veliko hudega. Zato mi je ta simbolika tako dragocena - ker sem prebila ta boj z moškim sama. To je tisto, kar izpovedujem v knj jgi - žived z umetnikom,« je opisala knjigo. Njena knjiga In njegova skulptura, dva samostojna pro- • W IV »... za nadaljnje premlevanje ...*< jo napisala avtorica v eno izmad v podpis ponujenih knjig. jekta, eno sporočilo- Presežena so nasprotja med moškim in žensko, nasprotja med pripadnikoma dveh različnih narodov. Zato se Ana veseli prihodnosti v dvoje. Skupnih juter s svojim ponosnim konjera- Naj se kadi! Knjiga je s svojo odkritostjo in z odpiranjem bolečih nasprotij predvsem med moškim In žensko naletela na zelo čustven sprejem- Na predstavitvi v Slovenskih Konjicah (feijigo so predstavili tudi v Rogaški Slatini) je moderátorka večera Greta Kokot Raj-ković začela z ugotovitvijo, da je knjiga branje za večer osame in dodala: »Zdaj vem, da ni pri nas nič narobe, in vem, da ni nič narobe, če se pišem na -ič.« K odkritemu pogumu sta avtorici čestitala konjiški župan Miran Gorin-šek in publicist Drago Medved- Solze so pospremile vprašanje poslušalke: »Ali ni nezvestoba najtemnejša ulica?« Ana in Vaško sta zmogla preseči tudi to: »Moraš si pogledati v dušo in se vprašati, ali si res tako čist, da lahko drugemu očitaš nezvestobo,« je bil Anin odgovor- Vasko še ni prebral knjige, vendar pravi, naj bo knjiga spomenik njej, ker je zdržala z njim. Sin je prebral že osnutek in svetoval, da naj bi svojo življenjsko zgodbo napisal vsak- Zato da bi jo lahko brali naši otroci - in razumeli. Kako pa bodo Anino brskanje po duši in odstiranje tančic sprejeli vsi drugi? »Naj se kadil« pravi Ana. Za dobrim konjem se vedno. MILENA B. POKUČ O moških: »Moškega ne moreš spremeniti. Bolj ga popravljaš, več konfliktov ustvarjaš.« s harmoniko v galeriji V Galeriji sodobne umetnosti Celje čaka celjsko glasbeno občinstvo v sredo ob 1930 drugi koncert iz ciklusa GM oder. S harmoniko se bo predstavil 24-letni klavirski virtuoz Gašper Primožič. Glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Radovljica pri Tonetu Iskri, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Emo Sebastianu pa je študij kla^rske harmonike zamenjal za kroma-tično gumbno harmoniko. Trenutno zaključuje študij profesorja ter koncertnega harmonikarja na Koroškem deželnem konzervatoriju v vodnik TmCK«3.11. 18 jO Knjigama Antika Celje Antični večer - V oklepa- Z Mitjo Candrom in Matejo Komel Snoj se bo pogovarjal Zoran Pevec 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ O Martinu, moitu, goski in vinu predstavitev knjige Andreja Frica • nastop kvarteta Zven 18.00 Anina galerija Rog. Slatina Eclectic sound - dj Izy & k aid odpnje razstave slik in gm-fik Izidorja Jelovaca 19.00 Kultumica Velepje_ Beseda le gleda predstmňtevkryigeí^mRa-rrwna 19.00 Don Boskov center (na Hudinji)_ Večer za slarše: Otrok noče stran od računalnika * predava Drago Jerebic, spec, zuř. Druánstó initituî Bližina SREDA.4.11. 18.00 Ki^i^ca Rogatec 21A potûfMsno predavanje Jasne Gabrič 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Pro Tempore odprtje razstave del slikarske delavnice skupine celjskih slikarjev 19.30 Galerija sodobne _umetnosti Celje_ Gašper Primožič - harmonika kpnceizaabonmaCModo' in izven 17.30 RazstaviščeGorfenje Vdenje_,_ Ta nedolžni, a krvavo resnični svet odprtjerazstavedelAndreja Jemca ob avtorjevi 75-let' nid 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje novitednik Celovcu pri prof. mag. Romanu Pechmannu. Redno sodeluje s komornimi zasedbami Quintakkord in 4 Saxess, v juniju leta 2009 je koncert irai s profesionalnim Koroškim simfoničnim orkestrom KSO v Celovcu. Večkrat je snemal za avstrijsko radio in televizijo ČRR Od leta 2007 vodi Harmo-nikarski orkes .ter Glasbene šole Radovljica. Celj skemu ot)Činstvu se bo Primožič predstavil s skladbami Bacha, Busonija, Scarlattija, Gubaidulina, Rameauja, Vulca> Avseca in Makkonena. BS Polnoletne muze rrwdna revijain zaprtje razstave 19.00 Galerija Velenje_ Ta nedolžni, a krvavo resnični svet odpr^razstavedelAndreja Jemca ob avtorjevi 75-tó-rua 19.00 Dom kulture Slov. Konjice_ Domača obrt na Slovenskem odprtje razstave intarzij FrantíjaRaíeja 19.30 Celjski mladinski center MiaSpindier odprtjerazstavelikovnifidel 20.00 Narodni dom Celje Dama s kamelijami koreodrama v režiji Igorja Jelena KINO mmm Spottd ta 3. in 4. tf. KineiMtDgnfi ta pridifii^ii pravíu «^(•BinlH pntgrena. &J. Jm: Vzpon Kobre • znsnrtv»- n»fwtarftft t^er 1B.SÛ Udu smrt • akcijski Irilir 16.40. 2m MicM JMkaoft Tbta b it - ^ beri nt». 19.20. 2)M ' Hado(ii«fliu*2iuinsTvenotantHÔ6 na akcija leaa 20.40 Pfltrtrtca a adrtsla • kom«di|a 16.3a Idi». 21.30 21.00 Moj» griàa motura • komadija 19.00 {premiefB v vedo) U^nbítov nelnj* PtSutn 1 2 3 • kriminatni drama 15.60. 18.40 V vliavB •antmnna pustoloviiina • ^sf^màkw 1S.OO Žap VI • orodjivka 17.10J9.10.21.10 9r06-tfnma le^O. 1B.2D. 20.SQ • SREDA. 4.11. 18.00 Skrivnoit-drama 20.00 čfnrrtK. 5.11. Sknvnoft • drama www.novitednik.com 19 smrti na Celjskem, da se je država vendarle zganila Celjski policisti bodo poskusni zajčki - Pomembna je varnost in ne le polnjenje proračuna Pet voznikov osebnih vozi], dva voznika tovornih vozU. dva pešca, ena potnica v avtobusu, pet potnikov v avtomobilih, en voznik traktorja in trije motoristi. Ibliko ljudi je moralo letos umretí samo na Celjskem -več kot pol zaradi vinjenih povzročiteljev - preden so se na državni ravni sploh uspeli dogovoriti, da morajo nujno nekaj storiti, da se bo takšna morija na cestah končala. Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal ter ministra za pravosodje in promet Aleš Zalar in Patrick Vlačič so v petek namreč končno predstavili paket ukrepov» namenjenih večji varnosti na cestah. Več kot očitno so k premisleku na najvišji ravni prignale nesreče na Cel)skem. zato bodo morali ravno policisti na našem območju zdaj še bolj poostreno nadzorovati promet, vendar ne zaradi polnjenja proračuna. Direktorje in komandirje na poDciji zdaj ne bodo več ocenjevali skozi norme izdanih plačilnih nalogov, ampak bodo odgovarjali »za oblikovanje prometnovamost-ne politike na svojem območ- ju«, Policisti bodo morali večjo pozornost namenjati večkratnim kršiteljem v prometu in bodo bolj prisotni na cestah, kjer je največ prometiuh nesreč. Očimo to pomeni, da ne bodo kaznovali le zaradi polnjenja proračuna, ainpak jih bodo nadrejeni morali Še večkrat pošiljati na najbolj prometno črne točke, kjer bodo lovili kršitelje. Ali bo to v praksi učinkovito ali pa se bo spel pokazalo to, da se bodo najhujši kršitelji izmuznili plačilnim nalogom, bo jasno že v začetku naslednjega leta. Celjski policisti in njihovi nadrejeni bodo na nek način »poskusni zajčki«, saj se bo takšen način dela testno začel januarja ravno na iwšem območju. Avtoceste Do konca novembra naj bi po Sloveniji postavili še dodatno prometno signalizacijo predvsem na kritičnih točkah na avtocestah, staro pa obnovili. Tabli »stop, rwpačna smer« naj bi dodali svetlobni učinek, ki bi bii vezan na senzor, ki zazna vožnjo v napačno smer. Obetajo so dodatne table »prepovedan promet v eno smer« in »stop. napačna smer«, raz- Bodo ukrepi prapfečili taksne nesreče na avtocestah? Gre za fotografijo petkove nesreče na avtocesti Celje-ljubljana pri počivališču Lopata. V trčenju so bila udeležena štiri vozila, dva voznika so ranjena prepeljali vceljsko bolnišnico. (Foto: PQE Celje) mislili bodo še o tem, kako popolnoma preprečili vožnjo v napačno smer na avtocesti. Do konca leta bodo na avtocestah postavili osem novih opozorilnih tabel, ki opozarjajo na prehitro vožnjo. V policiji se mora spremeniti predvsem filozofija nadzora pro- meta, zato r^aj bi nadgradili sistem radarjev in za nadzor prometa večleat uporabili^ helikopter. V policiji bodo izvajali tudi uposabljanje za psiho-socialno pomoč svojcem žrtev, družine v nesrečah umrlih ljudi naj bi poleg policistov obveščali tudi psihologi. Svojdumr- Jima grozita ovadba in disciplinski postopek? Policista ravnala zakonito, toda ali bi lahko opazila» da je bil povzročitelj vinjen? Na celjski policij ski upravi še niso popolnoma pojasnili, kakšne so ugotovitve komisije, ki je preiskovala primer 36-letnega povzročitelja tragedije na Kidričevi cesti, v kateri je 26. oktobra umrla 47-letna Saša Preložnik. 36'letni Branko 2. je namreč pred to nesrečo povzročil lažjo nezgodo že v Novi vasi. Celjska policista - sicer menda vestna delavca - sta namreč od' stopila od postopka, saj je v tem primeru šlo za nesrečo z neznatno nevarnostjo. Pri povzročitelju, ki naj bi bil vinjen, nista opravila niti alkotesta. Ali sta policista ravnala prav aii ne in ali jima celo grozita kazenska ovadba zaradi nevestnega dela in tudi disciplinski postopek, bo ugotavljala še komisija Generalne policijske uprave, saj so poleg inšpekcijskega uvedli ludi izredjii nadzor nad tem primerom. Direktor celjske policije Karol lUrk zagovarja policista: »Glede na pravno normo obravnave prometne nezgode sta ravnala zakonito. Tb je dejstvo.« Vendar: »Odprto ostaja vprašanje, ali sta zaznala alkohoUziranost in nista ukrepala. V nadaljnjih postopkih bomo posku- šali preiskati, ali bi lahko s presojo ugotovila, ali je oseba pijana ali ne. In ali bi preizkus pokazal prekomerno vinjenost, na podlagi česar bi lahko to osebo pridržala.« Rezultad izredn^ nadzora bodo znani čez nekaj dni, policista bosta do takrat delala normalno. Če je 36-letni povzročitelj smrtne nesreče na prizorišču nesreče, ki joje povzročil pred tem, dajal vtis, da je vinjen, so vprašali tudi žensko, v katero je trčil v Novi vasi. »Ni se mogla opredeliti, ali je bil moški vinjen ali ne, a je potrdila, da je bil postopek poDcistov korekten,« razlaga Turk Na kraju nesreče v Novi vasi neposrednih prič ni bUo, razen nekega moškega > kise je s 36-letnikom celo pogovarjal. »Zato ga tudi pozivam, naj se javi, saj bi znal pojasniti nekatere nejasnosti,« je dejal Tuik, »ali nekdo lahko na 10 metrov oceni, ali je kdo pijan ali ne .... žal takšnega strokovnjaka ne poz- lih so ministrom namreč dejali, da pride včasih do nepri-memega odnosa s strani policistov, tožilcev, sodnikov, zdravnikov in drugih uradnih organov, s katerimi se srečujejo v postopkih po tragediji. Bodo pa ministrstva bolj udarila tudi po avtošolah, tako da bodo na teren bolj pošiljala svojeinšpektorje. Tibo-, do morali avtošole in tehnične preglede bolj nadzorovati, saj policija ugotavlja, da na tem podrodu marsikaj škripa in da prihaja pogosto do kršitev predpisov, še bolj aktivno bodo morali delovati tudi inšpektorji v gostinskih lokalih, kjer ne upoštevajo prepovedi točenja alkohola vinjenim osebam. Vinjenim voznikom naj bi vozniško dovoljenje lahko vzeli tudi za več lei, a če bi kljub temu sedli za volan, bi to bilo kaznivo dejanje, ne le prekršek, saj bi takšnega človeka imeli za po- vratnika.Državapripravijatu- ^ di širitev sklada za plačilo odš- & kodnine žetvam kaznivih de- O janj, torej tudi pro meinih ne- • sreč. Osnovni princip novega sistem bi bil, naj država po- ^ maga tistim, ki so najbolj ran- w Ijivi, in jim omogoči takojš- ^O nje izplačilo škode, ki je bila "g povzročena s kaznivim deja- n njem. Potem pa naj država iz- i terja to odškodnino od pov-zročiteija, je še dodal mini- ^ ster za pravosodje Aleš Zalar. Je pa Zalar požugal svojim C sodnikom in zaukazal abso- 2 lutno prednostno obravnavo ^ primerov prometnih nesreč. Da se sojenja povzročiteljem smrtnih nesreč začenjajo sramotno pozno, smo že poročali. In bomo še, saj bomo na celjsko sodišče naslovili kar nekaj vprašanj, kaj je s sojenji [in ali so se ta 5S>loh že začela) povzročiteljem odmev-nejših prometnih nesreč, ki so se na Celjskem dogajale v minulih letih ... SÎMONA ŠOLINIČ K oblikovanju ukrepov za varnost na cestah naj bi povabili tudi ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za zdravje, naslednje leto pa naj bi ustanovili tudi agencijo za varnost. Vodia Sektorja unifonnirane poNeijs PU Celje Robert Videc in diraktar PU Celja KarolTurk nam. Edino, če se oseba opoteka, je to možno.« Čeprav na policiji ne potrdijo niti ne zanikajo podatka, da jepovzro-čicelj vozil vinjen, po dn^ strani vseeno poizvedujejo, kje naj bi pred (em pil... Ob tem še zanikajo, da so podatek, da imajo opravka pri dveh nesrečah, ena od teh je smrtna, z istim povzročiteljem, zamolčali- To naj bi ugotovili dan po tragediji na Kidričevi cesti, ko so jo na skupnem sestanku tudi analizirali. Takrat naj bi T\irk takoj naročil inšpekcijski nadzor Ker se je v javnosti pojavil plaz komentarjev. da se tragedija na Kidričevi cesti ne bi zgodila, če bi policista voznika prej preverila z alkotestom, Turk dodaja: »To je čista špekulacija! Na Celjskem smo samo letos pridržali približno tisoč vinje-rúh oseb, potem smo preprečili tisoč žrtev ... To je neracionalno. Na našem območju se letno povprečno zgodi okoli 30 smrtnih nesreč. Letos je v nesrečah umrlo 19 ljudi, lani v enakem obdobju kar 24. Ta podatek ni zanemarljiv. Tema je preveč občutljiva, da bi na to gledali populistično v smislu, )ka; če bi ...<,« je še dodal Turk. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Mladoletnik in dva kilograma droge v minulih dneh so policisti na območju Šmana pri Jelšah pri starejšem mladoletniku ter 27-letnem ^ntjurča-nu zasegli večjo količino konoplje. Pri miadoleiniku so poleg tehtnice in pribora za prodajo konoplje našli še najmanj dva kilograma droge. Mladoletnik je med hišno preiskavo celo napadel policista. 27-letnemu osumljencu pa so zasegli konopljo in speed. Oba bodo ovadili zaradi neupraiačene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami» mlajšega, ki je napadel policista, pa tudi zaradi napada na uradno osebo.* Kradli po »britofih« Kljub številnim opozorilom glede varnosti osebnih predmetov je neznáncem konec tedna uspelo vlomiti vkar nekaj osebnih vozil na parkiriščih pokopališč. V Žalcu je tako storilec razbil steklo na avtomobilu in odnesel žensko torbico z dokumenti, gotovino in s plačilnimi karticami. Pred pokopališčem v Velenju je neznanec vlomil v kar dva avtomobila in prav tako ukradel ženski torbici, ki sta jih lastnici pustili na vidnih mestih. Enak primer se je zgodil tudi na parkirišču pokopališča na Polzeli. Izsilila prednost V nedeljo popoldne se je hujša nezgoda zgodila v križišču lokalnih cest na Tepanjskem Vrhu. Nesrečo je povzročila 25-Ietna voznica, ki je izsilila prednost 30-letnemu vozniku osebnega vozila. V učenju se je huje poškodoval mladoletnik v njegovem vozilu, še dva njegova sopotnika pa sta bila lažje poškodovana. Okradla domačinko Policisti iščejo neznanca, ki sta v petek okradla domačinko v Goričici pri Šentjurju. Šlo naj bi za dva mlajša moška, domnevno Roma, ki sta se okoli 15. ure z belim kombijem pripeljala na dvorišče stanovanjske hiše. Medtem ko je eden s pogovorom zamolil občanko, je drugi skozi okno vstopil v hišo in iz omare ukradel 450 evrov gotovirw. SŠol alkometer Od petka do včeraj so policisti na Celjskem pridržali 20 vinjenih voznikov. m NOVI TEDNIK MACIJE-KRONIKA 17 Živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite $ kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki |ih najdete na spodnjem seznamu. P(yuSni2P0StBNIH AKOI^NESESTO/AJD SPgPUSTQMNAKftR7i;i DIHA Trgovina v City c«ntnfl Frizerki studio Ulica cftlcevj.33l02£kc telefon-031/305-OK1 GALERUA OSKAR KOGOJ NATURE lESIGN CE LJB ^ KR^ BAT J MZAPSKA DEUVMr> J OAlEItlJA rPv^' v o t K goldenpoint ceijsica Mohorjeva družba yf\A SKIHAUT MUtMBUSOlA C ELjSK A <4> iriforrn»ije Mlekarno Celeia «fgAunH» to tlfúnUo> oa» Wjrai/ijica -- VIDIM (^ptika e«ai*r esiik« iMMKvaM.M» nt symHil.fM.«'»uii» phze^ f OPTIKA ^uJailr OOMfMK llUO0 —— —tftSfc— e WELLNESS PARK LAŠKO —ťTTS^— -tf^jpfc—- yfi ZDRAVILIŠČE LAŠKO 1 ZLATARSTVO CAJŠ£K -- iHM «xNtawcwM «cutf^.wm -- AVTO<;i-I.JIi j 5VZA1SA —— —— GORISKABRDA QOltC Slovenija - AVTD - MQTQ Farjan MiUn ij, gvtosarvis • votkafl'i^acijâ * klítiM ndpnve • tfiagnůstAs VG2ÍI • servis motoqev • servis MňMt. M^bonka c. 87,3OÛ0 Cê^, tel.; 03 49166 70. GSM 041675 010 ^ 10% poposU n stwitve • CASINO řAňAON gUE. l^tljBnska cssta 39.3000 Celja -tík ttkupu too Istonov 10 qt«« • FOTORIZMAL Mariborska c. \ 3000 Celji -10% popnt vb^b a itirífrt OSKAR KOGOJ NATUBgOg^-M B D(H1ÍARD.0.Q-Tni Ca#skiW fnnos. solan] tar masaže, kopoU bi druge wrilnatt storitvo, mesrtna « totna valoptûoe • EUROSPORT TRADE O D D. Male/a • Spasiieva 6,1000 Ijub^ana • 10% PS vso obutav: na va^ ta iriuqtka eaita. • mB. Glavni trg 9. Ce^ 03 492 68 86-10%popost(ra2attBaizdaR(avakd]l) . PRggRSKISTUDinfASHlim Vecdffv Patra s.p. Ufica lalcw 3.3310 Žatec • hXpoçost . §K|NA||T STORITVE SIMOM JPERWtK. S.P. VrufBeva 10. Cdje • 10% popu« f^MSItA MOHORJřVA DRUŽBA- MOHDRJR/A KNJIGARNA, pieSamova ulka 23.3000 Celja, ttlebn: 03 490 14 20. «iuitB: knjíganwa^ljska^nohorjeva^ 6% iMpuat n lajiim izd^a eaIjsU Moboôave drmba , Bar Old Tarazza. i^vrcava 14 ICaliiapark). 3000 Celfi • 10% popusta pri cocklaiini Drof«f)ikova Id. 3230 ^tjur 10% popust tta veljavne maloprodajna cane ____ř. prodajalna v EK csmru v CaQu. Meriborska cesta 88. Ca^ -10% popust na vse vrste kruh^ • l£MllâJllL Lavec 16 • 3% popust n oWazíflf^ pativelaBu^ . VIDIM OPTIKA eantar optilis. Manborska cesta 88 (Postovni cvam EK). 3000 Celja ■ 10% p(Hwst ob nakupu aoBînfli očal. korvkdjsiuli okvirjav io kontaktnih bč. Ob nakupuvMfdvrt8kaťíckonUktniliiačnudqogi«ti8takočiiiozala6a -(90 ml). Vs^ oaninik prejme 1i Mdo ob pradloStvi izkszaica atoi in krpico za oMa. -ffiOiSUiBSi^lpevčava ulica 21 Ce^ Prod^ center MadkK) 15; pnevmatika UaQOvne znamke AURORA. •35% popust ob Bakiipazimakft pnevmatik ^.mamki AURORA « - 20 % popust aa pramomažo v vseK pfodajno sarvisrût) centrih pri njih kufHjenih pnavmaiik. Sodaluj v nagradni igri Avta Calls in odgovori, kdo ie prúvajalec pnevmet^ znamke Aurora, Z malo sftce vas bo AUROHA o^ala v Ponofoi na dvodnevno razvajanje v Hotel Marita (voi r)B www.avtiMalie^i. TeWon: Û3/42614^57,360 ali aurora #9vro«e^.sl Popustí a ne seitavajo. . WMSKA KLfT 60RIŽKA BROA ZJ JL Ul. Franblovskih Irw 17.3000C4e Telefon: 0342516 80 10 % popust BO naú Lastna proizvoda. •TIPS - Canter inovitivMoa nMfigtnHtva io.o. UL XIV. diviz^ M. 3ooo Celje Teiefon: 04t 653 378.03 432 6168 5 % popust za ftoritva posratfova^a pri prooMtu naproniûm m pri prvan neuauza raioMwdsfca storitvo .rtfFnířJ^RWASlfZAHA WaMôikirtalecs.D..Uhca Frarttolovskih îrtev 44. Huóinía. Cerje. Ti^W- 03 6410 476 10%p^wst -BOLTg- 6% popusu za ortop nuovmca za oibaBto naApomoč Plinska napeljava pred kurilno sezono [ntenzivna plinifikacija se je v Sloveniji raz-mahnila po osamosvojitvi, s čimer se je povečalo tudi število nesreč s plinskimi inšUlacija-mi. Vzroki so različni, pri čemer jih lahko razdelimo na dva sklopa: neredno vzdrževanje in pregledovanje ter nestrokovna inštalacija. Plinska napeljava se v stanovanjskih objektih uporablja predvsem za ogrevanje In kuhanje. Po* sebe) pred zimsko sezono bi uporabniki morali dati strokovno pregledati napeljavo in peči, s či-mer bi z majhnimi stroški praktično zmanjšali tveganje nesreč na minimum. Na trgu imamo vrsto plinskih peči, od cenenih In pogojno nevarnih do vrhunskih, ki so tudi dražje in zelo varne. Življenjska doba kvalitetnih plinskih peči je ob rednem vzdrževanju relativno dolga, zato je nakup takšne peči smiseln iz vseh razlogov. Predvsem do zastrupitev s plinom prihaja, če je peč v prostoru, ki ne izpolnjuje minimalnih pogojev. To so po volumnu premajhni prostori, ki nimajo zagotovljenega-zračenja. Gre za kopalnice in druge prostore, kjer se peči ne bi smele postaviti. Torej gre za nestrokovno montažo. Pred vsakim zagonoiQ je treba vsako plinsko napeljavo tudi preskusiti s tlakom. Ugotoviti Je treba, če prenese tlak plina, s katerim Je obremenjena. V zadnjem času so pooblaščeni monterji zaradi številnih tragičnih nesreč začeli bolj dosledno spoštovati varnostne predpise, zato v takšnih objektih ni več toliko nesreč, Těsnost spojev je treba pregledovati tudi ob vsakem pregledu naprav. Poleg rednega letnega pregleda morajo pooblaščena dimnikarska podjetja letno pregl^ati in opraviti meritve v dimniku oziroma zračniku teh peči. Pregled mora biti temeljit in strokoven, pri Čemer ni dovolj, da preglednik le napiše potrdilo. Zelo pomemben del napeljave je tudi.plinska požarna pipa, ki je nameščena v omarici, ki se odpira na kovanec. Nikakor se ne sme odpirati na ključ. Glavni namen plinske pipe je, da ločuje zunanjo napeljavo od notranje in omogoča, da se ob okvarah. nesrečah in požarih dotok plina v objekt zapre. Včasih je v isti omarici tudi plinomer. Notranja plinska napeljava se po preizkusu prebarva s premazom proti koroziji, nato pa z značilno rumeno barvo, ki označuje plinovod. Plin lahko človeku ob pravilni uporabi in upoštevanju vseh varnostnih ukrepov olajša življenje. v primeru zanemarjanja le-teh pa je lahko velik sovražnik, ki pripelje do tragičnih nesreč z najtežjimi posledicami. JANKO POŽEŽNIK direktor - poveljnik PCE Celje Pretep in razbijanje v lokalu Pisali SEQO že o pretepu, ki se je pred dnevi zgodil v gostinskem lokalu Maximal na Ljubljanski cesti v Celju. V pretepu je sodelovalo več oseb, pri čemer se je ena lažje poškodovala. V lokalu je nastalo za dobrih 6 tisoč evrov škode. 27-letni državljan Hrvaške je nekaj po polnoči verbalno napadel enega od gostov, kar je vodilo v manjši pretep. 27-letnik je lokal po pretepu zapustil, vendar se je okoli pol druge ure zjutraj vrnil v družbi znancev, opremljenih z lesenimi in kovinskimi pa- licami. Na terasi gostinskega lokala so uničevali mize in stole, razbili steklena vhodna vrata ter več inventarja v notranjosti lokala. Osumljeni je med razbijanjem poiskal gosta, s. katerim se je stepel, ga napadel z leseno palico in ga lažje poškodoval. Nasilneži so se ob prihodu policistov razbežali. Policisti so odvzeli prostost omenjenemu državljanu Hrvaške in mu odredili pripor» prav tako so odvzeli prostost 27-letnemu Celjanu, ki pa so ga kmalu za tem izpustili. MJ Št. 86 • 3. november 2009 Nyic Požarna vaja v Trubarjevem domu Absotvflntiz direktorjem Šolskega centra Šentjur mag. Brakom Šketom in ravnateljem Srednje poklicne in strokovne lolo mag. Janezom Vodopncem Proslavili 60 let od zaključka šolanja V Trubarjevem domu u]>okojeacev Loka pri Zidanem Mostu vsako leto Izvedejo požarno vajo s ciljem, da bi bili v vsakem tre-nutku kar najbolje pripravljeni na morebiten izbruh požara. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je ravno požarna varnost starejših oseb. zato so tokratno vajo še posebej drzno zastavili. Izvedli so jo v soboto, 17. oktobra, v njej pa so sodelovala PCD Loka pri Zidanem Moslu, PGD Breg in PGD Sevnica s skupno 36 gasilci in 9 prostovoljci, pridružilo pa se Jim je približno 20 zaposle- nih ter 15 stanovalcev Trubarjevega doma. Scenarij vaje je predvideval izbruh požara v sobi 209 na negovalnem oddelku. Gasilci 50 se reSevanja lotili z dihalnimi napravami in nosili, predvideli gašenje samega vira požara v objektu, pri gašenju zunanjosti objekta pa so uporabili tudi vodni lop. Evakuacija iz tovrstnih ustanov je zarad I slabega psihofizičnega stanja pretežnega dela stanovalcev (povprečna starost nad 80 let, slaba pomičnost ali celo liepomičnost in demenca) izjemno zahtevna, zato so preizkusili rudi reSevanje s t.i. drsalnim tepihom, skaterim so z balkona 2. nadstropja spuščali evakuirance. Vaja je zelo dobro uspela, saj je pokazala na razmeroma dober sistem aktivne požarne zaščite in dobro usposobljenost gasilcev ter zaposlenih, poleg tega pa so zaznali dodatne možnosti za še boljšo pripravljenost za primer požara in sicer z nadgrad-njo tehničnega varovanja pred požarom in dopolnitvijo navodil za postopanje. Z vajami bodo nadaljevali 'tudi v prihodnjih letih in se s tem pripravljali na dogodek, za katerega upajo, da ga nikoli ne bo. RP V petek. 25. oktobra, so se na šolskem centru Šentjur srečali absolventi šole, ki so svoje izobraževanje zaključili pred šestdesetimi leti. Srečanja se je udeležilo U absolventov, od tega sta bila dva predstavnika z avstrijske Koroške, ki sta prav tako zaključila izobraževanje v Šentjurju. Goste so sprejeli in pozdravili organizatorji srečanja Viado Kralj, Anton Korenjak in Ivan Po teko. V nadaljevanju jih je pozdravil direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket, jim predstavil zgodovino in razvoj šole. V šolskem letu 1948/49 je bila to enoletna kmetijska Sola in vanjo je vstopilo 38 učencev, od katerih je kmalu mora! eden k vojakom, pozneje se jim je pridružilo Se pet učencev, od tega dve mladenki. Ena od njih je kmalu prekinila šolanje, drugo pa Je šola odstopila živinorejski šoližov-nek, kjer so bila skoraj sama dekleta. Uspešno je svoje izobraževanje zaključilo 39 učencev. Na skupnem druženju ob kosilu so ugotavljali, da se je v šestdesetih letih veliko spremenilo, šola se je razvijala, pridobivala nove programe. novo o^nizacijo, ime... še vedno pa je ostalo enako poslanstvo, čim bolje izobraziti mlade ljudi, ki vstopajo v to šolo. Kljub tolikim letom so spomini na šolske dni še vedno živi, so zaključili gostje na srečanju, preden so se podali še na ogled Ponikve in Sloma. MIHELCA ROMIH »Kožuhači« na delu Pred kratkim se je zvečer pri Kompoštovih v Podgorju pri Letušu zbralo kar nekaj »kožuhačev«. Tako kot v starih časih so da so domači poskrbeli za pi-prišli »kožuhat tursco«, torej jačo, vino in »tovkec« oziro-konizo, potem so jo poveza- ma jabolčnik. Za veselo razli in zložili v »štante«. Seve- položenjesta še dodamo skr- bela harmonikar Klemen Jelen in Urban Jager, ki je pel stare pesmi. Vsi »kožuhači« so mu z veseljem pritegnili. Ker se jih je zbralo veliko, so delo hitro opravili, potem pa Jih je v topli hiši čakal golaž. Okrepčani so peli in se veselili do zgodnjega jutra. Razšli so se s trdnim sklepom, da je tradicijo >»kožuhanja« ali ličkanja, kakor je komu ljubše, treba ohraniti, saj je to lep kamenček v mozaiku naše kulturne dediščine. TT Večer ličkanja Takšni večeri, kot smo ga preživeli pri Krajnčevih v Vojniku, so danes že redkost. Zbrali smo se pri »ko-žuhanju« koruze. KrajnČevi imajo namreč ekološko kmetijo, zato koruzo pridelujejo kot nekoč. Z ročnim okopavanjem, lomljenjem in nato lickanjem, ki je že včasih bilo najbolj prijetno opravilo, kaj šele danes, ko je to že prava redkost. Zbralo se nas je oko-li 30, (udi nekaj otrok se je pridružilo, in pričeli smo z delom. Skrbna gospodinja Slava je ves večer skrbela, da smo sproti poplaknili prah iz naših grl ter da smo se tudi ogreli. Gospodar Pavli pa je skrbel, daje šlo vse, kot je treba in pridno vezal koruzo. Pri vezanju so mu pomagali sin Mitja, ki pridno stopa po očetovih stopi- novitednik njah, sosedje in prijatelji. Kmalu smo začutili, da je družba ta prava in oglasilo se je petje. Ob petju, smehu iiî z delom pridnih rok se je kup koruze na eni strani hitro manjšal, na drugi pa so nastajali kupi »okožuhane« in lepo povezane koruze. Otroci so pridno zbirali rdeče stroke, ki so bili namenjeni za okras. Po končanem delu smo se še dolgo zadržali na toplem, ob bogato obloženi mizi in z občutkom, da smo opra\nU veliko delo. smo kar pozabili, da je treba domov. Vsi smo bili enotnega mnenja, da se drugo leto zopet vidimo in upamo, da bo pri Krajnčevih še dolgo takšen način dela, ki bo ohranjal stare običaje, poleg tega pa bodo skrbeli za dobro in zdravo prehrano. IVANA KOS www.novitednik.com Vesolo tlniičina v Podgorju SOPIS OTROSkI ČA50F>I5^ Kako se gasi Prikaz lova na ubežnika Prometna varnost -z glavo na zabavo S preventivo i mi akcijami za izboljšanje prometne varnosti otrok se v šolah uk* varjamo že kar lep Čas. Različne pobude prihajajo iz državnih ustanov» ki spremljajo izvajanje, oskr-bujejo šole s plakati» z ru-dcami> s slikovnim gradivom. Učenci so bodoči voznijd, motorisii in ostali udeleženci v prometu. Po listem, kar vidimo na naših cestah, so v prometu aktivni že udeleženci nekaterih večjih preventivnih akcij v preteklosti. A vendar lahko rečemo, da je osveščenosti za strpno, varno in previdno vožnjo vse manj. v šoii Primoža Trubarja v Laškem se zavedamo, da je treba čim več različnih konkretnih idej, različnih dejavnosti ter prometno vzgojo medpredmetno povezati. Svet za preventivo v cestnem prometu je v naši občini zelo dejaven in njegovi Člani sodelujejo s šolo pri vse več akcijah v zvezi s prometom. Letošnji 15. oktober je bil dan z veliko prometne vzgoje na različne načine in z zanimivimi izvajalci, saj je bil v naši Šoli že drugič tehniški dan Za večjo varnost v prometu in Z glavo na zabavo. Cilj je zdrav življenjski slog, pri če- mer želimo hkrati opozoriti na nezdružljivost uživanja alkohola, drog z udeležbo vpro-metu. Brez odličnega sodelovanja poiicistov Policijske postaje Laško, policista Bojana Šipka, ki mu je uspek) zagotoviti sodelovanje dveh policistov konjenikov iz Kamnice pri Mariboru, policista vodnika s psom (lov na'ubežnika sta vodnika s psom prikazaJa na ograjenem igrišču Šole Debro), predstavitev ne bi bila tako učinkovita in zanimiva. Učenci razrednesppnje so si ogledati lutkovno igro 113 v telovadnici šole Debro. Predstava govori o potencialnih nevarnostih, ki prežijo na otroke vsak dan, pri čemer učencem ponudi kot možno rešitev tel. Št. 113, kjer jih vedno čaka prijazen policist. Akcija je sestavni del programa Policija za otroke v okviru ministrstva za notranje zadeve. Učenci od Šestega do osmega razreda so poslušali predavanje Učenec - udeleženec v prometu ter kaj storiti ob prometni nesreči, prometnega policista Ljuba Poglajna, urili so se v spretnostnl vožnji, kjer sta njihovo vožnjo nadzorovala občinska Člana sveta za preventivo. Učencem devetega razreda pa je bila namenjena delavnica o prometni varnosti Mladost naj bo radost - tudi v prometu. Delavnica obsega vsebine s področja prometne varnosti in prometne vzgoje. Raziskave namreč kažejo, da je boj za vrednote v tej ciljni skupini mladostnikov še kako pomemben. Dan pa se je za vse učence končal na zabavi» saj so jih dodobra pretresli zvoki idtarista Petra, didžej Zok, artisti Sam Sebastian. Petra in drugi, Dvorana je utihnila, ko se je vrtel pretresljiv video dveh udeležencev v prometni nesreči. Prireditev Z glavo na zabavo s svojim vzgojnim delovanjem, z množico nagrad, aktivnim vključevanjem učencev uspeva obdržati mlade v nenehnem gibanju, vrvenju in Živahnem vzdušju. Ideja o zdravem načinu preživljanja prostega časa in zabavah brez alkohola ima že veliko podpore. Upam, da smo uspeli v to prepričali še več mladih. Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu, posebej otrok, si moramo nenehno prizadevati prav vsi. IRENA NAMESTNIK. OŠ Primoža Trubarja Laško s pesmico do glasbenega kotička Družbi EngrotuŠ in Hen-kel Slovenija sta ponovno združili moči in pripravili dobrodelni projekt. Tokrat bosta uredili 20 glasbenih kotičkov v slovenskih vrtcih. Družbi sta organizirali nagradni natečaj in k sodelovanju povabili vse slovenske vrtce na eni strani ler potrošnike oziroma njihove otro- ke na drugi. Tako sta otroke v vrtcih pozvali, da skupaj s svojimi vzgojitelji napišejo pesmico ostalim malčkom v slovenskih vrtcih. Med prispelimi pesmicami bo komisija izbrala najlepših 20. Enote vrtcev, ki bodo prijavile najlepše pesmice, bosta družbi nagradili z ureditvijo glasbenega koUČka. Najlepšo iz- med njih bo glasbenik, član komisije, tudi uglasbil Glasbene količke v izbranih vrtcih bosta Henkel in Tuš opremljala vzačetku prihodnjega leta. Sicer lahko v nagradnem natečaju sodelujejo tudi vsi kupci Henklovih izdelkov v trgovinah Tuš, BA Najmlajši iz vrtca Bra-slovče so se v mesecu požarne varnosti odpravili v Gasilski dom BraslovČe. Najmlajše je pričakal operativni Član in istočasno tudi predsednik mladinske komi- sije PGD Braslovče Damijan Sorčan. ki. jim je najprej pokazal gasilski dom ter vozila in opremo, ki jo ima društvo. Pokazal jim je tudi, kako se pravilno gasi z gasilnikom, otroci pa so tudi sami posku- sili pogasiti ogenj z gasilnikom in z napravo, ki se imenuje vedrovka. Na koncu se je pet malčkov obleklo v gasilske obleke, potem so izvedli skoraj čisto pravo intervencijo in pogasih namišljeni ogenj. Nad obiskom pri gasilcih so bili navdušeni rako otroci kot tudi vzgojitelj in vzgojiteljice. T T Najmlajši iz brastovšega vrtca, vzgojiteljice in Damijan Sorčan Gasili tudi najmlajši GasUci DobriŠe vasi in PetrovČ so v goste povabili najmlajše iz vrtca in učence nižje stopnje Osnovne šole Petrovče. Tokrat so jih presenetili, saj so na dvorišču pred gasilskim domom postavili hiško. Skozi okna so sikali ognjeni zublji. Najmlajši so »požar« hitro pogasili. Gasilci so jim zatem predstavili opremo, s pomočjo katere opravljajo svoje poslanstvo. Kratko druženje je bilo za vse prijetno. Razšli so se z željo, da se v naslednjem letu ponovno srečajo. TT Brezplačna rekreacija za mlade Aktivni šolniki - Šolsko Športno društvo 4. julij za otroke in mladino je med počitnicami v okviru projekta »Hura, prosti čas« izvedlo Športne dejavnosti v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Ce- lje na Ljubljanski cesti 17. Namen projekta j e bil. da se mladi rekreirajo. Dejavnosti so bile za vse udeležence brezplačne. Projekt sta sofinancirala minisu^lvo za šolstvo in šport in Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. V okviru Istega projekta bodo športne aktivnosti tudi med božično-novoletnimi in zimskimi počitnicami. Več na spletni strani društva: http : //www2 .ames.si/'ces-port/ IL Pťenosi, oddajo Ponedeljkovo športno^poldne (] Šport. t ^ . iščemo topel dom Prenovljen del zavetišča Pozdravljeni, ljubitelji živali! Čez poletje so se v zavetišču dogajale gradbene spremembe. Prvi del starega dela zavetišča smo namreč prenavljali in posodabljali, dâ bi bil talcáen kot novi del. Notranje bokse smo podrli, na njihovem mestu pa sedaj »stojijo« kuhinja» skladišče in 2 nova mačja boksa. Zuna? nji boksi pa so bili prejâ* nji teden dokončani do te mere, da smo lahko v njih naselili naše kužke. Boksi so sedaj-op remi j e-Di z novimi plastičnimi vrati, praktično mrežo, ki ločuje kužke od obiskovalcev, v notranjosti so po steni položene ploščice, da pa se bodo prebivalci prenovljenih boksov videli tudi ponoči, smo bokse opremili tudi s stropnimi lučmi. Sedaj manjkajo samo še kovinske lopute na vzvod, ki bodo prekrivale izhod v zunanji del boksa, kjer kužki opravljajo potrebo. Stene hodnika v prenovljenem delu zavetišča smo odeli v toplo oranžno barvo z dodatki vijolične, tako da je tudi ta deJ prijeten že na prvi pogled. Kužki so zadovoljni z novimi boksi in se v njih dobro počutijo- Za njihovo udobje smo poskrbeli z ležišči in toplimi odejami, ki jim bodo še kako prav prišle v prihajajočih mrzlih dneh. Za prihodnost pa imamo v načrtu §e prenovo preostalega dela starega zavetišča. Kako bo lepo, ko bo vse končano. Najpomembneje pri vsem tem pa je, da bomo to naredili za udobje naših varovancev, da se bodo pri nas počutili kot doma. NINA ŠTARKEL Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikro-Č i pira ne in navajene bivanja s človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, če bi jo muca potrebovala. Kontakt: 031 041 426 562 326 877, MAČJA HISA www.macjahisa.si ali e-mail: ínío^macjahisa.si Sem Í6st$ríli2iran8 psička in to pri 8 rnssacih starosti. Ker mladičkov hI ne bom nikoli Imela, bomvso svojo ljubezen podanla bodočemu lastniku. (Lucy) Gmek inTaša, stara 3 mesece. Iščeta skupen dom. Ne. jez pa ne bom plesal. Nisem ravno plesni tip p$a, ampak bolj ígrň. Se rajši kot igro pa imam sprahodo ter dobro pasjo in človoŽko druSio. (Roksi) Uradne ure zavetišča Zonzanl v tlarmovcu pri Dramljah: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; spletna stran: www.zonza-ni.8i; teleíon: 03/749-06-00. Joj, tale povodec me je pa pošteno prestrašil! Še nikoli namreč nisem bila na tej čudni vrvi, a bi se kaj kmalu privadila. Potem pa bi s svojim povodcem hodila na dolge sprehode. (7579) ZVrrOREPKINA AKCUA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odslranjtvanje zofantça kamna 2 BREZPLAČNIH poUranjem zob Z9 uveljavitev akctjske ugodnosti prinesite v Zvitorepko te oglds Trpgrftlj^a 2. Ctijs IP3 *Wl 3M31 vAvwr.'tgrgpin si m No. dajmo... ErnJva-tri, dva-dvo-tri... Če pa vam dunaiski valček ne leži, pa vas lahko naučim tudi čačaca ali tango. (Luna) - it. 86 • 3« novembér 2009 - www.radiocelje.com zdravje - nase bogastvo Pljučna hipertenzija Vprašanje bralke: Mož ima skoraj 80 let in je ne-koč kadil. Pogosto je imel pljučnice, sedaj pa mu zatekata nogi, stalno je utrujen, zmanjkuje mu zraka že pri minimalnem naporu, tu-di ko počiva. Zdravnik pra-vi, da mu odpoved uje desno srce. To naj bi bila posledica kajenja, pa že 20 let ne kadi. Naročen je na ultra-zvok srca, zanima me ali mu bo ta preiskava kaj pomagala in kaj lahko storimo, da se mu stanje olajša? Ali se naj cepi proti gripi? Pljučna hipertenzija je relativno redka bolezen, ki je posledica različnih bolezni in se izraža s povečanim krvnim ciâkom v desnem delu srca, predvsem v pljučni ar-leriji- To je žila, ix vodi kri iz desnega srca v pljuča, kjer se zamenja ogljikov dioksid, ki nastane s presnovo v organizmu, s kisikom. Pri pljučni hiperlenziji postanejo žile, ki vodijo v pljuča, vse ožje in slabše prehodne, lahko pa se tudi zaradi sprememb v pljučih njihovo število zmanjša. Če hoče srce pretočili Icri preko pljuč v levo srce skozi manjšo površino žil, mora povečati pri- piše: prim-JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog tisk. Zato se tudi poveča delo desnega srca. Id je zaradi tega dodatno obremenjeno. Z leti in z oženjem žil se delo desnega srca izrazito po-večujein na koncu lahko takšno srce tudr odpove.Tako predstavlja povečan tlak v pljučih velik in resen problem. Vzrokov za nastanek pljučne hipertenzije je veliko. V pribii^o 10 odstotldh vzrok ni poznan> vse bolj pogosto pa je vzrok v dru^ boleznih, rudi v toksinih, kemikalijah ali celo zdravilih, ki okvarijo žile ali vezivno tkivo žil ali pljučnega parenhima. Poznani so različni dietetski pripravld, konzervansi» kokain» methamphetamin, različna vlakna, iî vsebujejo azbest itd ... Vzrok pa so lahko tudi prirojene srčne napake, bolezni vezivnega lidva, pogosta je pri imunodeficitar-nih boleznih kol je HI V (AIDS), pri kroničniii boleznih jeter, je lahko posledica kroničnih motenj v strjevanju krvi s Številnimi pljučnimi émbolizmi, prav tako pa rezultat pljučne fibroze, Lahi«) je posledica bolezni srca, pogosto je posledica kroničnih obolenj pljuč-Vzrok je lahko kronični bronhitis, astma, emfizem, intersticialna fibroza, kronično izpostavljanje visokim višinam- Se pa žile okvarijo tudi zaradi delovanja različnih parazitov ali vnetij. Čeprav nam lahko zdravljenje izboljša težave in prognozo, bolezen postopoma napreduje in vodi v odpoved srca. Diagnostika jasne bolezni težka. Že sama simptomatika oziroma težave vodijo v postavitev diagnoze. To nam potrdi tudi povišan tlak v pljučni arteriji, ki se relativno enostavno izmeri med ultrazvočno preiskavo srca. Zdravljenje pa je direktno povezano z odstranjevanjem vzroka! Tako jepotrebno pri ponavljajočih pljučnih em- boHzmih uvesti antikoagu-lacijsko zdravljenje, Pomembna je tudi sprememba sloga življenja, ki zahteva določeno mero počitka, zdravo prehrano z veliko vitamini (sadje, zelenjava) balastnih snovi in malo soU. Izogiba naj se stresov in nenadnih obremenitev, predvsem pa je potrebno opustiti kajenje. V uporabi so števibia zdravila, ki širijo žile v pljučih In tako zmanjšujejo tlak v pljučni arteriji. V najtežjih oblikah se danes že opravi tu-di presaditev pljuč in srca, vendar se prej odločamo za trajno zdravljenje s kisikom, ki se izvaja tudi na domu. fz vsega navedenega je jasno, da je potrebno, da se pri vašem soprogu opravi ultrazvok srca, menim pa, da to ni dovolj, da bo potrebno opraviti tudi slikanje pljuč in srca in meritev pljučnih funkcij, v kolikor jih Še ni imel. Iz vprašanja ni razvidno, katera zdravila že dobiva, je pa prav, da se ne obremenjuje, da se izogiba infektom, priporočljivo pa je tudi cepljenje, pa ne samo proti gripi, temveč tudi proti pljučnici. kuhajmo skupaj Ker se bliža martinovo in bodo gospodinje pripravile vrsto jedi, ki spremljajo praznik vina, smo v oddaji Kuhajmo skupaj, ki je na Radiu Celje vsako sredo nekaj minut po deseti uri, tokrat predstavili recepte za pripravo martinovih dobrot Nekaj receptov lahko najdete tudi v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj. Dušeno rdeče zelje z jabolki Sestavine: glava rdečega zelja. 3 jabolka, čebula, limona, olje, žlica sladkorja, česenv I del rdečega vina, začimbe (sol, lovor, klinčki, cimet). Priprava: Zelje na tanko narežemo ali naribamo. Sti- snemo sok limone in ga polovico nakapljamo na nari- bano zelje. V posodi na olju prepražimo sladkor, da po-rumeru. Nato dodamo sesekljano čébulo. Ko ta poste-kleni, dodamo zelje, dobro premešamo in dušimo. Ko se zelje duši, naribamo jabolka ter jih pokapljamo s preostalim limoninim sokom. Jabolk ne dodamo takoj k zelju, ampak šele, ko je omehčano. Ko se jed duši, jo zalijemo z vinom, posolimo, dodamo klinčke, lovor in sesekljan česen. DuSimo še 20 minut, pri čemer zalivamo z vodo ali jušno osnovo. Ko je vse omehčano in podušeno, postrežemo! Česnov pire Sestavine: česen, krompir (razmerje med Česnom in krompirjem je 1:3 ali poljubno), maslo, sol. Priprava: Česen oiupimo ali ga z olupljenim in na kocke narezanim krompirjem skuhamo kar neolupljenega v slani vodi. Kuhamo do mehkega. Odcedimo. odvečno vodo, dodamo maslo in iz krompirja in česna naredimo pire. Če je pregost, ga zredči-mo z nekaj vode, v kateri smo krompir in česen kuhali. Postrežemo z mlinci, rdečim zeljem in Martinovo gosjo, raco ali s piščancem. Qo IS. il. 2009 izkoristit« do 20% popust». PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ^ C3m76Ul 01/23 29 2M _ C ' 04/2S 2S m - "k radiocelje '9S.I 9S.9 10OJ 90.6 MHs ii p' rožice in čajčki Piše: PAVLA KlINER rina (Rosmarinus officinalis], slezenovca (Malva silvestris) in robidovih listov (Rubus fru-ticosus), ali pa iz žajbija, poprove mete in grške^ sena oz. trip lata {Trigonella foenum graecum). StiSki >k6a30ub)(a,ciei0ttllcas, fl ií3bev. mi.2d0i: thmiam iSL 0u2&ll ohea pqíutm. aumujm sna ( 3279 uú(0 boueoa ' leba bmiia. boucen u HESev. 7.1ií08i: ncnum u, onúu bdeu ncuiia. prooajalfc mîm41 pmamřt mdvm nmo bab n ikwha u & potjui v buoqh TOUM • H/t flOLUA v TBiím AU si%2a v eui niFMM H ntauE n^ ■ rvu umniv: MOCEN CAS. 12 HQECEV, 7.1IM mPHW TO^ ZA naww K mcimA fiia ■ll9(E1VUCl.flínU 7/A. (un») 7 NK» TOPUCE UKIIIIOZIIUI ~ OQAVECBftCZ POKUCA utaktf • hà' íOte ■ wrmtov v 60171» soi uiwirittstbdba jeb. oouúm bks. hitjor Sl^fUA m ufáa FVIAS UeSUA ip. BOCNA b. s42 OAMOIAO M2ENn5TROJNl$nM mtsn usrnsubm^ wt muaue haux lagffwlmta kakdvkti v pkuvomn mcsu, (im TiSHLWUE univosn mou movo^ swnuaue umen mefon natebauk remc^ mRfwrmi^is&mMklmfMUimnjti VKmjauiiíiktBmnníSN(mnaai.9aiA coot» Ctí, u iftSEcn. SI LM fttii • nninDBftA acASHA mi mazvooNJA eíiavwbwmjh isa IDV. MKOWA U. 1330 NOZIU! Mi SLOVINSKÉ KOWJICE IR BAZmAMi nsnw OaiMIII MEST UE iCMTJUR PR] csuit VARUC VMS • PfMAVUAU NAIBtW k VAfl wa jmuu. SWJAAH inwoi VARAUA PO raNudoi pssTomi izvAJAiu BOKU ttCau ;vuov II onm nnv z BRi&ua ^ au6ii ^ 1i^l,200S: TAM PLAHIA ntawnw jcv: oao. njwm nu SEVWQ 41A 3?:^ puuMA m svn SttDNJA fOKUCNA IZOeWBA (vůbovnwivluheniuw ^ZA PnUfTJt OGUČaCAi t2 NESECfV. 7.11» tuku hl gaím tvmu u sran« aiu. KAâEW0UtA7SattlMB8Ql SRCOfUA SnOHOAA AU $P10$NA IZOBRAZBA ucuwvvlkoeimntsiqjcv^am l^tw ■ ZAJILRlCn lUbm VBOl^ IF60VW ■ ^rnm BJia KNfUUi ]2E1lJUNiUA.0E»IIM •ffHHMMl£C PmUAtK H/l0EUiHAMSAJNllfi0SSTRAWA H. puhje mí SORIRAUl flASA: DlUtet ĆAS, s «SCEV: 7.tlin; OH OUOÍIÍ HAMT OB.L: D» »OGSIC HAKI OJIfl. tanM. OfWUKDVA AKA TL OOKTOH lEMINE ZBUMK TUtiRE AU 0BtIÍKI3 NSnNE • OBJ) v SPltiRI AWJUn ZO SORM ■ OEÍtMA SUttA. DRDtei CAS. 12 iitsHïv, nBuvrrvtfi DON Suruun. EmA lâha OtBSOTllfM 3 & 9Z3B SOTJUI TdÈSm toE HTODK AU RIKAIGt N/t OEIB V Sftsd» OSPUZDUI] m o(2iinu auŽBA KDOuàir jm ZEAAVfnW m SUfUA CESTA IfORA onmmdiia 31 sad^sruitt ue imtđUE Plti jelžjt ElflCmOWOlMI vzndBTAiB RA mm n PI jAnosA oia i^ opatvuAUvafivziiolFVAuin m) ^mt&t CAS. 2 KSECA. IIÍÍOR jAsnsim m. piinooua w aiu u^ 1/ft po(«^ u^ltamipodput HICZ£fl nsfi» siiinvc. H^ mo« nnnvt oeuia CAS. b iEaEv.B.ii2oaa: fnzebio nun BH, daiua aosnit ip. sniuc koue d i 3» rka&ia SUIHA nilA STROKOVNA IZOBRAZBA VUUA E«ADei& v/l' VOOBUA OAOIKA pms» wjui omuau IDI vsa Pliïfln ooKuionN VOSŮM ^ t NUUfV. LllJSOt JUfUS TIKMNA, WVIBUA n nwivL BiLa Lift l/L nmAi uâE EKONOttSn TEHNIK PROUIA BAIBOlf mOAJll KAIASAU. IB&IU. wm. eao&STiMnANi: MEOOIOCEII £AI. Q.iunt» 0h2u nsfoném mnmiua n rmvwa uui. VIU9Jlir.B7CKEniVIUU KOMERClAUrr(VSi) pcveôn VDDJA • N/t IMA ncRCD itu aum HA usnouopnffUA srn ZA nsuvAu vsiajMUi s POZniVNO KAVNO ZAUBRILUL Sim ZA KORIKUI iuooluuisn ussA n fi pisusa nobemne fKMESÏÏTV! n SKW 2A SmUET. SRN U izbmZevau zAnsiEHH n Pi n sEomi OZ. fl itanUK pOMlE&k UUM. MU LI. sns u iHBT nnanvau pooaoca za uimu^E ziunio. SPIQUA emKIilA PDVECaIUA PniAJf BB ■ poastesidbi ZA zautiaon. u^fbezeh razma PROUU UBU&^VE u WBtOCU GOmaH IHALOV itíM&KSm 2A lafB» BOUVOUEffiBA HAÍHA POSaOttAMM u VAL» nicu u ffiOE^ UTUH ntun u TA OSOVOmA z BB^^ omif no iMMHAi siriiM KAis POiufiA spvni SnSNENSL NlfVEaiA KVALÍTTrO SUSA lASTKE BUG. ZKANia inAtt M om ANAUZE ufftíMtni pinO' n ?! M KflU» UIQKPE ZA CBUUA li IHC saicmK n RUNnnMBW Kadiiii UTi^^ PI. S»in ZA NE^ ANAUn naiMUUA PO 111 ntEOA&A um (7«UA Br ZB«A tu^ KiriAAIfW ZAIKAK PO GOBAVTmJH OOUl&ll CAS MMIUMU PKBOU. &ri2Bei^ iHSffS nOVMA. PnniBRU ■ Sn«TV& OM IA& T/B. PDOnAT. u^ i&stipodpu; OOKTm AIUOICINE SPCCIAUST SPIO^NE meolcne zdfuvnk srfoaust spuac au 08u2»ske jëdiqiie ' i^beio zakavnikaorulmsis w vlodc hcocbti ooíj3ísi ca& i? kffssov. 7.1lifl& zdravs^h bom kau pa jeliwl ceuw cma 11.3M Shaiue p« ífiíah UEVEUMJE ~ $fvlua vq1ja • wt qsbm vmh u vq1w sncjk nuín cAS. b KSESv. 4.1 i.»ok svft polufii za TO UUCA JAMU MHA n A 3320 VElifUE FRIZER hm • nm2du ■ oetfia reizdtsu 1idx ÛJI Cas. 5 icsEEEV. 1 i.iiiK Aitiuj WTO sdia. a.ao. VEUUi TIR HUWSÏÏ k 229 VEUU natakar UIAUÍ H/lUBCAUPVVZElUPUAanumnZA Tfiinun « TOOUO. pNPmiA 01 RAzneuA PUACO * vms za sefwuui pibpmia poet v » ms 2a n^KžBauzHu. sBVfuapnbUAui£oaRiim KE: NEOOUlCEli Cas. lanm eOSTďl mliït hamu qstimsmk panïïakxa ssia u. u2đ VBiUE prffilajaacc nauna v r ss^abi . ivl tooiua tostiu« edock svmmiue sirumu sub u ubuusst pmouiua ^ motel ck 1.11 joob: nfru 1k0v» qtu2&adjl.liwat3000aue srmi6ik moumfc • opmu ukKnnfOAOfiutEMA-ramtmjinM-kimuje biau 2 v)u6uu» zlau bi sdímaiu^ noDAjtfiH nomu n ími&A m puciAji BUKA IZttlA laAllSn PSVZaOLUA SPftEM GDPV> HH RALO& jn nXffRIMIIA ■ OPISE WWI eua ZA oommd ■ uuniiao uaumizqa bufio. tt czr06 tKmanmmmmmvtMiBiisvM um ZUK ■ UHINUfU (Kilim ZlJJtt OCU^ CM. 12 HESECR U.!1.»BS;1QtfTUSXAZAEnftAk£&U OOUU. ZiUL Nfnâ 7.332s àlSlAKJ VmRlNARSn TEHNIK VfIEItMi«n AS^ ASCTIUn DIABUS^ 2AAVUCWU lUUH 2rm PONAU P4ITMJAUI] KKT n HAVinif vnUlKAW IMJA LWMTWUSni ^ sisnto (MAtiïïliâKA, HaiAIAQÍKA, 8I0IENUSU. antíá[A] AssiMm qpbavuami VSB( vicrn«. VnmiM M IQlAPCVIinH fflU8Sl3H ZACIH. OfŮ 2IVAL 4 BDUléa âu. B ttaov, 111 JOBI rOnXA • ŒVTEH ZA ZMMJEUE 2NAa NU]) MAIka SAHosroMi Kvrim. nniiíCA A SIS můu IMIVbUlKlNI opiohiram ekonomist sAamMuCunvauA Hl wEiu luCuvrn srn JN iQiniaias ZA mi« Hwo^^ posuMM DUU. Mmoíai CAS. ejliM A^ RiïVL DJJL LOHMCAIB C. U» SahAAJ ue íalec owvwéotma izû6razba raH02U l&A v PDMNí PEU «UW IN POW^ kia v puiFi. oouúi Cas. n hesecev. ztiiw omtkiaiažauc PONd v UHUl • POHOCU UnAlJA ' WW PSSOBE. fmAVLlAUA OBA V KMUL fWtAVASOlAJ: REDftflCEM Cas. l&iUW: AlfRW ZVONE STOMM tí. œm» inai líOMAiL BiMSu osTA II kit f^vsaviuski bojh v02nk vozm nivseiECA vozu ivt pvviiz u uzvoz nm ftA n BUONSCH, KOOIBCU 11.11 JOOS: WŘm 9UĐ» PttCff m (AJCA IVAfH IBAlUet 1331B im strojmk&Unae mehamzacue snoabk lEbS 6UM81E «kuqacue H/2: IZKOPI WA KMiAiuiuE iiAOEiniai iBttm loeií^ 1i.1l70db: ttauoi gmqbod podjeik uul laxa IVAHUUJU&I,33IS2AUC NATAKAR IIAlAKAfl N/t S!ltíSA PUAř v atSIHSXEN IftAiil [im6AaOGU)CE)lCAS,3KSEa, EIL2I»;HAUIV Cr TitSOVlIU RA OSEU W OSiKNCt MZ iN ivaz OM^ SP0CÍW1UUJ3123SIPSEVAU( KUHAR 1wek N/î ffímA IK PKA PI& teb OSTAU MlWf z nua. vzldevuk auhiiu ^ mtfmotw nh&hlsr m]tnvirmmM?i!aik?taMmumin zem aflwa. nalf wsiwcl* noiía Cas. s hsesv; 7.11 jm: u. GttSflIlflW. movha. stimtvi OilJI. bruun«2s.S14ttASlOVtt PEK na oaraoicsTiiv2iMxu N/t ZAKsmTA mjkovan;! testa peka otuna. pmqimu. kdnfi» nftwfc BOUCa Cas. 24 WOCEV. 7.1 I.2BS; ftusna posnuKA. pftatvokia. rwovina a usmra o.qjl mssm/ÁcmAitmnmM dciovhteiaptvt smvw lERAffVT • u/l UATirMRJE M FfirUVA TEH IZVAJANJE Daovw ÏÏMPEmUH nOffTlV. IZVUAKS SmUAAE ■ ANAU2A UÙUn RMOONAUE B Zit posun« oaovNE teupuc izBaowiuE pnxiuiu nAMVAlU V BBOV« Pwas M SPfaiUIlU AJEttVE-BA KAPtflKA' OOIO&N &AS. 12 ksisv. 4.ll.?ltt OOBI «lu tWM 6M0VJI P8IHtV0 4 A 33« lUEC GRADBENI SfHMK BluoeEM oanvoaiA N/lvrnuacMNAMU^ bđu kazracjaui klowe su. m/uům cas IVlUBtt bundk siadiao pouetjc ojio. ouu hrAWaiJtAHJCKX334lUK miimiwm^fstaak wt^fsmmoMhsH sukia bfwue nmm isao&i cas. nwmt mimim COSmSWTEHHK nAtt iWVSmSmXUMW M/2;RUHAARHW IMEVMl KD9L A lA CAfllE. CAIEMK: «aOU^ CAS. IBil.ZD8t AKWZVDK $tOai4Ui If. SOnUE-lfflUI tmwi ffusKA osiA la 3311 Umm v saviwski OOUK komroaim UliesmjNI fflDOAliSI N/t Z8CA n UKJAIRF» HAGUE 0 nmUMI u NOdN RASNAJ» IZSIKOV 2 HWAh ZA VECJE WORABNIKE. SESTAVUA ponuok. pm&iiUNE, praunâu ZA prdoajo IN hdita2o 00 Vf&NE V nnUSTU Ui euUA OOEK IV QMH NA QUBTU. SE řKAlA IN ShffA fkook II PSObU IN WMAâ INRISimiSI» IK BAIU^IN vw ZBM IN URCJA POOARE 0 Uinma ZAttW n NAU6 JH. OCAOČA RIU ÙN ■ OVESBD ElINBfTOT ZA nTAk HOT TUB nu ddbavl honaï n pinem ftoom bm I* VZMJUiE srm s STIWRAMt «tOCER 4.1121ft NATJAL HOVTAŽA ZAHWAKJE B pm» VANJE UO. PERffitE m & FflRSvCE. PETmb lis B, mmbovct rreOJNITEHMK KiofiAVUKi.. »0 NA pmtumMxu/imo rasenisu whawbiii 6vauw ■ in^ AN CEVL SUn^UNQ OEU V ViU PfOZVOBIW RK V IHU$ntUSH ON AMIVSIQ GDZr. NTO u.iiHn; ROW vůsmm íía. 2/m m 6uxu n taibínic INŽĐHflSUOBEM^TVA vdluabweiïa h/tvttđmbcrvajaueoe^ bisca. nemucen au, ti.iijoos: mww bkadsoo POOJÏÏJE OJLfl. liuuivubsiinaab l 33IB žalec JM&NIRCTROJNthVA VOUA KDMNARSE ODAVUS vđooc. PlAWtA-Ul «GANQKIUUE IH UZKiUhïJE flOA NElUCiCEN ití, 9.11.70» AfUSI PKHZraWA M TBGOVINA m. mitav&masdipenov6 ©wDtednik e»we*tlq,mipttàii*eira iiair«9at«cinimf ,<-< ' nmMU Nowga tedniica boste naroCtiBhg ugodnosti • S'Ma^oiÈaM béîbed.'ln;6és|iw - ' ttfcortstW iKlttfuťuo t svo^ neroCftttiKi lauttco. naroCnBfco potožnico oziroma io»etnlmdokurTWitxxT> naročnika Noveoa tednika. MehtfcortAéeno mioUiiott se ne ppcncgcjo V ncnlednje letol ODDAM ZAKONSKO postelio ođdom. T^ifon MO 340-927. 4956 STROJI PRODAM raékodovani? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! TMKIOR lomo^nkovič 418, Mnik m. registriran prodom. Te^fon 031 796- %m X7 Liubijanska c. 7 fXPC Vrtnica) ftotovhma momi ' z: PRODAM RA2ZA&UU drvo no 30. mosoDo, pwlcni po ISO EUR/kloflro. Telefon 070 633-760. 4969 DRVA Pfwton. Tetef» (03) 580$-M5. š556 SUHA dfVQ, mriono, bukev, çnlw, pro-dom.T^on 03182^20. 410. PRODAM TVAMskNo, vSovrnjskidobii, 25 bn Í2 (dio, prodom. Telefon 547-1267.49$e KUPIM VIKEND, zi^nko oli po^, v blaím Ujo, do 25 b, kupim. Gotovino 50.000 EUR. îsl»fon03M0lM73. 4S70 HISO, Col|e okolico, lohko hidi v slabom stanju, kupim. Nudim pošteno ptoalo. T^fon041 601.555. aosa ODDAM OPKEMUENO mkonko ddovnko oddom v nojem.!elefon03039M97. tu9 V ŒNTStf Žoka oddom vnojem opmniiofi gosling lokol, približno 45 niMelefon 034) 399484. Ž152 SKUDISOII prostor a& ^ostof zojirâoi-r)oslr>o obrt, (k cesri Ardin-ljubecno pri Celju, približno 30 m^ in porkirme, do-iem vnajem. Telefon D412624)63. 4994 POSLOVNI prostor, približm 30 m^ zoroz-r>o dejovnosi, ob Moribonki cestt v Celju, dajemo vnajem.Telefon 041 523-295, 041 262-063. SeiBjt Ai spmM ksa «Auf» ksa M lIMjtt. ttlMl! PrNaJt «ftlilnsMh In MfMib f imbles» d«0«0i« Lahov Graben S« Jurhleíter KUPIM ENO ali dvosoboo đDnovan)ev Ce^ kupim. PloôlotaM.Telefon041 601-555. 4864 KUPIM STARO zidiM opoko »hojnšlogar« bpim. Stara bruno prodam. Telefon 04164V 3B5. p ODDAM SrANOVAMJEvCelju,?odlipomi, 45 m^ opiomljai»,oddam.Telefon 051 351-676. p (NOSOBNO stanovonje oddom v Celju. Tele-fon041 726-516. 4877 PRODAM KUffSRSSUSCH, hbdilnik, stw^ik prolni s^i srâlm stroj, TV, sedežno, prodam. Telefon 040 869-401 4d8i 80}L£R no trdo (forivo, zo kopalnico, v z»lo dobrem stonju, prodam. Telefon 5793-055. 4973 PRODAM KRAVOsrneniolb, brejoB rnesecev, 3. teb, prodcm.TelefonOSl 680-372. đ^ei DVE fMd s^nKiHj, sMrf 14 dni, prodom. Telefon (03) 573-9356. L450 TEUCO vmeiHolko. brejo 7 mesecev io kn^ vo, brejo 8 mesecev, prodom. Telefon Mi 212-555. L461 KOZE z mlodia oli brez in sornxke, store 6 mesecev, mekne posme, bursko mlečne, pfodcm. Cena po dogovoru Telefon (03)5777-291. 4066 TEliCO, brejo v 9. mesecu, posna in race, prodam.Telefon041 951-092. 4975 HITRO NAROČITE mm Dvakrat na teden, ob toridh in petkih« lanimrvo branje o zhrijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. PoštDd dostava oa dom. V prosti prodaji stane toricova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk oa mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih ogtasovi do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« IJiV^il;» «"diletnik2009 m^ r^ prilogo TV-OKNO! ^^ ^ ' * Vs* peteà 48 b«imih itmi tekvirijskega sporeia * iMim Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA \m in priÊmek: Kraj; D&tuni rojstva; Iflica: Nepreklitno oaročam Novi t«dnik za najmanj 5 mtsdcav podpis: >rr£KC d.ox). bo podslk? uporabljaj &amozB poti^ naročoi^e Novega ledoJta ZAHVALA Ob i^ubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in brata JOŽEFA FRANKA (25.2,1935-22.10.2009) se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sose- dom in župniku za opravljen obred. Vsi njegovi Dramlje, Kranj 4d76 BURAGA UÚO pl9flWitokQ prodom. Ceno po dagovoni. Telefon 031 B18-S72. KOKO^ nesme, lo nesejo 6oo leto, ugodno prodom.Telehn051397-9fl2. 49$s ^Teniîrî^oîfîdovaînîca^ ZAURAN^E zd vse osamljene 03 031 SOS-4195 TUlCO HI zakol, ston 26 mettcev, tezl(o prek 400 kg rn bikco, rezkega prek 200 kg^obob/rt prodam. Telefon 04191S-826. 4963 Dve leti je minilû, odkar si odšel, a srce ni Se pozabilo, kako si (i trpel Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spe( snidemo. V SPOMIN VILČIJU KRANJCU iz Marijine vasi 12. JurkJoŠter (23.6.1918-2.11.2007) HvâJâ vsem. ki z iepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigace sveče. Žalujoči vsi ojegovi 4d90 Brezplačna 73 lenste do 46 let. Posredovalnica ZAUPANJI E 03 03f 330-370 BIKCA smo, slarega 3 mesece in telîâio símenialko, staro 4 mese6soodinl co caii 10 EUfl i9 ípfodí* poitnnaj. \ 1 Í2vodov knjige Kubarib buhye - vtažený! shranievanie in temnoyaeia tivH po can 7«d3 EUR za inod ^ (* poStninaj. | izvodov kflpge Zdrgyílna žalili^e. čaji m èajne meienice po ceni n EUR 28 inođ \* polinina). i PODARIM DVA lepo psa, staia 12 rednov, podarimo. Tel^onOSl 72W\. 4ô74 KMETIJSKI mmí PltODAM MO^ iz belih in rddćlh sort gfozdjo, v šmorsko vir^lonjskem ^aliû, prodom. Telefon 031S75-777. šsos OSTALO PRODAM pkttixa z zimskimi gurrunû, m gollo, prodom. Telefon 5793^55. 4d73 ZIMSKE gume Sava eskimo, s pkiliŠa, za peugeot 206, prodom zo 140 EUS. Telefon 031 772446. 4@82 m 264etna zaposleno, pošteno žensko zeli prijatdio. Telefon 041 248447; ogerKí-jo Super Alon. 4993 UPOKOJENA tfi preskrbljeno ženska. S3 iel, izŠenfjurja, želi prijarelio. Telefon 041 24^47; osemijo Super Alon. 4693 ZAPOSLITEV i K SOCOVtiUU vtibrmo Strokovno «ebo ZO obcosno delo v računovodstvu, s pou-dorkom no podroqif dejovnosti dn^jtev. Pogoj je poznovonje racunovodsluh oprnvil 1er tisposobljenosi za defo z računalnikom. Pisne vloQs^ejentamo do 18. 11.2009 no naslov: Društvo upokojencev Celje, Muzejski trp 7,3000 Celje. Informoflje dobite tudi po telefo-nu$41S-737aliOSl 346-737. 4991 KMdatom^uvibteo hstoSilnico poiliitfl na naifov: NT&RC d.o.o., Pieierawft 18.300Û Ctl)8 Oelo poteka v talefor^Kem stuOiu v Celju v dopoldanskem času. Nudimo fiksno in stimulativno plačilo. Informacije in prijave na tel 031 379-280« OMa^. d.o.o.. Uutfjana Ko poSle so ří moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mimo spiš. bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame IDE KRANJC iz Marí|iJie vasi 12> iurklošter {25.1.1927-24.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraiena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Se posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Polzela» vodji negovalnega oddelka Katarini in ostalemu osebju. HvaJa kolektivu podjetja Tajiun, gobarskemu druitvu Jurček Planina, čebelarskemu društva Planina in OŠ Planina pri Sevnici. Zahvala župniku Marku za opravljeno sv. maSo, pevcem, govorniku Daniju Doberiku za besede slovesa ob grobu, vsem praporščakom. Komunali Laško in Ivanki Bevc. Žalujoči vsi njeni 4990 Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garai, use zû dom in družino si dal Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala ue/iíca;eprarnmd m huda bolečina. A v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARUANA ŠUMIGE (1963-2009) smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost Številni sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Zato želimo vsem izreči besede zahvale, saj sle z lepimi mislimi in s toplimi besedami tolažbe obogatili zadnje slovo in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. HVALA za darovane sveče, cvetje, sv. maše, pisna in ustna sožalja ter denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Selič Amon, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, bolnišnici Topolšica ter sodelavcem in sodelavkam podjetij Intereurope, Aera, En^otuša, Remonta in Esitela. Posebna zahvala tudi sosedom Mastnak in Žvegler, pogrebni službi Guzej, ge. Srebočan za ganljive besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej Se enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 4997 DEMfTfosodevom izdelanio kakovostno m po zelo ugodnih tenoh. Ne zamudite jettnske okcije-znizone cefief M3Qrod, d. 0.0., Gosposvet^ 3, CeTie, telefon &41 77M04. n radîocelje .1 1003 90.6 MHi BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor; Srečko Šrot Podjetje oprâvl)â časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost ^âslov: Prešernova 19, 3000 Celje, leleion (03) 42 25 190, fax: (05) 54 41 032. Novi lednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1.25 EUR- Tajnica: Tea Podpeča« Veler, Naročnice: Ma|da Klan lek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR-SieviDca iransalccijskega računa: 06000 00267SÎ320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: De(o, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. tni-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica i&iormativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio(^nt-rc.$i. E*maU v studiu: info(?irđdioc«lje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, špela Kuralt, Rozmari Petek, Ut^ka Selišnik, Branko StamejCič. Simona Šolinič, Dean Suster, Saška Ttržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje ogUsnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske slontve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejií Marketing: Zlatko Bobinac, Voiko Crabar, Viktor Klenovlek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po eleki. poSii: agendja^^nt-rc.si it» 86 - 3. novembar 2009 m iààà Skrojila sta si dolg in srečen zakon Elizabeta în Franc Podbre-gar sta 17. oktobra praznovala zlato poroko. Prav na ia dan pred pol stoletja sta si obij ubila večno zvestobo, zaobljubo pa sU tokrat v dnižbi svoje družine in pri* jateljev obnovila v cerkvi sv. Duba v Celju. Civiliia poroka je sledila v Zrečah, kjer je zbrane pogumno spremljalo jesensko sonce. Ob prihodu jih je pričakala folklorna skupina otrok, ki jo vodi KD Skomai)e in katere Članica je vnukinja Blažka. Civilni obred je vodil Beno Podergajs, ki je z izbranimi besedami ob spremljavi citrark dogodku da) pridih žlahtnost). Sledila je zabava v hotelu Dobrava Term Zreče, kjer so svatom z goslo-Ijubnosijo in s strokovnostjo pripravili nepozabno doživetje. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Mikola. S pri-sotnostjo sta jih počastila tudi zlaioporočencema priljubljena pevca Adi Smolař in Majda Petan. Zabava se je zavlekla do poznih večernih ur. Franca oziroma Pranja Pod-bregarja Celjani dobro poznajo. Njegovo življenjsko pot je krojilo odraščanje v krojaški delavnici. Oče ga je kot naj staj^ šega sina predvidel za svojega naslednika In tako je Pranjo na svoj 14. rojstni dan pri očetu začel vajeniško dobo. Ljubezen do krojaškega poklica in ročne spretnosti, ki jih je imel, so pripomogli, da je kmalu postai odličen samostojni krojaški mojster, ki je šival za zahtevne, a hvaležne stranke, k) so znale ceniti ročno izdelane obleke. Leta 1955 je Franjo delo v krojaški delavnici za dve leii prekinil, saj je moral oditi na služenje vojaškega roka v Novi Sad. Ko je leta 19S6 prišel domov na dopust, pa se je zgodilo nekaj, Česar verjetno ni prič^oval. Z brati je rad obiskoval plesevdanašnjem Celjskem domu, kjer so bili postavni Podbregarjevi fantje po-gosto v središču dogajanj. Na enem od teh plesov je spoznal prikupno Elizabeto (Bet- Ko se »razhudi« kivi Narava se res rada poigra in s sadeži najrazličnejših velikosti in oblik posnema rudi prizore iz Človeškega življenja. Kot kivl na sliki, ki ga je prinese) pokazat Mirko JazbinŠek iz Celja. Zrasel je v Jagočah, na domačiji Zdov-Čevih. kamor se je omožiía Mirkova hči in kjer kiviji rastejo oa pravib brajdali. »Letos so še posebej legato obrodili in mnogi med njimi povzeli še dnigačne oblike Ukov in predmetov. Tlidi kakšna >žemljica< se najde vmes...« se je ra^ovoril Mirko. BS. foto: SHERPA ko) Majcen iz TYnovelj prt Celju. Vnela se je ljubezen, ki je preživela ludi mesece, ko se je moral Franjo vrniti v Novi Sad, kjer je do konca odslužil vojašld rok. Po vrnitvi domov sta si z Betko ustvarila družino. Poročila sta se 17, oktobra 1959. Leto kasneje se jima je rodila prva hči Nataša, šest let za tem pa še dvojč* ka Darja in Matjaž. Betka je po rojstvu dvojčkov ostala doma. Živeli so skromno, a pošteno. Franjo in Betka Podbregar imata tudi vnuka Blažko in Aljaža» ki rada pokukata v dedkovo delavnico in odkrivata skrivnosti v njej. Skrivnost kro-jaškega poklica pa Pranjo Podbregar mlajšim generacijam zadnja leta razkriva v Muz^u novejše zgodovine v Celju. V tamkajšnji Ulici obrtnikov skrbi, da veščine krojaškega poklica ne bi potonile v po2abo. Zlatoporočenca se rada udeležita tudi kakšn^ izleta, rada pokramljata z otroki in izkoristita proste trenutke za mnoga dmženja, za katera je prej zmanjkovalo časa. BA Čas, da pospravimo kolesa. ^ Marija in Alojz Jaraj s svojim sorodstvom ob bts«mi poroki na Venisah Ljubezen tudi po šestdesetih v soboto sla svojo ljubezen in zvestobo ponovno potrdila zakonca Marija in Alojz ieraj Iz Spodnjih Pobrežij v ot>činl Rečica ob Savinji. Svoj »biserni da« sta ponovno izrekia po 60 letih skupnega življenja na prijazni domačiji Vrbinovlh, z njima pa so se veselili hčerki Marica in Slavica z družinama, trije vnuki in šest pravnukov, prisotni pa so bili tudi Številni drugi sorodniki. Marija Jeraj - Felicjanova iz Nizke ter Alojz Jeraj - Vrbin iz Spodnjih Pobrežij sta se leta 1949 poročila v takratni občini Mozirje, cerkveno poroko pa sta sklenila v»cerkvi sv. Jožefa v Celju, kamor so ju peljali s kolesljem celih •50 kilometrov daleč. V eno smer, da ne bo pomote. Micka in Alojz sta se vse življenje preživljala na maii kmetiji, ona kot skrbna mati, gospodinja in kmetica, mož kol splavar, gozdarski delavec, »ftjrman« in delavec v lesni industriji. Vrbin je bil znan tudi kot strumen gasilec, še danes je najstarejši aktiven gasilski tekmovalec veteran, in udarnik pri vseh delih v vasi. Še zlasti pri gradnii vodovoda, cest in mostov. V zadnjih letih je postal popularen tudi kot najstarejši še živeči »fiosar<< v Zgornji Savinjski dolini. Se vedno pri zdravju sta 85-letna Marija in skoraj 87-leini Alojz ob slovesnosti tudi zaplesala. JOŽE MIKLAVC