r 24. 12. 1941 ŠTEVILKA 6- LETO 9 JUNIJ 1981 Občinska skupščina Litija Občinska konferenca SZDL Litija Občinska konferenca ZKS Litija Občinski svet Zveze sindikatov Litija Občinski odbor ZZB NOV Litija Občinska konferenca ZSMS Litija ČESTITAJO vsem borcem in aktivistom NOV, vsem občanom in delovnim ljudem za 4. julij DAN BORCA ZVE ZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV LITIJA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LITIJA IN KRAJEVNE SKUPNOSTI SAVA VABIJO na občinsko osrednjo proslavo dneva borca ki bo v soboto, 4. julija, ob 11. uri na Savi pri Litiji, v počastitev 37—letnice bojev in preboja XI. SNOUB Miloša Zidanška, VI. SNOUB Slavka Šlandra in Kamniško zasavskega odreda preko reke Save iz Štajerske na Dolenjsko. Proslava je združena z odkritjem spomenika pomembnemu dogodku iz časa NOB. Po proslavi bo tovariško srečanje, ki ga bo pripravilo Gasilsko društvo Sava Biserna poroka Redkokdaj pride v naši občini do biserne poroke oziroma 60-letnice zakonske zveze. 23. maja letos pa je na Bogen-šperku prišlo tudi do tega dogodka. Alojz Erjavec in Alojzija Erjavec iz Litije sta namreč praznovala 60-letnico zakonske zveze in ob tem velikem prazniku sklenila biserno poroko. Alojz Erjavec je bil rojen leta 1897, Alojzija, rojena Sotlar, pa 1896. Poroko sta sklenila 23. maja 1921 na Dolah pri Litiji. Številnim čestitkam Alojziji in Alojzu Erjavcu se pridružuje tudi naše uredništvo in obema slavljencema želi veliko zdravja in še dosti let skupnega življenja. Na fotografiji: Alojzija in Alojz Erjavec sta si po 60 letih ponovno izmenjala prstna. Foto: Zo^-a _ Br J PRIZNANJA V aprilu, maju oz. prve dni junija smo v občini podelili troje vrst priznanj zaslužnim občanom, ki so bili 1941 organizatorji OF na našem območju, borci partizanskih enot ali aktivni družbenopolitični, družbeni in javni delavci v povojni graditvi samoupravne družbe. Srebrne znake osvobodilne fronte slovenskega naroda so prejeli: Ivan Batis, Jože Borštnar, Jože Dernovšek, Franc Gorenc, Ivan Grm, Franc Kožamelj, Pavla Okrajsek, Anton Pavlina, Viktor Semec, Edo Semenič, Jože Sirk, Martin Smrkolj in Občinska konferenca ZSMS Litija. Na prvomajski proslavi na Sitarjevcu so bih podeljeni srebrni znaki sindikatov. Prejeli so jih: Kmetijska zadruga Gabrovka, Kajba Franc, Kralj Franc, Lesjak Franc in Anton Remec. UREDNIKOV STOLPEC Vloga staršev Letošnje Valvasorjeve plakete, priznanje za delo na področju vzgoje in izobraževanja kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva in drugih so prejeli - od leve proti desni:Tone Lebinger, Marijan Kokalj, Ladko Korošec, Hinko Lebinger, Franc Vidic in Boris Žužek. (Foto: Zofka - Br.) L.K. Junija se bodo za dva meseca zaprla šolska vrata in mladež naših osnovnih šol -in srednjih, ki jih v Litiji ni - bo brezskrbno planila v vroče poletje. Večina staršev si bo prav tako oddahnila, saj je spremljanje učnega uspeha in vplivanje na vzgojne navade svojih otrok prav gotovo naporno delo. Za dva meseca bodo te skrbi nekoliko manjše. Za večino. Zakaj samo za večino in ne za vse? Zato, ker za nekatere starše te skrbi tudi med šolskim letom niso bile nikoli prisotne, in se torej s počitnicami ne bo prav nič spremenilo. S tem stavkom je tema tokratnega uvodnika točno opredeljena. Tako iz razprav občanov na raznih sestankih, kot tudi iz poročil raznih organov od Milice do sodnika in socialne službe ter šol, je mpč prav hitro sklepati, da starši posvečajo veliko premajhno pozornost vzgoji svojih otrok. Da šola ne more brez staršev kaj dosti storiti pri vzgoji „zapuščenih primerov", je popolnoma jasno, saj učitelji lahko kaj hitro izpadejo kot sila učinkoviti vzgojitelji. Da i :•''""">' Milice in sodnika tudi ni pričakovati uspehov, če starši ne sodelujejo, je prav tako jasno. Da razna društva in klubi z amaterskimi funkcionarji tudi ne morejo zapolniti prostega časa vseh otrok, je tudi jasno, pa še zanimiva niso prav za vse. Kaj torej še preostane, da se ne bi iz dneva v dan sreča-vali z dejstvom, da nekateri še čisto mladi ljudje v tej družbi živijo tudi čisto po svoje in da jih prav malo briga, ali je njihovo početje pravilno ali ne. Pri teh „pri-merih", ki so na srečo še dokaj redki, vendar pa s svojim početjem ustvarjajo vtis velike razširjenosti, tudi mladinske organizacije niso ■ kaj prida učinkovite. In za kaj pravzaprav.gre? Gre za nasilništvo, za divjanje z motorji, za uživanje mamil in na splošno za neodzivnost na opozorila pri počenjanju vsega tega. Pri oceni „prav malo briga" pa je treba povedati tudi resnico, da so najbrž ti otroci še najmanj krivi, da počenjajo takšne stvari, in da tudi njihove starše „prav malo briga", kaj počenjajo njihovi otroci. Pri obravnavi posameznih „primerov" pa se je vedno pokazalo, da je poglavitni vzrok, da mladi ljudje pričnejo živeti mimo naših pravil, norm in navad, prav pri starših. Le-ti skorajda nikoli sploh ne vedo, kaj njihovi otroci počenjajo, sploh ne vedo, kje so, nekateri tudi tega ne vedo, v kateri razred osnovne šole hodi njegov otrok.'! Ali po vsem tem še lahko pričakujemo kakšen uspeh vzgojnega dela osamljenega učitelja, mladinske organizacije, socialne službe, društva... Miličniki menijo, da je število kaznivih dejanj in mladoletnih storilcev (ter otroki!) v naši občini dokaj visoko. Kako tudi ne, saj je lani kar 17 otrok, starih manj kot 14 let, storilo kar 19 kaznivih dejanj, 19 mladoletnikov pa preostalih 37. Sodnik za prekrške je lani obravnaval kar 96 prestopkov mladoletnikov, od tega kar 73 cestnoprometnih prekrškov. Ti prekrški so še prav poseben problem, saj je divjanje z motornimi kolesi po litijskih, šmarskih in drugih cestah že resen problem. Se je kdo že kdaj vprašal, kje in kako dobe otroci motorna kolesa? Odgovor je jasen. Starši jih kupijo in potem sploh ne vedo točno, kakšne so te divje vožnje z motorji brez izpušnih cevi. Miličniki celo ocenjujejo, da glede prometne varnosti predstavljajo mladoletniki na motornih kolesih največji problem v naši občini, in da so pri preprečevanju tega tudi precej neučinkoviti, seveda ne po svoji krivdi. In kje so vzroki za to? Saj je treba stvar reševati vendar pri odpravi vzrokov, mar ne? V tem sestavku velikokrat omenjene organizacije in organi pravijo, da naj bi starši našli veliko več časa za pogovore s svojimi otroki, za skupne izlete, za zadovoljevanje otrokovih interesov, za njihovo usmerjanje v življenje itd,, itd. Da jim ne bi bil ljubši alkohol kot vzgoja lastnih otrok in ne ljubši še po službi zaslužen denar od lepega vedenja otrofe. Za vzgojo otrok je potreben tudi čas. In to veliko časa. In vloga staršev je pri vzgoji odločilnega pomena. Če tu ni prave vzgoje, tudi napori drugih ne pomagajo kaj dosti, saj otrok vendar še vedno večino časa preživi prav doma. Plati zvona še ni treba biti, vendar bi bili vsi skupaj še najbolj veseli in zadovoljni, če tudi teh 96 lanskoletnih prestopkov mladih ljudi ne bi imeli Če bo v bodoče kaj bolje, bodo imeli starši največje zasluge pri tem. ČETRTI TV PROGRAM V LITIJI KOMUNALA Novo poslopje Komunale ob PuamiaVi cesti t Lita* viđao raste in bo predvidoma gotovo še letos. Delavci Komunale, ki bo od 1.1.1982 samostojna delovna organizacija (nič več TOZD GIP Beton Zagorje), bodo tako imeli mnogo boljše delovne pogoje Lat doslej. (Foto: Zofka - Br.) Kakovost komunalnih uslug v mestih in podeželju je bik vedno v središču pozornosti občanov. Največkrat nismo zadovoljni z njimi, godrnjamo čez kupčke smeti, ki ostanejo za smetarjem, nejevoljno gledamo inkasanta, ki prvega pobira voda rin o itd. Nikoli ah redkokdaj pa pomislimo, kam bi s anetmi, od kod dobiti vodo, kdo bi urejal cesto, če komunalnih delavcev in službe za to ne bi imefi V naši občini komunalne sluge opravlja TOZD Komunala, ki bo le še do novega leta povezana v delovno organizacijo GIP Beton - Zasavje. Pred kratkim so se namreč delavci na referendumu odločih, da ustanove z novim letom samostojno delovno organizacijo. Direktor TOZD Komunala Janez Baš pravi, da jih zelo malo stvari veže na GIP Beton—Zasavje, ki se kot delovna organizacija ukvarja predvsem z nizJrimi, vi- sokimi gradnjami in obrtniškimi uslugami, edino oni so TOZD za komunalne usluge. Tovariš Bal pravi, da smo v zadnjih letih dokaj dobro uredili financiranje komanahrih storitev. Pri individualnih komunalnih napravah (vodovod, kanalizacija) poteka na podlagi kolektivne (vzdrževanje ulic, parkov, cest itd.) pa se fianaatatajo prek komunalne' Trenutno je v TOZD 55 za paskom. 70% dek imajo na komunalnih storitvah, za ostalih 30 % kapacitet pa si dek pridobijo na licitacijah,- Sposobni so opravki manjša gradbena dek, v večje gradnje se tudi v bodoče ne nameravajo spuščati. Ingjtmfci pogoji, v katerih delajo komunami delavci, so težki, zato seveda zahtevajo urejene sanitarne naprave, ko opravijo dem. Teh pa v litijski Komunah nimajo, zato so se odločih za gradnjo delavnic, garaž in pomožnih prostorov ob Ponoviški cesti. Gradnjo izvajajo z lastno gradbeno skupino, vsak zaposleni pa mora letos na gradbišču opraviti dve udarniški soboti. Planirajo, da bodo že letos v nove prostore preselili delavnice, do sredine prihodnjega leta pa še ostale službe. Predračunska vrednost celotnega objekta znaša 4.000.000 dinarjev, sredstva so zagotovljena z odškodnino za sedanje objekte, kreditom Ljubljanske banke in z lastnimi sredstvi in delom. Tovariš Baš pravi, da je pritožb na kvaliteto komunalnih uslug vse manj. Vedno pa bodo, saj so komunalni delavci na očeh občanov. Z načrtnim vlaganjem v komunalne naprave in tehnično opremo bodo skušali v kar največji meri zadovoljiti želje občanov. Člani delovne skupnosti litijske komunale so tudi s prostovoljnim delom na proste sobote pomagali k hitrejši (in cenejši!) rasti njihovih novih prostorov ob Ponoviški cesti v Litiji. Na prosto soboto, 23. maja, so s prostovoljnim ddom pomagali Zvone Šavor, Edvard Urbančič, Polde Ponebšek, Silva Žitnik, Franc Kajba m Mitja Groznak, naslednjo soboto, 30. maja, (na posnetku) pa so se pozivu za Kostovoljno delo odzvali Jože Flus, Franc Seka, Franc Seru čar, Jože Zupančič, Vili Stopar, Cvetko itijević, Zdravko Učakar, Stane Kremžar, ho Baš in Janez Baš. (F oto: Zofka - B r) , Tudi TV Koper? Pri občinski konferenci SZDL Litija se je sestal poseben odbor za pridobitev še enega televizijskega programa v naši občini. Pretvornika na Gorišči in Savi. Odbor, ki je pred leti izredno uspešno izvedel nalogo za postavitev T V—pretvornika na Sitarjevcu nad Litijo, je proučil možnosti za pridobitev še enega televizijskega programa v naši občini. Gre za program T V Koper, ki ga na Sitarjevški pretvornik ne moremo dobiti iz obstoječe mreže TV oddajnikov in pretvornikov. Zato bo treba na hribu Gorišca, kije med Moravsko dolino in dolino Save, oziroma med Slivno in Miklavžem, postaviti TV-pretvornik, iz katerega bomo dobili signal TV Koper tudi na sitarjevški pretvornik. Pretvornik na Gorišči bo obenem tudi mnogim občanom omogočil boljši sprejem ostalih programov. Zanj so zainteresirani občani kar treh občin, in sicer domžalske (Moravče, Vrhpolje), moščanske (Senožeti, Dolsko) in litijske (Jevnica, Kresnice, Hotič, Ribče), ki bodo s podobno akcijo kot smo jo izvedli pred leti v Litiji za pretvornik na Sitarjevcu, postavili pretvornik na Gorišci. Televizijski stolp in naprave za sprejem prvega programa TV Ljubljana bo financirala RTV Ljubljana, temelj za stolp, komunalno ureditev in dostop pa bodo sofinancirale omenjene krajevne skupnosti s pomočjo občin. Manjši TV pretvornik bo postavljen tudi nad železniško postajo na Savi, tako da bodo tudi Savčani v bodoče lahko dobivali kvalitetno sliko na televizorjih. TV pretvornik, ki bo nameščen na stolp na Sitarjevcu, bo stal 510.000 din, sredstva pa naj bi prispevala krajevni skup- nosti Litija levi in desni breg po 200.000 din, krajevna skupnost Šmartno 100.000 din. Za preostalih 10.000 din bo odbor sprejel odločitev kasneje. Skupščine navedenih krajevnih skupnosti bodo o predlogu odbora razpravljale še ta mesec in v primeru, da se bodo delegati odločili za sofinanciranje pretvornika za sprejem programa TV Koper, bo odbor pretvornik takoj naročil. Seveda pa bo potrebno na program TV Koper čakati toliko časa, dokler ne bo postavljen stolp na Gorišci. Odbor predvideva, da bo do konca leta zbrana vsa potrebna dokumentacija in večini sredstev, spomladi prihodrijeleto pa bomo že pričeli gledati četrti televizijski program, ini sicer iz studia Koper. Br. V SREDIŠČU SLOVENIJE BO OBELE2.IE Obeležitev središča Slovenije V prejšnji številki Glasila občanov smo poročali o geometričnem središču SR Slovenije, ki je blizu Vač, točneje pri vasi Spodnja Slivna. Med tem časom pa so že stekle priprave na obeležitev te izjemne točke. Na tem mestu bo namreč postavljen poseben obelisk, ki bo označeval geometrično središče Slovenije, zelo žive pa so tudi ideje, da bi nekatere planinske poti malo spremenili in jih speljali mimo te točke. Gre predvsem za evropsko peš pot, ki poteka od Baltiškega do Jadranskega morja, pri nas jo imenujemo Ciglarjeva pot, ki sedaj poteka od Moravč prek prevala Grmače in Miklavža ter Velike vasi v dolino Save in naprej. Priprave na obeležitev geometričnega središča Slovenije torej potekajo, pri tem pa je iz- redno aktivna tudi litijska geodetska uprava, ki tesnosodeluje z Geodetskim zavodom SR Slovenije in drugimi organizacijami in organi. Br. KAM PO BRANJE ZA DOPUST Ste se odločili, da boste med dopustom prebrali kaj novega? Če ste se in ste knjige iz domače knjižnice že prebrali, za nove pa je zmanjkalo denarja, vas vabimo v knjižnico. V petih mesecih letošnjega leta smo vpisali 1.040 novih knjig, ki so po vsebini raznovrstne: 315 je poučnih, 270 leposlovnih in 490 mladinskih. Delovni čas knjižnice bo med počitnicami nekoliko spremenjen. Knjižnica v litiji bo odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 18. ure in vsak torek ter četrtek od 8. do 14. ure. Podružnica v Šmart nem bo v juliju odprta vsak torek .od 8. do 12. ure, v avgustu pa bo zaprta. Izposojevalisča potujoče knjižnice bodo odprta po eno uro na teden. I. K. Geometrično središče Slovenije je tik ob vasi Spodnja Slivna, ki jo je lepo videti tudi na posnetku. Zemljišče, kjer bo stalo obeležje, je lastnik Kimovec Ivan iz Spodnje Shvne brezplačno odstopil za postavitev obeležja, ki bo stalo točno na mestu, ki ga označujejo v piramido postavljene trasirke. (Foto: GO - BR) Spremembe in dopolnitve OBČINSKEGA STATUTA Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Litija je izdelala posebna komisija pri občinski skupščini, ki jih je posredovala Občinski konferenci SZDL Litija, da izvede široko javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta. Spremembe in dopolnitve statuta urejajo pristojnosti posameznih zborov, v predzadnjih členih pa opredeljujejo trajanje mandatnih dob funkcionarjev občinske skupščine. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LITIJA 1. člen 284. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: ' — sprejemajo statut občine in poslovnik občinske skupščine, — določajo stališča glede spremembe mej oziroma , območja občine ter glede združitve z drugo občino ali razdelitvijo občine, '■-r sklepajo o simbolu občine, -t, dajejo mnenja o priznanju iz 9. člena tega statuta, — sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o navezovanju trajnih :.. ' prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti, , l~ sklepajo o včlanjenju občine v mednarodno ali nacionalno organizacijo za sodelovanje z drugimi občinami ali mesti ter o izstopu iz take organizacije, — sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se 60 l nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja [j družbenoekonomskega in prostorskega razvoja dbcine, v —'občinski proračun, odloke o zagotavljanju sredstev iz proračuna za daljše kot enoletno obdobje, jjjj- razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine, — razpis občinskega referenduma, — kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in na socialno varnost, — organizacijo in delo občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilstva samoupravljanja, — organizacijo in delo drugih občinskih ali medobčinskih organov in služb njihovih ter upravnih organov občinske skupščine, — sistem in organizacijo ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v občini, — potrjujejo samoupravne sporazume o ustanovitvi m statute samoupravnih interesnih skupnosti, — vodijo in razrešujejo: „ -. predsednika in podpredsednika občinske skupščine, -predsednika, podpredsednika in člane izvršne i, ga sveta, — predsednike in člane stalnih komisij in drugih '' stalnih ali občasnih delovnih teles občinske skupščine, — predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodišča združenega delaj občinske sodnike za ■~ prekrške ter druge občinske funkcionarje, če to določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca, družbenegajpravobranilca samoupravljanja, sekretarja občinske skupščine ter 'predstojnike občinskih upravnih organov in 'drugih-služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine, dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti, — določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ. 284. člen statuta občine Litija se spremeni tako, da se glasi: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in'družbenopolitični zbor: — sprejemajo statut občine in poslovnik občinske skupščine, — sklepajo o simbolu občine, — dajejo mnenje o priznanjih občine iz 9.člena tega statuta, — sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti, — sklepajo o včlanjenju občine v mednarodno ali nacionalno organizacijo za sodelovanje z drugimi občinami ali mesti, ter o izstopu iz take organizacije, — odločajo o temeljnih vprašanjih kadrovske politike v občini, — odločajo o sistemu in organizaciji ljudske obrambe, varnosti in družbeni samozaščiti v občini, — volijo in razrešujejo: - predsednika in podpredsednika občinske skupščine, - predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta, . — predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če to določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine, — imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sekretarja občinske skupščine ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občimke skupščine, dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti; — določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščino stalne konference mest Ju- t goslavije ali za to pooblastijo drug organ. 2. člen Za 284. členom se doda nov 284 a člen, ki se glasi: . Družbenopolitični zbor skupaj s pristojnim ali pristojnima zboroma občinske skupščine sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: — uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema, — temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, — sistem in organizacijo ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 3. člen 285. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odlok« in druge akte, ki se nanašajo na: — uresničevanje z družbenimi plani in programi razvoja občine začrtane politike in usmerjanja delitve dohodka, — načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev, — davke in prispevke, — soglasja in potrditve samoupravnih in drugih aktov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to s predpisom določeno, — odločitve o .začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistvenov odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če jeto s predpisom določeno, — odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloči, — soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih in So določene, z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine, — začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter pricetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela, — politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena o gospodarstvu, — ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina, •■ _ — zadevej ki so v pristojnosti občinske skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, obrti in opravljanje osebnega dela kot samostojnega poklica, — uresničevanje s prostorskimi in urbanističnimi programi in nacrH začrtanega razvoja, sprejemanje zazidalnih načrtov, — področje stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva, — vprašanje blagovnega prometa, turizma in gostinstva, — področje komunalnega gospodarstva, — problematiko prometa v občini, — varstvo narave in človekovega okolja, urejanje_in uporabo stavbnih ze.nljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, projektiranje, investiranje in graditev objektov, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja, — druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih. 285. člen se spremeni tako, da se glasi: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine, — občinski proračun in odloke o zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna za obdobje, daljše od enega leta, — razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine, — razpis občinskega referenduma, — organizacijo in delo občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilca samoupravljanja, — organizacijo in delo drugih občinskih in medobčinskih organov in služb ter upravnih organov občinske skupščine, — uresničevanje z družbenimi plani in programi razvoja začrtane politike in usmerjanja delitve dohodka, — načelna vprašanja v zvezi i določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev, davke in prispevke, — soglasje in potrditve samoupravnih in drugih aktov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to z zakonom določeno, — odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le-ta o takih vprašanjih sama ne odloči, — soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih in so določene z zakonom oziroma z odlokom , občinske skupščine, — začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter pricetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela, — politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu, — ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina, — sprejemanje prostorskih in urbanističnih programov in zazidalnih načrtov, — področje stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva, — vprašanje blagovnega prometa, turizma in gostinstva. — področje komunalnega gospodarstva, — problematiko prometa v občini, — varstvo narave in človekovega okolja, urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi projektiranje, investiranje in graditev objektov, — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja, — druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih. 4. člen 288. člen: Družbenopolitični zbor sprejema stališča: — v zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, in sicer na: — družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, — medsebojna razmerja v združenem delu, družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov, — samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, — odvetniško in drugo pravno pomoč, — združevanje občanov, javne shode in prireditve ter pravni položaj verskih skupnosti, — druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje svoboščin, pravic človeka in občana, — v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja. 288. člen se spremeni tako, da se glasi: Družbenopolitični zbor sprejema stališča, ki se nanašajo na: — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, — temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja občine, (varianta: . . ., ki so v planskih dokumentih občine), — družbeni sistem informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja. 5. člen 300. člen Občinska skupščina izvoli izmed delegatov zborov predsednika in podpredsednika. Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva po opravljenem kandidacijskem postopku predlaga kandidata vza predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Predsednik in podpredsednik se volita za štiri leta in ne moreta biti vec kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost. Predsednika v slučaju zadržanosti nadomešča podpredsednik. Tretji odstavek 300. člena se spremeni tako, da se f;lasi: Predsednik in podpredsednik se volita za dve eti in sta lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost. Z objavo osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Litija v Glasilu občanov dajemo vsem delovnim ljudem in občanom osnutek v javno razpravo. Vse predloge in pripombe na osnutek lahko posredujejo organi in organizacije ter posamezniki na Občinski konferenci SZDL Litija do 15. septembra 1981. »„.. 6. člen 302. člen Vsak zbor ima predsednika zbora in podpredsednika zbora, ki opravlja vse dolžnosti predsednika zbora, če je predsednik zadržan ter druge dolžnosti predsednikov, kot jih ta določi. Predsednik zbora in podpredsednik se izvolita izmed delegatov zbora. Izvolitev se izvrši na podlagi kandidature občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsednik in podpredsednik zbora se volita za stari leta ia ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma ii iuIji ■■ aa to dolžnost. Četrti odstavek: 302. člena se spremeni tako, da se gbsi: IVedsedank ia podpredsednik zbora se volita za dve teti in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma iiautjisu aa to dolžnost. 7. čira Te dan po ia dopolnitve pričnejo veljati osmi vi v Uradnem bata SR Slovenije. Odškodnina zaradi daljnovoda Daljnovod Ljubljana — Krško bo potekal tudi preko krajevne skupnosti Štangarske Poljane, pa tamkajšnje občane zanima kakšno odškodnino bodo lahko zahtevali zaradi postavitve daljnovodov na rodovitni zemlji, in od koga. Oddelek za občo upravo pri občinski skupščini je da so investitor Savske tichliaim, iz zato se bodo zemljišč, ki bodo radi postavitve njihovi rodovitni na Savske elektrarne. Glede višine odškodnine je oddelek za občo upravo pojasni, da bo sodno zapriseženi cenilec kmetijske stroke na podlagi ogleda, določil višino odškodnine glede na zmanjšano nednost zemljišča zaradi postavitve drogov in škodo nastalo dd pri postavljanju dro- Oprostitev davkov za kmete Delegacija iz Dol je postavila zahtevo po ponovnem pregledu krajev in kmetij na območju krajevne skupnosti, ki so upravičeni za oprostitev davka od kmetijske dejavnosti. Menijo, da je večji del površin nagnjen nad 25 % in da se nahaja nad 700 m nadmorske višine, kmetje pa kljub temu plačujejo davek. Uprava za družbene prihodke je pojasnila, da je posebna komisija leta 1974 na podlagi zakona o davkih občanov, po ogledu določna visinske kraje, ki so oproioeni davka od kmetijske dejavnosti. Na osnovi zakona o davkih občanov se lahko predpišejo oprostrtve davka iz kinrtijrt»a za tiste kmete iz visinskih krajev .kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji mwilai> slabi, in če skupni letni katastrski dohodek davčnega zavezanca ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina, to pa je 15.000 din! Od leta 1974 do danes pa so ne navedeni pogoji v mnogih krajih spremenili in bo potrebno določiti novo komisjo, ki bo na podlagi določil novega zakona o davkih občanov (sprejet bo letos), ponovno pregledala celotno območje občine in [r~a-c*t* oprostitve davka za tiste kraje, ki bodo izpolnjevali pogoje iz zakona o davkih občanov in zakona o kmetijskih Na osnovi občinskega odloka o davkih občanov (Ur. L SRS M. 29/75) so davka od kmetijske dejavnosti oproščeni naslednji višinski krap: Veliki vrh, Zapodje, Jesenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške laze, Bukovica, Šumnik, Ravne, Vinji vrh, Obla gorica. Vrata, Vmtarjevec, Mala Š tanga, Širmanski hrib, Pečice, Brglez, Lukovec, Goliše, Slivna, Mah sela, Gadnje - zaselek, Hude Ravne, Moravska gora, Čateška gora, Križišče, Vodice, Okrog, Rihar-jevec, Gabrska gora, Ravne, Zagrič, Sevno, Kamni vrh. Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, KonjSca, Stranski vili, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Pod-strmec, Račića, Koške Poljane, Dragovsko, Hohovica, Pod peč. Kamni vrh, Gob-nik, Nova gora, Laze, Dolga noga, Malo noga, Preska, Borovak, Podroje, Ščit, Tišje, Jastrebnik, Gradišče pri Dotah, Gradišče pri Primskovem, Preska nad Kost revni co. Skupnost krajevnih skupnosti Delegati iz Vač so. predlagali ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti v občini. Predlog utemeljujejo s tem, da bi bilo z ustanovitvijo skupnosti KS več stikov med krajevnimi skup- nostmi, več izmenjave mnenj o različnih problemih, ki tarejo vse krajevne skupnosti, več izmenjave izkušenj itd. Oddelek za občo upravo pri občinski skupščini je pojasnil, da je bila pobuda o ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti posredovana Občinski konferenci SZDL Litija, ki bo pobudo proučila in posredovala svoja stališča. Kdaj tajniške službe v KS? Na Vačah so delegati tudi predlagali, da bi morali pri delu posebne komisije, ki bo proučevala možnost ustanovitve tajniških služb v krajevnih skupnostih, sodelovati tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ker problematiko dobro poznajo. Oddelek za občo upravo pri občinski skupščini Litija je odgovoril, da je izvršni svet občinske skupščine soglašal s predlogom Vačanov, da bi v tej komisiji sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti. Vačani so tudi vprašali zakaj ni bila upoštevana njihova pripomba na osnutek odloka o letošnjem občinskem proračunu, da bi bilo treba sredstva za krajevne skupnosti povečati za toliko, da bi lahko ustanovili tajniške službe v krajevnih skupnostih. Tudi na to vprašanje je dal odgovor oddelek za občo upravo, ki je pojasnil, da bo potrebno letošnji občinski proračun celo za 2 % znižati. Ta ukrep pa naj ne bi prizadel financiranja potreb krajevnih skupnosti V oddelku so tudi pojasili, da bo posebna komisija pri izvršnem svetu do 30. 6. 1981 izdelala predlog za postopno reševanje vprašanja tajniških služb v krajevnih skupnostih, sredstva za zaposlitev tajnikov v vseh krajevnih skupnostih pa do tega datuma prav gotovo ne bodo zagotovljena in bo — kot že rečeno — treba to problematiko reševati postopno. Br. Kaj je z bikom? Z območja Gradišč pri Do lah so vprašali,kaj je z nabavo plemenskega bika za njihovo območje? Uprava inšpekcijskih složfc je odgovorila, da je bi že 4. aprila letos k Francu Oblaku, Gradi- šče — Javorje pri Dotah prepeljan plemenski bik, ki je bil kupljen v Velikah Laščah. Bik ima odličen rodovnik in je bil za omenjeno področje priznan tudi od občinske komisije za nceiHuanje. STRAN 3 S FOTOAPARATOM IN PERESOM PO GRADBIŠČU Vodovod Litija-Šmartno Gradnjo novega vodovoda za Litijo in Šmartno iz Reka Gozda spremljajo tudi težave. Letošnja dolga zima in spomladansko deževje sta bila glavna vzroka za približno dvomesečno zamudo gradbenih del. Kljub temu pa bodo gradbena dela zaključena do septembra, jeseni pa bo vodovod gotov. Glavni izvajalec del je Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana - TOZD Hidro-gradnja, cevi pa polaga splošno obrtno podjetje Črnuče. Na posnetku: takole je voda večkrat zalila jaške, tako, da je bilo potrebno vložiti ogromno dodatnega dela v prečrpavanje vode. Vodovod bo stal 71 milijonov din, sredstva na so prispevali: Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava (7 milijonov din), Komunalna skupnost Litija (3 milijone din - z garancijo Ljub- S'anske banke stanovanjsko4comunalne banke na sredstva dotoka v letu 1981), 6,6 milijonov din o prispevala litijska komunalna skupnost iz sredstev za razširjeno reprodukcijo vodovoda in sredstev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč iz naslova stanovanjske gradnje; 54,4 milijonov din pa znaša kredit Ljubljanske banke - stanovanjsko komunalne banke, ki ga bo treba odplačevati 15 let s 4 % obrestno mero. Na posnetku: polaganje cevi v jaške. Doslej so pri gradnji novega vodovoda položili že približno 9 km cevi od skupne dolžine nekaj nad 11 km. Cevi so iz plastike (PVC - vinidurit), polaganje vodovodnih cevi pa je eno izmed glavnih del pri gradnji vodovoda. Do 1. junija letos je bilo 60 % vodovoda že izdelanega in tudi plačanega. Na posnetku: cevi so pripravljene za polaganje v jaške. (Vse fotografije: Zofka—Br.) Zrak v Litiji Meritve onesnaženosti zraka v Litiji za april 1981: DAN KONCENTRACIJA KONCENTRACIJA S02 DIMA OD 0 7 OU 07 V NG/M3 V MG/M3 1 2 0.02 0.03 2 3 0.03 0.03 3 • 4 0.03 0.02 4 5 0.01 0.02 5 6 0.01 0.02 6 7 0.06 0.03 T 8 0.03 0.03 8 9 0.02 0.03 9 1 0 0.02 0.0A 10 1 1 0.02 0.02 11 12 0.03 0.02 12 13 0.02 0.01 MIH 13 14 0.02 0.02 n 15 0.01 0.02 1 5 1 6 0.02 0.02 16 1 7 0.05 0.02 1 7 18 0.0V MA X -0.01 MIN 18 19 0.04 0.02 19 20 0.02 0.01 MI N 20 21 0.03 0.02 21 22 0.02 0.02 22 2 5 0.03 0.02 23 24 0.02 0.02 24 25 0.02 0.03 25 26 0.02 0.03 26 17 0.01 0.01 MIN 17 28 0.00 MIN 0.01 M 1 lv , 28 29 0.01 0.0 1 MIH 29 30 . 0.06 0.05 MAX ' 30 1 0.06 0.05 M A X SREDNJA VREDNOST 0.03 0.02 Dovoljene koncentracije S02 (žveplovega dioksida) na 24 ur 0,30 mg/m3, na pol ure 0,75 mg/m3 KAKŠNA JE ZAL02ENOST NAŠIH TRGOVIN? V trgovinah imajo vse! Naša majska akcija pregleda samopostrežnih trgovin v Litiji in Šmartnem je pokazala, da pomanjkanja nekaterih osnovnih življenjskiht potrebščin, ki se je pojavilo v začetku letošnjega leta, ni več! Podatek, da v trgovinah 2-krat ni bilo kave, pa seveda ni vzrok, da bi lahko govorih o kakršnem koli pomanjkanju. Trgovine so torej dobro založene in s tem stanjem smo lahko zadovoljni. Želimo le, da tudi v prihodnje ne bi prihajalo do motenj v preskrbi. Ker torej ni več vzrokov za pregledovanje založenosti samopostrežb v Litiji in Šmartnem, našo akcijo prekinjamo, v tabeli pa objavljamo še podatke o založenosti trgovin v maju. _ Br. ARTIKEL TiTVTT PRI GRAŠKA KZ T^rur/^TiT i* U KZ MERCAToiš BANKI DOBRAVA LITIJA EMONA IRG ŠMARTNO ŠMARTNO 9/5 da da da da • da da da SLADKOR 15/5 da da da da da da da 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da da da da da OLJE 15/5 da da da da da da da 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da da da da da MAST 15/5 da da da da da da da 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da da da da da MARGARINA 15/5 21/5 da da da da da da da da da da da da da da 28/5 da da da da . da da da 9/5 da • da da da da da da MASLO 15/5 da da da da da da da 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da \ da da 9/5 da da da da da' da da PRALNI 15/5 da da da (8 da da PRAŠEK 12/5 da da da da da da . da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da da da • da ' da ČISTILA 15/5 da da da da da da da 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da da da da da SADJE 15/5 da da da da da da da ZELENJAVA 21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da 9/5 da da da ne da da ne KAVA 15/5 da da da da da da da '21/5 da da da da da da da 28/5 da da da da da da da > SKUPŠČINA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Franc Mali nov predsednik OGZ V soboto, 23. maja 1981, je bila redna skupščina občinske gasilske zveze Litija, kjer so predstavniki gasilskih društev pregledali opravljeno delo, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela za tekoče leto. Poudarjene so bile predvsem naloge na področju razvijanja požarno varnostne kulture, dela za pionirji in mladinci in opremljanja gasilcev. Enotna je bila ocena, da je osrednja naloga preventiva, kateri bo potrebno nameniti še več pozornosti v KS in DO. Ugotovili so, da je finančnih sredstev znatno manj, kot je potreba po opremljenosti. Soglasno je bil sprejet predlog dolgoletnega delavca Benčič Jožeta - tajnika OGZ Litija, da se v bodoče del sredstev namenja tudi za materialno poslovanje gasilskih enot v društvih. Delegati so sprejeli nov statut, ki obvezuje gasilce za kolektivno delo in odgovornost ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen znani družbeno-politični delavec Mali Franc, za poveljnika pa Ostrež Valentin. Na koncu je Lesjak Franc v imenu upravnega odbora OGZ Litija izročil dolgoletnemu predsedniku organa OGZ Keržan Vinku in poveljniku Zupan Viktorju priložnostna darila ter se jima zahvalil za uspešno delo. C ROKAVEC SLAVKO - Kako kaže vreme? Letošnji maj je bil že občutno bolj topel kot april. Značilna so bila še nekatera večja nihanja temperature, nekajkrat pa tudi zelo hitra sprememba vremena, kar je značilno za pomlad. Vremenski podatki v letošnjem maju pa so za Litijo naslednji: - najvišja temoeratura je bila 20. in 31. maja 27°C - najnižja temperatura je bila 3. maja 3°C - poprečna najnižja temperatura je bila 9,8°C - poprečna najvišja temperatura je bila 20,2°C - srednja dnevna temperatura je bila 14,8°C - 13 dni je bilo deževnih, od tega 3 nevihte - sončnih in delno sončnih dni je bilo 21. In kaj pravijo ljudski reki o poletju in juniju? Poletje Junija pomlad preide v poletje, ki ga v teh dneh že kar krepko čutimo. To je obdobje, ko že dozoreva prvo sadje. Trava in žito zorita, košnja in žetev čakata pridnih rok. Dobri kmetovalec od jutranje zore do poznega mraka hiti z delom, ker se boji hude ure. Strah ga je pogubonosne strele, uničujoče toče in dolgotrajne suše. Trudi se, da bi svoje prve poljske pridelke rešil pred grozečimi ujmami. Poletni vremenski reki se v glavnem nanašajo na nekaj dni, tednov ali največ nekaj mesecev. - Če zelo grmi, bo malo dežja - Kdor poleti ne spravlja, pozimi ne zapravlja - Kdor poleti ne dela, pozimi strada - Hude nevihte ne trajajo ddlgo - Kadar od daleč grmi,kmalu deži - Kakršno poletje, takšna zima - Več je vredno eno poletje kot sto zim - Vroče poletje -dobro vino Junij - rožnik (kresnik) - Če rožnika toplo dežuje, kašče in ulnjake napolnjuje - Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje - Rožnik deževen - viničar reven - Ako na Medarda (8. junij) dežuje, 40 dni še naletuje - Če Barbara (11. junij) deži, bodo jeseni grozdje polne kadi - Če Anton (13. junij) seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo Po iulijanskem koledarju so obhajali Mdov dan ob kresu. Po reformi koledarja Gregorja XIII. pa se je ta praznik pomaknil za nekaj dni nazaj. Takoje Primož Trubar še lahko napisal: „Šent Vid ima dan nerdaljši, Lucija pak najtakratši, svet Vid ima luč ner-manšo, Šent Lucija pa nerdaljšo." —Vid dežja ne daj (15. junij), da bo lepe žetve kaj - Če je megla na dan Vida, je pšenica malo prida - Vid je češnje sit - Urbanovo (15. maj) sonce in Vidov dež - na dobro letino upati smeš - Če kres (24. junij) deži, orehov ni - Ob kresi se dan obesi - Dež na Ladislava (27. junij) poletje po vodi splava - Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje Če sta Peter in Pavel (29. junija) jasna, bo letina krasna Br. Ali ste vedeli? - da je bila v fevdalni dobi Velika Goba last graščine Turn. Tu so na Susevem hribu opuščene rudniške jame, kjer so nekdaj kopali železovo rudo, ki sojo v koših prevažali prek Velike Preske in Polšnika v topilnico v Pasjeku. Na te čase spominja v vaški cerkvi Sv. Mihaela kip sv. Barbare, za-ščitnice rudarjev, ki so vsako leto slovesno praznovali 4. decembra svoj rudarski dan ... - da je Vernek staro naselje, ki je obstajalo že v rimski ali celo ilirski dobi, kjer so tudi pristajale rečne ladje. V savski strugi so 1. 1842 našli kamnit žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Savusu. Ostanek drugega rimskega žrtvenika so kasneje našli v ruševinah Verneškega gradu, katerega material so porabili za zidavo graščine Pogonik ... - da so v bližini Vodic pri Gabrovki v letih 1938 in 1940 pričeli s poskunimi kopi, katerih namen je bil pridobivanje manganove rude. Naleteli so na 20-: 30 cm debelo manganovo žilo. Po vojni je rudno ležišče raziskovala uprava rudnika barita Ploše pri Škoflji- - da so bila v Sitarjevcu ležišča svinčeve rude, barita, bakrene rude in živega srebra. Svinčev sijajnik - galinit so črpali že Rimljani in ga tu topili. V 16. st: so delali v rudniku razen domačinov tudi nemški protestantski rudarji, dokler se niso v dobi protire-formacije vrnili v Nemčijo. Leta 1850 je rove nad rudniško hišo zalila voda, ki je terjala več smrtnih žrtev. V drugi polovici 19. stoletja so zgradili žičnico, po kateri so spravljali rudo s Sitarjevca prek Save v topilnico v sosednjem Gradcu V njej so 1. 1886 iz domače srebrne rude vlivali spominske tolarje... rj.gr J Šola v naravi Učenci iz litijske občine bodo imeli šolo v naravi v mladinskem okrevališču na Debelem rtiču v treh izmenah. Najštevilnejša skupina je bila iz litijske šole in njenih podružnic, ki je štela 165 učencev in 11 učiteljev in je šolo v naravi že izvedla od 3. do 10. junija. Učenci osnovne šole Šmartno s podružnicami so na Debeli rtič odšli-20. junija in se Tako učenci kot učitelji ugodno sprejemajo šolo v naravi. Letos se bo na Debelem rtiču zvrstilo 287 učencev 4. razredov osnovnih šol iz naše občine. bodo vrnili 27. junija. Skupina šteje 68 učencev in 5 učiteljev. Učenci iz osnovnih šol Gabrovka in Dole pa bodo imeli šolo v naravi konec avgusta, in sicer od 29. avgusta do 5. septembra. V tej zadnji skupini iz naše občine bo 54 učencev, ki jih bodo spremljali štirje učitelji. g Iz sončnega primorja v deževno notranjost. Takole so se vrnili iz sonca v dež iz šole v naravi na Debelem rtiču učenci 4. razredov litijske osnovne šole.(Foto: GO - Br.) Uničevanje novega zdravstvenega doma Z uspešno izglasovanim referendumom drugega dodatnega občinskega samoprispevka smo se občani odločili, da bomo z delom svojega osebnega dohodka pomagali zgraditi nov zdravstveni dom v Litiji. Akcija, ki smo jo pričeli v letu 1976, se je zaključila lani z otvoritvijo novega in sodobnega zdravstvenega objekta, ki je eden najbolj modernih v republiki. Prepričani smo, da so nanj ponosni vsi občani naše občine in da vsi želijo, naj objekt še dolgo služi svojemu namenu. Da pa vsi nismo enakega mnenja se je pokazalo že kmalu po otvoritvi naše ustanove. Kmalu smo v novem delovnem okolju delavci zdravstvenega doma pričeli opažati drobne vandalizme, ki jih povzročajo obiskovalci, saj nekateri med njimi niso pripravljeni spoštovati hišnega reda in družbene lastnine v domu. Prične se že pri vhodu. Malo voznikov osebnih avtomobilov spoštuje prometni znak „rezervirano za vozila zdravstvenega doma" pred glavnim vhodom v našo ustanovo. Svoje avtomobile puščajo pred tem vhodom kljub temu, da imamo zanje vedno prosto veliko parkirišče z vhodom iz Partizanske ceste. Ti vozniki nam nemalokrat pripravljajo kar velike težave pri nujnih in hitrih intervencijah, saj s svojimi avtomobili ne moremo pripeljati nepokretnih bolnikov ali poškodovancev do doma. Zlasti je to neprijetno ob slabem vremenu. Nekateri med njimi puščajo svoje avtomobile celo na zelenicah pred glavnim vhodom. Da bi pridobili nekaj korakov jim ni mar uničenih cvetic in nasadov pa tudi na naporov naših delavcev, ki s prostovoljnim delom vzdržujejo okolico doma. Drugim ni žal fasade in strehe naše ustanove, saj nanje prislanja jo svoja motorna in druga kolesa, pri tem pa pozabljajo, da moramo vsi delavci združevati sredstva za vsak ubit in počen strešnik. V domu so tarče napadov radiatorji, vrata in steklene stene. Pri teh najbolj prednjačijo otroci, ki jih starši puščajo brez kontrole tekati po hodnikih, čakalnicah in stopniščih doma. Ne, da motijo ostale obiskovalce in naše delavce pri delu, boli nas, da pri tem povzročijo tudi materialno škodo, ki bi se ji z bolj vestnim nadzorom staršev lahko izognili. Zavedati se moramo, da vsako leto ob sprejemanju programov za zdravstveno dejavnost vključujemo tudi sredstva, ki jih delavci zdravstvenega doma namenjamo za popravilo takšnih in podobnih poškodb. Slavka Matoz 'w////////ff/////iiw Poroke, rojstva, smrti... Na območju občine Litije se je v mesecu maju rodilo 12 dečkov in 8 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 25 parov. Iz območja občine 9 parov. Poročili so se: ROZMAN JAKOB iz Zagorja ob Savi in DRNOVŠEK LILIJ ANA iz Zagorja ob Savi PAL IVAN iz Maribora in ŽAGAR MOJKA iz Ljubljane KASTELIC Milan iz Pokojnice in PEVEC Olga iz Pustega Javorja CVETKOVIČ Vojko z Ustja in KOLESA Stanislava z Ustja JESENŠEK STANISLAV iz Kisovca in Češko Nataša iz Zagorja ob Savi SIRK Marko iz Lupinice in TOMAŽIČ Marija iz Lupinice JERIN JANEZ iz Litije in CERNIC Tatjana iz Litije BENKOVIČ ZVONKO iz Kamnika in SPRUK ERIKA iz Kamnika FOJKAR STANISLAV iz Ponovič in ANŽUR TATJANA z Brega pri Litiji MANDELI DARKO iz Tep in KODRE NEVENKA iz Renk PRAŠNIKAR STOJAN iz Zagorja ob Savi in ZORKO KSENIJA iz Zagorja ob Savi SOTLAR VINKO iz Log-Hrastnik in ZUPAN MARIJA iz Radeč TIŠLER BOJAN iz Litije in IZLAKAR MILOJKA iz Litije DORNK MIRKO iz Jagnjenice in - KARČOVNIK HERMINA iz Jagnjenice KOTAR JANEZ iz Male gobe in MRAK ANA iz Šmartna pri Litiji KLOPČIČ FRANC iz Krtine in MBKELI IVICA iz Zagorja ob Savi BAJC BOGDAN iz Ljubljane in VOLK LEONORA iz Ljubljane DRAGIC BRANO iz Lukavaca in ERŽEN MARJANA iz Trbovelj ŽUST DAVORIN iz Dobračeve in FERLIČ BOŽENA iz Keršičevega hriba LOKAR OTMAR iz Zagorja ob Savi in BOŽIČ DUŠANKA iz Zagorja ob Savi V maju so umrli: RESNIK MARIJA, stara 88 let, iz Tlake, SLADIC JOŽEFA, stara 68 let, iz Pečic, PROSINEC BARBARA, stara 76 let, iz Rib č, ROZMAN IGNACIJ, star 29 let, iz Jarš, najden v Ribčah, ZEVVELL MARIJA MAJDA, stara 49 let, iz Ponovič, . ZUPANČIČ SILVESTER, star 70 let, iz Kresnic, KUBOT JUSTINA, stara 76 let, iz Litije KAPLJA ALOJZIJ, star 56 let, iz Zavrstnika, GROZNIK FRANČIŠKA, stara 66 let, iz Črnega potoka J.Č. STRAN! 5515 KS PRIMSKOVO ^^lavj^akrajevn^razm V nedeljo, 14. junija so prebivalci Primskovega prvič praznovali krajevni praznik v spomin na čas, ko je bilo v poletju 1942 Primskovo osvobojeno. Istočasno so tudi počastili spomin na 40-letnico ustanovitve OF in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Nova streha na šoti Na prvo praznovanje krajevnega praznika so se krajani Primskovega dobro pripravili, tako, da so lahko v nedeljo v praznično okrašenih vaseh prisrčno pozdravili borce II. grupe odredov. Zapadno dolenjskega odreda, Gubčeve in Cankarjeve brigade, mladinske pohodne enote iz Grosuplja, Trebnja in Litije ter številne goste in krajane sosednjih KS. Borce, mladino, krajane in goste med katerimi so bili narodna heroja Jože Borštnar, in Franc Tavčar - Rok, predsednik republiškega IS Janez Zem-Ijarič, predsednica DPZ skupščine SRS Tina Tomlje, podpredsednik republiške GZ Lojze Fortuna, general podpolkovnik Dušan Švara — Dule, predstavniki družbenopolitičnega življe- nja sosednjih občin in Litije, sosednjih KS in delovnih kolektivov, je pozdravil predsednik sveta KS Vinko Zadražnik.ki je tudi orisal razvoj krajevne skupnosti. Za njim je spregovoril slavnostni govornik Dušan Švara — Dule. S preprostimi besedami je orisal razmere med okupacijo, govoril o uspehih, ki smo jih dosegli v graditvi socialistične družbe in opozoril na čas, v katerem danes živimo. Po govoru je odkril spominsko obeležje enotam NOB, ki so se borile v teh krajih in v spomin na uničenje belogardistične postojanke 5. in 6. januarja 1943. Odkrili so tudi skulpturo delo Petra Jovanoviča, ob kateri se bodo vsako leto na današnji dan zbirali mladi z litijske in dolenjskih občin, obujali spomine na dni iz revolucije ter uživali naravne lepote naših krajev. V kulturnem programu, ki ga je pripravil Jože Sevljak iz Litije, so sodelovali pevski zbori sosednjih KS Velikega Gabra, Šentlovrenca, Gabrovke in domačega, recitatorji iz Šmartna, plesna skupina iz Javorja nad Bogenšperkom, godba na pihala iz Litije ter pevca Vilma Bukovec in Tone Kozlevčar, ki je tudi sicer ogromno pripomogel k uspešni izvedbi proslave. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel delovni kolektiv Usnjarne iz Šmartna, prireditev pa so materialno podprli še Predilnica, Lesna industrija, Mesarija in prekajevalnica, ŽTO Ljubljana TOZD Transport in Gozdni obrat Litija. Prodava na Primskovem ob praznovanju krajevnega praznika je bila izredno lepa in dobro organizirana. V lepem vremenu seje na prireditvenem prostoru pred šolo zbrala množica krajanov KSPrimskovo in gostov. (Foto: Zofka - Br.) > KS ŠMARTNO Na prvem mestu je učni uspeh — Skupščina šolske skupnosti se je letos sestala trikrat. Vsakokrat so delegati razprav-jali o učnem uspehu, zlasti na rišji stopnji, organizaciji medsebojne pomoči, vključevanju ičencev v interesne dejavnosti :er uspešnosti obrambne in prometne vzgoje. Dogovorih so se Se, da bodo v prihodnjem šolskem letu posvetili več pozornosti razvijanju tradicij NOB, organizaciji športnih in kulturnih prireditev ter zbiranju odpadnih surovin. Praznovanje dneva mladosti — V Šmartnem so tudi letos »častili dan mladosti tako kot že nekaj let doslej. Na svečam športni akademiji, ki je potekala v telovadnici, so poleg mladinskega pevskega zbora sodelovali v programu vsi razredi nižje stopnje. Šolsko športno društvo „Tisje" je poročalo o delu svojih sekcij, razglasilo najboljše športnike oddelkov, razredov, šole in najboljši razred v športu, posameznikom pa so za dosežene uspehe na raznih tekmovanjih podelili pismena priznanja. Nato so šolarji od 1. do 4. razreda tekmovali za športno značko, učenci višjih razredov pa so se z vrstniki iz litije in Gabrovke pomerili v atletskem troboju. Povezovanje se krepi - Sodelovanje osnovne šole in šmatske „Usnjarne" se uspešno razvija. Že sredi marca so predstavniki delovne organizacije prikazali z diapozitivi proizvodni proces ter jih seznanili s kadrovskimi potrebami, šolarji pa so jim ob dnevu OF in 1. maju pripravili v tovarni proslavo, na kateri so z besedo in glasbo prikazali življenje in delo i k . . . • . ... i ... i. t narodnega heroja Franca Rozmana — Staneta, po katerem se šola imenuje. Ob letošnjem dnevu mladosti pa je sprejem sedmošolcev v mladinsko organizacijo prvič potekal izven šole - v menzi Usnjarne. Mladim je spregovoril predsednik delavskega sveta Franc Rihtar, v kulturnem programu pa so sodelovali predstavniki terenske, šolske in tovarniške mladinske organizacije; zadnja je poskrbela še za svečano ureditev prostora in za zakusko. B.Z. Mamica s sinkom nujno išče sobo in kuhinjo ali samo sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Oglasite se po tel. 44-466 int. 284 - Mirjana Oddam prostor za . lokal -skladišče ali mirno obrt Klemenčič Breda, Grbinska 4, Litija Delavci litijskega Gradmetala so pričeli z deli na osnovni šoli v Šmartnem, kjer bodo namestili novo streho — dvokapnico. Pod novim ostrešjem bodo učenci in učitelji šmarske šole pridobili tudi nekaj novih učnovzgojnih prostorov. Investicija na šmarski šoli sodi v okvir realizacije programa III. občinskega samoprispevka in bo po izhodiščni ceni iz 15. 3. 81 veljala 7,8 milijonov din. Na osnovi pogodbe s skupnostjo za realizacijo programa III. občinskega samoprispevka, bo Gradmetal dela opravil v petih mesecih in pol, oziroma do začetka novembra letos. (Foto: GO — Br.) Staro se umika novemu 3S3 v \an? BOi Star gasilski dom v Šmartnem (na posnetku levo), bo kmalu nadomestil nov prostoren gasilski doni« ki , ga gradijo prizadevni šmarski gasilci v glavnem s prostovoljnjim delom.Tako bodo prihranili ogromno družbenih sredstev, Šmarčani m okoličani pa bodo po izgradnji novega doma še bolj varni pred požari in dragimi elementarnimi nesrečami. s 10. junija so šmarski gasilci skupno z mladinsko organizacijo Šmartno, ki jo vodi Branko Škrabanja," Srekrili streho novega gasilskega doma. Na posnetku: streha gasilskega doma še kaže „rebra"; po obrih treh urah odlično izpeljane akcije pa je Dna na njem že nova streha. (Foto: GO — Br.) " ■ u' 'iti:- b:; fik" KS LITIJA — LEVI IN DESNI BREG Za dan mladosti so učenci osnovne šole Litija na igrišču pred staro osnovno šolo na desnem bregu, izvedli lep telovadni nastop, ki ga je spremljala množica Litijanov, kar kaže na veliko zanimanje občanov za tovrstne prireditve. Telovadni nastop je v celoti uspel, potrudili so se tako učenci kot učitelji. Na posnetku: učenke 3. in 4. razredov med izvajanjem vaje s krogi. (Foto: GO - Br.) Napad na postojanko Sava 1944 PIŠE: TONE PRAPROTNIK Dne 4. julija 1981 za dan borca bo na Savi odkrit lep spomenik v spomin na drzno in uspešno akcijo, ki so jo izvedle v noči 11. - 12. oktobra brigade Slavka Šlandra, Miloša Zidanška in Kamniško-zasavski odred. Ta akcija ni pomenila samo velikega vojaškega uspeha in politični odmev, ampak bov zgodovini zapisana'kot dejstvo, da je bila v tej noči prvič v zgodovini NOB nasilno in uspešno prekoračena naša največja reka Sava. Kako je potekala akcija: V noči od 8. na 9. oktober je Zidanškova brigada napadala postojanki v Krašnji in Blagovici, ko je ?onoči iz Glavnega štaba NOV m OS prispela radijska depeša s poveljem, da se enote Šlandrove in Zi-danškove brigade takoj zberejo in S POTI I V BUKAREŠTO Piše: Ivan Godec V NASLEDNJIH TREH ŠTEVILKAH GLASILA OBČANOV BOMO OBJAVILI ZANIMIVE SESTAVKE IVANA GODCA, SEKRETARJA SEKRETARIATA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O KONGRESU GENERALNE ZVEZE SINDIKATOV ROMUNIJE, KI SE GA JE IVAN GODEC APRILA LETOS UDELEŽIL V SESTAVI DELEGACIJE SFRJ NA TEM KONGRESU. 4"RVI VTISI SPREJEM V BUKAREŠTI Prav počasi in z vdiko zamudo smo se popeljali v Bukarešto v nedeljo ob lepem sončnem dnevu. Na postaji so naju čakali Pero Todorov, prevajalec ter predstavniki generalne zveze sindikatov Romunije in naše ambasade v Bukarešti Sprejem je bil prijateljski, korekten. Odpeljali so naju v hotel Park. Vožnja skozi mesto je potrdila tisto, kar človek ve iz knjig o Bukarešti To je mesto, kjer prevladuje romanska arhitektura. Mnogo je kombinacij starega z novim. Vse manj je sledov katastrofalnega potresa. Ceste so široke, promet se z lahkoto odvija. Zanj skrbi množica miličnikov. Avtomobilov sicer ni prav veliko, a videti je, da so vozniki prav dobri. Hotel je bil novejši m zelo soliden. Delavci v hotelu prijazni Presenetil me je dogodek ob tem, ko sem želel telefonirati domov. Receptorka mi je takoj ko sem povedal, da želim Jugoslavijo, dejala: „Katero številko v Ljubljani? " Res je pa, da je vzpostavitev telefonske zveze trajala nepredvidljivo dolgo. Nimajo nobenih direktnih zvez; vse opravljajo preko centrale, To velja za vse,-Vrez izjeme. Zato so tudi predstavniki nase ambasade želeli takojšen E/or z nama. V Bukarešto sva namreč v nedeljo, 5. 4.1981. it so brli kosovski dogodki pri KS DOLE Uspešen referendum V nedeljo, 17. maja, so se občani krajevne skupnosti Dole podali na glasovalna mesta, da bi izrazili svojo voljo za uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. Icu vlaka me je prebudilo nenehno ropotanje in premetavanje v vse smeri. Odšel sem na hodnik, odkril zavesa ter odprl okno. Zagledal sem obdelano' zemljo v najboljšem pomenu te besede. Dolge kilometre smo se prepeljali, a zemlja je bila povsod enako dosledno obdelana. Ni meja med posameznimi parcelami, ni nezoranih polj. Skratka dober vtis! Čakal sem, da zagledam mesta, vasi, hiše. Ob tej progi ob Donavi so redke. Kmečke hiše so revne. Po zunanjosti zagotovo mnogo slabše od naših. Prvi avto, ki sem ga zagledal, je bil na poljski poti parkirana dacia. Ljudje so na železniških postajah v zgodnjem pomladanskem jutru utrujeno zdi v brzo-vlak. Kot se je kasneje pokazalo, prvi viji niso bili netočni Z Miloradom Viskičem, predsedujočim v Zvezi sindikatov Hrvatske, kije vodil delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije na kongres Generalne zveze sindikatov Romunije (Congresu uniunu generale a sindicatelor din Romani-ja), sva ugotavljala, da je natika pri obdelanosti zemlje med Romunijo in Jugoslavijo precejšnja. In to v korist Romunije. Res pa je, da hektarski donosi niso na naši ravni. nas prav na višku. Po svojih močeh, sama precej zaskrbljena, sva jim razložila zapleten položaj pd nas. Presenečenje in ogorčenost je tiste dni prevladovalo v naših glavah. Romunska sredstva javnega obveščanja niso o razmerah v Jugoslaviji tiste dni objavila niti besede. DRUŠČINA V HOTELU Romunski prijatelji so zelo racionalno in dobro organizirali bivanje delegacij na sindikalnem kongresu. Razporedili so nas v dva hotela. Pri tem so z veliko mero posluha za mednarodne odnose tudi temu primemo razdelili vse delegacije na dva dela. V, našem hotelu so bili še Kitajci, Korejci, Italijani, Nemci, Portugalci, Angleži, precejšen del afriških dežel in drugi. Vsaka delegacija je imela po enega spremljevalca, ki je bil hkrati prevajalec. Naju je spremljal Petru Todorov, potomec Srbov, rojen v Romuniji, ki je odlično govoril srbskohrvatsko. Kot Jugoslovana sva bila deležna ustrezne pozornosti ostalih delegacij. Bil sem posebej pozoren na prvi večerji v hotelu. Ob prihodu kitajske delegacije v restavracijo, je mlajši član delegacije opozoril starejšega, da je na najini! mizi napis Jugoslavija. Preden sta sedla k svoji mizi, sta prišla k tujini, in se pozdravila z nama. Beseda Jugoslavija je imela tako med delegacijami, kot tudi v vseh stikih z ljudmi v Romuniji, posebno ceno. Priprave za nov samoprispevek so se pričele zgodaj spomladi. Spoznali so, da bi že tako slabše razvita KS še bolj zaostajala.za drugimi, če ne bi s sarno-odpovedovanjem, prostovoljnim delom in drugimi akcijami izboljševali komunalni standard v vaseh. S prvim samoprispevkom, ki bo potekel konec leta, so asfaltirah Dole, Kal, Dobo-vico, posodobili nekatere krajevne ceste, tako kot povsod pa jih želja po napredku vleče v nove naloge. Tokrat pa so se z izredno visokim odstotkom — 78,4% ZA uvedbo samoprispevka odločili za razširitev PTT omrežja po območju KS, izgradnjo javne razsvetljave po naseljih in mrliške vežice na pokopališču Dole, boljše vzdrževanje krajevnih cest ter za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz srednjeročnega plana KS. Večina občanov je glasovanje opravila v zgodnjih jutranjih urah, kar kaže na njihovo visoko politično zavest in spoznanje, daje od lastnih naporov in vlaganj odvisen boljši jutrišnji Rezultati glasovanja po posameznih voliščih so bih sledeči: dan. Niso bila redka glasovalna mesta, ki so delo zaključila že od 9.-10. ure. Po glasovanju pa so se zopet zbrali na delovni akciji in postavljah drogove ter napenjali kabel za nove telefonske priključke. Ena izmed nalog samoprispevka, t.j. napeljava PTT omrežja, je tako praktično zaključena. Z zbranim denarjem bo potrebno le odplačati najeti kredit. Čestitkam ob uspešno izgla-sovanem samoprispevku se pridružuje tudi naše uredništvo. Lojze Kotar Volišče Upra- Uprav. vičenci za odsot. proti Vzdržani Neveljavne % l.Dole 123 96 3 12 7 5 80 5 2. Velika Goba 96 81 _ 3 9 3 84,4 3. Sp. Jelenje 62 50 4 4 4 80 6 4. Selce 59 41 1 15 2 _ 71,2 S. Gradišče 88 63 2 11 _ 12 73,8 6. Do bo vica 110 72 5 16 17 _ 82,8 7. Ravne 79 69 4 1 4 1 92,4 8. Kostanjevica 28 19 - 2 7 - 67,8 Skupaj: 645 491 15 64 50 25 78,4 odidejo na Dolenjsko v sestav 7. korpusa NOV. To povelje je vse nekoliko presenetilo, toda povelje je povelje, in takoj so se pričele priprave za prehod preko Save in naprej na Dolenjsko. Sprva je bilo zamišljeno, da bi brigadi skrivaj prepeljali preko Save s čolni, toda izkazalo se je, da za takšen prevoz ni bilo na razpolagedovolj j čolnov, saj sta bili brigadi takrat številčno najbolj močni, saj sta šteli skoraj 1400 mož. Poleg tega je tiste dni tudi Sava zelo narasla. Zato Je komandant-4. operativne cone Jože Borštnar izdal povelje, da brigadi nasilno prečkata Savo preko mostu na Savi. Priprave so se pričele takoj. Aktivirani so bili obveščevalni centri v vseh sodelujočih enotah ter pričeli so zbirati vojaške podatke. Za neposreden napad na postojanko je bil določen 1. bataljon Zidanškove brigade. Kamniško-zasavski odred je dobil nalogo, da blokira 2 postojanki na Savi, razruši progo ter postavi zasedi pri Mačkovni in Ponovičah ter zadrži Nemce iz smeri Litija. Slandro-va brigada pa je dobila povelje zapreti Nemcem dohod iz smeri Zagorja. Začetek napada je bil določen za 11. oktober ob 22. uri. Ob 15. uri so enote krenile iz smeri Vač proti vasici Tirna,kjer so se zbrale. Že popoldne so si Štabi iz neposredne bližine ogledali postojanko Sava in določui objekte in smeri napada. Obveščevalci so zbrali podatke, da se v postojanki nahaja okrog 200 Nemcev, razmeščenih v 4 utrjenih zgradbah s strelskimi jarki in v bunkerju 50 m zapadno od mostu. Na znak zelene rakete se je ob 22. uri pričel napad. 1. in 2. četa-1. bataljona sta naskočili mostu najbližji postojanki, četa 3. bataljona pa je čakala v bližini, da naskoči most in prva pride na desno stran Save. Zal prvi nalet in presenečenje nista uspela, ker so se Nemci iz utrjenih poslopij branili z vsemi orožji Ko so borci ugotovili, kje so glavne točke sovražnikovega odpora, so znova pritisnili, močan napad pa je pričet tudi Kamniško-Zasavski odred ki je napadal pri železniški postaji in zapadno od nje. Ko je spregovorilo tudi težko orožje, so Nemci pričeli popuščati Skozi razbita vrata najmočnejše postojanke v bližini mostu so vdrli borci in pričel se je boj iz buline: iz sobe v sobo. Tukaj je v kratkem času padlo 15 Nemcev, mnogo pa jih je ušlo skozi okna v noč. Takrat je četa 3. bataljona planila proti mostu. Hitro so obračunali s stražo ter odstranili z bodečo žico prepleteno oviro in že so drveli prek mostu na desni breg Save. Tam so prepodili nemško skupino in zavarovali mostišče proti Litiji. Pri prehodu mostu so Nemci iz bunkerja vsuli po njih strahovit ogenj in sredi mostu je obležal mrtev partizan, katerega so borci pokopali na desnem bregu Save. Pri posameznih sovražnikovih objektih pa so se boji nadaljevali z nezmanjšano ostrino. Posebno trd je bil bunker pri mostu. Borci 1. čete so vdrli v 3 zgradbe in iz njih prepodili sovražnika, ki se je ob reki Savi umaknil proti Litiji Tudi KZO je bil uspešen. Blokiral je dva sovražna objekta in ponovno zažgal železniško postajo. Glavni sovražnikov odpor je bil strt ob treh zjutraj. Pričel se je pre- * -hod brigad. Prva je prekoračila most Šlandrove brigade, nato operativni štab obeh brigad, zadnja pa je šla čez most Zidanškova brigada. Čeprav je KZO pred postajo porušil okrog 300 m proge, je nemški oklepni vlak, ki je prispel na pomoč iz daljave, obstreljeval kolono že na desnem bregu Save. Pri tem je bil 1 borec smrtno ranjen, 3 pa ranjeni Preboj je popolnoma uspel in brigade so krenile preko Cebelnika proti Gabrovki, kamor so prispele popoldne na zaslužen počitek. Po poročilu štaba 4. operativne cone so imele vse v akciji sodelujoče enote 6 mrtvih in 23 ranjenih. 2a-plenile pa so 2 težka minomet: ,\ 2 ■ puškomitrarjeza, 24 pušk, 2 pištoli, 1 busolo in precej vojaške opreme. Nemci pa so imeli 35 mrtvih, /eč ranjenih in 3 ujete. KS JEVNICA Obisk športnikov iz ZRN Konec maja so Jevničani gostili nogometaše iz Zvezne republike Nemčije, in sicer nogometni klub Matzenbach, s katerim imajo prijateljske odnose. Jevniški nogometaši so bili lani pri njih, letos pa so jim nogometaši iz Matzenbacha obisk vrnili in bdi s sprejemom in bivanjem ter počutjem v Jevnici oziroma Litiji nadvse zadovoljni. (Br.) Nogometaše iz Matzenbacha je na Bogenšperku s Dernovšek. Gostje so si ogledali prenovljeni grad (Foto: V. UdoviČ - Br.) »rejel tudi predsednik občinske skupščine 1 in bili navdušeni nad vsem, kar so videli in < Ob zaključku sta se na jevniskem nogometnem igrišču pomerili še enajsterici nogometnega kluba Matzenbach in Enotnost iz Jevnice. Rezultat tega prijateljskega srečanja je bil 3:1 za domačine, kar pa sploh ni pomembno, saj je pri obisku nogometašev iz Matzenbacha slo predvsem za navezovanje prijateljskih stikov, kar je tudi v celoti uspelo. (Foto: V. Udovič - B r.) ŠPORT IN REKREACIJA ■ V SREDINI LESTVICE Letošnje tekmovanje v 1.republiški rokometni ligi za člane je končano. Ekipa RK Usnjar iz Šmartna še je po prvem letu tekmovanja uvrstila v sredino lestvice - na 7. mesto, kar je za novinca v ligi nedvomno lep uspeh. Šmarski rokometaši so v prvenstvu kar dobro „garali". Trenirali so tudi po 4-krat na teden in tekmovanje v težki ligi uspešno zaključili. Ob koncu prvenstva seje od ekipe poslovil tudi trener Janez Simončič, ki mu je potekel 2-letni dogovor s klubom, izpisnice pa sta dobila tudi igralca Trbovc in Novšak, ki bosta prestopila k Sevnici oz. Krškemu. Jeseni bo ekipo prevzel nov trener - vodstvo kluba se s kandidati še pogovarja - ekipo pa bodo okrepili tudi nekateri igralci iz_ mladinske ekipe RK Usnjar. Lestvica 1. republiške rokometne lige: 1. Prule 2. Šoštanj 3. Jelovica 4. Minerva 5. Lipa 6. Partizan TUS 7. USNJAR 8. V. Nedelja 9. Rudar 10. Peko 11. Branik 12. Aero Celje MLADINCI DRUGI, MLADINKE TRETJE Tudi v republiških mladinskih ligah je tekmovanje končano. Mladinska ekipa RK Usnjar, ki jo trenira Lilo Hauptman, je zasedla odlično 2. mesto v ligi, in glede na to, da v ekipi igrajo izredno mladi igralci, ki bodo v njej lahko igrali še najmanj dve leti, lahko drugo leto pričakujejo še boljšo uvrstitev ekipe. Mladinke so bile letos četrte, kar je solidarni uvrstitev, saj so v ekipi igrale same osnovnošolke, ki pa so z borbenostjo nadoknadile pomanjkanje izkušeni. Veliko vprašanje pa je, kaj bo z ekipo v jeseni, saj je dosedanji trener Zivko Gnjatič zaradi drugih obveznosti prenehal trenirati mladinsko vrsto, vodstvo kluba pa ne more najti primernega novega trenerja. Lestvici mladinskih republiških lig - jug: 20 14 2 4 500:447 30 20 14 1 5 530:418 29 20 13 2 5 508:449 28 20 12 3 5 511:441 27 20 12 1 7 516:459 25 20 10 3 7 522:527 23 20 6 5 9 462:492 17 20 6 3 11 448:488 15 20 5 2 13 441:494 12 20 3 2 15 420:481 8 20 3 0 17 387:549 6 22 6 0 16 518:583 12 Mladinci: 1. Rudar 22 17 1 4 470:319 35 2. USNJAR 22 . 16 2 4 468:427 34 3. Sevnica 22 16 1 5 430:314 33 4. Črnomelj 22 16 1 5 458:361 32 5. Krško 22 9 4 9 435:400 21 6. Zagorje 22 10 1 11 436:423 20 7. Dobova 22 9 2 11 397:412 20 8. Radeče 22 8 2 12 420:407 18 9. Krka 22 8 0 14 442:466 15 10. Brežice 22 6 2 14 405:485 14 11. Mokronog 22 5 2 15 428:451 12 12. Krmelj 22 3 0 19 317:641 6 Mladinke: 1. Novo mesto 14 12 1 1 203:124 25 2. Stopiče 14 10 1 2 205:116 21 3. Mirna 14 8 0 6 223:150 16 4. USNJAR 14 7 1 6 146:145 14 5. Šentjernej 14 6 1 7 175:139 13 6. Brežice 14 6 1 7 148:167 11 7. Lisca' 14 3 1 10 102:220 6 8. Radeče 14 1 0 13 94:235 2 PIONIRJI IN PIONIRKE SO ZAKLJUČILI TEKMOVANJE V OBČINSKI LIGI Mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke -skupaj 17 ekip - so zaključili s tekmovanjem v občinskih pionirskih ligah, ki jih vodi RK Usnjar kot nosilec rokometa v občini. Tekmovanja so bua množična, zlasti pri starejših pionirjih pa tudi kvalitetna. V ligah so nastopale ekipe šolskih športnih društev osnovnih šol iz naše občine. Organizacija vseh štirih lig je bila odlična, finalna tekmovanja pa so bila na rokometnem igrišču v Šmartnem, kjer so ekipe in igralci ter igralke prejeli diplome za uvrstitve. Končne uvrstitve v občinskih pionirskih ligah so naslednje: MLAJŠE PIONIRKE: 1. Šmartno,2. Litija, 3. Gabrovka, 4. Dole SR. PIONIRKE: 1. Šmartno, 2. Litija, 3. Dole, 4. Gabrovka MLAJŠI PIONIRJI: 1. Gabrovka, 2. L itija - desni breg, 3. Dole, 4. Šmartno, 5. Litija - levi breg STAREJŠI PIONIRJI: 1. Litija, 2. Dole, 3. Šmartno 4. Gabrovka. Br. Diplome so ob zaključku občinskih pionirskih rokometnih lig prejeli vsi igralci in igralke. Na posnetku: starejše pionirke Litije, Šmartna in Dol na zaključni slovesnosti na dnevu rokometa v Šmartnem. (Foto: GO) Na Jančah se je zbralo kar 600 mladih planincev iz Zasavja. Pred planinskim domom II. grupe odredov je bilo skorajda kar premalo prostora za vse, toda organizator srečanja mladih zasavskih planincev — PD Litija — je z dobro organizacijo poskrbelo, da je bilo prijetno in veselo. (Foto: GO) PLANINSTVO 600 MLADIH PLANINCEV NA JANCAH 17. maja je bilo na Jančah tradicionalno srečanje mladih planincev Zasavja in Posavja, ki se ga je udeležilo rekordno število mladih planincev -kar 600! Zbranim mladim planincem je spregovoril predsednik MDO Zasavja Kozole Janez, v kulturnem programu pa so sodelovale skupine vseh zasavskih in posavskih planinskih društev. Srečanje je zelo dobro organiziralo PD Litija, ki je ob tej priložnosti tudi izdalo lično spominsko značko in žig, ki je na voljo v planinskem domu na Jančah. Ob koncu srečanja so se mladi planinci pomerili še v vlečenju vrvi. BREŽICAM SO BILI NAJBOLJŠI V organizaciji Planinskega društva Litija je bilo 16. maja na Jančah orientacijsko tekmovanje planinskih društev II. področja (Zasavje, Posavje, Celje, Novo mesto), ki je obenem veljalo tudi za prvenstvo Zasavja in Posavja. Tekmovalo je 12 pionirskih 7 mladinskih in 4-članske ekipe, največ uspeha pa so imeli planinci - tekmovalci iz Brežic, ki so zasedli prva mesta v vseh treh kategorijah. .. Rezultati: pionirji: 1. Brežice III., 2. Litija-Smatno L, 3. Brezice II., 4. Brežice I.. 5. Lisca-Sevnica II., 6. Brežice IV., 7. Litija-Šmartno II., 8. Litija-Vače, 9. Dol pri Hrastniku III., 10. Dol pn Hrastniku I., 11. Litija, 12. Lisca-Sevnica I.; mladinci: 1. Brežice, 2. Lisca-Sevnica III., 3. Celje,4. Rimske Toplice II., 5. Lisca-Sevnica I., 6. Rimske Toplice L, 7. Lisca-Sevnica II.; elani: 1. Brežice, 2. Celje I„ 3. Celje II., 4. Zagorje. PLANINSKI KAŽIPOT Izleti PD Litija v juliju in avgustu 3. do 5 7. Pohorje 2. do 5. 8. Triglav 8. do 15. 8. tabor v Trenti 26. do 31. 8. Kula - pobratenje s PD Hajduk Kula in obisk Fruške gore Za izlete sc lahko prijavite v pisarni PD Litija (TVD Partizan v Litiji) vsak torek dopoldne in petek popoldne Želimo vam varno hojo v gorah! FILMSKI KAŽIPOT - V juliju, prvem počitniškem mesecu, bo šmarski kino predvajal štiri filme; šolarji bodo imeli tokrat malo izbire. Prvi je na vrsti franconski erotični film „Zbogom, F.manuela", ki ni primeren za mladino do 15. leta starosti, ne priporočamo pa ji tudi ameriške kriminalke „Ugrabitev", ki je na sporedu zadnjo nedeljo v prihodnjem mesecu. Vmes se bosta zvrstila dva pustolovska filma; eden je italijanski („Safari rally"), drugi pa jugoslovanski (,,Vrnitev"), REVIJA MLADIH PRVIČ V LITIJI - V četrtek, 2 1. maja 1981, je bila v Litiji četrta revija otroških mladinskih in dekliških pevskih zborov, kjer so sodelovali pevke in pevci iz vseh štirih zasavskih občin. Na dveh koncertih, kjer se je zbralo blizu 300 poslušalcev, je nastopilo 922 izvajalcev, ki prepevajo v sedemnajstih zborih. Revijo pesem mladih Zasavja sta organizirali Zasavska pevska skupnost Trbovlje in Zveza kulturnih organizacij Litija, z njo pa sta počastila 40-letnico ustanovitve OF, vstaje in dan mladosti. OBISKALI SO LJUBLJANSKA GLEDALIŠČA TFR GRAD GOKIČA-NE - Šmarski šolarji vsako leto v okviru Mladinskega kulturnega tedna, ki ga organizira Festival iz Ljubljane, množično obiščejo ljubljanska poklicna gledališča. Letos si je 150 učencev ogledalo Goldonijevo komedijo „Sluga dveh gospodov" v Drami, Malikovo lutkovno igrico „Zogica Marogica" ter Donizettijevo komično opero „Kapljice za ljubezen". Člani zgodovinskega in likovnega krožka pa so v gradu Goričane pri Medvodah obiskali razstavo kolumbijskega bogastva, ki jo je priredil muzej iz Bogote. OKRNJENv SPORED NA BOGENŠPERKU - Kulturno umetniško društvo Kliničnega centra in medicinske fakultete ,,Dr. Lojz Kraigher" iz Ljubljane je priredilo v drugi polovici maja na gradu Begensperku ze drugi letni koncert, ki je napovedovai nas*-p devetih skupin iz\ajalcev; žal se jih je zaradi odsotnosti nekaterih pos' ..ieznikov predstavilo le šest. Slišali smo pihalni kvartet, vokalno-instrumentalni duet, violinski trio, kitaristko Andrejo Peče in medicinski oktet. Kot gosta koncerta sta nastopila sopra-nistka Majda Hersoc in pianist Janez Lovše. GOSTOVANJANA SAVI, JAVORJU TER V ČRNEM POTOKU -Čeprav se kulturna sezona že izteka, pevski zbori še vedno prirejajo koncerte. Tako so zadnji teden v maju pevci litijske „L ipe" peli Savčanom, Polšni-čani so obiskali dom počitka ,,T isje" v Črnem potoku, mešani pevski zbor s Primskovega pa je s šolarji izvedel glasbeno-literarni nastop rta Javorju. . PODELILI" SO LEVSTIKOVE BRALNE ZNAČKE - V šmarski osnovni soli so letos ze petnajstic podelili Levstikove bralne značke, ki jih je prejelo nad 400 mladih bralcev z matične šole in podružnic. Kar 25 učencev višje stopnje pav si je z dodatnim branjem pridobilo še 61 različnih bralnih značk. Na zaključni slovesnosti je sodelovala priljubljena mladinska pisateljica Branka Jurca, ki je tokrat že tretjič prišla med šmarske osnovnošolce. NAD 450 OBISKOVALCEV NA RAZSTAVI - V gradu Bogenšperku je prvič raztavljal svoja dela slikar Tomaž Gostinčar iz Ljubljane; predstavil je lutke in portrete. Razstava je bila odprta mesec dni, ogledalo pa si jo ie nad 450 obiskovalcev. B. Z. GLASILO OBČANOV I mliiiin SZDL Unfi. llneja aftedatifci idfctn: Tise *o!h iljfava. n . «• M* nšk Majta LeM* jjer. M§Mt Koto. Slavio Urhii. L*mm Žužek * FnkM ]*e***tft &~ soptattfa srn*; Staw ftmjjerčar. ObUk-.vič vozil kolo z motorjem iz meri Litija proti Savi. Na kolesu je peljal tudi potnika MUSTOVAR Jožeta, ki je zaradi vinjenosti v Ponovičah padel s kolesa z motorjem in obležal na cestišču z lažjimi telesnimi poškodbami. Zaradi poškodb, t.j. pretresa možganov, razbite arkade in odrgnin po telesu, so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. OBISK ROMKE V HLADILNI SKRINJI Dne 25. 5. 1981 okoli 10. ure je prišla v Gradišče pri Primskovem Konika Martina BRAJDIČ z dvema otrokoma in neznanim Romom ter pri hiši št. 7 prosila za vodo in kruh. Gospodinja jim je postregla s kruhom, ko pa je odšla v klet po pijačo, so spretne roke BRAJDI-CEVE izkoristile njeno odsotnost in že je iz hladilne skrinje v veži izginilo več kilogramov mesa. Z NOŽEM ZABODEL BRATA Dne 18. 5. 1981 ob 48.30 sta se na domu v Renkah sprla brata Boris in Alojz B. Ko je Boris brcnil Alojza v glavo, je med njima prišlo tudi do Fizičnega obračunavanja. Boris je kmalu nato zbežal iz stanovanja proti avtobusni postaji v Renkah, Alojz pa je zgrabil za nož ter ga skozi odprto okno vrgel za bratom, vendar ga ni zadel. Iz jeze, ker je brata zgrešil, je stekel ven po nož in se vrnil nazaj v stanovanje, Kjer je za trenutek legel na posteljo, nato hitro vstal, ponovno vzel nož in se napotil za bratom. Ker je videl, da ga ne bo več došel, se je usedel v svoj osebni avtomobil in se odpeljal. V bližini avtobusne postaje v Renkah je dohitel brata Borisa, ki je šel po cesti po drugem voznem pasu, zato je zapeljal do avtobusne postaje, tam vozilo obrnil in se z njim odpeljal nazaj proti Borisu. Ko je pripeljal do njega, je odprl okno v vozilu ter ga skozi odprto okno z nožem zabodel v predel trebuha. Alojz je takoj spoznal, da ni ravnal prav, zato je vozilo ustavil, bratu nudil prvo pomoč, o zadevi takoj po telefonu obvestil postajo milice, nato pa ga sam odpeljal v Zdravstveni dom Zagorje. Rana je bila plitva in lažjega značaja, vendar so Borisa kljub temu z rešilnim avtomobilom odpeljali v trboveljsko bolnišnico na opazovanje. S CESTE ZAPELJAL V MOČVIRJE Dne 20. 5. 1981 ob 03.30 je Roman VODENI K s Save vozil osebni avtomobil iz Litije proti Savi. V kraju Ponoviče je z vozilom zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v nepreglednim desnem^ ovinku s pravilnim nagibom čez sredino vozišča na levo stran, nato ponovno nazaj in končno v močvirje pod cesto, kjer je vozilo tudi obstalo. Pri nezgodi se je hudo telesno poškodoval njegov potnik Peter REN KO iz Mošenika, na vozilu pa je nastala materialna škoda za pribl. 25.000,00 din. R. B. 4323