Orlovski tabor Ceju. Po deževnem predvečeru je napočilo krasno nedeljsko jutro. Od vseh strani Štajerske in lepo števi'o tudi iz Ljubljane je prihitelo orlovstvo na svoj prvi podzvezni orlovski tabor v Celje. Vlak za vlakom in okrašeni vozovi so prinašali vedno nove trume udeležencev. Pred celjsko postajo se je formiral sprevod. — Pred odhodom na Glavni trg je pozdravil predsedstvo OZ in goste br. predsednik celjskega okrožja, odzdravil mu je v jedrnatih besedab predsednik OP br. dr. Basaj. Njegovim besedam je sledil krepak «Bog živi!« iz tisoa-rih grl zbranega orlovstva. Na to je krenil sprjvod. N» čelu sprevoda izza vojaške godbe je korakal močen prapor Orlov z znaki, nato pa mnogoštevilen orlovski naraščaj in gojenke. Tem je sledilo predsedstvo OP z osmiitii zastavami in predsedniki vseh udeleženih odsekov, izza teh pa je korakalo nad tisoč Orlov v kro-  jih, nato pa istolako močan prapor Orlic v krojih pod  vodstvom podzvezne sestre načelnice iz Ljubljane. —  Sprevod je zaključilo več tisoč mož in žena ter čela Orlov. Na Giavnem trgu je bil pred Marijino soho postavljcn lcpo okrašen oltar. Orlovstvo se je razvrstilo pred oltarjem v mogočno pestro sliko. Ves ostali prostor pa je napolnilo občinstvo. Nato je v lepih besedah v svojcm cerkveneni govoru mil. g. kap. vikar dr. Matek iz Maribora razlagal vero, upanje in Ijubezen do Boga. Pridigi je sledila pontifikalna sv. maša z blagosiovom, ki jo je daroval mil. g. kap. vikar. Po maši ši je sprevod krenil pred Narodni dom, raz čegar balkona je nagovoril zbrano orlovstvo in ogromne množice ljudslva na prostranem trgu predsednik OP br. dr. Basaj, ki je v imenu OP pozdravil vse brate Orle in sestre Orlice in vse tiste, ki so prihiteli v tako ogromnem številu na celjski tabor štajerskega orlovstva. — Glani in članicc. zvesti- svojim vzvišenim ciljem, so vztrajno in požrtvovalno vršili svojo orlovsko dolžnost in orlovstvo hiti od uspeha do uspeha. Grlovska organizaeija je bojna organizacija proti vsiljenemu kulturnemu boju. Temu boju se ne smemoodreči, ne smemo se mu umakniti. Ne smemo pa tudi prezreti, da vsak trenutek pomenja novo opasnost. Ako se bo na mladinski fronti izvojeval ta boj v našo korist, potem lahko rečemo, da je orlovstvo rešilo krščanstvo ali celo slovenstvo. (Živijo! Burno odobravanje). Opozarjam pa na eno. Nasprolniki nas vabijo v svoje vrste 7. vclikimi obljubami. Bojle pa se tistih, ki mnogo obIjubljajo, a nimajo kaj dati. Orlovska organizacija zahteva prcdvsem osvoboditev od samega sebe, osvoboditev 6d svojih strasti in hudih nagnjenj. To pa je mogoče doseči potom vzgoje in izobrazbe. Danes, ko je toliko nesvobodnega svobodnjaštva, je potrebno, da damo zdrav temelj našim družinam. Sam pred sebjj svoboden sin in svobodna hči bosta v družinah daia poroštvo za blagostanje in boljšo bodočnost naroda in države. Ni mogoče, da država in vlada ščiti Ijudstvo, če to Ijudstvo ni svobodno samo pred seboj. To je eilj in namen fantovskih večerov sestankov. Ako bo vsak posameznik svoboden, bodo tudi družine in država svobodne in njega vredne. — Drugi naš sovražnik pa je sebičnost, materijalizem in mamonizem. Zato je draga zahteva naše organizacije, da se odpovemo sebičnosti. če to dosežemo, potem smo vzgojili v širokih masah naroda smisel in pravo pojmovanje skupnosti. Vstvarjati je torej z vzgojo v vsakem posamezniku čut, da se odpove sebičnosti in da zna se žrtvovati za svojo državo, za svoj narod, za svojo družino. Brez tega ni mogoč noben narod, nobena družina. Ko dosežemo to našo zahtevo, smo rešili tudi socijalno vprašanjc. Danes velja načelo, da se postavlja sila proti sili. Proti temu načelu pa postavljamo Ijubezen do dela in zahtevo, da se odpovemo- delamržnosti in napovemo boj prirojeni lenobi. Naša organizacija zahteva intenzivno delo na vseh poljih. Že v sami organizaciji je zapopadena vzgoja te zahteve. Vsak funkcijonar imi določeno redno delo in delokrog tega dela. Povdarjam še enkrat, da je sreča vsakega posameznika, vsake družiin države odvisna od tega, v koliko je kdo svobodcn sam pred seboj in izobražen. Saj nas je Bog ustvaril zato, da smo srečni. Sreča pa izvira iz dela. Z delom so dani temelji za vzgojo krepke volje in izobrazbe za srečo družine in naroda. — Najbližji cilji naše orlovske organizacije je torej predvsem, da vzgojimo take sinove, in take hčere, ki bodo nositelji dobre in srečne družine. Ako smo to storili, smo izvršili za narod in državo veliko nalogo. Potem ludi lahko rečemo, da smo steber narodu in opora državi. (Živahno pritrjevanje in živio-klici). K temu pa bo pripomoglo ne samo bratstvo med Slovenci, ampak med vsemi Slovenci, Hrvati in Srbi. Zato je ustanovljena Jugoslovanska orlovska zveza. (Živijo!), ki je razširila svoja krila skoro da na celo državo. Njena moč in njen pomen je prekoračil državne meje na brnskem vseslovenskem orlovskem taboru je bil postavljen temelj za Slovansko orlovsko zvezo, za zvezo slovanstva. Tam je slavilo svoje triumfe 120.000 članov in članic orlovstva v Čehoslovaški. Od tega tabora treba črpati pouk za nas. Vsi tisti, ki ste bili v Brnu, veste, da smo se vrnili polni nad in z globokim navdušenjem. (Živijo!). Pravijo, da po dobi romanstva in germanstva mora priti doba slovanstva. Do tega mora priti, ker ni mogoče, da bi slovanstvo bilo samo gnoj za njegove nasprotnike. To so pota, po katerih bo hodilo slovensko in slovansko orlovstvo. Bog živi! (Bog živi! Živijo! Živahno in navdušeno ploskanje in živio-klici!) Nato je govoril v dobro zasnovanih izvajanjih br. Marko Krajnc, ki je pojasnil pojm vere in nevere ter boj med njima. Zlasti temeljito je razkrinkal nasprotnike in njihovo orožje — denar, ki ga grabijo z raznimi mahinacijami in nacijonalizacijami. Ostro je nastopil govornik tudi prot ilistim, ki nosijo kraljev manifest. Prej ne bo bolje, dokler se ne prerodi vsak posameznik, narod in država v krščanstvu. K temu cilju naj stremi vse naše delovanjc. Govornik, često prekidan z navdušenim odobravanjem, je ob sklepnih besedah žcl splošno pritrjevanje. K besedi se je oglasil, živahno pozdravljen, ludi br. Švikaršič iz Murske Sobote, ki je prinesel pozdrave prekmurskega orlovstva in Ijudstva ler izrazil željo na čimvečjo udeležbo na orlovskem taboru v Murski Sobou, ki bo v nedeljo, dne 3. septemura t. 1. Ko je še br. Tratnik pozdravil tabor v imenu Jugoslovanske akademske katoliške omladine, je predsednik OP br. dr. Basaj zaključil zborovanje s kratkim nagovorom in z orlovskim pozdravom Bog živi! Po taboru so teiovadci odkorakali na telovadišče na Glaziji k skušnjam. Popoldne pa se je vršila telo- vadba s prostimi vajami in na orodjvi. Nastopila \% tudi brnska vrsta, navdušeno pozdravljena od mnogo-* številhega občinstva. V raznih paviljonih so se proda* jala primerna okrepčila in se je po telovadbi razvil« ]>rav prijetna prosta zabava, katerc se je udeležilo tudi nekaj nasprotnikov, ki pa niso motili splošnega razpoloženja ter so se zelo laskavo izražali o Orlu. —•> Živahno vrvenje na telovadišču je potem trajalo še do noči, Tudi ta tabor je močan steber v stavbi uspehon orlovske organizacije.