"Proletarec" je delavski list za misleče čitatel je ir • . _ ___■ - Official Organ Jugoila? Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. iT. — NO. 1421. CHICAGO, ILL., S. DECEMBRA (D«c»mW 8), 1934. •t* hikll«lM4 wvrfcly a« MM w, Mik te. LETO — VOL. XXIX. NA LJUDSKE STROŠKE PROBLEM BREZPOSELNIH PRETEŽAK ZA SEDANJE OBLASTNIKE IN VLADO Administracija se znova ukvarja z načrtom ža splošno zaposljitev in za ukinjanje relifa N " »ovijena za omiljenje brezposelnosti. Stroški teh pomožnih akcij so visoki, čeprav je podpora, ki »o brezposelni dp>e, le za silo izdatna. Brezposelne, ki so najeti v raznih vladnih pomožnih podvzetjih, zaposluje le po toliko dni, da jim ni treba pla-¿ati direktnega relifa. . Po par letih politike new deala je gospodarsko izboljšanje neznatno, vrhutega pa zelo drago kupljeno. Armada brezposelnih je to jesen večja nego v lanski. Vlada je v skrbeh in "možganski trust" si beli glavo, kako znižati neproduktivne izdatke za relif. Nekaj časa so v Washingto- Beda v Nemčiji, v Italiji in Avstriji Brezposelnih letos nad pol milijona več kot lani ob tem času Mehiška revolucija mora nadaljevati! AL) osemnajst milijonov ljudi prejema vladni relif. Okrl>g dva milijona in dve sto tisoč pa je zaposlenih pri raznih javnih delih v federalnih podvzetjih, ki so bila usta- menila popoln polom. Inflacije se boji tudi delavstvo in prošla konvfticija A. F. of L. je unijam naročila, da se naj proti nji bore kolikor je v njih moči, kajti taka inflacija bi vrgla industrialni -proletariat v nepopisno bedo. Tako se dežela pomika v še- Na podlagi statistike, ki jo je koncem novembra objavfl urad A. F. of L., je bilo oktobra t. 1. v Zed. državah 10.671,-000 brezposelnih, ali 550,000 več, kakor oktobra lansko leto. Septembra pa jih je bilo skoro 11,000,000 brez zaslužka. _ Številke zaposlenih in nezaposlenih delavcev so v tej deželi varljive, ker ne omenjajo, da je večina drugih delavcev zaposlena le po nekaj dni v tednu. Povprečno delajo zaposleni delavci skozi leto kvečjemu tri dni na teden. Oiraču-najte polovico teh k nezaposlenim, pa dobite pravo število brezposelnih. nu ropotali proti "menjalcem 8t? *imo ne da bi bila ad- • _ «_-_»_- a. ,, i .___m i n i »41 r u r» i iu ali na uritutnu in denarja" in industrijskim ma-gnatom, zdaj pa so ton spremenili v laskanje kapitalistom in bankirjem, časopisje iz tega sklepa, da se je predsednik Boosevelt obrnil na desno. Vzlic apelom pa je privatna industrija prav tako impotent-na pokazati pot v okrevanje, kakor je bila brezmočna leta 1929, ko so se začele rušiti kopice delnic kakor hiše H kart. Nekateri svetovalci v zvezni vladi Rooseveltu dokazujejo, da privatna industrija ne zmore v tem problemu ničesar. Ali tudi vladni relif je treba odpraviti. Zato se naj ustanovi sklad proti brezposelnosti, ob enem pa naj vlada podvzame javna dela v vsoti deset milijard. Na ta način bo vposlila direktno in indirektno par milijonov ljudi — mogoče kakih pet milijonov, ker bi si delo med seboj delili. Zelo se ogrevajo tudi za naseljevanje delavskih družin v okolice mest na mala posestve-ca, ki bi imela po par akrov, po pet akrov ali kolikor že, in s pomočjo te zemlje naj se potem preživljajo kakor najboljše morejo. To seveda ne bo po-vratek v "prosperiteto", ampak izhod iz direktnega relifa. Privatni interesi, združeni v trgovski komori in v zvezi industrijalcev nasprotujejo tem predlogom, češ, da bi vlada s tako ogromnimi novimi posojili postavila fivoj kredit še bolj v nevarnost in potem se bi zatekla k inflaciji, ki bi po- ministracija ali pa privatna industrija kos problemu, ki ga povzroča brezposelnost. Druga neprilika za ljudstvo je viianje davkov. Posamezne države in občine, kakor tudi zvezna vlada, nalagajo direktne in indirektne davke na razne potrebščine, na gasolin in sploh kar morejo obdavčiti. Toda dohodki so še vedno nezadostni in federalni upravitelj relifa Harry L. Hopkins zahteva od vsake države, ki po njegovem mnenju prispeva premalo v skupni sklad za pod* piranje brezposelnih in njihovih družin, da mora dobiti toliko in toliko milijonov dolarjev v ta namen, če hoče, da bo deležna tudi milijonov iz zvezne blagajne. Takoj ko so bile volitve 6. novembra končane, so začele občine in države v odborih in zakonodajah razpravljati, kaj se bi še moglo obdavčiti. In kadar nove davke odobre, so vselej naloženi konsumentom, torej vsemu ljudstvu, ki jih najtežje plačuje. Logično in pametno bi bilo, da bi vlada odvzela nekaj milijard imovine tistim, ki jo imajo preveč in sega v stotine milijonov in v nekaterih slučajih preko milijarde. Ampak "new deal" sedanje administracije iti toliko pameten, da se bi poslužil takih sredstev v boju s krizo in za rešitev problema brezposelnosti, ki je največje socialno vprašanje današnjih dni. Za združenje delavskih in liberalnih skupin v eno stranko Eksekutiva socialistične stranke je na svoji seji v Bostonu 1.-2. decembra izvolila poseben odsek, čigar naloga je delovati za združenje delavskih in raznih liberalnih skupin v enotno politično stranko. Predsednik odseka je Norman Tho-mas. Naloga drugega odsekaTli^ teremu predseduje James D. Graham, predsednik državne delavske federacije v Montani in Č!an socialistične eksekutive, je pridobiti unije A. F. of L. za organiziran boj skupno s socialisti proti fašizmu in vojni. Komunistično vabilo v "enot-1 JaiKm8ke Proilo mWo ja nastopil »laibo pradiadnika metiiika rapvblika Lasaro Card.aa», ki ja 4S. makUki pra4»a4i»ik. Bil ja iavoljan na listi vladna Ijad •ka ravalticioaaraa strank« Cardana« pravi, da nora makuka ravolvcija nadaljevati a »vajini dalam aa socializem i« »a socialistično vsfojo ljudstva Zdaj j« v velikani boj« a katoliško cerkvijo, ki sabotira vladno prisadovanje aa reformiranja iolatva. Kar sa tiéa socialisme, ja t roba ran« ase ti, da ljudska revolucionarna strarka mi socialistttfea v na »a pomenu ta baeede, dasi ja osvojila velik de' socialističnega programa. Na pripada asksai internacionali. Odpravila ja feudaliaem; svoje ljudstvo skuta dvigniti kulturno, kar bras tega deftela ne ba napredovala i in prisade va ai oiati prirodna bogastva, ki so jih v Mekik; pod prejšnjimi vladami osvojili a mer i i ki kapitalisti. Na aliki ja atanifestacijska slavuost v mehiškem gUvnem mostu, v katar! so udoloianci demonstrativna israsili vladi avojo odobravanje in sodelovanje pri isvajanju njenega programa. Oboroževanje na morju v smislu "sporazuma" Anglija, Zed. države in Japonska v prerekanju srn določitev velikosti vojnih mornaric DOHODKI VEČINE DRUŽIN SO PRENIZKI ZA PREŽIVLJA NJE Bogataši, ki tvorijo 1% prebivalcev,, imajo toliko dohodkov, kot 60 odstotkov ljudstva Konferenca zastopnikov Anglije, Zedinienih držav in Londonu, ki so ne f ron t o"j ee k s e k utiv a odkioU PrU,i «kupaj zaradi vprsianja nila, ker je kom. stranka s svojo taktiko z nDva dokazala, da v svojih apelih za skupnost ni iskrena. Sergij Maronovič Kirov ubit Sovjetski državnik in politik Sergij Maronovi£ Kirov, član političnega biroja komunistične stranke, je bil dne 1. decembra v Leningradu ubit. Atentator je neki bivši uslužbenec v sovjetskih uradih. Sovjetska vlada je po umoru oznanila, da so zločin izvršili sovražniki delavskega razreda. sporazuma glede velikosti svojih vojnih mornaric, je veliko važnejša stvar, kakor pa na primer ženitev četrtega sina angleškega kralja, o čigar po za svojo mornarico, -na*mreč namesto 5-6-3 naj bi obveljalo 5-5-5: na vsakih pet vojnih ladij vsake vrste, ki jih ima Anglija, jih ima lahko prav tako pet, če si jih hoče zgraditi, Japonska, kakor tudi Zedinje-ne države. Londonu in VVashingtonu ta Modigliani v Ameriki Italijanski socialistični voditelj G. E. Modigliani, ki je eden svetovno znanih socialistov, je prišel na povabilo unije I. L. G. W. U. v Zed. države na predavateljsko turo proti fašizmu. Za dostojno preživljanje bi morali dobodki vsake družine v tej deželi znašati ne manj kot $2,500 na leto. Takih družin je bilo 1. 1920 samo 20 odstotkov. Koliko jih je danes? Vladna statistika o tem šc ni bila objavljena in morda še nc bo tako kmalu. $2,500 dohodkov na leto ni velika vsota, dasi jc^za večino družin v tej deželi danes nedosegljiva. To pravi med drugimi tudi vladni ekspert in svetovalec za ekonomske zadeve v agrikultumem depart- mentu dr. Mordecai Ezekiel. Na nekem zborovanju učiteljev je med drugim dejal, da je 1. 1929 imel 1.2 odstotka prebivalcev toliko dohodkov, kakor 60 odstotkov prebivalstva, katero tvori • tako-zvani proletariat. Tak je kapitalistični sistem, v katerem je mogoče, da ima ena družina milijone, dohodkov in milijardno premoženje, tisoče drugih družin, ki so garale za to imovino, je pa za uteševanje glada odvisnih od relifa. Poldrug milijon komunistov v U. S. of A. E. R. West, predsednik mlade trgovske komore, straši v svojih govorih v Californiji, da je v Zed. državah poldrug milijon komunistov. Vodstvo komunistične stranke pa si misli: "Ko bi jih bilo vsaj 50,0001" ročnih ceremonijah se je v po- zahteva ni bila po volji. Japo« drobnostih pečal velik del ci so potem namigavali naj se dnevnega časopisja po svetu. j!m enakost prizna vsaj na pa-Omenjene tri dežele so da-, pirju — češ, saj se ne bomo nes edine pomorske velesile, oborožili do take višine! Kajti Pred vojno se je v mornarično silo naglo razvijala Nemčija. Carjeva Rusija je skušala biti pomorska sila. Francija. Italija in Avstro-Ogrska so bile razmeroma močne le v svojih bližnjih vodah. Anglija pa je bila do svetovne vojne vladarica morij. Zdaj ni več. Washingtonska pogodba med Anglijo, Zed. državami in Japonsko je imela namen preprečiti tekmo oboroževanja na morju med temi tremi silami, ki bi neizogibno dovedla v ka- vojne ladje so zelo draga stvar. VVashingtonska pogodba med temi tremi pomorskimi silami je določala, koliko novih ladij sme zgraditi ena ali druga. Vplivala je zelo pomirjevalno in ob enem je vzlic ogiom-nim izdatkom z* navalizem preprečila še veliko večje izdatke ter omilila vpitje za vojno. Od tedaj je Japonska postala z osvojitvijo Mandžurije in z uspešno politično in trgov- tastrofo. Do tedaj je bila ang- v m1no*iJh del!h leška mornarica najjačja na svetu. VVashingtonska pogodba določa, da sta si lahko angleška in ameriška enaki. Sprejeto je bilo v ravnanje vsem trem pravilo 5-6-3. To pomeni, da na vsakih pet angleških ladij jih smejo imeti Zed. države pet in Japonska tri. Na imenovani londonski konferenci pa je Japonska zahtevala enakovredno pravilo AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 19:1.1 iside te dni. Po ovoji vsebini je nov imposanten uspeh v delavski literaturi ameriških Slovencev. Nadkriljuje prejšnje letnike. Nei koledar je priznan se najboljšo knjigo te vrste, ker jih je med jugoslovanskimi koledarji bodisi tu ali v Jugoslaviji. — Stene v Zed. drievih 75c. Ze inozemstvo $1. Naročite ga svojcem v starem kreju čimprej. Polil jatve v vse kraje izvršimo mi. Kitajske tolikšna sila, da noče več igrati na tipke 5-5-3, Džingoti v Zed. državah ji že prete, naj se kar loti večati svojo mornarico — bo že videla, kaj se to pravi! Vinson, demokratski kon-gresnik, predsednik odseka poslanske zbornice za mornarič-ne zadeve, je 27. novembra izjavil: "Na vsake tri vojne ladje, ki jih zgradi Japonska, jih bomo mi zgradiili pet." To bi pomenilo tekmo, kakršna se je vnela pred letom 1914 in končala v katastrofi, v kateri je trpelo vse najhujše milijone ljudi. Kaj briga razne Vinsone in šlične "ljudske" zastopnike, ako s svojim prenapetim šovinizmom pritirajo stvar toliko daleč, da ni več umika — razen v vojni! Poleg tega so municijski magna-ti, ki trošijo milijone dolarjev za take propagande na leto, (Nadaljevanje na 2. strani.) SLABŠANJE ŽIVLJENSKIH RAZMER P0D_FAŠIZM0M Statistika, ki priča o naraščanju bede in o neizpolnjenih obljubah diktatorjev ■' ..... V NEMČIJI so življenske razmere zdaj veliko težje kakor pred letom. Sploh se pod nacijskim režimom stalno slabšajo, četudi se trudi s svojimi odredbami, regulacijami in diktati ustaviti povečavanje krize. Bojkot, ki so ga organizirali liberalno misleči krogi, židje in delavske organizacije, ima za Hitlerjev tretji rajh zle posledice. Ker jle izvoz padel, je moral pasti tudi uvoz. Ker Nemčija nima denarja, da bi naročala potrebna živila in drugo blago iz inozemstva, je nastala tolikšna draginja, da je Hitler določil regulacijske cene. Nacijska vlada se hvali, da je vposlila par milijonov delavcev, toda plače so v primeri s plačami pred prihodom Hitlerja narasle samo 1 odstotek v skupni vsoti, dočim je zaslužek poprečnega delavca v Nemčiji nižji ko kdaj prej po vojni. Nezadovoljnost je velika in gnjev med ljudstvom proti režimu narašča. Duši ga s terorjem, šikaniranjem in s strogimi kaznimi. V "koncentracijskih taborih" in v zaporih je nad 41,000 političnih jetnikov. Prav tako neuspešen, kakor je Hitler v notranji politiki, je tudi v zunanji. Nobena vlada mu ne zaupa, neglede kako jim ponuja oljkino vejico in jih vabi v spravo s svojo državo. Veliko manj, kakor iz Nemčije, se čuje v svetovnem tisku o bedi v ItaHji, dasi je neznosna. Mussoliniju se je zatiranje opozicije boljše posrečilo, ker je s terorjem začel desetletje prej kakor Hitler. Plače italijanskih delavcev so nižje ko kdaj prej. Dežela je v stiski za živila. Vladni dohodki so že več let znatno manjši kakor izdatki. Faktično je Italija bankrotirana, toda v poslovnih knjigah še beleži, da je finančno sol-ventna. Pomaga si iz zadreg največkrat z notranjimi posojili. Destruktivni vplivi fašizma delujejo še najhitreje v Avstriji. V prvi ponvici te^ra leta so delavci na Dunaju zaslužili 41 milijonov šilingov manj kakor v prvi polovici L 1933, in 168 milijonov šilingov manj kakor v enaki dobi 1. 1932. Povprečen dohodek delavske družine na Dunaju je pod fašizmom nazadoval 24 odstotkov, ali skoro eno četrtino, dočim so se življenske potrebščine istočasno podražile. Ni čudno, ako delavstvo v Avstriji prireja demonstracije in izdaja proglase za nov ustanek kljub terorju, ki ga izvaja nad deželo klerikal-no-fašistični režim. Vse tri diktature so ljudstvu obljubovale zaposlitev, boljše življenske razmere in ekonomsko sigurnost. Niti ena ni izpolnila, kar je obetala. Ako jim zdaj kdo to očita, mora v zapor. V Berlinu je bilo 1. decembra obsojenih devetnajst socialistov od 3 mesece do treh let zapora vsled "prevratniških aktivnosti". Take obsodbe so na nemških sodiščih postala vsakdanjost. Mogočni propagandi Hitlerjevega režima se je nekaj časa posrečilo prepričati velik del ljudstva, da so marksisti storili Nemčiji s svojim "popuščanjem" in internacionalizmom ogromno škodo, toda zdaj, ko marksističnih strank ni več, razen v kolikor jim je mogoče delovati tajno, in ima Hitler nad državo absolutno oblast, se je tudi zaslepljencem začelo svi-tati, da marksizem ni vzrok njihove nesreče, bede in ponižanja. Mussolini v Italiji skuša v državnem proračunu hraniti z znižanjem vojaške obveznosti iz 18 na 12 mesecev, ob enem pa je vse moške prisilil v vojaško vežbanje od otroških let naprej. Zdaj morajo priti v armado že kot izvežbani vojaki, zato si država lahko privošči to znižanje, pravi il duce. Poleg tega, da so dečki in fantje v Italiji prisiljeni potrošiti veliko svojega časa za vojaške vaje, morajo vse to vežbanje sami plačevati, dočim bi ga v daljši prisilni vojaški službi plačala država. Toliko so zdaj na slabšem. Fašizem ni v stanju rešiti gospodarskih problemov. Ljudstvo je potisnil še bolj v pomanjkanje, v nadomestilo pa ga opaja s šovinizmom. Fašizem je mora na telesu delavskega razreda. Še o volilnem rezultatu Socialisti v Oklahomi dobili 17,000 glasov in v Baltimoru 5,000. — Naši glasovi v Illinoisu V državi Oklahoma, kjer je imela socialistična stranka pred vojno Že močno organizacijo, je dobil pri zadnjih volitvah 6. novembra socialistični kandidat za governerja A. P. Green 16,688 glasov. V Baltimoru so dobili socialisti 4,690 glasov, komunisti 420 in SLP 246. Poročali smo že, da je bila v Readingu, Pa., socialistična stranka po številu oddanih glasov za kandidate v državne urade na prvem mestu. V Milwaukeeju je bila pri večini svojih kandidatov na drugem. V Illinoisu so dobili socialistični kandidati od 13,850 do 16,742 glasov. Toliko jih izka- zuje uradno štetje. Iz poročil števcev v raznih krajih države in v Chicagu je razvidno, da marsikje naših glasov niti šteti niso hoteli, ali pa so volilni uradniki navedli le po nekaj glasov socialistom, ne da se bi brigali za štetje. Socialistični urad je v posesti izjav, ki dokazujejo, da je bilo v gotovih precinktih oddanih po 5, 6 ln v enem slučaju 7 socialističnih glasov, toda volilni uradniki niso navedli niti enega. Ako so jih po vseh voliščih v državi tako ignorirali, so socialiste ogoljufali za več tisoč glasov. Socialisti v Illinoisu so po številu oddanih glasov na tretjem mestu. Vseh strank je btfo pet. g h n i i as m m '■> PROLETAREC Ust >a lafcarMfc SeUVlfcof* IJad«t*a» --—-——7 1M "*•"—T*Ti' ' " 'j»* ——— Ich**« V »Akt» Sr#do. Jit««l»vtaeka lHUv«h* Tiifcovna Drutba. Chicago, lil. _ mm fela»ilo loclatlttičae Z*«>»e. KAHOONINA v fcedinjanih drtavah k« cel« *a.00| sa pol leta $1.75; t« četrt leta $1.00. Inestmxivo: m celo leto $3.60; *a pol Hita $2 00. TRAGEDIJE V LJUDSKIH HIMNAH Val rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-pSiMj* do jHih«« Ijk» p.pohlat ti * lt»y|lki tekoč*»« tatlna. % J fHOLETAREC fwUished tVefy WrHfir>d*y by th« Jugoslav Waek- ni*»n'p Pubt'fiKinf Co., Inc. Established E6k«r..................................Frank 7.aiU tluslhesi Minkj?l*\. Omrle* Pogortl«* SUBSCRIPTION RATES: United States, On<> Year $3.00; Six Month» $1.75; Thrae Month« $1.00.- -Fore»*« Coaatriaa, One Year $3.60; Six Month» $2 00. PROLETAREC 3639 W. 26th St., CHICAGO. ILL. Teleplittnet Rockwell «866. Delo je vse Zemljemerec, ki napravi načrt, kje in v kolikšni globini se naj Izkoplje jarek, ali zjpradi cesto, ali nasip, aH predor, je človeški družbi potreben. Nič manj potreben delavec ji je oni, ki načrt spremeni v dejstvo, četudi Je v pojmovanju sedanje drtrtbe smatra n za "navadnega delavca". Nepotreben pa je drufcbi vsakdo, čigar edina briga je, kako bi čimbolj iakoristil druge v svoj prid, ne da bi sam kaj prispeval h koristnemu delu. To je splošno veljavno pravilo. Brezko-riatneži so brezfcoristneži, pa bito v kakršnemkoli oziru, vključivii agitacijo in delo za socializem. V gibanju za novi socialni red so arhitekti in drugi veščaki potrebni, kakor so potrebni pri gradnji stavb, cest, mest itd. Prav tako ao potrebni pri delu za zgraditev nove družbe učitelji proletariata in agitatorji, ki ga navajajo v organizacijo in s tem do učiteljev. Vsi skupaj so eno telo — en pokret zrn skupni smoter. Tisti, ki le s strani besediČijo, kaj bi socialisti morali storiti, "da bi kaj dosegli", pa so delavskemu razredu v kvar in graditeljem delavskega gibanja velika, dostikrat katastrofalna ovira. Proporčno zastopstvo Ameriški volilni sistem dovoljuje zastopstvo edino le strankam in skupinam, ki dobe največ glasov, pa ako tudi so v skupnem številu oddanih glasov še v taki manjšini. Socialisti so pri kongresnih volitvah dobili pred leti precej nad milijon glasov in bi bili mi podlagi proporca upravičeni do kakih šestnajst mandatov v kongresu, dočim niso 4obili niti enega. ¡¡J Nesmiselnost tega volilnega načina priznava zdaj tudi republikanska stranka, ki pravi, da je dobila 6. novembra t. 1. samo tri atlilijone glasov manj kakor demokratska franka, a kljub temu je v legislaturah mnogih držav zastopana le s par poslanci, v nekaterih nič, dočim je v obeh zbornicah zveznega kongresa v neznatni manjšini. Tri milijone glasov ni pri številu ameriških volilcev nič kaj impozantna večina, a kljub temu kontrolira zmagovita stranka nad Jdvetret-jinsko večino v kongresu in praktično vse le-gislature. Republikanska stranka s temi izvajanji ne zahteva spremembe v volilnem redu, nego le namiguje, da 6. novembra ni bila poražena, kakor se je vpilo v javnosti, kajti če dobi čez dve leti nekaj milijonov glasov nazaj kar je malenkost—bo zmaga spet na njeni strani. Konferenca v Moon Runu Člani JSZ in somišljeniki v zapadni Penn-iylvaniji so dali s svojo konferenco 25. novembra v Moon Runu zopet dober vzgled in vzpodbudo. Udeležilo se je je kakih 60 članov in somišljenikov. Na zborovanju niso izgubljali časa z brezplodnimi prerekanji o namišljenih teorijah, pač pa so razpravljali in sklepali, kako pridobiti čimveč delavcev v JSZ in društva naprednih delavcev v Prosvetno matico. Razmotrivali so, kaj je treba storiti, da se število naročnikov Proletarca izdatno pomnoži in naše gibanje v splošnem atjača. Napravili so pregled po naselbinah zapadne Pennsylvanije in ugotovili, da je Še marsikaka, ki se smatra za napredno, brez socialističnega kluba. Organizacija, ki razpravlja in sklepa o dela za socializem, je zdrava. Konstruktivna agitacija za socialistično gibanje je med našimi premogarji in drugimi delavci v Penn-sjrlvaniji običaj. Zato je njihovo gibanje razmeroma močno, dočim je marsikje, kjer so polagali največ važnosti teoretskim razpravam in praznemu besednemu boju, pokret bodisi oslabljen ali pa impotenten. - Nauk. — Razlike v mišljenju so umljive, kritika je lahko koristna, notranji boji mo-gbče bistrijo pojme, toda brez agitatorjev, k) delajo za svojo organizacijo, je vse to brez pomena. N« sliki »o tri deklice, ki «o j* Mili 14. «rte« e gorah e Carliete, P«; Staro »o Me •4 S 4o kimje na poti ta 12 lat. Poročajo, 4a je bil njfeo* oče a d. Dekletca »o letala coete % golti. Očeta in nečakinjo •to mit j K. A. <.i:oiu. WEISSEL (IZ ŽIVUENJA SOCIALISTIČNEGA INTELEKTUALCA) v 2. številki avstrijske nociali- nega dela na univerzi tli opu-čne revije "Der Kampf", ki ta- ^il VpiMÜ Se je k<* »reden slušatelj filozofije in matemati- stične haja sedaj v Pragi, priribčuje Weisalov na j o tj i sotrudnik kratek tivljenjepi« tega junaka, ki je bi) obete n na Dvnaju ob fegma rski vstaji. G. Weiase! je s svojim junaštvom in a svojim delom posta! ideal socialističnega intelektualca, njegovo hc rojstvo spada v ■godovi no socializma. Georg Weissel se je rodil 28. marca 1899 kot sin železniškega uslužbenca v Brigittenauu,* 20. dunajskem okraju. Bil je edin otrok svojih staršev, ki sta bila oba iz Dunaja. Materielne razmere so bile skromne, vendar urejene tako, da je mogel ta zdravi, močni in bistroumni fant obiskavati srednjo šolo in sicer realko v Unterberggasse. Na srednji šoli je kazal posebno zanimanje za kemijo, matematiko in zgodovino. Bil je dober dijak. Samo v šestem razredu je imel spor s katoliškim katehetom; ta konflikt ga je stal izgubo brezplačne šolnine za en semester. < Njegov oče je bH prepričan socialdemokrat, vendar zavestno ni vplival na fanta, ki je sprejemal svoje prve politične vtise iz "Arbeiter-Zeitung", svoj prosti čas pa preživljal v krogu svojih bri-grittenauskih tovarišev s telovadbo in nogometom. Po maturi 191? je moral takoj odriniti k vojakom kot "enoletni prostovoljec". Z 8. inf. polkom je prišel na italijansko fronto v Dolomite. Ranjen ni bil, pač pa je zbolel na težki drzenteriji, prišel se je zdravit na Dunaj, odkoder se je zopet povrnil k svojemu staremu polku na italijansko fronto, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je študiral na dunajski tehniki kemijo in 4. maja 1923 je po odlično napravljenih izpitih postal inže-njer. Že na srednji šoli je bil v krogu socialističnih prijateljev, na visoki šoli se je takoj pridružil organizaciji sociialističnh študentov in se je zelo aktivno u-deleževal socialističnega gibanja na univerzi. Svojo glavno nalogo je izvrševal pri akademski legiji, ustanovljeni 1924; to je bil študentovski oddelek socialistične obranVbne organizacije "Republikanischer Schutzbund". Weisel je vojaško izobraževal svoje tovariše, pri katerih je bil zelo priljubljen radi dosledne stvarnosti in odločnosti, "Švindlerji" so se pa bali njegove jeze. Njegova značaj-nost, socialistično znanje, tovar rištvo in skoro pretirana skromnost so mu med socialističnimi Študenti pridobile mnogo sodru-gov, ki so si štel! v čast, da so bili njegovi prijatelji. (Potem, ko je postal in žen j er, je stopil na pot trpljenja vseh akademikov povojne dobe: bil je brez posla. Z veliko ljubeznijo se je hotel posvetiti svoji stroki — kemiji, prtfel je za nekaj časa kot ferialni praktik in volonter v mestno plinarno, kjer pa trajne zaposlitve ni mogel dobiti. Tako je preživel več let v najneugodnejših materialnih razmerah in težkem duhovnem razpoloženju. Socialistič- ke; mislil je tudi ni to, da bi Šel v Rusijo, ko je 192« postal Častnik dunajske požarne brambe. Zelo težko se je poslovil od svojega poklica; toda kmalu je tudi v novem poklicu odkril priložnost za udejstvovanje, ki ga je veselilo. V laboratoriju požarne brambe se je ukvarjal s kemičnimi problemi, zlasti z zaščito pred strupenimi plini. Kmalu je prevzel nadzorstvo nad vsemi proti plinskimi aparati in pouk v obrambi proti plinom. Maja 1927 se je končno oženil — na dunajskem magistratu, ker sta bila on in nevesta brez konfesije. Septembra 1931 je postal komandant polarne brambe v Floridsdorfu, kjer si je uredil svoj dom. Weissel je bil intelektualec v pravem pomenu besede. Njegov preprost, vsakj frazi, u^aki netočnosti tuj značaj ni nič izdajal njegoveua obsežnega znanja v raznih področjih, človek se mu je naravnost Čudil, ko je videl, kako dobro je podkovan v zgodovini, geografiji in etnologiji. Bral je mnogo, dobro je poznal vso moderno literaturo, posebno pa se je izobraževal kot socialist. Weissel je bil navdušen, da fanatičen šahist. K bistvu njegove narave spada tudi njegova ljubezen do gora. Bil je abstinent. Njegovo stre-nirano, mišičasto telo, ki ni imelo niti grama odveč masti, in njegova vztrajnost sta mu o-mogočala najtežje turo po ledu in skali. Tako je napravil najtežje plezalne ture na Rax, Dachstein, Kitzsteinhorn, Wies-bachhorn in Grossglockner. Weissel je bil pogumen in trd napram sebi. Njeri statbi kafcof poVagati opeko; itd. ali ali M**, ali sme--in posledica so stavke, i^rtMa zopet unijo! In končno boj med njimi v A. F. of L., ki traja ¿e nekaj let v najostrejAih obHkah. Edin pameten izhwd M bil — s**p*a delavcev v ^atfbent taduatflji — torfcj ttidtirtrialna unija. "človetke »l«!**t;»' Rev. Joseph J. Leonard, 40 let star katoliški duhovnik, lahkofclvec, zaljubljen v mlade ženske, željan rtraz*nerjti", se je Izp^ta-vil srdu ljubosumnega ženina in posledica je, ubita nevesta in ubit reverend; in da je afera še bolj neprijetna, sta bila ubita oba v reverendovi sobi. Ne samo to: kajti greh sta uganjsla v hotelu najbojevitejše katoliške organizacije Knights of Columbus v New Yorku, ki je blagoslovljeno poslopje. Ko je mladi mož izvršil svoje morilno dejanje In videl pred seboj duhovnika ter dekle, s katero je bil peročen dobrih 14 dni, v krvi, se mu je storilo inako in je plakal, kakor so poročali listi, več dni. Ako se bi to zgodilo pred 25. leti, ko so pri Glasu Svobode servirali čitateljem "far-ške pikantnosti", bi nudita afera Zvonku Novaku, ali kdor bi že urejeval list, veliko gradiva. Vendar pa stvar sama na sebi ni ničesar izrednega, razun v njenem koncu. Duhovniki so pač ljudje, večinoma zdravi. Njihova služba, če ne pomeni drugega kakor maše, spovedovanje ln obhajila, je zelo monotona in lahka stvar. Prepoved pred ženitvijo jih varuje skrbi za družino, nikakor pa ne pred grehom. Father Leonard ni edini duhovnik, ki se je Udajal "poželjenju mesa". Nešteto jih je. Le da so večinoma previdnejši, ali pa se prevarani tekmeci kontrolirajo in ne sežejo po smrtonosnem orožju. To je v kratkem že drugi slučaj, ko je zakonski tekmec ubil celibatnega konkurenta. Katoliški cerkvi je zaradi njenih ljudi to kajpada neprijetno. O Rev. Leonariu pravi,; da je imel nekoč influenco, pa od tedaj ni več zanesljiv — ampak to pranje je silovito nerodno. Bolni duhovniki, slaboumni duhovniki, od influence skvarjeni duhovniki pri mladenkah nimajo "sreče". Rev. Leonard pa je s tem dekletom imel znanje že v Califomiji, kakor so poročali listi. Ko je šla z ženinom na ženitovanjsko potovanje v New York, je slučajno, ali pa morda ne tako slučajno, prišel v isti hotel tudi Rev. Leonard. Mlado dvojico je obiskal v njuni sobi in dajal z» pijačo. Nosil jo je kajpada ženin. Ko se mu je posvetilo — in to se mu je pripetilo Šele ko jy je dobil v duhovnikovi sobi, je segel po revolverju. On Študira sveto pismo. Po rodu je Žid, toda je prestopil v presbiterijansko cerkev. Ona je bila katoličanka. In Rev. Leonard pa je bil kaplan v nekem zavetišču. Ivan Zupan je nekoč vzklikal: To so sadovi socialistične vzgoje! čigava vzgoja je kriva dogodka v hotelu Knights of Columbus? "Ohcel" v Londonu. Kako je mogoče, da se vsa Anglija in z njo ves angleški svet topi v navdušenem zanimanju, kadar se poroči sin ali hči kraljeve dvojice? Anglija, ki slovi za najdemokra-tičnejšo državo na svetu, goji rojalističen pomp kakor nobena druga monarhija. To, kar je počela, ko sta se poročila kraljev sin "duke of Kent" in brezdomovinska grška princeza Marina, je bilo več kot otročje, in zraven pa silovito drago, kajti ta cirkus je stal ljudstvo v Angliji precej sbotisočakov, ako ne celo par milijonov! Marina je zdaj vsled te poroke dobro preskrbljena. Prav taVo tudi njeni sorodniki; nekateri so bili že v stiski, Čeprav so imeli v času, ko so bili na Grškem be priznani dvorjani, fepo imovhto in jo vložili v svojo varnost v raznih deželah. Bili m časi, I» m bi »novi in hčere ponosnega angleškega dvora nikakor ne hoteli ženiti v familijah odstavljenih in izgnanih dinastij. A so prešlk ifrtrzprfVselTie dinastije še upajo na povra-tek nekdanjih dni. Tu in tam se jim morda nade uresničijo. Ampak dobrih starih časov zanje ne bo več, kljub temu, da so dvorjan-ske svečanosti v Angliji danes enako pom-pozne kakor nekoč. Sedem sto petdeset ljudi je bilo poškodovanih za časa poročnih ceremonij kraljeve- % ga sina in neveste Marine. "Sika se jim'\ bi rekli po domače. Ampak v Angliji ljubijo svoje prince in tako šaro baš največ zaradi ceremonijalnosti. V vladnih poslih je njihov vpliv neznaten. Odpravljanje krize Kdorkoli se nadeja, da se bo vladi in kongresu posrečilo ohraniti in utrditi kapitalizem in istočasno odpraviti brezposelnost ter krizo, bo imel eno razočaranje več. MHMMAMEMMfil E. ZOCA II1M Po•!< ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) "Hvala za očetovski »prejem, ki mi ga je Vaša svetost blagovolila nakloniti." Ali Lev XIII. ga je blagovolil t'e minuto pridržati, pa je govoril o Franciji in izrazil živahno željo, da bi jo videl za blagor cerkve srečno, mimo m modno. In to zadnjo minuto je Pierre imel čudno vizijo. Gledajo« slonokoščeno čelo Svetega očeta, misleč na njegovo visoko starost, ob kateri ga najmanjši nahod lahko ugonobi, se je po nameravani idejni zvezi »pomnil na običajni divje-veliki prizor: Pij IX?, Giovanni Mastai, ki je umrl pred dvema urama, ima obraz pokrit z belim platnom in obdaja ga vsa zmedena papeževska družina; kardinal pecei, kardinal komornik, ae približa posteji, da odstrani pokrivalo in udari s svojim srebrnim kladivom trikrat na mrličev » čelo, pa zakliče vsakokrat: Giovanni, Giovanni, Giovanni! In ker mrlič ne odgovarja, počaka kardinal par minut, potem se pa obrne in pravi: "Papež je mrtev P Obenem je Pierre uzrl tam doli v ulici Giulia kardinala Bocca-nero, kardinala komomika, čakajočega s svojim srebrnim kladivom, in videl je Leva XIII,, Giaeomma Peccija, kako leži dve uri, odkar je umrl, v isti sobi, ima obraz pokrit z bel ) ruto in da ga obdajajo njegovi prelati. In videl je, kako se približuje kardinal komornik, kako daje odstraniti pogrinjalo, kako udari trikrat s kladivom na čelo, in zakliče: Gia-como, Giacomo, Giacom.ii Ko mrlič ne odgovarja, potrpi nekoliko sekund, potem se obrača, pa pravi: "Papež je mrtev V* Ali se spominja Lev XIII., kako je trikrat udaril Pija IX. na čelo — ali^uti včasi na tem čelu ledeni strah pred tremi udarci, smrtni mraz pred tem kladivom, s katerim je oborožil kardinala komornika, svojega nespravljivega nasprotnika, ki ga je imel. kakor je sam vedel, " v kardinalu Boccaneri? "Pojdite v miru, moj sin," je naposled dejal Sveti oče kakor za zadnji blagoslov. ''Pregreha Vam bo odpuščena, ker ste jo priznali in pokazali, da jo mrzite." Ne da bi odgovarjal, »e je Pierre oddaljil korakajoč nazaj, kakor je zahteval običajni predpis. Duša mu je bija uplaiena; sprejel je ponižanje kakor zasfuženo kazen za s»ojo utvaro.'Trikrat se je globoko poklonil, potem je šel skozi vrata, ne da bi se obrnil in sprem-ljevale so ga črne oči Leva XIII., ki se niso umaknile od njega. Vendar je še videl, kako je posegel po časopisu, ki ga je prej nehal či-tati da sprejme njega. Ohranil si je nagnenje do časopisa, živahno radovednost po novicah, dasi se je v svoji osamljenosti pogostoma motil o pomenu člankov in pripisoval nekaterim . posameznim točkam važnost, ki je niso imele. Svetilki sta goreli z mirninvjiepremičnmi plamenom; soba se je zopet pogreznila v svojo veliko tišino in v svoj neskončni mir. Sredi tajnega predsobja je stal gospod Squadra, črn in negibčen; čakal je. Ko je opa- ' zil, da je šel Pierre v svoji ustrašeni omotici mimo mizice, na kateri je bil pustil svoj klobuk, ga je previdno prijel in mu ga izročil z nemim pokionom. Potem je jel zopet brez na-irlice, z enakim korakom kakor ob prihodu, stopati pred njim.da ga povede v Klementin-sko dvorano. Zdaj je šel v nasprotni smeri enaki neskončni izprehod, brezkončno romanje po brezkončnih dvoranah. Se vedno ni bilo videti živega človeka, slišati nobenega šuma, čutiti nobene sapice. V vsakem teh praznih prostorov je brlela edina, samotna, kakor pozabljena svetilka, in luč je bila Se slabotnejša v povečani tišini. Slabotno so koraki odmevali na podu; brljava luč te zaprte, od vseh strani • kakor zazidane, ob tej pozni uri vse v preplavljajoči nič 'pogreznjene palače jih je Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, sloeaikem, ¿eikem. poljskem, kakor tudi r angleškem In nemikem jeziku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE O. Ros (Pariš): AKCIJSKA SKUPNOST V FRANCIJI NELJUBA AFERA, KI JE NI BILO MOGOČE ZAKRITI 6. februar 1934 je zgodovinski datum ne le za francoski parlamentarnem, temveč za *es politični razvoj Francije. m Sevetia, boj kapitalistične reakcije proti vladi levega kar-tela se je pričel že prvi dan po volitvah 1. 1932. Ali 6. februarja je zavzel ta boj popolnoma novo, v Franciji dotlej neznano obliko — in se zaključil z veliko zmago. Od volitev 1982 je bila francoska vlada v rokah demokratična stianke, ki pa jc bila v svoji gospodarski politiki odvisna od kapitalističnih organiaa-.«4. Vlade, ki so si hitro sledile ' druga dru#i in ki so imele večino je s podporo socialistov, ko vodile gospodarsko politiko, ki je popolnoma nasprotovala ne samo zahtevam socialistov, tem-, več tudi vladajoče radikalne stranke. Vodja socialdemokra-tične stranke Leon Blum je ta polešaj označil tako-le: vodje radikalne stranke ne marajo gospodarske politike svoje večine, prav tako ne marajo večine, ki bi odgovarjala njihovi fospodarski politiki. S tem so vlade Herriota, Bon-courja, Daladiera, Sarrauta in Chautempsa vse po vrsti prišle v konflikt s socialistično stranko. Kljub temu si niso pridobile simpatij reakcionarnih strank, ki so jih neprestano napadale zato, da bi prišlo do vlade, ki bo popolnoma njim vdana. Afera Stavisky, ki ni bila nii izrednega v primeri s prej-Mjimi škandali, je bila desničarskima strankam pretveza za odločilni naskok proti vladi. To pojasnjujeta dva razloga. Prvič so bil? žrtve afere Staviske-ga ne toliko mali "šparovci" kot velike zavarovalne družbe; šlo je torej predvsem za interese zavarovalnic. Drugič je izbruhnil škandal baš pod radikalno vlado. Ker se je istočasno - poostrila gospodarska kriza in ker so radikalne vlade pred pritiskom kapitalističnih sil vodile deflacijsko politiko, znižale uradniške plače in ogrožale rente vojnih oškodovancev, so |tranke reakcije upale, da bodo zase izkoristile naraščajočo nezadovoljnost, čeprav so vsi ti vladini ukrepi odgovarjali baš njihovim željam. Od novembra 1933 je borea gnala kurze rent navzdol. Pripravljala se je generalna ofenziva proti franku. Najbolj pesimistične vesti o finančnem položaju države so se razširile na borzi in po bankah. Hkrati so dobile vojaške organizacije desničarjev izdatne podpore. 6. februar. Zdi se, da je bila pripravljena izvenparlamentarna akcija desničarjev za drugo polovico februarja. Verjetno je, da so bili zelo blizu temu komplotu nekateri člani generalnega štaba in gospod Chiappe, šef pariške policije. Odstavitev Chiap-pa 3. februarja je dogodke pospešila. 6. februarja so organi- zacije desnice poskusile z dr-!dolgem oklevanju sklenile, da iavnim udarom. podpro generalno stavko aocia- Socialistična stranka je po!o- i listfcne stranke in njenih stro-iaj rasumela. Svojim pristašem kovnih organizacij. Tako je bije dala navodilo in ves delavski M» •• <*<> februarja inicia-razred je pozvala, da se ne tiVtt akcije množic proti faui-vmešajo v maso demonstrantov, zmu v rokah socialistične stranki so bili pozvani 6. februarja ke in «trokovne zveze. Komuni-na Plače de !a Com-onlr. M »bi- «titoo delavstvo je sledilo tej lizirala je svoje moči in jim da- akcW in na ta *e i« «vala nalog, naj bodo pripravljene ri,a akcijska skupnost brez v svojih središčih, naj se pa na predhodnega sporasuma. Z iz-noben način ne vmešavajo medlJ«™* fteteBničarJcv, ki so pro- demorutrant«, dokler moro vlada sama krotiti desničarsko provokacijo. glasili le 10 minutno protestno stavko, je bila generalna stavka v vsej Franciji popolna. Na po- Nasprotno pa komunistična ziv stranke se je v stranka ni zavzela jasnega sta- Pari?u na C(iurtTdex Vlnc!niT lttfia. Ne da bi dala svojim pri- Pi»ce ,do ,a Natlon ° stašem kako določeno navodilo,!200'000 demonstrantov. Pariz je pozval komunistični dnevnik n} vi4el takf ogromne demon-vojne oškodovance, ki pripadajo komunistični organizaciji AJtAC (Association republicai-ne des anciens combattants), naj se udeleže demonstracije, ki so jo sklicali — desničarski nacionalisti. Rezultat je bil ta, da je bilo nekaj tisoč komunistov na Plače de la Concorde pomešanih med fašistične elemente in da so z njimi stali nasproti Četam, ki so branile republikanski režim. Drugi dan je komunistični organ strastno napadel Daladiera kot morilca, ne da bi se zavedal, kaj s tem počne. To čudno zadržanje komunistične stranke je rodilo dva rezultata: na eni strani veliko zmedo v lastnih vrstah in naraščajočo nezadovoljnost s politiko stranke; na drugi strani pa odcepitev najmočnejše komunistične organizacije v pariškem okolišu, to je organizacije v okraju Saint Denis. 12. februar. 6. februarja zvečer se je socialistična stranka obrnila na komunistično s predlogom, naj se obe stranki takoj sporazumeta o akciji proti fašistični nevarnosti. Stranka dva dni ni prejela nobenega odgovora. Tretji dan je komunistični dnevnik "L'Humanité" priobčil odklonilen odgovor. Socialistična stranka ni mo-i?la odlagati nujno potrebne akcije, Čeprav se komunisti niso mogli odločiti. 7. februarja je socialistična stranka skupaj s svojo strokovno zvezo C. G. T. sklenila, da se v odgovor na reakcionarno demonstracijo 6. februarja proklamira generalna stavka. Socialistična stranka je predlagala za generalno stavko 8. ali 9. februar; strokovna aveia pa je vztrajala na 12. februarju, ker je že prej sklenila, da na ta dan proglasi generalno stavko. Socialistična stranka je morala zato odložiti tudi svoje poulične demonstracije na 12. februar. Radi odklonilnega odgovora komunistične stranke je socialistična stranka sama organizirala demonstracije. Posebne komunistične demonstracije, pripravljene za 9. februar, so se ponesrečile. Komunistične strokovne organizacije so pa po stracije od Jsuresovega pogreba 1914. Demonstracije so bile po vsej Franciji, tudi v najmanjših krajih, kjer ao se delavcem pridružili tudi kmetje in malomeščani, tudi taki, ki so po svojem političnem naziranju samo republikanci. To je bila prava mobilizacija vsega republikanskega in demokratičnega ljudstva. Povsod je bila iniciativa gibanja v rokah socialistične stranke in povsod so se ji pridružili komunistični delavci. V mnogih mestih so se spontano stvorili "komiteji čuječnosti", v katere so se priglasile tudi ne-socialistične organizacije, kakor Liga za zaščito Človeških pravic, Liga svobodomislecev in celo lokalni odbori radikalne stranke. Rezultate 12. februarja lahko na kratko reasumiramo tako-le: na eni strani se je moglo javno mnenje prepričati, da 60,000 nacionalističnih demonstrantov, ki so hoteli 6. februarja zažgati pariški parlament, nikakor ne predstavlja vse Francije; da je Francija ostala republikanska in odločena, da brani demokracijo; da je celo v Parizu pokazal delavski razred z impožantno demonstracijo svojo moč in borbeno pripravljenost, Čeprav je bil tu razcepljen, slabo organiziran in je 16 let živel v atmosferi najhujšega bratomornega boja. 12. februar je torej fašistični val zajezil. V delavskemu razredu se je z energijo socialistične in komunistične stranke ustvarila prva akcijska skupnost. (Dalje prihodnjič.) Na »liki na M j« katoliški duhovnik Jto*. Joaepb J. Leonard; na Uvi Mr». T. Steinmets in na aradi njan moi Jotip. Doki« in dnkovnik sta t« poznala in v Cali-f or ni j L Ona j« katoličanka, njan moi pa iid. ki jo preklopil v preabiteri jansko cerkev. Prod par tedni »o jo po-rtiii in odžol na ienitnvanjeke potovanj«. V Maw Yorku •a j« naatanil v hotelu katoliške bratske organiaacije Kniffkts of Colunsbus. Tu ja njegova mlada iona dobila •pot svojega duhovniškega prijatelja Rev. Leonarda. Za-ieli so piti. Moi Josepk ja odiel «nova po pijača. Ko s« ia vrnil, ja dobil svojo ieno v duhovnikovi sobi v sago-notnem polniaju. V ljubosumnosti ju ja ustrelil. To je bil v kratkem drug sličea slncaj. (Več o takik aferah je r koloni "Komentarji" na 2. strani.) Starogorski: KAKO DELUJEJO NAŠI SODRUGI ZA POKRET V STAREM KRAJU UTRINKI S PEVSKEGA KONCERTA ZALOŠKE "SVOBODE" "znali" podvizati, Nov poloiaj za Mace-donce v Bolgariji Do prihoda sedanje vlade so Macedonci v Bolgariji veliko odločevali, kakšna naj bo'politika režima. Kdor jim je ugovarjal in so ga smatrali nevarnim, so ga spravili s poti na način čikaških gangsterjev. Dne 1. decembra pa je bilo v Bolgariji po dolgem času obsojenih 12 Macedoncev v smrt, ker so bili obtoženi atentatov in drugih terorističnih dejanj v povojnih letih. Bilo je v nedeljo 7. oktobra 1934 v Zalogu pri Ljubljani, takorekoč pri vratih Ljubljane. Pa smo se izpraševali: "Kaj... Ali prideš na koncert?" "Na koncert? Zaloftke "Svobode"?" "Ob sedmih zvečer se začne tam v dvorani pri Požarju, da. Dolbrunjski pevski zbor "Svobode" in delavsko pevsko društvo "Cankar" sodelujeta. Bo to kopcert, ki je vreden, da ga ofeji&ft." "Če je tako", sem rekel, "pa pridem. Bo kaj obiska?" "Premala dvorana bo", je bil odgovor, "če se ne podvizaš, boš stal zunaj. Veš, vse govori pri nas v Zalogu in okolici o tem koncertu. Pravijo, kako si upajo nekaj takega?! Sami delavci, ki znajo sicer dobro delati, a da bi tudi kulturno nastopali in nekaj večjega pokazali, kakor mi, ki smo študira* ni, je »pač predrznost. Zato glej, da botš našel prostor." Prijatelj je odšel, jaz sem pa C-§ Knjige Cankarjeve družbe EDICIJA 1935 ■ - \ -------■—"'»• PET K VI l<; ZA $1.40 PO PO$TI $1.25 ako jih kupite v uradu. I î il 1. Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in godalnih bojev. I. KNJIGA: STARI VEK. 2. Maka Beer: Splošna zgodovina socialzma in socialnih bojev. H. KNJIGA: SREDNJI VEK. 3. Pavel Nizivoj: Pod nevernim nebom. • «. 4. Ivan Molek: Sesuti stolp. 5. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1935. ailNPHJNPIOTPflaMHOflpa^ Naročila naslovile: PROLETAREC, 3639 W. 2fith St., Chicago, III. držal v rokah "vabilo", na ka t ere m je bil program—spored 18 pesmi, ki jih bodo peli nekatere skupno vsi trije zbori, druge pa zbor "Svobode" Zalog, zbor "Svobode" Dobrunje in zbor "Cankar". Dirigent priznani Kristo Perko. "Ne bo slabo", sem pokimal z glavo, "oglejmo si torej." • ♦ « Večer je bil. nekam za gore, mrak je legal na zemljo in vzduh je bil poln svečanosti. V dvorano so prihajali od vseh strani. Videl sem kmečka dekleta, delavke, gospodične in gospe. Videl sem fante in sodruge, gospode iz uradov in šol, množico vseh slojev, ki so prihajali v dvorano in zasedali prostore. Na obrazih sem videl pričakovanje, radovednost, dvome, ponos in vse to je bilo pomešano z dobro-voljnimi nasmehi, govorjenjem in pozdravi, da je bilo, kakor da smo res vsi bratje, da ni med nami razlike. In nehote je v meni vstala misel in mi govorila : "Svežost proletarskih množic ustvarja nove sile življenja vkljub zakrknjenim nazorom "mi" in "vi", daje injekcije duševne pomladitve, in "Svoboda" je prapor, ki je viden od-vse-povsod kakor pojavljajoča se zarja novega dne." e • e šumenje je bilo v dvorani, ko sem sedel na svoj sedež» zadnji, ki sem ga dobil. In ~pomnil sem se besed prijatelja, ki* me je opozarjal, naj se se niso "znan" podvizati, so morali stati, še drugi pa niso mogli v-č v dvorano. Zastor se je razgrnil. Luči so ugasnile. Na odru pa je bilo obsevanih nad 70 pevcev, fantov od fare, trije zbori in pred njimi pevovodja. Tiho, skrivnostno je zazvenela intonacija, tišina je nastala v dvorani. Roka pevovodje se je zganila. Po dvorani pa je zadonela mogočna pesem iz 70 grl, harmonično, melodijozno, dinamično, kakor bi igrale orgije: "Zdravi hrabri bojevniki, hajd za dela čast v boj! Solidarnim in pogumpim sveti vedno zmage soj. — Zdravi vsi vi milijoni proletarci zdravi nam, združite se vsi trpini, nikdo ne ostani sam!. X prsih mi je zakipelo, svetlo, široko, da bi zavriskal, da bi stiskal roko slehernemu, ki je dobre volje. Mogočnost akordov je božala dušo in na obrazih vueh, pokritih s pajčolanom somraka, ki je bil v dvorani, je bilo kakor da sije z njih zadovoljstvo in brezskrbnost. "Neverjetno", sem slišal glas za seboj. • e • Sledile so pesmi Adamiča, Jereba, Preglja, Ipavca, Vola-riča, Aljaža, pl. Zajca, Novaka, Forsterja, Hrovata, Muho-viča, Krneča in Mokranjca. Nastopali so posamezni zbori. Podajali so skladbe z umet-Sonce je odšlo |epoto, dinamično in z občutkom so plavali akordi k ušesom poslušalcev ter tako u-stvarjali prijetno skupnost vseh. Ploskanja pri vsaki pesmi, pri vsakem zboru ni hotelo biti ne konca ne kraja. Malokje sem videl toliko prisrčnega priznavanja, kakor ta večer. Ko je pel zaloški pevski zbor "Svobode", ki se vadi se komaj kakšnih pet mesecev, sem slišal šepetati: f , . "Da je kaj takega mogoče v tako kratkem času? Saj imamo tudi mi svoj pevski zbor, pa še nismo mogli nastopiti. Kaj je res vse v notranjem hotenju človeka in ne samo v nekakšnem zunanjem hotenju? Kaj je res le v srcih, ki so prevzeta s prepričanjem v svojega lastnega JAZ in skupnega MI mogoče ustvarjati take uspehe?" Z odra pa je zadonela pesem iz grl dobrunjskih "Svoboda-Šev", "Naprej k jutranji zarji", ki je v svoji nežnosti in nvežo-sti kakor nalašč odgovarala temu šepetanju in pritrjevala resničnost. Glasovi, samih delavskih fantov so zveneli harmonično lepo in dajali lepoto našnjih razmerah trpko in surovo. Zbor delavskega pevskega društva "Cankar" pa je, kakor je to Že njegova tradicija, pel umetniško krasno, kakor bi igral orkester; vsi, ki smo bili v dvorani in ki so celo stali zunaj, smo občutili, da je v preprostem človeku, vkljub temu, da je takorekoč noč in dan v boju iza košček vsakdanjega kruha, mnogo lepote, človečanstva, ki ga sicer drugod v krogih iz po-vdarne civiliziranosti mnogo težje poiščeš. Nečem delati nikomur krivice, ali nehote so se me lotevale vse te misli in primerjanja. Kaj bi tudi ne. Svobodaš, ki je otvoril koncert je s pripro-stimi besedami povedal to, kar sem čutil sedaj. "Delavska pesem se ni pojavila," je rekel, "kot nekakšna domišljija nečesa, ampak se je rodila v ubo-štvu, na slamici v jaslicah, v bedi, pomanjkanju in trpljenju iz resničnega življenja, zato je topla, zato je bojevita, zato je nežna in vabljiva." e a a ^ Tisti skupni nastop pred koncem, ko je zazvenela pesem zopet vseh treh zborov "Slava de- lavstvu" od Iv. pl. Zajca, je razgibala vse. Mogočno je donela. Zakaj sa mano je stal poslušalec, močan, iirokopleč mož, s ponosnim pogledom: človek, ki mu je gotovo usoda bolje naklonjena, kakor mnogim izmed pevcev. In ko so doneli glasovi pesmi: "Oj vi junaki, dala veljaki vsakega naroda živi ste cvet svoje oči v vas vpira ves svet!" je zaploskal in vzkliknil: "Bravo, resnica, živeli!" Vse se je ofcrlo vanj, a pevci so peli: Močna jeklena, va£a rsmena, dolgo nosila ao breme težko. A noč odhaja, zora že vstaja delavatva trume v dan svoj gredo!... In zdaj je zagrmelo vse v silnem navdušenju, ploskalo in vzklikalo: 2e za gorami zora se drami eilj se že bliža avobode žar..." Tak je bil ta koncertni večer zaloške "Svobode". In ni mi žal, da sem bil tam. Civilizacija opija Liga narodov je dobila pritožbo, da Japonska neguje na Kitajskem, posebno v Mandžuriji, trgovino opija, zato, da s tem strupom čimbolj degenerira domačine in napravi mesto Japoncem. 99 "Enotna fronta Mustejeva American Workers Party in Ameriška komunistična liga sta se združili v "Workers' Party of the United States". Obe sta . majhni skupini. eseseet» feeeeseee» mmcvs I RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. LawndaU Ave. Chicago, 111. Tal. Crawford 138«. P ristna in ok etna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna. oeeeeosejsee+eeeeeeeseeeee Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*.: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dailj Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Rosidanca Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Anstin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Coe 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 P R O LE TA R E C SE TISKA PRI NAS. podvizam. Zakaj tisti mnogi, ki življenju, ki je drugače v da- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Pilite po cenik PROLETARCU 'Savinem" koncertu Chicago, Hl.—koncert pev- ra zbora "Have" v nedeljo novembra je bil neoporečna flt** korak naprej v njegovem Izpopolnjevanju. Raz- zna dati kompoziciji življenj«, kakršnega ji je skladatelj vdihnil. Ako bi tako začel ta* koj pri "Jnternaclonali". bi tudi ta peaem napravila boljši vtis. Res, da ne dajo vse pesmi toliko prilike za živahnost, OPROSTITEV tNSULLA V bVÖJNI LUČI Ö vpfizoritv« 'TtodaÄ©]0^™^, ki imajo sposobnosti | Cankar" za posojene kulise, » " i -I* ^ «»upanja vanje. trgovcem in drugim za oflr! neveste v deveianciu i kh^v i«, mnro ««»; «„♦...^¿iLi g iwhiftnnn p».««k ¿L — Internacionalo "Sava" se je v teka let v «Sj več jih težkočah fo ovirah J'rii je nastopil je a in nato jv zapel še "l^-ebujenje V drugi točki mladinski odsek ma sloven tS^Ï^ YT* M11*/»*1: pou« tojRve slovenske ¿lasbe Mlin/, V nun o ! m (laul ni novih INnAhav nu rt i um î 1. ' razvila v zbor, na katerega no! danes pevci in pevke upravi-! uriAkitii i'..! „ ;__, • • odsek "Save" z dve- ¿eno ponosni. Vi njeni priia-i j v*. utek zi- nouu #m tvo ssvfc «sr-r* joč, da je to nov zbor, in da se ■ /T 7 «-letnica zenakegà društva SNPJ v Waukeganu Waukegan, III. morajo poleg petja tičiti tudi razumevanja slovenskih besed v pesmih, je zbor naših mladih svojo nalogo dobro izvršil. Vodi ga zborovodja "Save" Ja-cob Muha. Žensko V 3. točki «ta zapela L^uis j društvo št. 119 SNPJ bo imelo Žele in V inko Žagar v dvospe-j" nedeljo 9. decembra ob 2. knl fnV»WV,l (Vorint poldne v Slov. nar. Jamu ko) m pevee". žela sta Javnost ?5 letnice in ob enem obilo priznanja bo razvilo novo zastavo I Anton Medved je prišel to- t „ i « . **:su4VO- ■ * o društvo ima za krat na oder tudi v vlogi soli- seboj pe- sta ter zapel Ti si urce zaihu- zgodovino, ki zasluži o-dila' in "Moja kosa je križav-l membe- Bilo je ustanovljeno 5. na" (obe Prelevčevi). Tone'dec- 1909 s 16- članicami. Soje dobro pel. Ko je prišel na delovala sta pri ustanovitvi oder, je bil sprejet z burnim Mahnič in Matth VVaršek aplavzom, in ko je nehal, je od društva "Sloga" št 14 SNPJ občinstvo z dolgim ploskanjem ! Podpisana sem prestopila v ase, «rar- m sploh vsem, ki so na en ali Jnto? način pripomogli do tolikšnega uspeha. Lco PoljsaV, preds. "Zarje'. KdoV le more, naj se potrudi) J- F- TerbiŽanu, Frank Cleveland, O. — V harmo-j P1kakega nov*/a Harts nični spojitvi sta socialistična'M,i 1 ,ttnico- , pevska zbora "Zarja" in "Vo-|» jan",predvajala na Zahvalnil I)el»vsko časopisje je že ve-dan v Slov. nar. domu B*4rkh ,,ko 0 hrabrem bajevni- Stnehtnovo opero " Prodal» ne- Uu in poveljniku av*trijNI) je bil popolnoma zasede*. o f ' l*ut*ch* v ^f2 te ^vilke izostalo. Nadalje . . ..... i dfcljo 9. dec. v obeh dvoranah vano bo v prihodnji. l.sec ne,rm*l. pnati ocene; Metal Trftdes Union avdil >rija. Clevelan 1. — F>) pojamjc»no opčine predstave, Ver si ne upa)W|he ^ (|b « p Ue.tsrhoV v naslednji izdaji.IBB9 na to tehnično polje zato g^8hmJ je ft,ahžirtlltt Cli?ve|and-; . ■ 'j . .,'!„. j prepušča v «lazil ve^im lju-:,ka dt,lllv,kn udera^ija s . o- --1- spodnje izražalo željo, da naj še kaj doda. Ampak ga ni bilo. Priporočljivo je, da se odzove vsakdo, pa bil zbor, solisti ali kvartet, ako občinstvo izrazi tako željo. Tudi največji umetniki se ne branijo dodajati k to društvo 1. 1914, dasi so mi znanci predlagali tudi dva druga društva in jednote. Zapisnik ženskega društva št. 119 priča skozi vseh petindvajset let, da ni bilo samo svojim sporedom. O Medvedu I Podporno ampak delavno vedo, da ne zna samo dve pesmi — saj so ga čuli peti na sabavah že čestokrat, čemu bi na raznih poljih. Podprlo je akcijo za ustanovitev Slov. nar. do-m? in bilo vedno na razpola/o k°<5ikonve!? tUdi ^ °drU ne" Pri PrireditVah izvrševanje Slika predstavlja, kako »odlice i tvojo poroto isjavlja, da je Saimiel Intull nekriv foljufije, katero mu ja dokaaoval juaticni department avetM vlade in potrošil v tej tožbi nad četrt milijona doli. rje v. Toda uničeni vla> t« tel ji v Insullove delnice, katero predstavlja oseba v sredi na to j iliki, krivce niso oprostili. Sodnik jo porotnikom nat-ocll, naj sposnajo obtoženca krivim edino v slučaju, ako so prepričani, da jo Imel V tvojih špekulacijah namen (oljufati. Mehkužni porotniki so si kili % kvojkih raapravljanju skoro takoj edini, da ni imel takasa namena — kajti ¿o so ljudje ogoljufani, ja krtvk krika —. In Imsull, ki eden izmed stebrov, ki so povzročili Itriso, ja nekriv — torej ¿isto nedolžen pri vsi stvari. ~ t * frt dem. Lahko pa konsta iram, da de|0vanjem lokalne siciilht č-l sem opazil na obrazih udeie- Ktlanke /a b()j t| f ^ žencev zadovoljno*, in o open mi| Vstopnina je pro.Ua. Go-so se prav pohvalno izraža11. vori| b<) tu(Ji s IJubinMk ki J V slik uspeh je ustvaril najbolj-»eilin socialiht y eksekutivi AmJfi. ^razpoloženje, ki je trajalo j n ,ke deluv,ke federacije. Iz-tudi po predstavi, ko je kakih voljfn je bi| na prM njei|i, konvenciji v San Franclscu. Slovehsko delavstvo vabimo, da se tega shoda udeleži v velikem Številu. Zvečer istega dne priredi socialistična stranka v počast *. ftettfcschu banket. Kje, to bo pravočasno sporočeno. — Louts Zorko. TISKOVNI FOND PROLETARCA 'tisoč oseb napolnilo j prostore. človeku je igralo srce, ko je opazoval to harmonijo dveh slovanskih pevskih skupin z delavsko ideologijo, stremečih po solidarnosti delavskega razreda in lepšem Življenju. To je bil že sedmi sestanek "Zarjanov" v SNI) na Zavalni dan in je prišel v običaj. Je kakor "žegnanje* v staretn kraju — naš poseben praznik, Denver, Colo. — čitateljem naša prireditev in zabava za f8^ Boj ža relif Seja kluba brezposelnih Chicago. — Seja slovenskega kluba brezposelnih, lokal j so lahko še v spomini poročila! vsi. Kako z veseljem človek St. Ul, se bo *tšiia v četrtek 6. v dMVnem ti*ku o ISgH*dih vjP^dravl svojega znartca, pri-decembH! žvečer v dvorani Henverju, ko Se je šlo za helif.! j^telja, sodruga ali somiSlj4»- XI. IZKAZ. Cor rmaufh, Pa. Po $5 druš. *t. 14 SNPJ in klub it. 5 JSZ, «kupaj $10.00 (Poilšl Frank Podboy.) Bridgeport, O. Klub «t. 11 JSZ $2. Arma, Kans. Anton Sulir $1.40. Gowanda, N. Y. Jame« I>ekleva $1. West Newton, Pa. Joseph Zorko $1. No. Chicago, 111. Anton Meaec $1. Johnstown, Pa. J. Lanfrerholc 50c. Vandling, Pa. Joseph čebular 50c. Sygan, Pa. Ix>renz Kaučič 20c; po 15c: Joseph Dernoftek in Martin čebela, skupaj (Poslal I>oren« I Kaučič.) I Forest City, Pa. John Dobravec 25c. C^keburg, pa. Jacob Baloh 25c. So. Fork, Pa. Jacob Rupert 2Sc. Barbe rton, O. Jo*eph Smoke 25c. Harrietts, Mich. Frank Er*en.25c. Skupaj v tem izkazu $19.15. Prcjžnji izkaz «498.82, skupaj $517.- 97. tet dodal h koncu še "Pastirčka", s katerim se je bil avdijenci najbolj priljubil, bi bil končni efekt veliko boljši. Mešan zbor "Save" je zapel v prvem delu še pesmi "Nazaj v planinski raj" (Anton Ned-ved), "TVfclav" (F. Fleish-man) in "Vrbsko jezero* (Tomaž Kosat). SUednja je avdi-jenco najbolj razvnela. Predvajal je to pesem izborno. Posebno se je v nji postavil '*Sa-vin' ženski zbor. V drugem delu je bila vpri-zorjena kratka spevoigra "Srce in denar". Minka, hčerka krčmarke Reze, ima srce, me-šetar Jernač ima denar, in Reza pa dolgove. Hčerka se brani Jernača — je star in grd, ali gre se za rešitev zadolženega posestva, mešetar sili, češ, vse plačam, samo Minko mi dajte, in Minka plaka ter se končno na prigovarjanje matere uda. IJverjena pa je kljub temu, da so jo prodali. Pa pride v svoj rojstni kraj po mnogih letih Janko — šofer Janko. Minka ga ne spozna takoj — četudi sta si bila v o-troških letih velika prijatelja. Se ga ima rada. In Janko je prišel, da vpraša za njeno roko. /Pa je prepozno, zaradi denarja je obljubljena staremu mešetarju. No, iznajdljivi Janko se žuri ven, da proda ko hitro mogoče svoj avto in prehiti mešetarja z denarjem, a se pripeti, da pride mešetaa-prej in odšteva denar birtinji Rezi. Vse bi se za Minko sla bo končalo, če ne bi bil baš ta hip pritekel živinski poganjač Cene je sporočil mešetarju, da «o krave ušle. Mešetar pozabi na svojo ljubezen in hop na lov za kravami. Ni pa pozabil vzeti denarja s seboj. Isti tre-notek pride Janko s svojim denarjem in igra je za mladi par in za Rezo srečno končana. Mešetarja je igral Garden — dober tip. Šoferja Vinko Žagar, poganjača Johnny Rak, «Omarico FVances Vider, hčerko Alice Artach, sejmarje in sejmarice pa "Savin" zbor. Tudi ta del je občinstvu u-gajal. Tako je "Sava" podala lep spored in si prijateljstvo med avdijenco še bolj utrdila. Udeležba je bila obilna. Ob otvoritvi je imel kratek nagovor predsednik "Save" Anton Andres. Ves program se je vršil pod vodatvom Jakoba Muhe. Na klavir je spremljala zbor in soliste Mary Muha. Ako bi bflo kaj pripomniti, bi želel, bodisi od solistov, kvarteta in tudi od zbora več živahnosti v nastojih, katere jim včasl manjka. Zbor je pri "Vrbskem jezeru" pokazal, da zadružne prodajalne in pod-Vzelo v ta namen prve korake. V Prosvetni matici JSZ je včlanjeno od početka in poseduje njeno deklaracijo, ki je bila izdana 1. 1922. JPodpore raznim delavskim akcijam ni nikoli odreklo. Prispevalo je v obrambne fonde F. V. Debsa, Mooneya in Bil« tingsa, v pomoč stavkarjem itd. V veliki stavki premogarjev se je naše društvo veliko trudilo pri zbiranju prrsp'evkovJn obleke. Zato se lahko po vsej da pristopi na tej seji v klub večje število novih članov. Po končani seji bo prosta zabava. Pridite vsi in pri vedite s seboj prijatelje. — Joseph Oblak. ■ ........ • Težave vsekrižem njenih in en policaj pa je pod- jsnov! Opazuješ množico in se ieirel opeklinam. Ko je hotel t zamisli* leta nazaj. Zdi se ti, patrolni voz odpeljati z aretiranim stavkarjem so mu drugi delavci zastavili pot. Vsled tega je pognal avto vžnak in pri tem podrl sesalko ga^olinske i'iiiitiititi; KLUBOV Jo S« Zë Hermmic, Pa. — dolgotrajni krizi je agitacija za socializem in socialistični tisk danes prav tako težavna, kakor je bila. Prej ni bilo časa za socializem — zdaj ni de- da smo starejši vedno enaki. Pred 10. leti smo se spoznali, morda tudi pred 20., danes pa ti prijatelj predstavi sina ali hčer, ti pa se čudiš, kajti zdi pred par leti še postaje.'Gasolin se je vžfcH! inl«* ti. da sta pre iN a v zlit po|icaj je V8»id opek|jn umrj fantovsla skupaj. narja za socialistični tisk, ne pravici naziva za napredno za članarino v klubih žensko društvo. Nadejamo se, da nas članstvo SNPJ in drugo občinstvo pr hodnjo nedeljo poseti v obilnem številu. Vprizorjena bo igra "Dve tašči", petje, igranje na harmoniko in deklamacije. Glavni govornik bo Filip Godi-na. — Frances Zakovšek. "Slaba vest" na sheboy-ganskem odru Sheboygan, Wia. — V soboto 22. decembra ob 7:30 zvečer vprizori dramski odsek kluba JSZ veseloigro "Slaba vest" v petih dejanjih. Vrši se v sedanjem času. V nji se vrste lepi zabavni in šaljivi prizori, katere krasi korajžno petje hlapcev in dekel, ki še vedno, kakor nekdaj, prihajajo na delo in z dela s petjem. Ko boste prisostvovali tej igri, boste videli, da je običaj tega domačega življenja v starem kraju kljub vsem političnim in drugim spremembam Še vedno kakor je bil, ko ste se vi poslavljali od svojih dragih. ,fSlaba vest" je narodna igra, ki še ni bila vprizorjena v Ameriki. Nikomur ne bo žal, ki jo bo videl. Vstopnice so v predprodaji po 30c in pri blagajni 35c. Sezite po njih. Za predstavo v soboto smo se odločili, ker je zdaj ta dan kakor da je praznik. Tovarne ob sobotah ne obratujejo. Prej smo imeli naše predstave ob nedeljah, toda v današnjih razmerah je pri nas sobota pri-kladnejši datum. Po igri bo prosta zabava in ples. Vabi mo vse. Za dramski odsek, F. Sepich. Klub JSZ v Pursglovu je obnovljen Klub št. 228 JSZ v naselbini Pursglove, W. Va.lA je obnovljen. Pristopilo je enajst članov In članic. Več poročila bo v prihodnji številki. Delavci so uposleni samo po nekaj dni in zaslužek je tako mizeren, da je čudež, kako so v stanju toliko potrpeti v kritiki proti tistim, ki so krivi sedanjih razmer. Naši ljudje so člaAi podpornih društev, pa se trudijo tudi v krizi, da jih vzdrže; mali za-siužek obrnejo kolikor največ mogoče za asesmente. Ako bi marsikak trgovec ne bil pri-pravkjen čakati, bi bilo za asasmente še manj denarja. Časa je dandanes med delavci v izobilju. Se nikdar ga ni bilo toliko. Ampak za socialistične aktivnosti—torej v iPRID DELAVSTVA ŠAMfcGA — ga vseeno ni. Zato pa je naš mali kltib v tterminiu edina postojanka slovenskih delavcev V Westmoreland iCoun-ty, ki še deluje za svoje naloge. In kdor nas pozna, ve, da je ta kljub aktiven po zaslugi par članov, ki se ne strašijo zanj nfkakega dela. — Anton Zornik. Volitve, nflif itd. La Salle, III. — V La Sallu je bilo zabeleženih 2|84 socialističnih glasov. Koliko je bilo ukradenih in prezrtih, mi ni znano. Vem pa, da so bili v drugem precinktu tri glasovnice, označene socialistično, vržene nazaj v ballot bot. V 11. precinktu, kjer živim, je bilo 65 socialističnih volilcev, - toda priznali so jim samo 10 glasov. V La Sallu je bil ustanovljen nov angleški socialistični klub. iPrihodnjš naša seja se vrši 6. dec. na domu S Hribernika. Demonstracije brezposelnih 24. notembra se je udeležilo ¿80 ljudi. Relifni uradi so bili vsi zaprti. Vzrok, da se množica ni odzvala,Je lahko dvojen: ali misli, da se ji dovolj dobro godi in nints razloga za pritoževanje1, ali pa si ne upa . na plan za svoje zahteve. — Anton Udovich. nasledrtjl tlan v bolnišhlci. Mnogo delavcev je bilo vsled tega aretiranih in Izmed teh 16 obtoženih. Obravnava proti njim se bi imela vršiti 13. novembra a je bila potem odložena na 1,1. decembra: V Denver Ju je nastala American Workers Union. Pristopilo je okrog tisoč članov in jih potem več sto odpadlo. Mnogo Opazuješ skupine pri mizah, pri baru, gledaš plesalce, ali oni te ogovori znan po obrazu a imena se ne spominjaš. Seznanita se Znova in spet je vpraševanja o tem in onem. Nekatere pogrešaš. Videl si jih prešnje ča«e. Kje je ta ali oni, vprašujt£?"Mar ne veš? Tega ne bo več. Umrl je." Deutsch v Clevelandu. — "Prodana nevesta" Cleveland. — Clevelandska delavska federacija aranžira javen shod proti fašizmu, na kšterem bo govoril znani socialistični borec s. Julius Deutsch. Shod bo v nedeljo 9.| dec. ob 3. pop. v Metal Trades1 Union dvorani (prej Moose) | 1000 Walnut St., južno od Su-| perior in E. 9th St. Zvečer pa *e bo vršil banket, ki ga pri-! redi socialistična skupina. V sledečem seznamu ao priredbe Rojaki udeležite se tega sbo- Wubo* JSZ, konferenčnih organise, ua, da čujete borca, ki je bil i Vi in ••Vli»tii"u» **T*kik mesec« f.bruarja v Avstriji nJt.'^^u ^ fronti vrborbi proti fašistični in december klerikalni reakciji. } sHitsovGAN, WiS.-br.m.ki od. Na Zahvalni dan smo pose- «ek tliba JSZ tprflaart v soboto 22. til? SOC. pevska zborš "Zarjo" ! *mbra zvečer veseloigro "Slaba ,?n "Vojana", ki sta predvaiala • ^ CLEVELAND, O. — Klub št. 4» veselico i sporedom v decembra t Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. BRIDGEPORT, O. — Veselica in tt>r igralcev ie bila za naš* I MII V\ JOE SPILAKS TAVERN r - • ™ 1958 W. 21st STREET, CHICAGO, ILL. Tel. CANAL 6792 . Se priporoča rojakom. ; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK < Balance Your Daily Diet With | Wencel's Dairy Products j GOOD PVItE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 till I.......$......HMIHII.............HHHHMM OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH L» NO. 1421. Published W.«kly at 3639 W. 26th Si. CHICAGO, ILL., December 5, 1934. Telephones Rockwell 2664 VOL. XXIX. THE COCK-EYED WORLD!™6 EpicWÜ>toni DARK CLOUDS OVER DEMOCRACY By Adrien Gambet Thur/day. — Hitler official Socialists in one country while calls down Nazi "peroxide blondes." To be a good Nazi you must be genuinely yellow from head to soul Roosevelt, junking all the rest of his social welfare program, advocates s unemployment insurance (for those who still have jobs), saying, "it must be set up with the purpose of decreasing rather than increasing unemployment." That is, no matter how little the boss pays, it must seem big beside the insurance . The plan calls for State, not Federal, contributions. Having discarded pensions,' ^sickness insurance, maternity help and infant welfare, in favor of unemployment insurance, Fearless Frank now passes thei .buck on that to the States. What's left of the Roosevelt social welfare plans? '. Spain expels British Labor Party observers a,t request of fascist Wednesday. —, Smedley throwing them in prison in Butler says that he was of-another... King George offered $3,000,000 by Wall Knglami says assassination of ¡Street bankers to form fascist Dollfuss aroused his * pro- army and seize 'capital. Our found sympathy." His emo- old friend General Johnson is tion over murder by Dollfuss ¡implicated and Wall Streeters of hundreds of Socialists are, dort't wait to be named to under complete control , . When Sinclair or any of hi* friend; »ell you that the highest vote he ever sfot when he ran on the Socia iH ticket was fifty or sixty thou*« nil while he got nine hundred thousand on the Democratic ticket, y„u will be justified in replying that h j refuse I to campaign when he ran on the Socialist ticket, while he campaigned with extraordinary energy when he thought he had a chance on thi Democratic ticket. He proved what he had lopcatedly denied to mi when ho wa* a Soeialist, namely, that he was a good campaigner. As I see it hi did a remarkably skillful job, with po*-iftly three exceptions. He sh >uld not have madt» that remark about the unemployed flocking*'to California; he shouldn't have made his pilgrimage to accept result of Saar plebiscite. (Providing, of course, the 10,- 000 strong-arm men he has there do their stuff before the election). . . . Adolf promised this to a French deputy named Jean Goy. The name must have made him feel generous. . . . Two arms plans studied in Europe. Two less disarmament plans are being studied . . . w , , VT Abyssinians riot at Italian con- leader Roblcs. No one wants,gu|ate as Mu8S0,ini pjans con. strangers snooping round pn-|qlu;8t of their country and vate massacres. | Italian mission of "trade and Friday. — National Com- j friendship" starts into it as mittee on Economic Security preliminary scouting party. deny charges. If they didn't, Roosevelt calls for new era of at least they will . . . King pioneering and "means every-j George, opening Parliament, thing the word implies." Ex- ■'ays he's skept cal about arms cept, of course, returning ca-!cuts. Shake, George, so am I'Roosevelt which gave Roosevelt'» pita lists to primitive condi- so long as there are capitalists '»«lure to come through with an about the bank's stockhold-cept United Front offer of ers?... Serbs start movement to Comictern (excuse it—Comin- canonize Alexander. Washing tern) if they will begin with lout blood with holy water . . . Russia, where Socialists have In Poland 3,000,000 Jews are been in prison fifteen years, destitute as a result of anti-The "Daily Shirker", official Semitic propaganda which also A majority of "that"! He got a majority of ' that," largely because of his personality, and was re-elected. Socialists often have secured a majority of "that" for various offk-es, but they have not had n member of conute-s since Victor ceased to be one. I'pt^n SHclar tried th • experiment ♦.f .»' ng r rity of "that" on an H p ty tic.V?t. .'Ie sue eedeor uses this policy, but It only aska for little things. It i* * comparatively e»«y matter to get a,, majority of "that" provided you don't stand for anything*Jin particular , Upton, although'pip program Ufa" mfKI and inadequate, stood for some worth-while thing?! and wa$ defeated In spite of the fact that he was running on thi hcVcl of the old party which enjoyed n landslide in behalf of its candidates. Apparently this* policy does not work. Ifi'oth^r countries tpere are .«cores and hundreds of Socjplis,ts elected to thf various jiarliament*. How did they get a majority of."that"? They got it by doing long years of educational work. They Wd a (better opportunity than we have in America. Tliey each had a hrtmogeVieous population, not a mixture of races and background* such as« we have her ». They also have a working class which knows that it is the working class and does not have any fantastic hope of getting rich quick and becoming a part of the capitalist class. They do not havr a UjfrUtion of bogus indi vidual initiative and "rugged individualism" to contend with. We have a harder job, but anyone who has 4»cen in the movement for somq< time cannot but. realtf* that W3 Illllllp 1 illlllllllllll....... ¡Iltniiiiiii"»"'........ i: [ARCH LIGHT ......ipm 1" Donald i LomicH J llillh........„(IUI are the ferment—the yeast—of the social body. What a good literature committee of a Socialist Party branch can do is told in the report of the committee We do educational work for things of branch No. I JSF. Organised a which, when they «become popular, year ago it now reports on the pur- are taken over diy others, while we go chase of 1662 books, papers and on educating for the fundamental pamphlets at a coat of $65.95. They change. Mon educated in the Social- have sold and past out all but 93 of iat movement have furnished the best them and collected $83.24. A re- brains and the directing Influence in volving fund of $17.29 has, there- many types of organizations, such as fore, been established in addition to And they say that labor hi about to farmer-labor parties, non-partisan the thirty-five 25c, twenty-eight 10c j triumph in England. Not when lergues, progressive parties, indus- «nd thirty 5c books. The report people go nutty over such a display, trial democracy organitations, civil further shows that we have purchased liberties organisations, pcacc organi- 200 each of Taxes and Tax Dodgers, * * • xations, anti-Fascist organizations, Inflation, The New Deal, 250 New public ownership of public utilities Leaders, 100 Commonwealth Plan, wretches by putting on the show of a century with the splendor of triumphant warriors, was told in every capitalist newspaper in loud screetch-ing headlines. And the poor line the streets to «cheer their heroes as if the poor lived by the grace of the monarch*. As long as workers worship such parasitic processions and bold exhibitions there is no hope for them. get candidates to pledge thctnsclvcs have achieved wonderful results. .. //T® • organizations, and a great many labor organizations. We havo—just as our enemies charge —honeycon*V?d — that's their favorite word—thi colleges and universities with our "pernicious doctrine-." We have also National'Office would have a job sup-"honeycombed" the unions, the 100 Civil War in Austria, 50 Henderson's Case for Socialism, May Herald, NIRA, Arise, an 1 Socialism and Americanism. If every branch of the party would do as well the churches, some of the fraternal orders, and many otber organizations, without our "pernicious' doctrines." We have made millions of Socialists, although they do not all vote our ticket; they believe in Socialism as the ultimate economic goal. We have likewise beaten d< wn the prejuJices of million« of other men and women, drawing them part wsy over to Socialism. i In short, up to the present time, our movement has been a 'brilliant success, even though we have not secured a majority of "that." plying the literature. We again urge branches and English sections to select good, reliable literature committees at their December meetings Prof. S. H. Slkhter of Harvard says we're going to hit another depression in 1940 or 1945 due to the inflation which President Roosevelt is putting into effect. Here, we are not even out of one depression wfwn they already prophesy another. Anyway, we wish those people who are backing up the New Deal would read the professor's theory and get us into that new depression soon so ♦hat what we have said so often and wage an intensive educational would come true. But, better prepare organ of American Combs, raises awful howl because L. WHY WEALTH CONCENTRATES flourishes in Austria (maybe the bishops who worry about S. I. thought proposal was on Mexico could take this on, the level and couldn't under-!too), Hungary, Rumania, Lat-stand asking cooperation with ' via and Lithuania. A son AI By ELLA WHEELER WILCOX Who is a Socialist? It is a man Who strives to formulate or aid a plan To better earth's conditions. It is he Wfho, having ears to hear and eyes to see, Is neither deaf nor blind when might, rough-shod, Treads down the privileges and right which Cod Means for all men, the privilege to toil, To breath pure air; to till the fertile soil; The right to live, to love, to woo, to wed And earn for hungry mouths their meed of bread. The Socialist is he who claims no more Than his own share from generous nature's stjre. But that he asks, and asks, too, that no other Shall claim the vshare of any weaker brother And brand him beggar in his own domain To glut a mad, inordinate lust for gain. The Socialist is one who holds the best Of all God's gifts is toil, the second rest; He asks that all men learn the sweets of labor And that no idler fatten on his neighbor, That all men be allowed their share of leisure— Nor thousands slave that one may seek his pleasure; Wbo on the Golden Rule shall dare insist — Behold in him the modem Socialist. campaign during 1935. • • • The Otiicago comrades of branch No. 1 JSF have also br*cn delegated into groups o»eh to covi-r certain sections of tbe city in cniivassing our people with literature, the American Family Almanac, (our publication) subscribers to Prolvtarec, solicit funds and secure new members. This work is to begin during the week of December 10 and is to be known as the Red Agitation Week. We note that Mayor Hoan and Leo Krzycki have called for this, same kind of work to be done by the entire S'»cial-ist membership in America, beginning with January. We are, therefore, a big step ahead of the national organization. The drive can be successful if every member assists in his or her best way. * • • I have tried to analyze the appeal of the Bar Association, composed of prominent lawyers, to the U. S. government not to kill or shoot such gunmen and thieves and robbers ns the Nelson's, Dillinger's, etc. that this honorable body wants thes boys jailed so that they can serve the due process of law upon them and drag out the trials and continuances and thereby milk them of their for another depression. Don't wait until it comes this time. The annual meeting of the Slovene Unemployed Club will be held Thür >-day, December 6 at the S.VPJ Hall. Many important reports are to be presented. Kleetion of officers will take place and comrade Josko Oven will be the speaker, A social with music follows. All be there. Open Forum money? Of course that's what, they wanted to say. "Don't «hoot them I Glv* at a chance to milk them first," is what the appeal really means. Or do they want the decent government men to give up their lives at the hands of the professional desperadoes so that the lawyers can collect oth«r kinds of fees. That appeal is so openly an appeal to let crime flourish, including their own crime of defending known crooks, that every decent citizen should repudiate it with a loud and tempered tone. Many lawyers are worse criminals than Hie Nelson's, Dillinger's and their kind. They plainly nhowed it with such a statement see Hundreds of thousands of workers are in need of just ordinary food, clothing and shelter in England. Yet, while this condition exists one of the king's sons is given a wedding that may have cost $500,000. How the royalty boldly and plainly defies and assails the poor miserable Chicago, III. — The sixth congressional branch of the Socialist party announces the following program for the open forum which is held -every Friday at 3437 W. Roosevelt Rd., at 8:15 P. M.: Dec. 7, Albert Goldman, "Why I Joined the Socialist Party". Admission 10c, Dec. 14, Maitie De Haan, "The Theatre as a Revolutionary Force". Dec. 21, G if ford Ernest, "Should You Believe What You Read in th * 1» ¡t I Capitalist Newspapers?" Dec. 28, Owen Geer, "The Possibilities of Socialism in the United States in Our Trine". Our branch meetings are held every first and third Thursday of the month.—Gertrude R. Dubin. FARMERS AND WAGE WORKERS ,, t, r ai mers and wage workers are engaged in very different occupations, yet l»oth groups are workers. Both are rcftbfd 1>y the capitalist exploiters. They do not rol> one another, but both arc victimised by the profit system. Their interests He In yetting together, shoulder to äh&ildcr, at the ballot be* and defeating their enenrie*. So doing, they can pass the necessary legislation to solve the economic problems of both groups and bring thc-m permanently to prosperity. Get together, farmers and workers! Elect your own representatives through the party of the workers, the Socialist party. Never again be so foolish as to vote for parties o