Gozdarstvo v času in prostoru Petdeset let univerzitetnega študija gozdarstva lztol WINKLER* Letošnje leto zaznamuje tudi 50 Jet univerzitetnega študija gozdarstva. Ta že ves čas poteka na ljubljanski univerzi, na oddelku za gozdarstvo na fakulteti, ki povezuje razhčne biotehniške discipline in se od leta 1961 tudi formalno imenuje Biotehniška fakulteta. Nemogoče je v kratkem sestav ku označiti vsa doga- janja na oddelku za gozdarstvo, ki kažejo na bogato pedagoško, raziskovalno in pospeševalna delo. Zato se na kratko ozrimo samo na osrednjo dejavnost, tj. na univerzitetni študijski proces. Od prvih zamisli do prve generacije študentov goz- darstva Prvi sloven?ki gozdarji z univerzitetno izobrazbo so se šolali na gozdarskih fakultetah na Dunaju in v Pragi, kasneje pa zlasti v Zagrebu in Beogradu. Za- misli, da bi tudi v Sloveniji ustanovili gozdarsko fakul- teto, v takratni kraljevini Jugoslaviji še ni bilo mogoče uresničiti. Boriti se je bilo treba celo za obstoj nižje gozdarske šole v Mariboru. Pa vendar se je gozdarska miselnost med Slovenci med obema vojnama znatno okrepila. To je bilo posledica naraščajočega pomena gozdov in lesa v vsakodnevnem življenju pa tudi goz- darskega prosvetnega dela. Nekateri posamezniki so vizionarsko videli čas, ko bo v Sloveniji mogoče imeti tudi gozdarsko fakulteto. Ljubljanski odvetnik in znan planinski delavec, dr. Josip Obtak,je npr. že leta 1926 v oporoki zapustil svoj gozd v Brezovici pri Ljubljani bodoči gozdarski fakulteti. Leta 1947 je bila ustanovljena agronomska fakul- teta, istega leta pa tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Na univerzitetni študij gozdarstva pa smo morali po- čakati še dve leti. Minister za gozdarstvo in lesno industrijo je leta 1948 imenoval dva matičarja- prof. Franja Sevnika in prof. Stanka Sotoška - z nalogo, da organizirata delo bodočega gozdarskega oddelka skup- ne agronomske in gozdarske fakultete. V študijskem letu 1949/50 se je na univerzitetni študij gozdarstva vpisala prva generacija študentov. * prof. dr., 1. W., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, SLO 466 Glavni mejniki v razvoju študija gozdarstva: 1949 začetek študija 1960 stopenjski študij 1962 lesna usmeritev 1966 začetek magistrskega študija 1968 samostoJm študij lesarstva v okviru gozdarskega oddelka 1976 popolna ločitev gozdarskega in lesarskega študija 1976 temeljita prenova študijskega programa 1978 začetek višješolskega študija gozdarstva ob delu 1985 nov študijski program, višješolski študij kot redni študij 1992 prenova višješolskega in visokošolskega programa 1994 postopno ukinjanje višješolskega študija in začetek visokošolskega strokovnega študija Prvi študijski programi so bili sestavljeni predvsem oa podlagi izkušenj drugih gozdarskih fakultet. Lastnih izkušenj je bilo· malo, zlasti ni bilo lastnih razisko- valnih rezultatov kot podlage za sodobno oblikovan študijski proces. Prva pomembnejša diferenciacija je nastala s postopno izločitvijo in osamosvojitvijo lesars- kega študija Pomembnejše vsebinske spremembe pa so nastale zlasti teta 1976, ko je bil na podlagi obsežnih priprav in spoznavanja izkušenj na nekaterih tujih uni- verzah izdelan povsem nov študij ski program in so bi 1 i vključeni novi predmeti. Skupno število predmetov pa je zaradi tega nesorazmerno naraslo. V naslednjih letih se je, v skladu s splošnimi normami za organizacijo univerzitetnega študija, število predmetov postopoma zmanjševalo, prav tako pa tudi skupni obseg pedagoške obremenitve študentov. Omejitve obsega študija so zahtevale tudi spremembo metod pouka, večji pou- darek na samostojnem delu študentov in uvajanju študentov v raziskovalno delo. Kljub temu daje včasih kazalo, da je treba spremembe programov opraviti v razmeroma kratkem času in na zahtevo državnih orga- nov, pa je treba vendarle reči, da je bila fakulteta v danih okvirih vedno dovolj samostojna pri oblikovanju programa. Izjema je bil morda le pritisk na uvedbo t. i. GozdV 57 (1999) 10 Gozdarstvo v času in prostoru inverznega in stopenjskega študija v začetku šestde- setih let. V skladu z razvojem stroke doma in po svetu so se dograjevati tako predmetniki kot vsebine posameznih predmetov. Nastajali so novi predmeti, drugi pa so zamrli. Notranje vsebinsko spreminjanje predmetov pa je tako in tako stalen proces. Sedanji študij gozdarstva smo tako postopoma raz- vili kot študij sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki so bistvena sestavina našega življenjskega prostora. Študij je ekološko usmerjen, ekološka prvina pa ima tudi ekonomsko in tehnično povezavo. Študij usmerja k sinhronemu povezovanju ekoloških prvin z iskanjem ekološko dopustnih ekonomskih teorij in prakse. Te- oretske osnove študija razvijamo od začetka študija in se pri tem naslanjamo na bogato naravovarstveno tra- dicijo gozdarstva na Slovenskem in na bogato lastno raziskovalno delo. Tako je današnji diplomant uni- verzitetnega študija usposobljen za ekološko in eko- nomsko usklajeno sonaravno gospodarjenje z gozdovi in drugimi obnovljivimi gozdnimi viri in s tem za načrtno ohranjanje naravnega okolja. V ekološki krizi in večji družbeni občutljivosti na ekološke probleme ter prebujajoči se družbeni skrbi za naravno dediščino in varstvo narave smo videli tudi realne možnosti za širjenje delovnega področja goz- darjev. Zlasti z zadnjo dopolnitvijo študijskega pro- grama leta 1992 smo študij gozdarstva razširili tudi na druge obnovljive naravne vire in prenos bogatih izkušenj sonaravnega dela z gozdom tudi na druge naravne sestavine našega prostora. Širitev vsebinskih okvirov študija pa ne pomeni zanemarjanja tradicionalnih gozdarskih disciplin. Štu- dijski program še vedno sestavljajo tri skupine pred- metov: temeljni naravoslovni in družboslovni pred- meti, ki zajemajo okoli 20% časovnega fonda~ apli- kativni naravoslovni, družboslovni in tehnični pred- meti, ki zajemejo okoli 25 % časovnega fonda, in goz- darski strokovni predmeti, ki zajemajo 55 %časovnega fonda. V programski zasnovi ohranjamo usmeritev, da je treba na univerzitetnem študiju izobraziti univer- zalne strokovnjake, za specializacijo paje čas kasneje, na podiplomskem študiju. Izbirni predmeti v zadnjem letniku študija s področja gospodarjenja s prostožive- čimi živalmi, gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in urbanega gozdarstva ne pomenijo odstopanja od tega načela in predstavljajo le nastavke za nove dejavnosti gozdarstva. GozdV 57 (1999\ 10 Dveletni višješolski študij gozdarstva je bil sprva zamišljen kot nadgradnja programa izobraževanja goz- darskih tehnikov. Zato je bil namenjen samo njim. Na podlagi zakona o visokem šolstvu paje bil višješolski študij odpravljen kot visokošolski študij in namesto njega je bil organiziran triletni visokošolski strokovni študij, ki je predvsem aplikativno naravnan. En semes- ter so študenti tudi na praktičnem usposabljanju v gozdarski operativi. Čeprav se gozdarska stroka ne razvija tako naglo kot nekatere druge, pa je stalno spremljanje novih spoznanj ter osvežitev in dograjevanje znanja nujno potrebno. Temu služi sistem podiplomskega izobra- ževanja, od njegovih formalnih oblik (specialistični, magistrski in doktorski študij) pa do vrste neformalnih oblik(seminarji, delavnice, strokovna potovanja itd.). Magistrski študij poteka že od leta 1966, vendar je njegova učinkovitost premajhna. To se kaže v raz- meroma velikem osipu in nesorazmerno dolgi študijski dobi. Magistrski študij je oblikovan kot enotni študij z dvema skupnima obveznima predmetoma in nato veliko izbiro specialnih predmetov glede na kandi- datovo ožjo študijsko usmeritev. Oddelek za gozdarst- vo organizacijsko vodi tudi interfakultetni študij varst- va naravne dediščine, kar je gotovo prispevek tudi pri iskanju nove identitete gozdarstva kot sodobne okolje- tvorne in okoljevarstvene discipline in tudi priložnost za uveljavitev gozdarstva v javnosti. Izredni študij je organiziran le na visokošolski stro- kovni stopnji. Prevladalo je namreč mnenje, daje štiri- letni univerzitetni študij prezahteven za posebne oblike izvajanja in ne bi bil učinkovit. Tudi prvi poskus izred- nega višješolskega študija leta 1978 ni bil povsem uspešen. Šele po letu 1992 je izredni višješolski oz. visokošolski strokovni študij dobil nov zagon. K temu je prispevalo veliko število kandidatov iz javne goz- darske službe pa tudi gozdnih gospodarstev, ki so mo- rali v skladu s predpisi o stopnji izobrazbe v javni gozdarski službi pridobiti vsaj višješolsko strokovno izobrazbo. Prve generacije teh študentov so se študija lotile zelo zavzeto, ustvarjeni pa so bili tudi drugi potrebni pogoji, zlasti študijsko gradivo. Izredni viso- košolski strokovni študij pa spet postaja vprašljiv. Kandidatov iz gozdarske prakse je malo, na študij pa se prijavljajo pretežno kandidati, ki niso uspeli pri vpisu na redni študij. Nadaljevanje te oblike študija terja ponovno poglobljeno presojo. 467