Gospodarske stvari. Ajda, jeda, jejda ali helda. Ta enoletna rastlina 8 8e7elj 7iaokim, k 7išku stoje8im, večjidel ki*7a70-rude8im Bteblom, je doma iz Azije, od koder so jo pred 300 leti k nam 7 E^ropo prineali. Razlo8ujemo 2 po^rati ajde: na7adno 6rno in sivo-zruato ajdo. Teža zrnju: 62—65 kilo hektoliter. Ealji^ost: 2—3 leta. Podnebje ljubi toplo in je proti mrazo^om ob8utlji7a, 7eudar, ker potrebuje za rast primeroma malo 8asa, morejo jo tudi 7 mizlejib krajih še s pridom sejati. Zemlja: ajdi ugaja bolj lebka pa ne preizpita. Stori tudi 7 zibah t. j. moS^irnatih zemljiš8ih, 7endar najbolje 7 požganem mabo^ji in lazib, to pa za vsakiin predaadežera. Navadno Bejejo ajdo v rženo strnišče. Gnojite? frišna ne kaže. Edor pa le frišno gnoji, ta pridela 7eliko elame pa malo zrnja. Boljše je tretjemu ali 8etrtemu sadežu pred ajdo gnojiti. Ako pa kdo na sejano ajdo potrcai 4—5 meterskih cento7 pepela, 2—25 metr. cento7 guano^ega superfosfata ali 2—2*5 met. cento7 razkrojene koščene moke, ta bo dobil izredno lepega pridelka. Pripraj7e: ajda zabte^a dobro izorano in čisto zemljo. Čas aejati je 7 mrzlih krajih pr^a polo^ica maja, na^adno pa pozneje namre8 ko žito požanjejo ter jo bi ž 7 no7o strniače posejejo. Semenaje treba: pri sejanji z roko 1—1*5 kilo, z mašino 0*8—1 kilo na bektar; globoko se ne sme pod zemljo za7le8i seme, k 7e8jemu 3—5 centimetro7; 6e le mogoče naj se povalja z valjarjem. R a s t završi se 7 80—100 dneh. Žete7 je ob konci a^gusta in za8etku septembra t. j. brž ko je 7e8ina zrnja o&rnela. Dalje se naj ne 8aka, akoprem bi še mar8ikteri C7et ne bil oc^etel. Eajti drugace se mnogo zrnja osiplje in izgubi. Ajdo pri nas žanjice žanjejo, 7 snopiSe 7ežejo, ki se potem ali 7 razstave posta^ijo, ali 7 ostivi naložijo ali 7 kozolcib razobesijo. Suši se ta rastliua prav po malem. Pridelki so jako razli8ni in nezaneslji^i. Pra^ijo, da obrodi 7 10 letih k 7e8jemu 2krat bogato, 4kiat dobro in 4krat slabo. Sploh daje bektar 15—25 hektolitro7 zrnja in 10—20 kilo slaine. llianitev in poraba: Do mlatitvetreba je ajdo aušiti 7 prezračnib piostorili, Iznilačeuo zrnje daje zmleto pra7 dobro moko, ki rabi za iz^rstne žgance; šrotana ajda služi kot vrlo dobra krma. Slama je dobra kot krma, navadno se pa ž njo le naatilja. Takaen gnoj je iz7i*sten. Eajti ajdina slama ima 7 sebi 160 delo7 7ode, 13 0 dušca, 51*7 pepela, 24*2 kalija, 11 natrona, 9*5 apna, 1*9 magnezije, 61 fosforo^e kisline, 2*7 Ž7eplo7e kisline in 2*9 kremeno^e kisline. Mnogim rabi zato tudi kot zelenja^ni gnoj. V c^etu daje bučelam iz7i*stno pašo. Sadež za ajdino je najbolje izvoliti kaksen okopavni sadež, kateremu 86 pa ima pognojiti. So^ražniki so ajdi nekšne gosenice še bolj pa jesenski nnazovje ali slane. Zoper te bi si mogli poseatniki pomagati, ako bi 7 euej okolici 7si pripravili kurež 8 ple^ami in šarami tako, da bi se dim zjutra 7legel nad ajdine. Tudi južno 7etroje rado posmodi ajdo, da je namesto zrnja sama zuna! Koujsko kopito in kako treba z njim pametno ravnati. M. Eonj s pobabljenimi nogami je pra7 za pra7 za ni8 7e6. In 7endar se skoraj noben ud konj8kega telesa toliko zlo ne rabi, ko ra^no njegO7e noge. Ži^inski zdra^niki iraajo ra7no z bolenimi in pohabljenimi konjskimi nogami skoraj naj7ec posla in zaalužka. Vzroki teh nožnih bolezni pri konjih so 7e8idel iskati 7 napačnem in kri^em ravnauji s konjskim kopitom. Trdo^ratno se ko7a8i in konjski lastniki drže kri^e na^ade, po kteri se pri ko^anji konju kopita pilijo, nerodno porezujejo, žgejo, s katranom ali kterokoli maSČobo mažejo. Celo konjako nogo natanko popiao7ati, bi tukaj predaleč segalo, le o konjskem kopitu in njegovem glavnem delu, iz kterega naj7e6 obstoji, o roževiui, liočemo kratko besedo sprego^oriti. Roževina je vlaknata tvarina, ki ima 25 odstoko7 7ode 7 sebi. Tu je treba ra^no izre8eno resnico močno povdarjati, da ima namre8 kopitna roževina, če je zdiava in še 7 naravneni stanu, 7odo 7 sebi, kar je za kopito st^ar 7isoke 7ažnosti. Ako se roževini voda odtegne, poatane suba, trda in neprožljiva in je blizo taka, kakoraen je kos suhega mizarskega lima, ki se 7 takem stanu kakor steklovina na mnoge koace razleti. Rože7ini se morajo tedaj njeni 7odeni obstanki 7aro7ati in hianiti kolikor le koli mogo8e, 8e se bo8e, da ostane kopito zdravo in 7 dobrem in porabnem stanu. Da je to živa resnica, o tem se vsak sam labko prepriea na nohtih 87ojih nog. Ako jib hočemo porezo^ati 7 celo auhem stana, tako je porezovanje težko, nobet se rad zadira in lomi, ko smo si pa noge skopali, nož labko in gladko nohte reže. Navadni način kopito žgati, da se podkev kopitu prileže in piljenje kopita, da dobi lepšo podobo, kakor tudi mazanje s katranom ali kako si bodi maščobo, 7se to 7odo iz rože^ine kopito^e izganja, kopito postane subo, se skrči in se začne zadirati in lomiti. Taka roževina, ktera je za varst7o noge 7st7arjena, je oslabljena in deloma celo 7ni6ena. Ako se spodnja stran kopita razbeljenega železa dotakne, se voda iz žganega dela razsopari. To je samo na sebi jaana 8t7ar. Ako se gladka in svitla zvunajna stran kopita odpili so nježne notrajne rožene plasti onim slabim nasledkom izposta^ljene, kteri iz izpubtenja 7ode iz rože^ine iz7irajo. Tako je mogoče, da nebrojne drobne luknjice 7 roževini 7odo, ki jo imajo 7 sebi, pozgube. Roževina postane po tem takem tudi suba, krbka in se skrči. Eatran ima 7 sebi neko kislino in pa ubežno olje, ki ubeži 7 zrak in le nekaj 6rne 8molnatne sno^i za seboj pušča. Ako se tedaj konju kopito s katranom maže, njegora kislina na roževino kopitovo kemicno deluje, jo strdi in krhko naredi in olje, ki je izpubtelo, pušča za aeboj med vlaknom tanke ipranjice. Na kopitno rože^ino ra^no tako deluje, kakor na usnje, n. pr. na podplat kakega črevlja. Usnje postane po nekterih dneb trdo, topo, suho in 7ode ne prepušča. Ra7no tako deluje katran in olje na rože^ino, preženeta vodo iz nje, se postavita na njeno mesto in delata rože^ino trdo, krhko in razpokano. Tudi t^arina, iz ktere je strela, t. j. srednji in spodnji del konjakega kopita, ustvarjena, je iz roževine. Ta je 7endar mehkejaa in manj trdna, ko druga kopito^a roževiDa. Za to je pa tudi za z^unajne mo8i bolj ob8utlji7a in jim bolj pristopna. Ako se streli 7oda vzame, se tudi ta del skrči kakor drugi. Iz vsega tega, kar se je o naturi kopitne rože^ine konjske dozdaj po^edalo, 7sakdo vidi in spozna, kako se mora 8 konjskim kopitom prav za pra7 ravnati, da ae 7sako poskodovanje od njega za pra^ega casa od^rne. Eot ra^nilo mora tu 7sakokrat veljati, da je treba podke^po kopitu ne pa kopito po podkri ravnati. Eedar se podke7 na kopito deva, se ji mora kopitni podplat s pre^idnim prirezo^anjem prira^nati pa ne z žganjem. Ako se je podplat ali strela po slabem ravnanji z njima akrčil in posašil, 86 ne sme z maš6obo ali katranom meh6ati, ampak x 7odo in glicerinom, kteri se z 7odo meša pa je ne prežene. Glicerin nima 7 sebi nobene kialine ali razjedovavnih lastnosti, ampak roževiuo mebča in voljno dela, pa tudi ne izpuhte^a. Glicerin rože7ino mebko napravi in etori, da ae njeno 7lakno more raztegniti. Tako se zabrani, da se roževina ne krči in 6e se je že skrčila, se to zopet popra^i. Eonjerejcem ormožkega okraja na znanje. Dne 8. junija se bodo o poldne 7 Sredis6u popoldne pa 7 Ormoži pregledo^ali tisti konji, kateri bi bili za gra8ko raz8ta70 primerni; pa oziralo ae bode samo na mlajae 7 konjerejskib zapisnikih zaznamo^ane kobile z žrebeti ali brez žrebet in pa na eno- in d^eletne žrebice; to se ja^lja, da ae drugi konji zapstonj ne doženejo. Doti8ne izkaze naj 7sak seboj prinese; pri teh prilikah se bodo tudi kobile na no7o 7 konjerejski zapisnik zapisovale. Na ta ogled se popolnem prosto7oljno konji spra^ljajo. Sejmo7i na Eoroškem 14. junija zgornji Drauberg, 15. junija Grajfenburg; 24. jun. Gutštajn; 28. jun. zgornji Drauberg, 30. junija Pontabla, Terbiž.