Iz Djeki. Naj tudi jaz onienim venelega šolskega praznika, ki Biiio ga obhajali na sv. Alojzija ilan. Xaš preč. gosp. fajinošter so ta dan peljali otročiče k božji mizi, ter so jih poživili z nebcško jedjo. Otročiči 80 polein ginljivo zapeli peseiu ,,Cvetica Marija". Marsikdo odrasčeuih Ijudi je imel solzne oči in djal, da oa ni bil nikoli tako srečen. Po tein svetein opravilu sino šli v šolo, kjer hiiio otročičein razlagali njih sedanjo srečo in jih vnenmli, da bi si odHlej vedno prizadevali, da bi bili sedaj in pozneje pobožni kristijani in zvesti deržavljani, ter vneti za Boga, domovino iu cesarja. Iz šole gremo veselo popevaje na posestvo Jankotovo, kjer sino otročiče lepo pogostovali in se ž njimi radovali. Gotovo ne bodo otroci pozabili tega ve•elega dneva! — K tej slovesnosti so zraveo preč. g. fajmoitra po- sebno tudi pripomogli Jankotova družina in tergovec g. F. Pokeržnik. Hvala! J. Rupnik, učitelj. Od Šenljurja na Ščavnlcl. Tukaj, ^Tovarš", na nekaj novic! V naši šoli imamo družbo ,,Detinstva Jeznsovega'', ki šteje sedaj 169 udov. — Naš novoizvoljeni dekan , preč. gosp. Juri Kocbek bodo menda še ta meeec tukaj obhajali svojo instalacijo) preč. gosp. Franc Klobasa, tukajšnji zatasni žapnik, pa pojdejo za župnika k sv. Antonu v Slovenake gorice. — Goep. Vincenci Filipič, učitelj v Veržeju, je umerl. R. I. P.!—Po nekterih krajih napravljajo tako imenovaue šolske veselice (Schalfeste). Prosimo, da bi nam ,,Tovarš" naznaiiil, kaj on misli o lakih veselicali! Pristavek ,,Tovaršev". Dobro vravnane šolske veselice , če se napravljajo o pravem primernem časn, gotovo koristijo šoli. Mladost je podobna nježni cvetici, ki se toliko lepie razvija, kolikor vgodnejše ji je vrcme. Šolske veselice se morajo tedaj tako osnovati, da duha zbujajo in povzdigujejo iz vsakdanjega življenja, in da sc vedno ravnajo po nekakem višjem (pobožnem) značaju. Iz Zagreba. Rad bi ti bil, mili moj ,,Tovarš", že davno kaj pisal iz našega ,,Zagreb - grada", pa koderkoli ae ozrem, nič kaj posebno primernega za te ne najdem. Šolske novice in pa sploh, kar se učiteljstva tiče, stoji vse ravno na ničli Reaumirovega toplomera. Socijalnost 8e časih kaj pomaje, pa berž, ko se le količkaj pomakne, da se kaj novega zgodi, pograbijo koj, žvečijo in prežvekajo že drugi. 0 takih rečeh pa te tadi gotovo ne bi kaj zanimalo. Ako bi ti kako govorico naznanil, ki se širi po Zagrebu, bila bi govorica o raz8tavi, ki se bo 15. avgusta t. 1. začela. Ze se vse pripravlja za njo, in upati je, da bode sjajna. Nc le, da se trudi samo šolska mladina, da jo tudi ona razveseli s svojiin plodom, ampak tudi tukajšnji učitelji glavne izgledne me.stne šole pripravljajo v ta natnen pedagogično - didaklične spise, ktere miNlijo v knjigi dati na svetlo z naslovom: ,,Uspomenica". Glede na izverstne glave nekterih zagrebških in sploh hervaških ačiteljev, pričakovati je, da bode ta hvalovredna zbirka v pravem zmislu ^spomenic a" ua razstavo. Tega primera poprijeli so se tudi učiteljski pripravniki, in več jih je že npisalo obravnave o raznih predmetih. Postavljeua bode tudi na izložbo Klaičeva metoda o hervaškem, nemškem in cirilskem lepopisu i. t. d. — Nedavno je prinesel šolski list ,,Xapredak" važen nanvet ,,o učiteljskih seminiščih", t. j. o zavodu, v ktereiu bi se mladenči za učiteljski stan izobraževali, ter bi ob euem stauovali s avojimi prcdstojuiki. Da je to prekrasna misel, ki bi k napredovanju učiteljstva veliko pomogla, ne da se tajiti; ker dve leti stc res nekaj premalo pripravnikn, kteri se hoče dobro pripraviti za pastirja mladosti, posebno takeinu, ki se mora, ako hoče živeti, skoro ves božji dau mučiti s težkim privatnim podučevanjem malih otrok. Ako bi torej obveljal ta predlog našega nNapredka", potem bi Hervatje zares dobili iz ^semiaisča" verstne učitelje, ki bi vedili kerniti mlado kri po pravi poti do potrebne omike. Daj Bog tej prekrasni misli najbolji vspeh! — 22. pr. m. umerl je po dolgi bolezni »lavno znaiii, občestovani g. Jožef Partaš, učitelj lukajsnjega pripravništva. Rajnki bil je za svoj imenitiii poklic tako zavzet, da je zavoljo uevtrudljive delavnosti na šolskem polju skoro popolnoina ob vid piišel. V 44. letu svoje starosti zapustil je ta svet. Silna miiožica Ijudi, ki se je zbrala k slovesnemu pogrebu, pričala je, kako tislau in zaslužen mož bil je pokojnik. Bodi mu zemljica lahka! — Predavanja na naši realki končana so že 5. t. m. Šolsko poslopje se marljivo sprenareja in popravlja, da se bode polein moglo verstno prcdavati v verstnem poslopju. Program ob.seza kaj zaniinIjivi spis o hervaškem bitropisu, ki ga je naš nijak g. Franc Magdič izverstno sestavil. Tudi naj povem, da g. Magdič spisuje podučno knjižico o slovenski štenografiji, da tako da tudi Sloveucem priložnost, izobraziti se v tem, tako zelo koristnem predmetu. V višjein učiteljskem pripravnišlvu za realke, bila sta, kakor nam oineujeni letnik spričuje, namo dva slušatelja. Rcs nekaj premalo, ali od konca gre vsaka reč počasi. — H koncu naj še povem, da je ravuokar iz Albrechtove tiskaniice i/.šla prav niično natisnjena knjižica, pod naslovom: ,,Cestitar za mladež", t. j. vošilnik uiladosti, ki ga je deloma sam, delorna pa tndi 8 poinočjo drugih .spisal in vredil tukajšnji učitelj preparandije, gosp. St. Novotny. Deset tiskanih pol napolnjeno je z raznimi vošilci v vezani in nevezani besedi, nied klerimi He tudi nekaj slovenskih nahaja. Zelim, da bi i\ovotnyov ^čestitar" priromal tudi med sloven.ske domoljube. Cena mu je kaj nizka — velja le 40 kr. —¦ Zdravstvujte! Lj. T. Iz K. prl Kulpl. Zavoljo neke potrebne napiave pri tukaJHiiji farni cerkvi se je bilo na povabilo preč. gosp. fajinoštra preteč. mesec zbralo nekaj mož, da bi se posvctovali, kaj in kako. Kakor povsod, tako tudi pri na.s, ao ziavon pošlenih ninž nekteri bahači, ki, kedar se kaj dela, hočejo vse lepo, drago iu imeiiitno, kedar pa plačujejo , pa ae radi odtegujejo. Nekega takega ustneža pri tej priliki gosp. fajmošter opomnijo, da naj saj skerbi, da bo učitelju redoma plačeval, in lej, lo je bil ogenj v strehi! Naenkrat je bil pripravljen, da bi sogual učitelja iz službe, rekoč: wJaz vem za drugega učitelja". In res je menda nanvetoval uekega, ki bi bil po njegovi misli dober učitelj, dasiravno je za ta stan toliko sposoben, kakor zajec za bobcn. — Tako, dragi učitelji, bi ne nam tu pa tam godilo, če bi se takim možem dala večja obla.st do šole. Po inojih mislih bi takim niožem le tisti učitelji vsstregli, ki bi jiiri po dlaki gladili, šolo pa zaiieinaijali. Boga zahvalimo, da ni tako! Tudi sem že vcčkrat slišal v neki bližnji vasi, ko so nekteri govorili: ,,Naš učitelj je že prestar; ga borno odpravili, in boine dobili drugega". Taki ljudje mi.slijo, da se učiteij ložeje odstavi kakor hlapec, ki jiin služi. — Taka bi bila tu pa tain svoboda in sreča za učitelja, po kteri nekteri nepreinišljeno hrepene. Bog je varuj ! L. A. Iz Bibnlce. Xaša šola je menda ena naj starejših Ijudskih šol na Kranjskem. — Nimamo sicer dokazov piHanih na pergament, tudi ne na papir, še manj kronografičnih svedočb vdolbljenih v mannelj, ampak — na deskah. — Ta je pa zopet ribniška ¦— boš rekel dragi mi bravec. — Čudno, skorej sinešuo je to, pa vender resnično. — Na devkah za velikim altarjem v cerkvi sv. Jurja poleg nekdaj slo- vitega vitežkega grada na Orteneg-u nam to spričujejo sledeči lastnoročni podpisi in iinena nekdajnih ribniskih učiteljev: wSimon Gradischer, Schulrneister Anno 1690. Jakob Schinitt L. M. in Reifniz Anno 1732. Bernardus Lozhniker, Ludirektor 1740. Fran Xav. Repeach „ 1756." Še mnogo drugih imen in napisov naeerkanih z svinčnikom ali pa vdobljenih z nožkom se vidi za tein oltarjem; rned drugimi je tukaj tudi ime rajn. M. Novaka z I. st. 1820., kterega se stari ljudje tukaj radi spominjajo, ter pripovedujejo od lepih pesem, ki jih je ta inož pri božji službi kar med pridigo iz ogovora zduhtal in potem zapel; tudi je tukaj zaznamovan spomin strašnega požara v ribniškem tergu: rDen 18. Juli 1778 ist Reifniz abgebrunen". Zakaj so ae neki ti možje, naši spredniki, Bog jini daj veeni mir! tako radi na te deske zapisovali, ker imamo ae sedem drugih podružnic , pa sc nikjer taki spomini ne nahajajo? Menda zato, ker ta cerkev stoji ua meji treh fara namreč: ribniške, Hodražke in iSt. Gregorske. Všeč jiin je bil gntovo zali oltar, ki je se dandaues čeden in primiren lepo zidani cerkvi, iu zdel se jitn je dovelj močan njihove imeiia nnsili cele stoletja ; ali pa se jim je priložnobt punujala, da so se zapisovali, ker so tukaj za oltarjera, kakor je še sedaj navaila, službo opravljali in popevali, kajti ta cerkev nima kora. — Ribniška sola je pa nekdaj bolj slovela, kakor »edaj. Učili so ne tukaj dečki iz vseh kranjskih krajev, pa tudi od drugod. To nain gvedočijo ,,Zlate bukve", naš sedaj naj starejši šolski spoinin od Ieta 1808., ki jih pa še sedaj rabinio. Naj poveni tukaj nekaj imen tadašnjih izverstnili učencev: Vallentschitsch Anton aus Feistriz, Pfarr Doruegg, Oru Josef aus Skoppu, Pfarr Toniai, Hreu Anton aus Vigaun, Pfarr Zirkniz, Saiz Johann aus Brood in Kroatien, Kopriiiz Martin aua Billichgratz, War(hol Peter aus Laanerbach, Ivanetizch Martin aus Mottling, Srhretscha Raphael aus Bakra bei Fiume, Benedik Johann aiis Selzah, Preschern Franz aus Felben, Pfarr Rodain" (slavni slov. pesnik.) Da je pa bila tukajšnja šola v Rtarih časih bolj znatnenita, kakor sedaj, ae ni čaditi, kajti bilc so šnle na Kranjskem bolj redke od sedaj. Cislali so jo neki tudi zavolj nemsčine, ktera se je učencem na vse viže v glavice vtepala — pa z dobrim vspehom. (Kje si pa ti bila, glovensčina inila?) — Naj ti še povem, dragi bravec, kako ae število šolske inlado.sli lukaj pomnožuje. Leta 1848., ko sem jaz tukaj službo nastopil, je bilo v vseh (reh razredih le 57 učeneev in učeuk, sedaj jih ima vsako leto nad 300 (letos jih je 841) vsakdanjih 8 do 12 let starih in čez dve sto nedeljskih. Imeli bi jih pa še več, pa nam prostora manjka, ker pred 16. leti, ko je bilo naše lepo šolsko poslopje Hozidano, so še veljale besede ,,eiugeschult nnd nicht eingeschult". Zdaj pa ni več tako. — Da nam res prostora silno pomanjkuje, ee iz tega vidi, ker pri vaem tem, da otroke še le pri 8. letih v šolo klieemo, se mora učitelj I. razreda v eni izbi dan na dan z 161. otroci in učitelj III. razreda a prečast. gosp. dekanom — nevtrudljivim katehetom—v podstrešni sobi, ki meri kakih 8Q sežnjev vkvarjati in politi z 69. že orfrasčeniini otroci. Bog! Joie Raktelj, učenik. Iz vlpavske dollne. Ljubi ,,Tovars!" radi te prebiramo, in željno pričakujemo Ivojih listov, ker nam učiteljem vedno kaj svetovaš in nas tolažiš. Tudi nani prinašaš marsiktero novico; ali vendar iz vipavske doline v letošnjem tečaju nismo še kaj slišali. Gotovo je že marsikdo mislil. kakii je to, da so vipavski učitelji tako tihi. Vedi, nTovars", tudi nase šolsko polje je kolikor toliko nasajeno s ternjem. Tudi takaj ntrnci ne hodijo povsod redoma v šolo, in tudi zavoljo učiteljske plače bi se lahko kaj potožilo, — toda ker ,,Tovarš" v 4. I. praviš, da naj bo učitelj po ter p e ž I j i v, te vbogam in spoznam, da je poterpežljivost vsakemu človeku, posebno pa učitelju zelo potrebna. Na bodečem našem šolskem polji pa se nam vendar včasi prikaže kaka upljiva cvetica. Cvelica taka je novica , da so 27. in 28. prel. tnesca prišli k nam preč. gospod prošt in šolski svetovavec dr. Jarc, in 80 bili v vseh šolah naše dekanije. A. B. Iz Dolenskega. Predragi bravci in sobratje, dovolite mi, da še nekaj dostavim k pismom, ki si jih Tugoslav in Svetoslav v nTovaršu" dopisujela! Ravno pred dvemi leli smo se pri iiašem učiteljskeni zboru pogovarjali, kako si more učitelj svoje pičle dohodke zboljšati. Kramljali smo o tej reči nekako tako le: Že mladi učitelj si ne sme v svoji pervi službi preveč upati in si zlatih gora obetati; njegov namen ne sme biti samo denar in časno premožerije. — Pred vseni naj on skerbi, da marljivo opravlja svojo službo , in vse drugo mu bo priverženo. Prava zadovoljnost naj bo učiteljeva prijatlica. Vsak učitclj, posebno ki ima slabc in pičle dohodke, naj bi zapisal v svoj dnevnik: wVživaj zmerno, kar ti je Bog odločil, in česar zelo ne potrebujeH, si ne napravljaj!" Posebno naj učitelj studi baharijo; bahači so v.sein razumnim Ijudem zclu zelo zoperni. Napuh, OBabnost, prevzetnost store, da je človek nezadovoljen, spodkopujejo pravo srečo, in pripeljejo človeka v nadloge in neprilike. Naj se tedaj vsak učilelj »kerbno varuje takih in enakih napak! — Pri učitelju, ako hoče evoje pičle dohodke ponmožiti, naj velja zlato pravilo, ki pravi: ,,Pridobi ei; pridobljeuo pa varuj in dobro obračaj!" Res, ako učitelj svoje svete dolžnosti zve.sto in na tanko spolnuje, mu ne ostaja dovolj časa, da bi se pečal z drugimi rečmi in si ž njiini ninožil svoje dohodke. Vendar so pa opravila, ki jih učitelj v prostih urah sme opravIjati. Tako je n. p. poscbno podučevanje učencev, podučevanje v petji in glasoviru. Dovoljeno je tudi učitelju, da kaj za srenjo spisuje ali risa. Vse take in cnake opravila koristijo učiteljem. Posebno dober pripomoček k učiteljevim dohodkom je sadjoreja, čebelarstvo in sviloreja. Zveden učitelj si (edaj tudi o tej zadevi pomaga. Učitelj naj tudi v svojem pohištvu postavi meje, ker mora vediti, da ne sine biti nzu nobel". — Ravno tako naj se učitelj tudi po svojem stann primerno oblači, in Daj se varuje potrate. Učitelj mora biti v vseh okolisčinah vedno pravi zgled ponižnosti. Učitelj s pičlo plačo naj 8i tudi pri hrani marsikaj odreče. Ako «e človek pri slabih dohodkih prerad ozira po bolj.ših jedilih in gosposkih pijačah, zabrede kmali v nepotrebne dolgove, ki ga potein dostikrat celo življenje tarejo in stiskajo. — On naj se tudi varuje ,,vor noblen Gesellschaften und UnterhaKungen"; zakaj pri takih okolisčinah človek ne niore biti brez denarja. Njegova družba naj bodo naj večkrat podučljive knjige, časopisi in glasovir. Keršansko piitergovanje in zatajevanje samega sebe pridobi ueiteljevemu premoženju blagoslov božji, in mu ga pomnoži, ter obvaruje učitelja pred veliko nadlogami. Na dalje tudi dobra, zvedena in varčna gospodinja veliko pripomore učitelju, da ložeje shaja ; (oda učiteljcva žena inora biti bogoljubna, pobožna, mirna, tiha, krotka, poterpežljiva, in v vseh rečeh modra in previdna. Dobra in pridna ženica učitelju veliko pripomore in tudi prisluži pri gospodinjstvu. Blagor učitelju, ako iina tako gonpodinjo! Se ve, ako ima kaka žena vee Hvoje opravila le pred zerkalom, in če si vedno zmišljuje in moža naganja. da bi ji kupoval novo obleko, ne more se dobro gospodariti. — Marljivost, delavnost, varčnost, zadovoljnost in pa pametno in modro goepodarstvo more še tako pičle in slabe dohodke učiteljeve zboljšati in jim tudi pridobiti božji blagoslov. m. Dobrepoljski. Iz Radolioe. 7. t. m. smo imeli tukaj učiteljski zbor. Pri tein posvctovanji so bili pričujoči 3 duhovni gospodje in 15 učiteljev; 6 učiteljev pa ni bilo zraven, in sicer m Gorjan, Lesec, Rateč, Kranjske gore, Jesenic in iz Ljubnega. Odgovarjali smo znane vprašanja. Pervi odgovor je bil zelo enak odgovorom, ki jih je že nTovarš" obdeloval. Drugi odgovor pa je terdil, da tristavke ni treba učiti. K tretjemu odgovoru so preč. gosp. dekan in drugi duhovni gospodje še pristavili, da za pobožno šolsko izobraževanje je posebno treba učiteljevega lepega zgleda i. t. d. Odgovarjalo ae je večidel po neniHki. J C. Iz Ljnbljane. Konec (ega inesca bodo vse Ijubljanske 8ole dokončale šolsko leto. v mestni glavni šoli bo šolsko spraševanje 24., 28. in 29. t. m. — Zopet je prišlo na svitlo nekaj lepih napevov rajn. mojstra Riharja, iii sicer: ,,Tantum ergo" št. 9, 10, 11, 12, 13, iz med kterih ste stev. 9. v C - moll iu 11. v A-dur zelo izvcrstne, — in dve poli pesein pri av. obhajila, ki bodo vsein slov. pevcem in orglavcem gotovo prav dobro služile. — Za šolske darila se že tiska III. zvezek ,,Dareka", ki bode kmali na «vitlein.