MARIBOR JE DOBIL PORODNIŠNICO. Ena najnujnejših potreb za celo mariborsko oblast je brla porodnišnica. Že na jesen lanskega leta, kmalu za tem, ko je začel Beograd vračati Sloveniji, kar jej gre, da dospe do zaželjene avtonomije, je kupil oblastni odbor sanatorij v Petrovem selu pri Mariboru. To poslopje so v primeroma kratkem času preuredili, osnažili in na novo opremili z vsem potrebnim, tako, da je bila zadnjo soboto slovesno blagoslovljena in otvorjena težko pričakovana porodnišnica. Slovesnost je pričela s sv. mašo, katero je daroval v lično prirejeni kapelici prevzv. škof dr. Andrej Karlin. Med sv. daritvijo je vladika blagoslovil zavod. Po končanem cerkvenem opravilu so se zbrali zastopniki višjih oblasti, škof, oblastni odbor in zdravniki v dvorani t porodnišnici. Kot zastopnik g. miaistra sa adiavje je prihitel k otvoritvl ananl prijatelj Slovencer g. dr. Katičič ix Zagreba, ki je kot Hrvat govoril o pomenu zavoda v slovenskem jeziku. Dr. Katičiču se je zahvalil g. veliki župan dr. Schaubacb, g. predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar in prevzv. škof. Pomenljiva slovesnost je končala v zavesti ter prepričanju, da bo prepotrebna porodnišnica po stala zavetišče našim mamicam, kjer bodo v težkih dneh preskrbljene z zdravniSko pomočjo in najboljšo bolniško postrežbo. Otvoritev mariborske porodnišnice je eno prvib in glavnih del tolikanj za Slovenijo obetajočega oblastnega odbora, POSLEDICE PREOSTRE ZIME. 2e t zadnji številki našega lista smo pi sali o hudi zimi, ki je letos objela malodane celi svet. Mraz je sicer v zadnjih dneh precej popustil, obetajo se nam novi sneženi meteži, naše ljudi po deželi bo pa tudi zanimalo, kake so posledice zadnjega ostrega mraza. Zima v naši državi. Mraz po južnih krajih naše drŽave je bil tako hud, da so zamrznile največje reke kakor: Donava, Drava ter Sava. Resno se je bilo bati, da bo Donava vsled zamrznjenja izstopila in poplavila kraje ob tem veletoku. I>o poplav do sedaj še k sreči ni prišlo. Z ostro zimo je pri nas vsikdar v o:ki zvezi glad in to posebno po ubožnejšil: južnih krajih, kjer trpijo ljudje pomanjkanje celo po najboljših žetvah. V Hercegovini ljudje stradajo, da jedo listje, drevesno skorjo in trhli les. Dalmacija je pridelala prošlo leto 6600 vagonov manj žita nego leta 1926. Že ob srednje dobrih letinah strada Dalmacija, kaj bo šele letosl Ubogi Dalmatinci prosijo vlado kot najnujnejšo pomoč 300 vagonov koruze. Enako kakor po Hercegovhri, Bosni ter Dalmaciji strada ubogi narod tudi v Črni gori in po raznih krajih južne Srbije. Ako čitamo poročila o posledicah zime po raznih pokrajinah naše države, moramo priznati, da imamo sicer tudi v Sloveniji precej snega, nas je stresal mraz, a vendar o poman jkanju kot v Hercegovini in Dalmaciji ne smemo tožiti. Posledice zime v drugih državah Evrope. Val letošnjega izrednega nrraza je izpremenil celo Evropo v ledeno Sibirijo. V Angliji, Franciji, Nemčiji in v vseh srednjeevropskih državah je bil zadnji mraz tako ljut, kakor je običajen le kje v — Skandinaviji ali na ruskih poljanah. Po omenjenih državah so letošnjo zimo reke zamrznile tako, da voda ni mogla več odtekati, je bila povsod nevarnost poplav in te so ponekod tudi nastopile. Kljub ostri zimi je bilo v dneh najhujšega mraza še morje razburkano po najbolj silovitih viharjih, ki so onemogočali promet z ladija mi. Po celi Rusiji imajo neznosno zimo. Zimski nadlogi so se še pridružili volkovi, ki se, gnani od lakote, približujejo v celih tolpah vasem in jih naravnost oblegajo. Pred volkovi mora rusko kmetsko ljudstvo braniti vojaštvo. Pred dnevi je začel pihati po Angleškem jug in so nastale poplave. Od povodnji je najbolj prizadeto glavno mesto London, kjex je utonilo že 22 ljudi. Po koncu zmrznjcno truplo v vodi. Na Ptujskem polju se je zgodil te dni slučaj zmrznjenja, ki je globoko pretresel vse, ki so slišali o tej strašni novici. Iz Budine pri Ptuju se je vračal v noči proti domu dobro znani gluhonemi čevljar Brmež. V noči je revež zablodil v potok Rogoznico. Padel je scer na led, a ta se je zdrobil pod njegovo težo in je zabredel v vodo. Gluhonema sirota je napel vse moči, da bi si otel življenje, vsi rešilni poskusi so ! bili zaman. Ko so ga našli, je bilo njegovo truplo zmrznjeno po koncu v vodi in se je z rokami še mrtev držal z vso krčevitostjo vejevja ob bregu potoka. Morali so razbiti led, da so potegnili ponesrečenega iz vode. Brmež je bil kot čevljar dobro znan po Ptujskem polju in njegova žalostna smrt je pretresla vse, ki so poznali gluhonemega obrtnika. Plin povzročil eksplozijo. V Zagrebu je manjša trgovina z barvami v Vlaški ulici. Na dvorišču trgovine so imeli plinsko peč, ki je grela prostore za trgovanje. Neznanec je peč ugasnil, ne da bi bil zaprl plin, ki je polagoma napolnil celi prostor.v katerem je bila peč. Čez nekaj časa je hotel eden od uslužbencev zopet prižgati peč. V trenutku, ko je zanetil užigalico, se je pa plin vnel in eksplodiral s tako silo, da je pognal na dvorišče veliko okno in vrata. Razpok je razrušil zid okoli okna, ki jc visoko 2 m. Vsled zračnega pritiska so bile razbite vse steklenice v trgovini in pometane na cesto. Gimnazija v Murski Soboti je dobila zopet ukinjeni VII. razred. Z novim letoni so otvorili na gimnaziji v Murski Soboti VII. razred. Z novim šolskim letom bode imel zavod vseh osem razTedov. Gradbena dela na cesti Turnišče—Radmožanci. V Turnišče so začeli uvažat: kljub zimi velike kupe kamenja za gradbo ceste Turnišče—Radmožanci in se b< začelo delo s polno paro takoj na zgodnj< spomlad. Bojna ladja, ki stane 40 milijonov dolarjev. Letala bodo igrala v bodoči vojni eno najvažnejših ulog tudi v pomorskili bitkah. Večje države so zgradile v zadnjih letih po svetovni vojni take ladje, ki služijo pomorskim letalom na odprten; morju kot izhodišče in kamor letala p< povratku iz poleta zopet pristanejo. V Ameriki so spustili te dni v morje tako ogromno ladjo za letala. Ladja ima 2000 mož posadke, je stala 40 milijonov dolarjev in bo zaposlena v Tihem oceanu. Hotel v zraku. Med Ameriko in Anglijo nameravajo upeljati za vsako ceno zvezo po zraku z zračnimi brodovi in to po najkrajši poti na severu preko Atlantika. Na Angleškem že gradijo za to zvezo zračno ladjo za okrog 100 potnikov in bode tc pravi hotel, ki bo prevažal ljudi po zraku iz Anglije v Ameriko. Goljuf z desetimi jmeni. V Zagrebu so zaprli Ivana Remetiča iz Uskoka pri Stari Gradiški, ki ima na vesti 29 goljufij, katere si je privoščil na 29 različnih krajih in pod desetimi izmišljenimi imeni. Vojna škoda na Francoskem. Za časa svetovne vojne so napravili na Francoskem na zasebnem imetju nemški topovi škode za 855.7 mili jard zlatih frankov. Od te ogromne svote je plačala država oškodovanim že 72.6 milijard frankov. Treba bo še poravnati škodo v znesku 13.1 milijard frankov. Francozi so izvedli obnovo Francije po Tojni, ne da bi bili iakali na odškodnino iz Nemčije. Koj po sklepu miru so pomogli najbolj prizadetim na U način, da so jim dali posojila, ki znašajo 50 milijard frankov. Vasi, ki so bile porušene med vojno, so pozidane moderno, istotako je obnovljena uničena industrija. Novo pozidana mesta, vasi in tovarne izgledajo mnogo lepše nego so bile pred voj no. Po preteku 10 let so zabrisali Francozi žalostne sledove groznega opustošenja, katerega je povzročila svetovna vojna čisto nedolžnim. Zlato poroko praznujeta dne 13. t. m. na svojem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju bivši dolgoletni poslanec v štajerskem deželnem zboru in bivši župan šoštanjski g. Ivan Vošnjak s soprogo Emo roj. Pra* ger. Svojčas je bila Vošnjakova hiša v Šoštanju žarišče narodne zavednosti in zbirališče vseh narodnjakov. Današnja jubilantka pa je slovela vsled svoje dobrosrčnosti in gostoljubnosti. Zlatemu paru želimo tudi mi vso srečo! »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja slavnemu občinstvu Slovenije, da sprejme po sklepu zadnje odborove seje še do nadaljnega vse zdrave osebe do 50. leta, nad 50 do 65 let stare še samo proti zdravniškemu spričevalu do preklica. To društvo šteje danes že nad 3000 članov. Zahtevajte zastonj pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45. Strašna eksplozija v Berlinu. V Berlinu ^o doživeli te dni grozno eksplozijo. V hla iilnici neke velike mesarije se je nabral imonijakov plin, kar je povzročilo, da je oočila glavna plinova cev. Ogenj je vnel ahajajcči plin, kar je povzročilo eksplozije. Gasilci, ki so prišli takoj na kraj ne^reče, so imeli delo zelo otežkočeno, ker je ^ksplozija potrgala vse električne dovodle žice, tako da je bila vsa okolica v temi. tvraj nesreče nudi strašno sliko razdejanja. Število mrtvih znaša nad 20 oseb, a ranjenih pa ,je 16. Eksplozija je napravila strašno škodo v pritlični gostilni, kjer ni ostal nobeden predmet cel. Pritožbe zaradi pošte. Vedno prejemamo pritožbe, da gotovi poštni uradi ne posluejo z našim listom tako, kakor bi to po svoji službi morali. Tako je poštni urad Sevnica ob Savi vrnil kratkomalo vse izvode naših naročnikov, ki dobivajo list s te pošte, češ: se ne sprejme! Iz slovenje'jistriškega okraja smo prejeli pritožbo, la pismonoša zahteva za dostavitev »Gospodarja« vsakokrat po en dinar. Ker je tnogoče, da se tudi v drugih krajih vršijo neredi na poštah, prosimo naše cenjene naročnike: Vsak nered, ki ga je zakrivila pošta ali pismonoša, naj se nam takoj javi, in sicer je treba napisati pri tej priiavi kraj, osebo in dan, kdaj se je nered izvršil, poleg pa naslov dveh, ki sta ta nered opazila. Vemo sicer, da večina pošt in pismonošev v redu vrši svojo službo, hočemo pa navaditi na red, v kolikor to zadeva naš časopis, tudi ostale. Poštno ravnateljstvo pozivamo, da opozori svoje pod rejene na lojalno postopanje napram našemu časopisu! Ukinjenje 600 let starega časopisa. — Kantonska revolucija je napravila konec listu »Čing-Pawu«, ki je slovel za najstarejši list na svetn. Doživel je redko sta rost 600 let in posiednja itevilka lista je imela številko 219.000. Lavantinski ordinariat je izdal naslednji odlok: Minister ver je dne 9. jannarja 1928 semkaj brzojavil: »Povodom radosnog dogodjaja, kojih se ovih dana očekuje u kraljevskom domu, izvolite izdati svima područnim sveštenicima, da se laj radosni dogadjaj, čim budu izveštene mesne vlasti, objavi u svim crkvama zvonjenjem zvona in da se održe otgovarajuča blagodarnja.« — To se dekanijskim uradom naznani z naročilom, da se ta veseli dogodek, čim bodo obveščene krajevne oblasti, objavi po vseh cerkvah z zvonenjem zvonov in da se opravi zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo. Potem se doda molitev za kralja, kakor je predpisano v lavantinske škofije uradnem listu 1921, št. X, str. 91. O tem naj se takoj obvestijo vsi podrejeni župnijski uradi! — Martin Matek, ravnatelj pisarne. Volitev mariborskega župana se bo vršila v soboto, dne 14. t. m. Iz krogov naših županov. Čujte in strmite, kaj vse hoče izvedeti od nas županov slavna davčna oblast v Mariboru! Z odlokom z dne 15. 12. 1927, št. 607, so dobili župani ostre pozive, da poizvejo o onih, o kalerih sumi davčna oblast, da so podvrženi osebni dohodnini in to so skoraj vsi posestniki v občini: koliko je kdo pridelal vina v pretečenem letu, koliko je dobil za sadje, ali koliko ga je pridelal, koliko in kako težko živino je prodal in za kako ceno? V posebnih službenih listih še naj župan za tiste, ki imajo tukaj vinograde, pa ne stanujejo tukaj, naznani: 1. koliko je vina pridelal, 2. koliko je znašala cena vina ob koncu leta, 3. koliko so stali obdelovalni stroški in kakšne druge dohodke je še imel omenjeni posestnik. Da je pravičnemu in nepristranskemu županu, in kot takim nam je ljudstvo zaupalo usodo občine, popolnoma nemogoče na ta vprašanja odgovoriti, je popolnoma jasno vsakeniu, kateri pozna naše gospodarske razmere. Župani nismo povabljeni v trgatve k vsem občanom, nam ne hodijo pravit, po kaki ceni je kdo prodal kako tele itd. itd. Da bi si pa najemali zaupnike, po domače rečeno: špijone, do tega nas pa nobena oblast na zemlji ne more siliti. Državna oblast od finančnih kontrol ne more izvedeti za množino pridelanega vina, pa bi naj to službo za davčno oblast opravljal župan, kateri nima za to prav nobenih pripomočkov. Ne, vse kar je mogoče, župani radi storimo, tega poziva pa ne moremo izpolniti in naj bode ta paragraf 270 o osebnih davkih, na katerega se tu sklicuje davčna oblast, kakoršenkoli! Čemu le morajo ljudje po vesti in znanju delati napovedi za osebno dohodnino, če še naj ubogi rihtar posebej se vtika v to njihovo gospodarstvo?! Izid občinskih volitev v Ptuju. Zadnjo nedeljo, dne 8. januarja, so se vršile v Ptuju občinske volitve, kojih izid je sledeči: Nemci 254 glasov (8 mandatov), Slovenska ljudska stranka 155 glasov (5 mandatov), samostojni demokrati 179 glasov (6 mandatov), socijalni rtemokrati 112 glasov (4 mandate, enega so dobili socijalni demokratje z ostankom), radikali 68 glasov (2 mandata). Nesreče pri smukanju in sankanju. — Zadnjo nedeljo, ko je bilo tako ugodno za smukanje ter sankanje, je vrela mladina ven iz Maribora s smuči ter sankami. Ravno zadnja nedelja je zahtevala več težkih nesreč pri zgoraj omenjeni zim ski zabavi: Na Meljskem hribu pri Mariboru so se sankali v nedeljo popoldne 3 sankači. Na ovinku je pognalo te sankače daleč ven iz ceste. Dva sta ostala nepoškodovana, 211etni delavec H. Schonvvetter pa si je zlomil pri padcu hrbtenico. — Močno se je poškodoval v nedeljo pri zimski zabavi stavec Cirilove tiskarne Jakob Ciglar. — V pondeljek zjutraj so našli na mariborskem glavnem mostu mrtvcga neznanega človeka. Najbrž je padel na ledu in si pri padcu smrtno pretresel možgane. Vsi upokojeni rudarji, ki še za Novo leto nisb dobili podpore, a žive v revščini, naj se takoj prijavijo pismeno ali ustno z natančnim opisom razmer pri društvu upokojenih rudarjev, centralna pisarna: Rimske toplice. Velika poneverba v Gornji Radgoni. Sodni kanclist pri sodišču v Gornji Radgoni je poneveril po dosedanjih ugotovitvah 200.000 Din. Dne 1. decembra m. 1. je podal ostavko na državno službo in se preselil z ženo, otrokom in taščo ter pobištvom v Avstrijo. Najprej po pobegu je bival v Gradcu, a kje je sedaj, bo morala šele dognati avstrijska policija. Temu kanclistu je bilo namreč med drugiin poverjeno na sodišču tudi inkasiranje vlog za posestva, ki so bila prodana na dražbi. Pri tem je več denarnih vlog poneveril, dotične akte pa najbrže uničil, ker jih ni mogoče nikjer najti. Njegovi nepoštenosti so prišli čisto slučajno na sled. Ko je namreč kanclist odšel v Avstrijo, je hotela neka stianka vpogled v neki sodni akt, na katerega je bila naložena že precejšnja svota, toda o aktu ni bilo ne duha in ne sluha. Nadaljna preiskava je dognala, da je kanclist poneveril okroglo 200.000 Din zaupanega denarja. Oškodovana je cela vrsta posestnikov, ki so že položili denar za posestva, ki bi morala priti na dražbo. Pokojnemu Pašiču zgorela hiša. V Belgradu je nastal v nedeljo popoldne požar v enonadstropni hiši na vogalu Skopljanske ulice in Terazij, nekdanji lasti pokoj nega Nikole Paši6a. V hiši je bil nameščen modni salon. Sluga modnega salona je zakuril peč in zapustil lokal. Iskre iz peči so vnele leseno omaro, nakar je požar objel ves prostor. Požar je prvi opazil advokat dr. Marinkovič in pozval gasilce, ki so požar naglo pogasili. Škoda znaša 50.000 Din. Tekom požara se je pripetila težja nesreča. 181etna uradnica Marinkovičeva, hčer ravnalelja zaječarske gimnazije in Pašičevega sinovca, je skočila iz I. nadstropja skozi okno 5 m globoko na tla in si zlomila nogo. 871etnik ki govori 80 jezikov in narečij. V avtomobilskem centru ameriške državice Ohio, v mestu Clevelandu, živi mož ki govori menda največ jezikov in narečij. Piše se E. W. Sommer ter govori 80 jezikov in dialektov. Sommer je star šele 37 let. Udeležil se je svetovne vojne kot član Rdečega križa. Pozna vse evropske jezike in tudi vsa keltska narečja. Sporazume se lahko z vsakim Evropcem v njegovi materinščini, poleg tega pa tudi z vsakim Afričanom in Azijcem. Svoj prosti čas porablja Sommer za to, da študira še tista narečja, ki jih ne zna, in da izpopolnjuje svoje znanje z novimi besedišči tujih jezikov. ZOPET GROZNA EKSPLOZIJA V BERLINU. Na drugem mestu poročamo o eksploziji, ki se je doigrala te dni s strašnimi posledicami v Berlinu. Komaj so bili nekoliko zabrisani grozni utisi omenjene nesreče, se je pripetila že druga eksplozija v Berlinu, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in šest težko ranjenih. Nesreča se je zgodiia v vili, ki je last kemikov dr. Weingiirtnerja in Stammerja, ki sta izdelovala razne reči za lepotičenje obraza itd. V nedeljo dopoldne je odšel Stammer v klet, kjer je delavnica, da bi tamkaj napravil nekaj poskusov. Okoli pol deselih je nastala strašna eksplozdja, ki je vrgla v zrak stransko poslopje in garažo (shramba za avtomobile). Povsod leži kainenje. Kako silna je bila eksplozija, pa kaže dejstvo, da je vrglo postelje in razno opremo na jelkine vrhove. Gasilci in poIicija, ki so takoj prihiteli na pomoč, so našli dva mrtva in sicer Stammerja ter njegovo hišnico. Težko ranjeni so bili pa vratar, njegove tri hčere in služkinja ter Se dve drugi osebi. Med reševalnim delom so našli še vratarjevo ženo, ki je bila popolnoma zasuta. Neki podnajemnik v tej vili se je srečno rešil, ker ga ravno v tem usodnem trenutku ni bilo v stanovanju. Tudi družabnik dr. "VVeingartner je ostal brez poškodb. Vse šipe po bližnjih hišah so popokale. Raz stene je padel omet, pri opremi pa je pokal les. Osebe, ki so bile slučajno na odprtih oknih, je vrgel zračni tlak po tleh. Kaj je pravzaprav povzročiro to strašno nesrečo, še do danes ni dognano.' Gotovo je delal Stammer poskuse s kakimi snovmi, ki so se hitro vnele in povzročile usodepolno eksplozijo.