List 29. f i in národně I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". ljublj ani 17. julila 1896. jÉnÉt^fe^ éfeel^áfecfe^^ lavcev v njih podjetjih. Poslanec moro le od delavcev samih izvedeti, kakšne so razmere. Posebno poslanec Per- Politiški oddelek. « nerstorfer tako večkrat izvedel za kneze in grofe kaj Imuniteta poslancev je v Avstriji v marsičem nezadostna. Ob svojem času se izdati, ga pa gotovo ne bodo obveščali. Vsaj se jim je je to videlo, ko je nakrat bil poslanec Spinčič odstranjen bati, da jih izpode iz delà, ko se dožene, da so razkrili nepnjetne stvari in jih razkrival v zbornici. Če se bode pa delavcem bati, da jih bode poslanec moral pri sodišču izdati. od profesure zaradi nekega govora, ki sicer ni bil v dr- gospodarjem neprijetne stvari. žavnem zboru, a je bil 'vendar v precej tesni zvezi ž nje- Vidno je, da je v škodo občnim koristim, ako se ne govim političnim delovanjem. Tedaj se je v državnem spremeni zakon v tem oziru. Zaradi tega z veseljem po- v zboru pač naglašalo, da se mora v bodoče zabraniti, da zdravljamo predlog dr. Majarona v deželnem zboru, podobni slučaji ne bodo več mogoči, a faktično se pa ni- katerem se vlada pozivlje, da naj poskrbi, da se premeni česa storilo ni. Tedaj je bilo državno sodišče se izreklo, kazenski sodni red tako, da se poslanci ne bodo glede da ima vlada pravico proti uradniku poslanců naperiti svojih govorov v postavodajnih zborih silili k nobenemu disciplinarno preiskavo. Vsled tega nimajo poslanci iz pričevanju. Nadejamo se, da se sklepu kranjskega dežel- uradniškega stanu tistega važnega svobodnega gibanja, nega zbora pridružijo tudi sklepi drugih deželnih zborov, ki je potrebno za vspešno zastopanje koristij svojih vo- da državni zbor sklene potem zakon v varstvo pravic lilcev. Posebno je kaj tacega težavno za opozicijske po- svojih poslancev slance, katerim gledajo večkrat kaj oštro na prste, ako bi jim mogli kaj škodovati. Če se ta stvar sproži v državnem zboru pričani, da bode smo pre- večina poslancev za zavarovanje po- Nedavno je pa najvišje sodišče izreklo neko raz- slanske imunitete v tem oziru. večjemu nekaj velepo- sodbo, ki bode zopet jako omejavala poslansko imuni- sestnikov, ki imajo rudnike, se bodo upirali. Ti ljudje so Poslanec se more prisiliti, da mora pred sodiščem še dosti bolj predrzni, kakor pa razni tovarnarji. teto. izpovedati, kdo mu je dal podatke za njegove govore se more zgoditi izven zasedanja državnega zbora, bi ne hotel izpovedati, se bode pa kaznoval po , To Če 151. Kako nesramno so večkrat se branili v državnem zboru vsemu, kar bi bilo v prid delavcem. Upirali so se zakonu o upe-ljavi rudniških nadzornikov. Ko niso več mogli vse stvari kazenskega zakonika. Mi ne dvomimo, da se omenjena preprečiti, so pa vplivali, da se sklene zakon, ki ne bode določba opira na veljavne zakone. Na tak slučaj niti delavcem prav nič kořistil. Imeti hočejo nekak privilegij noben mislil ni, ko so se dělali zakoni in zato ni nobene proti drugim podjetnikom, zato ker so največ iz ple- določbe ki določevala, da se ne sme poslanec siliti v menitih rodbin. tacih stvar eh k pričevanju. Pa tudi v narodnem oziru je želeti, da se poslanci Ta odločba pa sega jako daleč in bi zelo ovirala ne kličejo na odgovornost. Marsikako napako izvedo po delovanje poslancev. Posebno sedaj, ko je socijalno vpra- slanci sedaj, ko bi jo sicer nikoli ne izvedeli. šanje na dnevnem redu » se ta odločba lahko mnogokrat Bati se je pa, da se bode stvar tako odlašala j da porabljala v prid nekaterim bogatinom. Prepričani mo- se naposled nič ne zgodi. Vlada bode namreč gotovo se ramo biti, da so jo z največjim veseljem pozdravili upirala > ker jej zlasti ni povoljno, da državni poslanci dovski in krščanski posestniki tovarn in rudnikov. Sedaj dobivajo dobre informacije o razmerah v Galiciji. Število se jim ne bode toliko bati, da bi se v državnem zboru tistih poslancev bode pač malo, ki bi se stvari upali na- razgovarjalo o raznih pomanjkljivostih in zatiranju de- ravnost ugovarjati, mnogim bode pa ljubo, če stvar v 282 kakem odseku zastane. Na to bodo dělali z vlado vred. Želeti je torej, da opozicijski poslanci ne mirujejo in tako dolgo drezajo, da se zakonito zagotovi, da nima nobena oblast popraševati, od kod poslanci dobivajo instrukcije. To zahteva blagor prebivalstva in pa čast parlamentarizma. Obrtnija. Stavběnski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. Politični pregled. (Dalje.) Varnostno-policijske in cestno-policijske Volitve v okrajni zastop celjski so ugodno izpale za Slovence. OdloČila je večino skupina veleposestnikov. Nemci odredbe. 36. Stavbinski graditelj je dolžan: i.) Začetek stavbě pravočasno pismeno naznaniti so hudo agitovali v tej skupini, a ko so naposled le prišli na volišče, so pa spoznali, da jih je premalo in se volitve niti udeležili niso. Pač pa delujejo na to, da se zopet celjski hišni stavbinskemu oblastvu, da to presodi stavbinsko črto in posestniki uvrste mej veleposestnike in bodo najbrž Nemci v nivelsko črto, katero določi stavbinski graditelj ; tem zmislu skušali premeniti zakon o občinskih zastopih. Tirolski Italijani so se pogajali z vlado zastran samouprave južnega delà Tirolske. Ta pogajanja pa niso imela nobenega vspeha in vsled tega so Italijani sklenili, da še ne pojdejo v tirolski deželni zbor Občinske volitve v Florisdorfu pri Dunaju izpale 2.) kadar nova stavba dospe do višine cestnega ni vela i nemudoma to naznaniti stavbinskemu oblastvu j da to more iznova presoditi, če stoji stavba v stavbinski in nivelski črti ; 3.) pri novih stavbah in popravah na strani po- so za protisemite ugodno. Imeli bodo večino v zastopu te slopja, obrnjeni proti javni poti, vselej postaviti svarila mestne občine. V tretjem razredu je šio za zmago jim precej trdo, kajti veliko glasov dobili so socijalisti, v drugeui razredu sta pa zmagala tudi dva liberalca. Kompromis mej Staro- in Mladočehi se je sklenil i katerih obliko, način postavljanja in čas v obče predpiše mestni magistrat kot krajno varnostno oblastvo, in v slu- čaj ih > kadar se čez noč pod milim nebom pušča stavbinsko na Moravském. Sklenili so pa tudi tirati odločno politiko proti gradivo ali orodje, po potrebi pod nadzorstvom postaviti vladi. s Češkega, To pač ne bode ugajalo mnogim mladočeškim vodjam razsvetljene svetilnice so jeli tirati vladi prijazno politiko. Moravski ? Čehi so nevoljni na vlado, da podpira Nemce. Po njenein pri-zadevanju se je namreč sklenil tak kompromis v moravském veleposestvu, da bodo Nemci zopet imeli večino v dež. zboiu. 4.) pri kopanji ob javnem potu skrbeti je za po polno zavarovanje jam. . pri ograjenji stavbišča proti javnim potom, v Imenovanje zagrebških ulic. Celo vrsto ulic so kolikor se s tem prestopi dejanska posestna meja, držati prekrstili v Zagrebu. Jeden trg je dobil ime Hedervaryjev trg, jedna ulica pa Barossova ulica. S tem je večina mestnega za-stopa očitno pokazala svoje klečeplastvo in madjarsko mišljenje. Čudimo se temu ne. Hrvatska vladna stranka je za vse zmožná. se mere dveh metrov kot razdalje od stavbinske črte, pri čemer je pa oblastvu pridržano, po okolnostih določiti tudi drugo mero. Praviloma naj pride ograjna črta na Posebno imenovanje ulice po bivšem ogerskem trgovskem mi- œejo med strugo poleg obstoječe ali namerovane pešpoti nistru je vse obsodbe vredno, kajti ta mož je s s ojo centra- in pravo cesto; listično politiko samo škodoval Hrvatom. Kreta. — Razmere na Kreti se utegnejo zboljšati. Narodna skupščina se je sešla in vodje vstašev so zapovedali svojim četam, da odlože orožje, dokler trpe pogajanja. Glavne zahteve narodne skupščine so: imenovanje krščanskega guver-nerja z odobrenjem Grške in pod poroštvom velevlastij, narodna jednakopravnost v vseh civilnih in vojaških zadevah, uvedba pravičnega volilnega zistema, ustanovitev kasacijskega dvora v Kaneji, popolno poroštvo velevlastij, da se vse to zgodi. Upati prav, da se pogajanja ugodno završe, ker je 6.) zaradi morebiti potrebnega odkladanja stavbinskega gradiva zunaj ograje posebej prositi mestni magistrat, da mu odkáže skladišče za gradivo. Na odprtih ulicah pesek sejati, apno gasiti, malto delati in gradivo skladati je dopuščeno samo s pritrdit-vijo mestnega magistrata. Istotako ima graditelj skrbeti za snago na stav-bišču, za napravo zacasnega delavskega stranišča, kakor Turčija uviděla, da je opravičenim zahtevam kristjanov na tudi za to, da se delavcem preskrbi dobra pitna voda Kreti treba z lepo ustreči. Krečanskim mohamedancem ni po-všeči, da se turška vlada ozira na kristjane. Da se mir ko-nečno dožene na Kreti, to žele tudi velevlasti, ker sicer bi se res lahko zgodilo, da pride zaradi Krete do evropske vojske. Belgija. Pri volitvah v poslansko zbornico so si Vsekako strogo prepovedano, delavce nastaniti v nedo gotovljeni gradbi. Višina hiš in posameznih prostorov. Število nadstropij. jajno zmagali klerikalci. Zbornica šteje na podlagi završenih volitev 111 klerikalcev, 12 liberalcev in 29 socijalistov. Tako sijajno zmago imajo klerikalci pred vsem zahvaliti razceplje-nosti volilcev v tri stranke, klerikalce, liberalce in socijaliste. Belgija je industrijska država, kjer se močno širi socijalizem. Ta ima tudi dosti zaslombe pri številnih delavcih. Socijalistiška 37. Vsaka ob cesti ali ulicah nanovo zidana hiša sme nad pritličjem imeti največ štiri nadstropja, pri čemer je tudi polnadstropja šteti za nadstropja. nega Višina poslopij ne sme od cestnega nivela do glav-okrajkovega robu, če se meri od naj višje točke ideja pa preseda Judi liberalcem, katerim so klerikalci ljubši trotoarja, znašati več nego 6A cestne širine in ne sme nego socijalisti. Kjer torej niso imeli liberalci upanja podreti, ondi so podpirali klerikalce nasproti socijalistom. Pri ožjih volitvah so pa liberalci odločno stali na strani klerikalcev, le da ni prodrl kak socijalist. Istina je torej, da se v Belgiji borita proti socijalizmu klerikalna in liberalna stranka. presezati 20 m. Nadstropja morajo imeti v svetlem pri ravnih stropih najmenj 3 m i pri v oblok zidanih stropih pa najmenj 3.20 m višine. Okna in vrata proti sosednemu zemljišču. 38. V zidovih stojećih ob mejni črti proti sosedu se smejo v strnjenem stavbinskem sestavu okna in vrata napraviti samo s privolitvijo stavbinskega oblastva in z varnostnimi napravami, katero to, če se mu vidi potrebno, Tajnik Pire poudarja, da na Štajerskem ni sadne kupčije organizovala kmetijska družba, ampak posebno kateremu je na čelu grof Attems. sadjarsko društvo » predpiše. S to privolitvijo se pa lastninska pravica sose-dova glede eventuvalne stavbě ali drugačnega izvrševanja te pravice nikakor ne sme omejiti. Sadna letina bode letos povsod jako dobra, zatoraj najbrže ne bode kupčija s sadjem posebno cvetoča. Da bi se storilo, kar je storiti mogoče, naj občni zbor pooblasti tajništvo kmetijske družbe j da inserira po domaćih in tujih časnikih, da skuša dobiti naslove velikih trgovcev ter na, ta način pospešuje sadno kupčijo. Sprejeto. Podružnica Mokronog predlaga: Visoka vlada naj se naprosi, da napne vse sile, da se bi pokončali hrošči prihodnje leto, ki bode tako imenovano hroščevo leto. Baron Berg, ki priporoča ta predlog, pove da skušal • š št evilo stanovanj. 39. Število stanovanj ostane pridržano razsodku stavbinskega gospodarja. Isti sme v svojem stavbinskem projektu nasvetovati tudi manjša stanovanja, ki pa morajo obsezati vsaj sobo in kuhinjo. Pri novih hišah je vsikdar napraviti tudi primerno perilnico. Kleti in drvarnice. 40. Kleti je praviloma napraviti pod poslopjem ter jih brez izjeme oblokati. Kadar se kleti izjemoma delajo silno škodo. Naj bi se toraj pokončevanje hroščev sezidajo zunaj poslopja, se to ne sme nikdar zgoditi pod vršilo vstrajno in splošno. uže na razne načine hroščeve lećinke pokončevati. Po skusil je tudi z nekim bacilom, kakor je priporočal neki kmetijski list, toda bilo je zaman. Učitelj Šetina poduarja, kako hrošči tudi vinogradom kakšnimi ulicami ali kakšnim javnim prostorom. Drvarnice v hišnih kletih se smejo z zidovi, skami in latami razdeliti in zapreti v pododdelke. dvorišči je napraviti iz zidovja de Predlog se odobri : Podružnica Mokronog predlaga : Visoka c. kr. vlada se naprosi, da odločno postopa proti prašičji kugi. Drvarnice na ki seza do njih strehe in to proti Grof Barbo pojasnuja, kako se je prašičja kuga ognju varno pokriti, zanesla na Kranjsko. Okrajna glavarstva so bila premalo Notranji prostor sme do podstrehe ostati odprt in se sme razdeliti kakor pri drvarnicah v kleteh. Kletne odprtine. 41. Kletne odprtine se smejo zunaj poslopja v trotoarji napraviti samo s privolitvijo stavbinskega oblastva ter morajo biti zaprte s kamenitimi ploščami, želez- nimi mrežami ali debelim steklom (Dalj sledi.) Obrtnijske raznoterosti. skrbna. Čas za opazovanje je bil prekratek. Gonjačem odvzeti prašiči so se prodajali in tako je prišla kuga v deželo. Vitez Langer stavi še dopolnujoči predlog. ob- činah, kjer kuga samo po nekaterih hlevih, naj se kuga lokalizira, da ne bode razširila tudi na so-sedne hleve. Deželni živinozdravnik Wagner zagovarja posto-panje vlade in zavračuje vso krivdo na kmetovalce. Župani so izdajali živinske potne liste domaćim kmeto- Hišna oprava z elastičnimi nogami. Da se pri pre- válcem, kateri so po noči dobili čez mejo hrvaške pra mikanju hišne odprave ne poškodujejo parketna tla, naj se šiče. In ti so jih dalje prodajali kot svoje. Vlada je pro dene pod noge hišne opra\e kos kavčuka. V noge se narede luknje in vanje udela kavčuk tako, da še malo iz lesa gleda. Telefon v Sahari. Več francoskih podjetnikov je skle-nilo zvezati s telefonom razne zeleniće v Sahari mej sabo in z Algierom. Tako stopi Sahara v zvezo s kulturnim svetom. sila za vojaško stražo, toda taka straža ni bila dovoljena Občinska straža se ni skazala zanesljiva. Drž posl. Povše: Ako je bil kateri predlog na mestu, nice. je gotovo na mestu predlog mokronoške podruž Prašičja kuga neozdravljiva. Od 100 na padenih jih navadno 100 pogine. Na poslanca Višnikarja so se obrnili nekateri po- sestniki s prošnjo, naj se tako strogo ne postopalo Obcni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Dalje.) pri dovolitvi prehoda prašičev čez mejo. Višnikar je šel ministerstvu toda dotični uradnik naravnost po Podružnica sv. Križ predlaga : Pri glavnem odboru vedal, da o polajšavah ni niti govoriti. Postopati mora naj se napravi odsek za razpečavanje sadja. Zastopnik podružnice stotnik Kump kaže na sadno z vso strogostjo, da se odvrne od dežele velika nesreća. Učitelj Šetina vpraša, kako naj se pa zabrani pre- kupčijo na Štajarskem. Tamkaj je kupčija organizovana. teča revščina na Dolenjskem. Prašičja reja je Dolenjcem Štajerci potegnejo po gld. za kvintal. Tudi na precej donašala. Mlade prašičke so Dolenjci dobili iz Kranjskem je treba sadno kupčijo organizovati, da ne Hrvaškega. Letos pa prašiče dobiti niso mogli. Prišla dobe većino dobička prekupci. Posamezne podružnice bi bode jesen in ne bode kaj prodati. Kmetijska družba odseku poročale vsak teden, koliko sadja imajo posamezni naj bi preskrbela potrebnih prašičkov zlasti za Dolenjsko. sadjerejci za prodajo. Odsek naj bi pa stopil v zvezo z velikimi trgovci. Babnik iz ljubljanske okolice pravi ? da večkrat prašiče j ki so poginili, kar v Ljubljanico vržejo. Tem 284 potom se bode lahko tudi v ljubljanskem okraju prašičja vrtovi, ki ga obdajajo, dajo mu še večjo mičnost. kuga • razširila. To naj se torej strogo prepove Naposled pa lepa lega dovršuje krasoto te stavbě vzhod- Goriany pravi da kazen za prestopke proti na- nega uma. Na zapadu se pred okni grada razprostira redbam višjih oblastnij prenizka. Neki kupee, ki je brezmejna površina Atlantskega morja, na severu je več sto prašičev spravil čez mejo je bil kaznovan s 40 gl. valeče hribovje pasa Estramadure. na jugu se vzdi- potem čudno, če se prašičja kuga ne more zatreti. gujejo pa mični vrhovi Sierre Cintre in na vzhodu Je Deželni živinozdravnik Wagner obljubuje, da bode leži 28 ur oddaljena hrupna Lizbona. vlada strogo postopala in zlasti kontumacijski čas po-daljšala. Merodajni krogi pa naj podučujejo ljudstvo, da bode spolnovalo natančneje postavna določila. Tajnik Pire obžaluje, da je izgubila naša dežela precejšen dohodek, ker imamo prašičjo kugo. Prodalo se je iz dežele prašičev vsako leto za več ko 1 milijon gld. Da se kuga zanesla v deželo, so krivi kmetovalci sami. Ljudje mislijo, da so vse naredbe vlade same sit-nosti. Celo v dveh časopisih sta dopisnika postopanje vlade obsojala in hujskala proti njenim naredbam. Ako ljudstvo prav nič storiti noče, da bi se ubránilo nesreče in vsa postavna določila sovraži, potem se ni čuditi, je prišla kuga v deželo. če Umljivo je, da so portugalski vladarji v začetku pomladi hiteli ostaviti prašno mesto in se podali v grad zunaj mesta. Tako je storil tudi kralj Janez IL drugo leto potem, ko je přišel veliki Genučan v Liz-bono. Pomlad še ni bila nikakor prav nastopila, že je kralj z vsem dvorom se preselil v Penjo di Cintro. Tu sem so morali pnhajati prositelji, tu se je zbrala junta, vrhovni zbor portugalski Nekega majskega dne je v salonih bilo jako živo. Prositelji in dvorniki hodili so semtertja in vsak je imel svoje skrbi. Vsak je nezaupno gledal soseda in si mislil, če ne bode poleg njega stoječ prositelj nasprotnik, ki mu zagradi pot, ali ga pa pusti na Predlog mokronoške podružnice se na to vprejme. strani. (Konec sledi.) Kmetijske raznoterosti. Proti muham. Muhe po letu grozuo grizejo konje, po- Umljivo je, da so se pri tacih razmerah pogledi vseh obrnili na visoko postavo prišedšega Krištofa Kolumba. Drug drugemn so tiho pripovedovali, kaj vedo in sodijo o Kolumbu. Le malo se mu jih je sebno, če je kje konj kaj odrguen. Muhe se odženo, ako se v približalo, ko se je ponosno usel v kot kraljevega pol litra vode ulije kakih 20 gramov karbolne kisline in se s salona, večina mu je obrnila hřbet in se mu nepři- tem živaliin obmijejo odrgnena in razpíkana mesta. Krmljenje konj s koruzo. Vselej naj se preide pola-goma od ovsenega na koruzno krmljenje. Koruza naj se, predao jazno posmehovala. Poznate li dobro tega gospoda? rekel je se pokrmi, 24 ur v vodi namaka ali se pa da konjem neki prositelj sosedu. popřej vode piti, predno se jim da koruze. NajveČ kornze se jim da zvečer. Sveža koruza se ne sme dajati konjem. 1 del Lízboni? koruze tečneje záleže, kakor 6 delov ovsa. Kako uporne vole ali krave dalje spraviti. Uporne vole ali krave dalje spraviti je velika težava. Tepenje nic ne pom aga Dobro Marsikako govedo se da rajši ubiti nego bi ustalo. je goveđi dati prsti ali tobaka v nos. Govedo začne kihati in pri tem vstane ........................ & Poučni in zabavni del. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Četrto poglavj e. Pred junto (zborom) Kdo pa ne pozna Krištofa Kolumba v vsej . rekel je drugi. Hoče nam pokazati najbližjo pot v Indijo rekel je tretji. Napolniti-hoče svojo prazno mošnjo s portu-galskimi cekini! Ha! ha! ha! Slepar je, ki hoče ljudi spraviti v pogubo rekel je prvi. Tega ne rečem, pravi drugi njegovi zemljevidi suhe zemlje in morja, so jako umetno narisani, če tudi se jako odločujejo od starih, in so obrnili nase pozornost učenjakov. Zemljevidov najbrž ni risal on, ampak njegov brat Jernej, kateri se vedno suče po ribiških nasel- binah in meša glave lepim deklicam. Mogoče odgovoril je tovariš, a tudi Ko Na visokem holmu, ki strmo pada proti morju, tamb sam je jako spreten in izveden v svoji stvari, ponosno stoji Penja di Cintra, priljubljeno letno biva- Nedavno sem ogledoval njegove narisane zemljevide, lišče portugalskih kraljev. Fantastično kot stara od *ega ^asa mi Je simpatičen nemška balada, domišljeno kot arabské pripovedke Ce je tako izveden, kakor govorite, si je pač je sezidano to poslopje, s katerim je združeno toliko že pridobil lepo premoženje? znamenitih zgodovinskih spominov. Ze zračna arhi- Nikakor ne. Prej je ubog nego bogat od tektura priča, da je mavriški stavbař zgradil to ča- govoril je zagovarjalec. Kakor sem slišal, je ne- robno poslopje in je Janez II., ki se zmatra za osno- davno se celo zadolžiti moral. Ne obupa pa vendar vatelja Penje, le predelal stari dvorec maverskih sul- ne, če tudi ga je nedavno zadela huda zguba ^anov zunaj mesta. Prekrasni vrtovi, pravi Armidini umrla mu je soproga, katero je tako goreče ljubil. 285 Ko se je tiho vršil ta pogovor, so se nakrat od- kimal z glavo, da se je jedva opazilo, potem pa vanj, pria vrata, kar je dokazovalo, da pride neka visoka vprl svoj oštri pogled. oseba. • Kolumb je spoštljivo ali trdno vzdržal ta pogled Peter Menezes. grof Villa Real, jeli so šepe- ne da bi bil pověsil oči. Njegovo vedenje in pogum- tati drug drugemu. telji : 9 Glejte, nekoga išče! Zaupnik kraljev, koga pač išče mej prosi-popraševali so drug druzega. To ve samo Mati Božja! Glejte je že našel, nost sta napravila na kralja jako dober utis in pri-jazen nasmeh se je pokazal na ustnih Janeza II. Vi ste torej umetni risar. Vam je ime Krištof — začel je kralj avdijenco. Kolumb? Na uslugo, vaše veličanstvo. Na Portugalskem kogar je iskal. Glejte imenujejo me Kristobal Kolon. moji domovini ! nsarju grei Italiji pravijo mi Kristoforo Kolombo in po la- I neumnemu sanjarju! genuškemu klativitezu. tinski mi je ime Kristoforus Kolumbus. Na imenu ni nič ležeče, temveč na člověku Zmajali so z glavami, pogledavši drug druzega samem, na člověku, da se samo in šepetali, kar je očitno kazalo, da se čudijo posto- več tudi res kaj stori. ne širokousti, tem- panju kraljevega ljubljenca. Peter di Menezes je res šel k Kolumbu. Pozdravljam vas, rekel je in se přiklonil Veseli me, da ste dobili avdijenco. Kako sem vam hvaležen, gospod. oblasti vašega veličanstva spremeni se beseda v dejanje. Ta smoter je velik in vreden kralja. Seveda je sicer res kralj rekel je zamišljeno a mi imamo toliko stroškov. Naša odkritja v Afriki přinesla so Portugalski veliko slave, a Ni treba se zahvaljevati, gospod. Priporočila malo dobička. Korist bodete imeli, vaše veličanstvo, — od-Varujte se. Res*je Hoze Hudio za vas, govoril je prepričan Kolumb — kadar odkrijemo pot sta me goreče vaš svak Peter Korreo in učenjak Hoze Hudio. — a on je žid in njemu nasprotuje kraljevski duhovnik, v Indijo. ki mu je sovražen. Djeto Ortic di Sacadilja, ceutski kdaj bode to ? — zaklical je kralj. škof je njegov hudi nasprotnik in bode gotovo tudi se nismo potrudili izvesti náčrte infanta Henrika in storili vsega, kar je bilo v naših močeh. Vedno dá- váš nasprotnik ... Pogovor se je pretrgal. ko je přišel paže in v jemo iz blagajnice velike svote. vratih glasno zaklical : Oprostite, vaše veličanstvo Gospod Krištof Kolumb. je pogumno odgovoril Kolumb dovolite mi spregovoriti nekaj Pojdite in z vami naj bodo vsi svetniki, je besed. Po mojih mislih, ako se tudi posreči izvršiti hitro rekel groí in krepko stisnil roko Kolumbu. idejo infanta Henrika in obiti Afriko, priti tako do Vsi so se čudili, da je tako laskavo kraljevi Indije, dežele zlata, biserov, dragih kamenov in vsako-ljubljenec govoril s Kolumbom. Ker je baš sedaj přišel vrstnih dragocenostij, ne bode ta pot opravičila nad, dnevni maršal v sobo in jel izbirati prošnje in izpra- ki se vanje stavijo, in zadovoljila vašega veličanstva ševati prosilce, so Kolumba nakrat pozabili in vsak je Čemu ne vprašal je začuđen kralj mislil le na svoje koristi kabinet. Ta pot je predolga in prenevarna. V trgovini tem je Kolumb s pažetom přišel v kraljevi je čas denar. Čemu bi tratili denar za daljšo pot, ako je pred nami boljša in krajša? Priroda jo narn kaže. Dva kraljeva služabnika v modrih baržunastih Priroda ima v vseh svojih pojavih koristne smotre, oblekah z zlatimi vrvicami in atlazastimi trakovi na katere je napravil božji Stvarnik, katerega pota so plečah sta stala na oběh straneh zavese, ki je visela nezapopadljiva. Tako solnce tudi brez uzroka ne hodi preko duri. Na znamenje pažetovo so oddrgnili za- okrog zemlje. Neverojetno je, da bi tako velika luč za veso in odprli duri. Kolumb je vstopil za pažetom v stonj tratila svoje darove in brez smotra nam slu-kraljevi kabinet. To je bila obširna soba v strogem žila. Vrstenje dnevainnoči nima pomena brez solnca slogu napolnjena z instrumenti, z mizarni, z rokopisi zemljepisi in narisi razmetanimi v slikovitem neredu tega nebeškega očeta I I I Jaz vas ne razumem gospod! Kaj hočete s Vaše veličanstvo je izvolilo pozvati gospoda tem povedati? Kolumba Tukaj je. rekel je paže in se ponižno přiklonil Prepričan sem, vaše veličanstvo udušenjem zaklical Kolumb z na da v osnovanju veli Visok lep mož se je vzdignil izza pismene kega prirodnega pojava se nahaja zakon splošnega mize in šel naproti prišedšemu. Če tudi je obleka soglasja. To je v naravi stvarij. Iz tega sklepam kraljeva bila popolnoma priprosta, brez vsacih na- solnce v svojih dobrotah ne pozna meje, da vedno šivov, vendar se je že po hoji in ponosnem obrazu deluj v prid človeštva, in se tedaj, ko se nam skrije moglo soditi, da je vladar, ne pa navaden posmrtnik. po noči, prikaže drugod. Solnce, ki pri nas zaide Na nizki poklon Kolumbov je kralj malo po- zvečer, ozarja azijatske dežele in začne se jutro «86 na vzhodu in ko se v Aziji skrije, pa imamo pri nas stvar posreči, bodemo res mogli delati v slavo božjo in iz dežele dobivati korist ; a če se ponesreči, kaj pa novi dan. Kaj sklepate iz tega, gospod. Kaj ima to opra- potem? Recimo, da mi res odpravimo ekspedicijo, ne viti z odkritjem poti v Indij o? meneč za čas ne za denar, a se nakrat vse pripo- da vse Jako mnogo, vaše veličanstvo, more se reči, vedke o hanovi deželi pokažejo za izmišljotine in pota rekel je Kolumb in se spoštljivo přiklonil, v Indijo ne najdemo !.. . Kako bode to potrlo vso Zanimivo je poslušati odgovoril je kralj državo in kako nevoljo vzbudilo ! Stvar je treba pred vsem dobro premisliti. Kakor me tudi zanimajo vaši Solnce nam more pokazati pot v Indijo, biti načrti, vendar si jih ne upam poprijeti, ne da bi se ne brez vsake ironije. nam za kažipota, vaše veličanstvo. Solnce? Kako? To pot, katero solnce prehodi slednji dan po nebu, moramo mi prehoditi po zemlji. Če gřemo za solncem, moramo preiti vso zemljo in priti do Perzije in Tatarije, Vaše veličanstvo. Okrog Afrike ni iskati pota v Indijo, a najti moramo drugo pot, krajšo in boljšo. Preskrbite me z ladijami in ljudmi iz jaz vam najdem to krajšo pot, kakor je tista, katero iščete okrog Afrike. Kralj je zamišljen sedel v naslonjač. Dostojnost in globoko prepričanje, v katerem je Kolumb raz- kladal svoje mnenje in naudušenost, katera se je vi-delà iz njegovih očij, vse to je na kralja napravilo globok vtis. Vspeh tega podjetja, kolikor sem vas razumel posvetoval z drugimi. Vi ste nam poslali vaše črteže, zemljevide in zapiske. Danes se snide junta, da se po-svetuje o vašem predlogu. Ko se junta zaključi, bodem vam naznanil, kako se odločim. Bodi kakor koli, Vaši načrti in te vendar me veseli, da sem vas osebno spoznal in vas slišal. Nikakor vas ne pozabim . . . orija me jako zanimajo. Kralj je dal znamenje, da je avdijenca končana in podal Kolumbu roko. Kolumb je pokleknil na jedno koleno in roko poljubil. Sveta Mati Božja naj vam naudahne ugodno rešitev! zaklical je Kolumb in se še jedenkrát přiklonil. — Čakal bodem s spoštovanjem. A spremstvu s pažetom je Kolumb ostavil kraljevsko palačo zračnega dvorca. Paže Jedva je odšel paže, že je kralj pozvonil. rekel je kralj odvisen od tega, ako je zemlja je vstopil. okrogla. Kaj pa je če to ni res, temveč, samo bistro umna hipoteza? Vzemi te zemljevide in zapiske in nesi jih v zborovalno sobo in naznani, ko se snide junta, da jo Hudo bi mi bilo, ko bi našel člověka, kateri sam osebno otvorim. ne prizna va te istine rekel Kolumb. Da je zemlja okrogla znano. popolnoma dokazano, če tudi to še ni dosti Paže je ubogal. Kralj se je usel za pisalno mizo in začel pre- Seveda naposled se najdejo trdovratniki, ka- gledavati rokopise ležeče pred njim. Čez nekaj časa teri zapirajo oči sveti obi in v svojej neumni trdo vratnosti mislijo, da je ves svet slep in oni sami ž njim. Svetloba se bode vedno bolje in bolje razširjala. Ako se zamislil, pustil delo in naslonil se na naslanja- čevo naslonilo. Zares čudno! mrmral je sam seboj. Ne vaše veličanstvo ne želi, jej se pustiti razširiti v vaših gre mi iz glave teorija tega Genučana. Kaj če ima deželah, našla bode druge dežele, katere bode obse prav? Na drugi strani se mari nisem dal voditi fan- jala s svojimi žarki ne da bi se jej kdo ustavljal tastičnim sanjarijam in bil odposlal misije k toli pro Dajem vam častno besedo, da uresničenje mojega na- slavljenemu patru Janezu, ki je neki vladal v od- črta odkrije za Portugalsko neizcerpni vir blagostanja, daljeni deželi na jugu? Kaj je bilo iz tega? Zasme-Znameniti zemljepisec, Pavel Toskanelli iz Florence hovanje in neumnosti ! To so bila sanjarjenja verskih popolnoma odobrava moj načrt in je prepričan, da se fanatikov. Ne, ne ! Treba je biti previđen in ne uda- na zapad, čez Atlantsko morje odkrije najkrajša jati se prvemu vtisu. pot v Indijo, deželo bajevnih bogastev. Po tem potu po mnenju Toskanellija mi gotovo pridemo v dežele velikega hana, najdemo bogat otok Cipango in obrežje že prišli. Mange in Kataja, ki imajo neizmerno bogastva. Ondu Duri kabineta so se odprle in přišel je paže Ne blágovolite li priti v junto? Vsi člani so Pozove komornega maršala — da me obleče. se v obilju nahajajo dragoceni kamni, zlato in vse mo- Paže je odšel in čez jedno minuto je v kabinet goči trgovski predmeti. Pa ne le zaradi zlata, drago- přišel komorni maršal z jako lepo z zlatom obšito cenih kamenov in biserov moramo najti pot v te de- obleko. Kralj se je hitro oblekel. Udar zvonca je na- žele ; prebivalci teh krajev žive še v globoki temi po- znanil odhod njegov iz kabineta. ganstva, iti moramo k njim, da jim oznanujemo luč svetega evangelija in slavo božjo. hitrimi in trdimi koraki šel je Janez II. po salonih in povsod so se mu nizko priklanjali dvor- Vi se jako naudušujete za to stvar, gospod niki, stoječi v vrstah po činovni starosti. Kralj je odgovoril je kralj po kratkem molčanju in ravno milostljivo odgovoril na njih pozdrave in dal znak zaradi tega morda marsikaj ne upoštevate. Če se svojemu duhovniku Djeto Orticu di Sacadilja, čio 287 - \ veku slovečemu zaradi svoje učenosti in Petru grofu de Villa-Realu in v njiju spremstvu šel v dvorano, v kateri se je zbrala junta. V sobi so že bili najuče-nejši portugalski kosmografi Roderigo, Hoze Hudio, risar zemljevidov Martin Begajm iz Norimberka in mnogo drugih veljakov. Vsi so se nizko priklonili in na znamenje kraljevo zaseli svoja mesta. — Spoštovana gospoda — spregovoril je kralj — vi veste, o čem bode danes razgovor. Nam so se predložili zemljevidi in zapiski Genučana. Danes sem ga bil vsprejel v avdijenci in reči moram, da je name napravil vtis mož nekako trdno prepričanega o tem kar nam pismeno razlaga na podlagi svojih preiskav. Dalje veste, da se dosedaj nam še ni posrečilo ures-ničiti goreče želje, podedovane po infantu Henriku, da bi našli najkrajšo pot v Indijo. Vse mogoče ovire in nevarnosti nam zagrajajo pot do dosege svojega namena. Sedaj nastane vprašanje, se li hočemo držati prejšnje sisteme poskusov, ali pa oprejeti se novega načina, katerega nam predlaga Genučan ali Kolumb, kakor se sam imenuje. Nastala je tihota. Vsi so premišljevali in se pripravljali povedati svoje mnenje. Kralj se je najprej obrnil k Roderigu. — Kaj mislite o tem, gospod? — ga je vprašal. — Težko je dati odločen odgovor — odgovoril je učeni kosmograf. — Ničesa ni nemogoče vsemo-gočemu Bogu. Vse kar morem navesti proti teoriji Genučanovi, je to, da nimamo dosedaj nobenih učenih podatkov, ki bi potrjevali njegovo mnenje. Na drugi strani pa, ako se peljemo vedno na zapad po Atlantském morju, mora morje nekje imeti svoje meje, kakor trdi Genučan. Če torej ni učenih podatkov za Kolumbovo teorijo, jih po mojem mnenju tudi ni proti njej. — Pri tem pa nastaja vprašanje, — je stru-peno opazil kraljev duhovnik — če je meja Atlant-skega morja baš obrežje indijsko? — V vsakem slučaju, vaša milost — opomnil je Hoze Hudio — bode meja obrežja dežele, katere dosedaj še ne poznamo. — Mari hočete zapeljati nas, Hoze Hudio, da bi šli za smotrom, ki je morda goljufljiv, kakor blodeče luči? — je duhovnik hitro zavrnil nasprotnika. — To ni nikakor tako goljufljiv smoter, milost-ljivi prelat — odgovoril je Hoze Hudio — v potrditev svojega mnenja je Genučan přiložil svoje zemljevide in zapiske, kateri zaslužujejo popolno pozornost. — Mari se ne moremo ž njimi podrobneje se-snaniti? — opomnil je škof. — Najbrž so že bili vam predloženi svoj čas — odgovoril je v jednakem tonu žid. — Seveda ... A jaz sem pričakoval podrobnejših in prepričevalnejših pojasnil od Solomonovega potomca. Zame je teorija Genučanova neprepričevalna in nerazumljiva — odgovoril je škof. — Kaj je vam tako težavnega vaša milost? — vprašal je z ironično uljudnostjo Hoze Hudio. — Pred vsem misel, da je zemlja okrogla. Mari je stvar že tako gotovo dokazana, da se more vzeti za resnico in nanjo sezidati celo sistemo. — No, če zemlja ni okrogla, — velecenjeni prelat — odgovoril je Hoze Hudio sarkastično — kakšno podobo pa ima po vaših mislih ? Zavreči kako teorijo z mahom roke je lahko, a nadomestiti jo z kako drugo bolj srečno iznajdbo, tega pa vsakdo ne zna. Morda ne mislite trditi, da je ravna in da je pri solnčnem vzhodu ali zahodu mogoče ž nje kar skočiti na solnce? Morda je taka teorija umljiveja vaši prouzvišenosti ? Morda se bolje vjerna s sv. pismom, kakor teorija Kolumbova. To prepiranje je bilo kralju neprijetno, predno je mogel odgovoriti škof, je dovolj rezko zaklical. — Vendar ne bodete trdili, gospod Hoze Hudio, da se nahajajo ljudje, ki hodijo z doli obrnimi gla-vami, pri katerih dež gre od zdolej in morje vstaja v svoji strugi, da si ničesa ne drži njega površine in se njega dno zgoraj nahaja. — Prosim oprostite veličanstvo — odgovoril je Hoze Hudio ponižno se poklonivši. — To je učena uganka, katero nam ima razrešiti potovanje Kolumbovo. — Da je zemlja okrogla — oglasil se je Martin Begajm — to se more zmatrati za dokazano dějstvo. Ladija sama je vendar večja, kakor njene jarbole, a na morju se najpoprej prikažejo jarbole v daljavi. Zakaj to? Zato, ker je voda okrogla in nam skriva ladijo. Ta izbuklost je nedvomljivo znamenje, da je zemlja okrogla. — Jaz se moram tudi izreči, da je zemlja okrogla — spregovoril je kosmograf Roderigo — jaz mislim, da je mogoče prepotovati okrog našega planeta. — Torej vi mislite, da nam kaže vsprejeti Ge-nučanov predlog? — vprašal je začuđen kralj. — Tega ne rečem — odgovoril je Roderigo. — Samo to přiznávám, da je v Kolumbovih teorijah mnogo, ter^zaslužuje pozornosti, če tudi se ne izrečem za končni sklep. Kar se tiče njegove namere, da bi našel naravnostni pot v Indijo, je ta teorija predrzna do nerazsodnosti. Obseg zemlje nam ni znan. Nikdo ne more povedati, kako veliko je morje in če mu je mogoče priti do konca? Zakoni privlačnosti in nedo-sežnosti nam še ne dajo podatkov za to, da bi bilo mogoče tako potovanje. Zato pa zmatram potovanje na zapad, da se najdejo nove dežele z znanstve-nega stališča za podjetje, ki predstavjla obširno polje za odkritja, pa vendar vzbuja dvom, da bi bilo vspešno. — Tam kjer znanost tava v temoti, večkrat božji stvarnik razširja luč — odgovoril je goreče Hoze Hudio. Po mojih mislih je Krištof Kolumb njegovo orodje. 288 Za trenotek nastal molk. Potem pa se je poročilu dež. odbora glede zacasnega dalnjega pobiranja deželnih obrnil kralj k Martinu Begajmu. No, gospod, morete praktično pojasniti jedno stran tega vprašanja. Genučan je nam na zemlje-vidu razložil glavne stvari, jih pojasniti? ne morete nam přiklad za 1. 1897. Deželni odbor priporoča, da se pobiranje dovoli, ker se najbrže deželni zbor ne skliče pravocasno. Poročevalec je predlagal z ozirom na to, ker je upati, da se zbor tako začasno skliče, da bo mogel sklepati o pobiranju přiklad za 1897 in ker je to ustanovna pravica, katera Pokorim se vašemu veličanstvu odgovoril mora dež. zbor varovati, da naj se preko poročila in nasveta deželnega odbora preide na dnevni red. Dež predsednik Hein je Begajm in se nizko přiklonil, razgibajoč Kolumbov izjavi da ni pričakovati. da bi vlada tudi za 1897 do- zemljevid. Umetno narejeni zemljevid njegov Je volila pobiranje tako visokih doklad na žganje, kakor za letošnje leto. Predlog finančnega odsega se na to sprejme. napravljen na njegovi glavni trditvi, da je zemlja Isti poslanec poroča dalje imenom finančnega odseka o poro- okrogla in jo je mogočo obiti od zapada do vzhoda. Zmatrajoč to za osnovno resnico. Genučan nam raz- čilu dež. odbora o zgradbi novega poslopja na mestu seda-njega dvorca in predlaga: „Deželnemu odboru se naroca, laga na zemljevidu svoje misli, kako je razdeljeno ; x .da do prihodnjega deželnozborskega zasedanja da izdelati nov načrt z všemi podrobnostmi, zlasti tudi glede stavbinskega materijala za zgradbo novega dvorca po določenem programu zapadne Evrope obrežje vshodne Azije. Objem tako pravocasno, da se bo zgradba mogla prihodnjo pomlad morje in suha zemlja in koliko je oddaljeno od obre žij a zemlje on izračuna po Ptolomejevem polutniku, kateri obstoji iz 24 delov po 15°, torej vkupe iz 360°. Od tega je pa že starim bilo znanih 15 delov, namreč pričeti Pri tem se je trdno držati tega, da zazidana površina ne sme presegati 1700 m 2 i proračun stroškov za vso stavbo in za opravo deželnosborskih prostorov pa nikakor ne 370.000 gld Predlog se sprejme Posl. baron Schwegel poroča od Herkulovih stebrov do mesta Tini v Aziji, ki so imenom finančnega odseka glede priskrbe režijskih potrebčin že tedaj zmatrali za mejo znanega sveta. Ekspedi- in glede preskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, po- rodišnici in hiralnici. Z zgradbo nove deželne bolnice so se cija pod zastavo našega veličanstva je po mnenju Kolumbovem razširila z odkritjem otoka Zelenega nosu zapadno mejo znanega sveta za jedno pot- razmere dosti spremenile in treba je nove pogodbe z redom usmiljenih sester za preskrbovanje bolnikov Usmiljenim sestrám so se stroški znižali, deželi zvišali. Poročevalec pred- nikovo stopin jo. Od tod je po mnenju Kolumbovem še iaga: 1.) Deželni odbor se pooblašča, z redom sester kršćanske ne odkritih in nepreiskanih osem delov, to je tretjina ljubezni sv. Vincencija Pavlanskega zaradi priskrbe režijskih vsega okrožja zemlje. Na zemljevidu Kolumbovem so v tih neznanih delih dežele vzhodne Azije, katere se približujejo zapadnim bregovom Evrope in Afrike in potrebščin in priskrbovanja bolnikov s hrano v deželni bolnici, porodišnici in hiralnici skleniti novo pogodbo, pri čemer pa seje držati nastopnih načel: a) Režijski doneseks se pla- Čuje za vsakega bolnika na dan, mora se na sproti sedan- se more priti do njih po kratkem potovanju, posebno jemu znesku znižati toliko, da bode primeren odpadku vseh ker so po morju povsod raztreseni kot male postaje onih plačil, katera je po prejšnji pogodbi in v stari bolnici otoki Cipango, Atlanti itd. morala DOsifci kongregacija, v novi bolnici pa jih opravlja de- Begajm je umoknil čakajoč daljših kraljevih ukazov. (Dalje sledi.) žela; b) jedilni tarif je preračuniti, oziroma znižati ter pri tem poskrbeti tudi za to, da se zmanjšani stroški, ki nastajajo redu vsled tega, ker odpadejo izdatki za kurivno in razsvet-ljavo v kuhinji, na primeren način obračunijo; c) izračuniti Eteinte & ^'fc^'ivtvl^ftit^fttiltefi^ ..............................:...........................................M. { Novice. i ..........MIHU...........I............III 'lili.....il......II.)•■■■•■■ :.............................................................................,.-.. Deželni zbor kranjski. ter kongregaciji odtegniti se mora znesek, odpade pri na- kupovanji jedil in pijaČ, ker se nova bolnica nahaja zunaj užitninske črte zaprtega stolnega mesta Ljubljane. II Določbe pogodbe so za obračun s kongregacijo merodajne od tište dobe dalje, ko se je izvišila preselitev v novo bolnico III Ko bi se deželnemu odboru ne posrećilo, na podlagi predstojećih V osemnajsti seji dne 9 julija utemeluje poslanec načel skleniti novo pogodbo, se mu naroča, da predloži dež Hribar v daljšem jako jedrnatem govoru svoj samostalni zboru primerne nasvete zaradi vpeljave lastne režije v novi predlog, s katerim se naroča dež odboru, naj se, predno se bolnici. Predlog se sprejme Posl. dr. Tavčar poroča spusti v meritorično reševanje predloga Ign. Zitnika in tova- imenom upravnega odseka v razdružitvi selske občine Sko- glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobligatnim fjaloka in dve samostojne občini. Poročevalec predlaga naj se rišev zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim obrne sprejme zakonski načrt kateri določa da se davčne občine a.) do c, kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za no- Sv. Barbara, Puštal, Sv. Ožbald, Zapotnica, Stanišče in Zminec tranje zadeve na Dunaju s prošnjo, naj bi blagovolil o tem izločijo iz sedanje selske občine škofjeloške in združijo v po- izraziti svoje mnenje ; b.) do c. kr. osrednega statističnega sebno občino Zminec, ostale vasi pa ostanejo združene z me- urada na Dunaji s prošnjo, da mu dopolje statistični mate- stom kot občina škofjaloška. Posl. Gl o boč nik toplo pripo- rijal o točah in živinskih boleznih v vojvodini kranjski v roča predlog in povdarja, kako se križajo koristi mesta in 1880. do 1895 Govornik je na podlagi faktičnih dejstev in vasij, vsled česar je pametno, da je mesto zase in vasi zase. s številkami pobij al poslanca Žitnikov predlog, za deželno zavarovalnico. se izreka Tudi posl. Kalan priporoča predlog, se na to vsprejme Predlog se je izročil upravnemu Posl. Jelovšek imenom upravnega odseka o dovolitvi 5 °/ a odseku v pretres in poročanje. — Posl. Pie if er je utemeljeval naklade najemnino v ribniškem trgu in preglaga naj se isti Vsprejeto. Posl. vitez Langer prošnji posestnikov iz svoj samostalni predlog glede poldnevnega pouka na ljudskih dovoli do vštetega 1. 1904 éolah. Predlagal je, naj se predlog odkáže upravnemu odseku, poroča imenom upravnega odseka o Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se glasuje po imenih. Pri Orehovice in Polkovice za izločitev iz občine Brusnice, okraj glasovanju se je predlog odklonil z všemi glasovi veleposest- Novomesto. Poročevalec predlaga, da naj se stvar odstopi de nikov in narodne stranke proti glasovim konservativne stranke, želnemu odboru, da stvar preišče. — Sprejeto. Posl. dr. Maj ar on poroča imenom finančnega odseka o (Zadnjo sejo prihodnjič.) 28» - — Osobna vest. Svetniški tajnik g. Karol Wenger v Ljubljani, je imenovan deželno-sodnim svetnikom, okrajni sodnik v Kamniku g. Julij Polec, deželnosodnim svetnikom in predstojnikom okr. sodišča v Kamniku. — Ministerski predsednik pride v Ljubljano ali dne 1. avgusta ali dne 3. avgusta, dne 2. avgusta bode na Bledu. Vendar pa dan prihoda še ni gotov. — Družba sv. Mohorja šteje letos 75.22? udov, t. j. 3130 več kakor 1 1895. Tega lepega napredka naše preko-ristne družbe se mora veseliti vsak Slovenec. — Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon sklenjen od deželnega zbora kranjskega, s katerim se je deloma odpravila prisilna legalizacija. — Veronauk na štajerskih realkah. Sedanji učni minister se malo briga za ustavo. Tako je sedaj kar tebi nič meni nič ukazal vpeljati veronauk na višjih razredih štajerskih realk. Samo na sebi je to hvalevredno, a postavodaja o realkah spada v delokrog deželnih zborov. Samo deželni zbori imajo odločevati, kateri predmeti bodo obvezni. To je minister sam přiznal, kajti drugače bi gotovo ne bila vlada koroškemu deželnemu zboru predložila predloge o upeljavi veronauka na celovški viŠji realki. Ko je pa v Celovcu vlada s svojo pred-logo pogorela, je pa za štajersko minister kar zaukazal upe-Ijavo obveznega veronauka Nemške liberalce to malo jezi in mislijo baje v deželnem zboru z vso odločnostjo braniti pravice deželnega zbora. Nam se ne zdi prav verojetno, da bi se liberalni veleposestniki vladi dosti ustavljali. Sicer pa liberalci v novem deželnem zboru ne bodo imeli večine, nemški nacijonalci pa najbrž ne bodo tako protivni veronauku v višjih razredih realke. Vsekako pa deželni zbor utegne zahte-vati, da mu vlada o tej stvari predloži predlogo, da bode o njej sklepal. — Učitelji občinski tajniki. Deželni šolski svet go-riški je ukazal, da odslej ne sme noben učitelj več službovati kot občinski tajnik in da se morajo tej službi do 31. decembra odpovedati vsi tišti učitelji, kateri jo zdaj opravljajo. Marsikateri učitelj je s tem močno prizadet, Poleg svoje slabe plače, mu je bil kot občinskemu tajniku vendar dan postransk za-služek. Zdaj mu to odpade. Pa tudi občinam bo ta ukaz slabo hasnil, ker jim bo treba dražje plačevati tajnike, če jih bodo sploh hotele imeti. — Sole srednje in ljudske v Ljubljani so vse končale s poukom dne 15. t. m. Na višji gimnaziji, kjer se ta in minoli teden vrše zrelostni izpiti, se je že 7. julija zaključilo iolsko leto. ) — Otvoritev Aljažove koče v Vratih pod Triglavom se je najslovesneje vršila dne 9. t. m. ob udeležbi 46 oseb. Ob večji asistenci je vlč. g. župnik Jakob Aljaž blagoslovil kočo. Slavnostni govor je imel načelnik „Slov. plan. društva" g. prof. Orožen. Proslavljal je g. Aljaža, kot zaslužnega moža za slovensko turistiko. Bazgrnila se je na to ob „živio" in „slavau klici tabla nad vrati v kočo z ukusno napravljenim napisom : „AljaŽeva koča — v Vratih. — Postavilo in otvorilo dne 9. julija 1896 1. — Slov planinsko društvo". Pevci so zapeli „Lepa naša domovina" V prekrasnih beseiah se je vlč. g. Aljaž zahvalil za to ovacijo. S klici na svidenje dne 10. avgusta pri otvoritvi koče na Triglavu, so se udeležniki lepe turistiške slovesnosti razhajali. — Ustřelil se je minoli teden v šentpeterski vojašnici poddesetnik Franc Sternelj. Kroglo si je zapodil v glavo. Težko ranjenega so přenesli v bolnico. Okre val bo težko. Vzrok po-skušenemu samomoru ni znan. — Nesreča vsled střele. Minolo soboto opoludne je treščilo v novi dimnik papirnice v Vevčah. Na dimniku so imeli opravek trije zidarji. Strela je omamila vse tri. Dva, ki sta bila za vrvi privezana so řešili, tretji je pa pal z visine in se ubil. — Zastrupil se je dne 7. julija s strihninom 381etni posestnik Franc Jernejčič iz Loža. Umri je takoj. Vzrok samomoru je ljubosumnost. y — Toča je pobila po šentviški župniji pri Vipavi. — Isto se poroča iz Dobrnič, da je toča dne 12. t. m. uničila vinski pridelek v gori Šmaver. — Toča je pobila tudi okrog Št. Jurija při Kranju. — Požar je uničil dne 7 t. m. v Praprotni polici pri Velesovem troje hiš z všemi stranskimi poslopji vřed. Z^oreio je tudi jedno tele, jeden vol, jedna krava in trije prašiči. Škode je več tisoč. — Zaprli so minoli teden tukajšnjega optikarja Josip Filip Groldstein-a, rodom žida, ker je vábil v svojo prodajalnico mladoletne deklice. — Napad na predsednika republike. Dne 14. julija je bil v Parizu narodni praznik. Pri vojaški paradi na Dolgem Polju je neki François streljal na predsednika republike Faurea. Napadovalec je neki pisatelj, in pravi, da ni hotel predsednika ubiti temveč le opozoriti na svojo revščino. So-dijo, da ni prav pri pameti. — Zarubljen hotel in kavama. Z veliko reklamo so v Cerkvenici pred dvema letoma odprli morsko kopaiišce. Se-zidali so lep hotel, a postavili pa tako visoke cene, da so tujce ostrašili. Letos ni nobenega tujca v Cerkvenici. Hotel še toliko ne nese, da bi se stroški splačevali. Zadnje dni so zaradi dolgov hotel in kavarno zarubili. — Zanimivo zlato poroko sta praznovala lekarničar Anton Fleischer in njegova žena v Wartburgu. Sin je namreč isti dan ž njim slavii srebrno poroko. — Ponesrečeni častnik. V Keczkemetu je pal hu-zarski nadporočnik Sfittno s konja. V tem so iz stranske ulice prihajali trije huzarji, ki niso mogli konj precej ustaviti in so čez častnika jahali, ki je mrtvo nevarno poškodovan. — Bolgarski redi. Posebno pod Stambulova vlado je bilo mnogo Avstrijcev odlikovanih z bolgarskimi ledi. Dovo-ljenja, nositi te rede, pa v Avstriji niso mogli dobiti, dokler knez ni bil pripoznan. Turčija je namreč odrekala bolgarskemu knezu pravico dajati rede. Nedavno je pa sultan přiznal knezu te pravice in avstrijski cesar je dovolil Avstrijcem, ki so dobili te rede, da jih smejo nositi. — Nesreča na železnici. Pri Saint Greorgu d Auroc na Francoskem je skočil vlak s tiru. Osem oseb je ubitih in devet pa težko ranjenih. — 20 oseb v vodo palo. Na curiškem jezeru se je preobrnil neki čoln in je 20 oseb palo v vodo. Osemnajst se jih je řešilo, dva sta utonila. — Kotel razpočil je v orožarni v Badajosu. Šti n osebe je ubilo in mnogo škode napravilo. — Velik požar je bil dne 13. julija v Borovljah na Koroškem. Zgorelo je 19 poslopij. — Zaradi razžaljenja cesarja bila sta obsojena te dni v Zadru gimnazijsta Simon VuČic in Kunibert Fontano. Poškodovala sta bila nalašČ podobo cesarja v šoli. — Veliko poneverjenje. V Nyireghazi na Ogerskem je zavarovalnični agent Fedor poneveril 100 000 gld. Več tujih družb je prizadetih. — Umor v Gmundenu. V Gmundenu je bil te dni v hotelu umorjen sedemdesetletni trgovec s papirjem Marko Osterholzer z Dunaja. Morilec je odprl kovčege in predalnike in vse odnesel. Dognalo se je, da je morilec neki Fingerhut, katerega so že přijeli. — Nemškemu gledališču na Ogerskem bije že zadnja ura. Le še nekaj let mu je odločeno še obstati. Vlada je namreč sklenila, da mu ne da več dovoljenja za novo nemško gledališče. Ko sedanji snovatelji nemških gledališč po-merjo, pa se bode moralo prenehati nemško gledališče. 290 Nesreća pri hribolastvu. V Št. Johaimu na Ti-rolskem je sladšČiČarski pomoČnik lezel na goro, a mu je spodletelo in pádel je v globočino ter se ubil. — V kantonu 6t. galenskem je neka Němka lezla po nekem pečevju in pala v globočino 60 metrov in se ubila. Samomor tovarnarja. Ustřelil se je lastnik mehanike tovarne Henrik Ries v Baumgartnu pri Dunaju. Povod samomoru je neka bolezen. rešitelj. V Miškolcu na Ogerskem je pes i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 27. junija 1896. Pšenica gld. 7 80 kr, rž gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr, vzbudil po noči branjevca Friedmaaa. Friedman je šel na ajda gld. 7'80-kr., proso gld. 6 60 kr., turšica gld. 5 50 kr.. dvorišce in za lajajočim psom prav na konec dvorišna. Ondu najde neki zaboj naslonjen na ograjo. Ko Friedman ni mogel premakniti zaboj a, šel je k policiji. Dva policijsta sta zaboj odprla in v njem našla vso omamljeno petnajstletno deklico. Zdravnik je konstatoval, da so dekleta s silo spravili v zaboj, leča gld. 12 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 10 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) najbrž so jo s čim opijanili. Policija je takoj več ljudij zašli- 1 MAVni Prenarejene « ___—i____«na. ■ liv I \J ■ ______I___ šala, a ni mogla nic gotovega izvedeti Dekle je bilo tako one-moglo, da jo ni bilo mogoče zaslišati. Zdravnik se je izrekel, da bi bilo dekle gotovo mrtvo, da je še nekaj minut niso dobili. Strupene gobe. V Bezekedu na Ogerskem cela rodbina zbolela, ker so jedli strupene gobe. Če tudi so hitro poklicali zdravnika, vendar so umrle mati in dve hčere. Poplavljenje v Japanu. Na zapadnem japonskem je vsled potresa morje jako veliko zemlje poplavilo. Nad 3000 hiš se je podrlo. Na tisoče ljudij se je ponesrečilo. Obglavljenje. V Tieru na Nemškem so te dni ob-glavili Josipa Mensnerja in vdovo Schneider. Schneider je v zvezi s svojim ljubčkom Mensnerjem in umirila svojega dne bila moža. Strela. V Kratzendorfu na Gorenjem Stajerskem je t. m. udarila strela v jagnet poleg hiše nekega kmeta, jagneta je skočila v podštrešje in ondu ubila 131etno po- De- veži je pometalo. sestnikovo hči, ki je ondu z materjo pospravljala perilo klici je jela goreti obleka, katero je mati pogasila, potem strela zadela gospodarja in hlapca in ju Strela je hišo tudi precej poškodovala. Gledališče in časnikarji. Ravnateljstvo levovske opere sedaj daje predstave v krakovském mestnem gledališču ostřih ocen o teh Časopis Czas" je pa priobčil nekaj jako predstavah. Ravnateljstvo je temu listu odtegnilo zaradi tega poročevalsko ložo, katero je imel. Na to so pa vsi časnikarji ravnateljstvu vrnili svoje vstopnice in noben list nič več o teh predstavah ne poroča. Loterijske srećke. V Brnu dne 15 t. 1.: 82 47 56 2 22 Na Dunaji dne 11. julija t. V Gradci dne 11. julija t. 1 78, 40, 53, 74, 72 8, 18, 19, 17, 88 zvezdne ure NOVO! Hartford Watch Company v imajo nalog vse švicarske ure odstraniti. Prenare-jena ura, katera ima povsem novo urno sestavo, je; kar se tiče natanč- nosti nedosežna. u I" • i. :IH H li« V' 1 \v m j Lrf U Prenarejena ura bo v umetnem ciseli-ranem inmasivnem façon - pokrovom & razposlana Façon ^ zlato je nova zlato-f barvna tvarina, američanske iznajdba, in ta zlata barva ni samo zu- nanja ampak skoz in skoz, ni obč u ti j i va proti kislinani, kakor pravo zlato. \ S. t. Cena samo prenarejene ure so vsled posebne zlite kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet- Cena samo Notranje clelo prena- rejene ure tako i nega delà, vzamemo rejene ure ford Watch pre-prena-Hart-Comp. M popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo» Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa-vonete) samo 10 gld. v 'm » «J [V BWUfïï fino in nataneno, I^VBakemu, kedor želi dobro uro imeti, s najtopleje priporo-čamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar na-zaj zahtevati, ako mu naša prenarejena ura PHd°Pacle' CenaH fáconzlatmi pokrovi le 10 gld. // # / /«# y Om ftft v oji! rieror) 300 m 1 1\ > x f ■i fič y řtt  ^-fi í J ! * » 5 í rí * - _ \ m PK.% \\ tf] I îîR' »^J 1 ! • aslač^ t r/^ y peltith rrniS IiBiriintf* Maíz-RafesFabrikco v OuMj i» LO • • « ' JUW • « I {hrùmt- primes m je kot bobovi kavi edíno zdrava c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izclelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: kathreiner Prosimo pa naše prenarejene ure od Hartford Watsch Comp. enakim, toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrdko Hartford Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Brnder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pri padaj oče façonzlate verižice sportfaçon Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure ponuja navadne Goldin ure, katere prodaj amo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima napis „Hartford Watsch & Comp" na kazalu in notranjem delu, ali naj mi na nas obi' mu njegovi pravici pomagamo Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi uasledniki.