STRIC! IZ AMERIKE To smo sedaj mi. Včasih smo z obču¬ dovanjem in kar nakakšno zavistjo gle¬ dali na bahave “Amerikance”, ki so prišli pogledat “stari kraj”, dobro reje¬ ne in dobro oblečene, z zlatimi zobmi in zlato uro in ki so rekali “orajt in šur”, če so hoteli kaj potrditi. Pa se nam je zbudila želja, da bi tudi mi prišli tja, kjer jedo meso vsak dan do sitega in kjer ima človek v nekaj letih svojo hi¬ šo in kjer se lahko vozi na piknike, na obiske in na delo v lastnem avtomobi¬ lu. To mora biti nebeško lepo v tej pravljični deželi! Pa so Amerikanci tu¬ di dali vedeti, da niso kar tako. Privo¬ ščili so si jedače in pijače in še druge so povabili in radodarni so bili, da smo otroci mislili, da imajo milijone v žepu. Ta bahavost je, sicer kmalu splahnela, pa je že prišel drugi, ki je ravnal ravno tako, in tako se je slava o bogati Ame¬ riki vzdrževala iz leta v leto. Amerika so bile za nas samo Združe¬ ne države; druge prekomorske dežele z Argentino vred, so nas kaj malo zani¬ male. Z našim prihodom v domovino pa se je pojm o Amerikancu razširil. Pri rojakih v domovini tudi Amerikanci dru¬ ge vrste uživamo sloves zadovoljnih lju¬ di, ki se kar kopljejo v blagostanju. Me¬ rilo za presojo je sicer danes dokaj dru¬ gačno, kakor je bilo nekdaj, kajti danes nas predvsem blagrujejo zaradi svobo¬ de, ki jo uživamo v velikem svetu in ki je oni doma ne poznajo več, vendar bo¬ gati smo pa še vedno in dobro se nam godi. To misel jim vedno iznova potrju¬ jejo darovi, ki prihajajo iz prekomor¬ skih dežela v obubožano in brezpravno domovino. Z veliko ljubeznijo polnimo pakete za domovino: pošiljamo zdravila., obleko, hrano in sto drobnih stvari, do gumbov in šivank, ki jih tam, v “svobodi” tudi ni bilo mogoče dobiti. Poznam moža, ki je domačim poslal nad šestdeset paketov. Če bi jih ne bil, bi imel danes tu svo¬ jo hišo, tako je pa nima in je tudi ne bo imel, ker revščina tam še traja in pošiljke slede ena drugi, da ne bodo že¬ na in otroci lačni in raztrgani, ker so kot družinski člani moža, ki je ostal zvest svojemu narodu, postali brezprav¬ ni. Vemo, kako ljudje varčujejo in pre¬ mi ljajo, kaj bi poslali domov, da bi bolj ustregli in da bi ne metali denarja brez potrebe proč. Zato razumemo, kako za¬ boli, če človek za svojo žrtev kdaj pa kdaj žanje nerazumevanje ali celo ne¬ hvaležnost. Pred kratkim mi je tožil oče nad zahtevnostjo svojega sina, ki ga je pustil doma skoro še z žužo v ustih, pa je zdaj že poba pri sedemnajstih letih, ki mu podrobno opisuje, kakšna naj bo obleka, ki jo potrebuje, kakšne barve srajca in kravata, po kakšni modi naj bodo ukrojeni čevlji in katere znamke uro naj mu priloži v paket. Kot razlog navede sosedovega fanta, ki mu je oče vse te stvari že poslal in da on nikakor ne mara zaostajati za njim. Bral sem pismo mlade žene, ki omalovažujoče o- menja po: iljko svojega moža in pristavi, da je zimsko majico podarila sosedovim, ker ji barva ni ugajala... In tako gre naprej: eden prosi radio aparat, drugi bicikelj, tretji fotografski aparat s pri¬ merno zalogo filmov, za enega vem, da je prosil očka, naj mu pošlje sestavne dele za motorno kolo, sestavil, da ga bo že sam. Morda smo sami malo krivi, da je ta¬ ko. Ne vsi, dovolj je, da so nekateri neprevidni v napačnem amerikanskem hvalisanju, tako kakor tisti, ki se je ob bogato naloženi mizi dal fotografirati in je sliko poslal svojemu bivšemu to¬ varišu, ki ga je bilo zaneslo med voj¬ no proti rdečim, “da bo glistava o. r. videl, da nismo kar tako”. Kakor je na¬ pačno črnogledo jamranje, kako nam je hudo, tako je še slab: e prekomerno hva¬ lisanje, da živimo kakor v raju. Morda imamo prav mi, izseljenci proti svoji volji, nalogo, da damo ljudem v domo- vimi pravo sliko o tem, kaj je Amerika, pa naj bo severna ali južna in kaj je tu¬ jina sploh. Povejmo rojakom, da so na¬ ši darovi plod trdega dela, mnogokrat bolj trdega kot doma, in da tu ne leže cekini po tleh in ne letajo ocvrti piščanci Velikonočna poslanica Pila XII. Za Veliko noč je večji del Evrope po¬ belil sneg. Zima je potrkala znova ce¬ lo v južno Italijo, kjer je sneg pokril Apenine, in celo ognjenika Vezuv in Etno. Vsa Srednja Evropa je zavita v mrzel val s snegom, ki je izreden po¬ jav za drugo polovico aprila v tem de¬ lu starega kontinenta. Kot prejšnja leta je papež Pij XII tudi letos za veliko noč govoril katoli¬ čanom vsega sveta. V svojem, osemmi¬ nutnem govora iz svoje zasebne sobe je preko vatikanske radijske postaje med drugim izjavil naslednje: “Kdaj bodo voditelji narodov uvideli, da mir ne more obstajati v brezupni in dragi oboroževalni tekmi medsebojnega terorja, pač pa le v krščanski širini medsebojne ljubezni in predvsem v pra¬ vičnosti, svobodno prisvojeni in ne na¬ silno privzeti? Kdaj bodo strokovnjaki obrnili čudovite iznajdbe in ugotovitve v izključno mirovne namene, v dobrobit vsemu človeštvu in slehernemu posa¬ mezniku ? Če je v nebesih vsa sreča in mir, danes na to velikonočno nedeljo, je tu na zemlji vse drugače. Iz leta v leto nostjo, ki so danes izročeni na milost in nemilost nekaj vrstam smrtonosnega orožja. Ta uničevalna sredstva morejo prinesti katastrofo našemu planetu, s tem da uničijo vse živalsko in rastlin¬ sko življenje na velikih površinah; prav tako lahko sedaj z umetno radioaktiv¬ nimi izotopi za dalj časa okužujejo o- zračje in uničevalno vplivajo na življenje na suhem, v zraku in v vodi, celo na področjih, ki so oddaljena od termonuk- learnih eksplozij. Z naše strani se bo¬ mo vedno borili, za mednarodne sporazu¬ me — seveda v mejah načela o pravici do samoobrambe — o učinkoviti obsod¬ bi in prepovedi atomske, biološke in ke¬ mične vojne. Istočasno pa se vprašuje¬ mo: Koliko časa bodo ljudje trdovratno obračali hrbet rešilni svetlobi Vstajenja in iskali varnosti v smrtonosnih eks¬ plozijah novih orožij? Kako dolgo bodo še ljudje postavljali proti božjemu Od¬ rešeniku svoje iznajdbe sovraštva in smrti in prezirali Njegove zapovedi lju¬ bezni in obljube življenja?” Govor je na trgu sv. Petra v Rimu poslušala množica nad 200.0000 ljudi. Po govoru je papež Pij XII. z balkona se veča strah med narodi pred tretjim svetovnim konfliktom in temno bodoč- bazilike podelil papeški blagoslov et orbi” (Mestu in svetu) ‘Urbi NA KONFERENCO V ŽENEVO Posamezne delegacije se že odpravlja¬ jo na konferenco v Ženevo, na kateri bi naj razpravljali o končni usodi Koreje in o koncu sovražnosti v Indokini. De¬ legacije iz Azije so že na poti, kitajsko vodi sam predsednik vlade Čuenlaj. Za¬ hodni blok bo imel pred začetkom kon¬ ferenco • e posebno posvetovanje v Pa rižu, kjer se bodo zastopniki 14 držav — članic NATO sešli in sklepali o tem, kakšno bodi končno stališče zaveznikov proti vzhodnemu bloku na konferenci v Ženevi. Konferenca ne obeta nobenih poseb¬ nih uspešnih zaključkov; zahodni zavez¬ niki ne mislijo plačati kom. koncesij s tem, da bi dopustili, da pride kom. Ki¬ tajska v OZN, vzhodni blok pa verjetno ne bo pristal na kompromis o Koreji ali Indokini, dokler se obramba Evrope ne organizira tako, kakor je to Molotov nakazal na berlinski konferenci meseca februarja. Po starih kom. pravilih bo¬ do na konferenci mnogo govorili, traja¬ la bo vsaj 90 dni in ako do tedaj ne bo pri.lo do kakih jasnejših odločitev, tedaj mislijo delegati ZDA konferenco zapu¬ stiti. Ker je dosedaj bilo navadno tako, da vse dotlej, dokler so bili diplomati za zeleno mizo, ni prišlo do kakih huj¬ ših katastrof, bi bilo možno sklepati, da do kakega hujšega pretresa tako do av¬ gusta ali septembra ne bi prišlo. Osta¬ ja tedaj še nadalje dovolj prilike in ča¬ sa za zbiranje blokov in njih sil za pre¬ izkušnjo, ki bi se mogla vsiliti, ako bi kriza v jeseni (na severni polobli) ter¬ jala hujših obračunaov. Svarilo komunistom v Indokini Ko so se zunanji ministri razhajali po neuspehu v Berlinu, so mnogi komen¬ tatorji računali, da bodo sovjeti s svo¬ jo taktiko nadaljevali. V njih računu je bilo, da ne pride v Berlinu do nobenih zaključkov, pač pa da se sproži val, ki naj v Evropi in Aziji razbije enotnost za- po zraku. Ne pošiljajmo domov luksuz¬ nih predmetov, ampak le koristne in tr¬ pežne stvari. Povejmo, da sicer res je¬ mo meso, da malo hodimo ter se veliko vozimo, pa bi nam bil ljubši sok v do¬ mači hiši in hoja po slovenskih kolovo¬ zih, trdo delo na naših poljih in če tre¬ ba malo pomanjkanja, samo, da bi bili doma, kajti doma in domovine ne more nadomestiti še tako veliko udobje v svetu. Vemo, da bodo prišli časi, ko bo¬ do hodili po svetu tisti, ki bodo hoteli in ne tisti, ki bodo prisiljeni. Za tiste ča¬ se moramo tudi mi doprinesti svoj delež s tem, da bomo pravočasno povedali ro¬ jakom resnico o tem kaj je tujina, da naš narod ne bo brez potrebe izgubljal svo¬ je krvi po svetu, kar se je v preteklosti, žal, dogajalo. hodnih zaveznikov. Kar se tiče Franci¬ je, sovjetski računi niso bili preslabi: francoski parlament resnično še ni rati¬ ficiral pogodbe o EOS, kakor je to že¬ lela ameriška vlada, ki je določila za¬ četek aprila kot rok, ko naj bi bil f ran¬ coski parlament p.^odbo ratificiral. Francosko javno n>< ^ je razdvojeno- bolj, kot pa bi si mogli to komunisti že¬ leti. Na desnici se jim v opoziciji pro¬ ti EOS pridružuje toliko zaveznikov (De Gaulle in konservativci z generalom Weygandom na čelu), da jim je nerodno,/ ker so zlasti Weyganda še pred krat¬ kim smatrali za glavno tarčo svojih na¬ padov. Da bi ta razkroj v Franciji in Italiji še pospešili, so šli sovjeti tako daleč, da so ponudili svoj pristop k NATO — mesec dni je tega, a jim to¬ krat vendarle zavezniki na ta njih pred¬ log še niso odgovorili. To je bilo že ne¬ koliko preveč... Borba za Evropo še ni odločena in je gen. Eisenhovver prav te dni podal no¬ ve garancije Franciji, ako ratificira po¬ godbo o EOS. Poprej je že angleka vla¬ da obljubila, da bodo njene sile, ki so sedaj v Evropi, vključene v vojsko EOS; Eisenhower pa je ponudil, da bo¬ do ameriške sile, ki so sedaj v Evropi, ostale tam tako dolgo, kakor bo to ter¬ jala grožnja, ki preti Evropi z vzhoda... Oboje je bilo več ko dovolj, toda glavne opozicije v Franciji še ni zlomilo — vla¬ da ni mogla predložiti pogodbe v razpra¬ vo v parlamentu in bodo verjetno začeli o njej razpravljati šele po 15. maju, to¬ rej tedaj, ko bo že vidno, ali so komu¬ nisti v Ženevo prinesli kakšne ugodno¬ sti za Francijo. Posebnih izgledov za konec sovražno¬ sti v Indokini pa ni. Toda ta konec si v Franciji žele zlasti desničarji, ker ra¬ čunajo, da bi v Indokini olajšana Fran¬ cija mogla potem v Evropi zavzeti od¬ ločnejše stališče. Saj bi bilo mogoče ce¬ lo na mestu, da se Francija s svojo voj¬ sko sploh umakne iz Indokine — osmo leto vojskovanja je vendarle že dovolj jasen dokaz, da tam z orožjem konflik¬ ta ne bo možno zaključiti. Seveda bi tak umik Francije pomenil kapitulacijo pred komunisti, ki bi ta uspeh kmalu lahko izrabili tako, da bi raztegnili svojo oblast nad vso južno Azijo. Ker je borba za Evropo še v teku, ker je ta borba vezana na izid borbe v In¬ dokini, stališče Francije ne more biti edino odločilno. Francija se bori v Indo¬ kini za ohranitev svojega imperija v Aziji, proti komunistom v tem delu Azi¬ je pa je treba postaviti fronto narodov, ki ne žele priti pod kom. oblast. Zato je podpredsednik ZDA Nixon podal izja¬ vo, v kateri je napovedal, da bi morale ameriške vojaške sile v Indokino, ako bi se francoska vojska od tam umaknila. MENJAJE DEL GENERAL JUAN D. PERON En el Luna Park tuvo lugar el lunes pasado una imponente asamblea de treinta mil dirigentes y delegados de las tres fuerzas del movimiento Pero- nista. Esta asamblea inicio la fase final de la campana en apoyo de las candida- turas peronistas a los cargos represen- tativos en ambas ramas legislativas y a la vicepresidencia de la Republica, pre- sentadas a la consideracion de la ciuda- dania a la que se convoco a comicios generales a efectuarse el domingo pro- ximo. La llegada del general Peron fue re- cibida por muchedumbre con enorme en- tusiasmo. La multitud congregada en alrededores del Luna Park con manifes- taciones y con sus carteles y estandar- tes pregonaba su adhesion a la obra de gobierno y a la persona del jefe del Es- tado general Peron. En su conceptuoso mensaje el jefe del Estado se refirio a todos los aspec- tos economicos, politicos y sociales de la actualidad argentina. La palabra del primer magistrado fue recibida por treinta mil dirigentes del Partido Mas- culino Peronista, Partido Femenino Pe- ronista y C. G. T. con vibrantes aplau- sos y con la gratitud de la gente traba- jadora por la obra magnifica efectuada por el general Peron para el pueblo de la Nacion. El discurso del general Peron fue tambien difundido por radiofonia. El gran acto final de la campana proselitista del Movimiento Peronista tendra lugar mafiana, el viernes a las 18.30 en el Paseo Colon, entre Indepen- dencia y Estados Unidos frente al edi- ficio central de la Fundacion Eva Peron con Ja participacion de las tres fuerzas del Movimiento nacional. La magna asamblea se iniciara con la ejecucion del Himno Nacional y la marcha “Los muchachos Peronistas”. Luej?p se 'guar- dara un minuto de silencioi^eMjhpmenaje a la Jefa espiritual de la NaSH&n y, se- guidamente el general Peron, en su ca- racter de jefe del Movimiento pronun- ciara el discurso de clausura de la campana proselitista. POSLANKA PREDSEDNIKA GENERALA PERONA V prostorih Luna Parka je bilo prej¬ šnji ponedeljek mogočno zborovanje funkcionarjev in prvakov treh sil Pero- nističnega gibanja. To zborovanje je predstavljalo začetek zaključnih volilnih zborovanj Peronistične stranke v potr¬ ditev kandidatur poslancev in senator¬ jev Peronističnega gibanja ter kandida¬ ta tega gibanja za položaj podpredsed¬ nika republike. Kot smo že poročali je kandidat Percnizma za podpredsednika republike kontradmiral Alberto Teisiire. O vseh kandidaturah, tako Peronistične stranke, kakor tudi ostalih političnih skupin, se bo svobodno izražal narod pri splošnih volitvah, ki bodo v nedeljo 25. t. m. Prihod predsednika generala Perona v Luna Park je množica ljudstva po¬ zdravila z navdušenim in dolgotrajnim odobravanjem. Množice ljudstva so bile zbrane tudi y okolici Luna Parka. Pred¬ stavniki moške in ženske Peronistične stranke ter Glavne Delavske Zveze so z raznimi napisi in slikami generala Pe¬ rona izražali svoje odobravanje v delo Peronove vlade in popolno zaupanje v njegovo osebo. V svojem globoko zasnovanem govo¬ ru je predsednik republike obdelal vsa aktualna gospodarska, politična in so¬ cialna vprašanja. Njegova izvajanja je trideset tisoč funkcionarjev moške in ženske Peronistične stranke ter C.G.T. sprejemalo z viharnim odobravanjem in z hvaležnostjo množic delovnega ljud¬ stva za ogronmo delo, ki ga je opravil general Peron za narod in republiko. Govor predsednika republike so pre¬ našale tudi vse radijske postaje. Mogočno zaključno volilno zborovanje Peronistične stranke bo pa jutri ob 18.30 v Paseo Colon, med avenidama Indepen- dencia in Estado Unidos pred glavno palačo Fundacion Eva Peron. Začelo se bo z narodno himno, nato pa s koračni¬ co “Los muchachos Peronistas”. Po po¬ častitvi spomina pok. gospe Eve Peron z enominutnim molkom bo takoj povzel besedo general Peron kot šef Peroni¬ stičnega gibanja ter bo s svojim govo¬ rom zaključil volilno kampanjo za to gibanje. Ameriški vojaki bi morali iti na pomoč j narodom, ki se bore za svojo neodvis¬ nost, in ne žele priti pod komuniste. To stvarilo komunistom v Indokini je uplivalo kot senzacija. Komaj so ameri¬ ški vojaki mogli oditi iz Koreje, že bi morali v nov vojni pohod in to tisoče kilometrov daleč od domovine.. . Zato je bil pomen te izjave takoj zožen: po¬ jasnjeno je bilo, da nikakor še ni misli¬ ti na odhod ameriške vojske v Indokino, ker ni možno sklepati, da se misli fran¬ coska vojska od tam res umakniti. Tako je bilo tudi v tem predelu na¬ kazano, da se računa šele na dogodke in to nekako po zaključku konference v Ženevi, to je jeseni. Ako bi se tedaj iz¬ črpani Francozi odločili za kapitulacijo v Indokini, tedaj tega v Evropi ne bi mogli koristno izrabiti za svojo okrepi¬ tev (morebiti celo s pomočjo sovjetov), ker bi se fronta v Aziji proti komuni¬ stom, to je proti Moskvi, še ohranila in okrepila. Fronta — proti komu? V ZDA svarijo pred histerijo in pre¬ plahom, ki so ju izzvale eksplozije H bomb. Ta val strahu pa ni zajel samo ZDA — ugotovili so ga tudi v Sovjetski zvezi. Višinski je v Newyorku potrdil, da imajo sovjeti H bombo, ameriški strokovnjaki celo menijo, da jih imajo več in da so boljše, kakor pa ameriške. ZDA so zaostale za sovjeti v produkciji H bomb približno za dobo 18 mesecev, ki bi jo bil baje povzročil dr. Oppenhei¬ mer, ki je bil 1. 1952 še predsednik a- tomske komisije in ki je preprečil delo v tej smeri, ker da je imel zveze s ko¬ munisti. Sedaj je proti njemu v teku preiskava. Znani francoski časnikar in član Akademije Andre Siegfried komen¬ tira ta razvoj v pariškem “Figaro” in pravi, da bi bilo verjetno zadosti četve¬ ro H bomb močnejše izdelave, pa bi se v hipu posušili vsi oceani na zemeljski obli — zemlja bi se spremenila v izgo¬ reli planet. Vprašuje se, kako rešiti za¬ gato, v katero so znanstveniki spravili svet. Težava da je v tem, ker se posku¬ si H bomb izvajajo v ZDA in v Sibiriji, oboji pa z namenom, da' služijo za končni spopad med zadnjima velikano¬ ma tega sveta. Katastrofo bi mogla preprečiti nevarnost, ki bi zemlji grozi¬ la s kakega drugega planeta in bi ogro¬ žene hitro prisilila, da bi se zvezali za nastop proti tej nevarnosti.. . Drugod so spet začeli navajati, da je boljše, da postane ves svet komunističen, namesto da bi ves zgorel v teh eksplozijah. Zla¬ sti ameriški baptisti širijo nazore, češ da je pač treba sprejeti dobo komuni¬ stične civilizacije, če se s tem izognemo vojskovanju s H bombami. Končno je vsaka civilizacija našla svoj konec in tako bi ga tudi komunistična. Seveda so se takoj oglasili glasovi proti, ki pravi¬ jo, da bi komunizem civilizacijo prav ta¬ ko uničil, kakor bi jo uničila H bomba. Kjer ni osebne svobode, ne more biti ci¬ vilizacije ... Predsednik ZDA komisije za atomsko energijo admiral Strauss pa sklicuje za jesen svetovni kongres vseh vodilnih znanstvenikov na polju atomske energi¬ je; udeležili bi se ga naj strokovnjaki s te in one strani železne zavese. Njih kongres bi naj sklenil, kako se naj upo¬ raba teh atomskih sil omeji samo za ci¬ vilno porabo, podpre pa sklep tistih vlad, ki se v tej smeri že pogajajo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. IV. 1954 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je objavil, da bo USA smatrala napad na katerega koli člana evropske obrambne skupnosti kot napad nas e in bo temu odgovarjajoče reagirala. Eisenhowerjevo napoved sma¬ trajo kot poziv članicam te skupnosti, naj čim hitreje izvedejo medsebojno vo¬ jaško organizacijo za obrambo pred sovjeti. — Eisenho\verjevo mnenje o bližnji konferenci, ki se bo sestala v Že¬ nevi v palači bivše Lige narodov, je, da nima mnogo izgledov na uspeh in da mo¬ ra USA biti zelo previdna glede spreje¬ manja sklepov. Podobno mnenje izraža¬ jo državniki drugih zapadnih držav, prav tako pa tudi komunisti ne pričakujejo od konference posebnih uspehov. — Ei- senhower je objavil, da so “zaenkrat hi- drogenske bombe dovolj velike po obse¬ gu in teži” in da “večjih USA ne name¬ rava izdelovati.” Objavil je tudi, da se zaloga hidrogenskih bomb v USA hitro veča in da upa, da je nobena država ne bo mogla prekositi. —USA lahko izdela tudi kobaltsko bombo in so vse pripra¬ ve za tako bombo že v polnem teku. Ko- baltska bomba spada v isto vrsto s hi- drogensko bombo. Toda jeklen oklep hidrogenske bombe, ki se ob eksploziji spremeni v plin, postane le malenkostno radioaktiven in zato oblak tega oklepa ni nevaren, jekleni oklep kobalstke bom¬ be pa ob eksploziji postane visoko ra¬ dioaktiven plinski oblak, 230 močneje kakor radij in lahko uniči sleherno živ¬ ljenje, kamor koli ga veter zanese. — Dulles je za nekaj dni obiskal London in Pariz, kjer je imel kratke, toda uspeš¬ ne razgovore z brit. in franc. zun. mi¬ nistrom glede skupnega stališča na že¬ nevski konferenci napram sovjetom. Dulles je ob tej priliki tudi izvajal pri¬ tisk na zaveznika, da pristaneta na a- meriški načrt za skupen nastop proti ko¬ munistom v jugovzhodni Aziji. Od obeh zaveznikov je pristanek za tak nastop tudi dobil. Po vrnitvi v USA so tam že pričeli izjavljati, da je ameriški oboro¬ žen poseg v vojno- v Indokini domala neizbežen, prav tako pa da bo prišlo tu¬ di do razširitve vojne v Aziji, t. j. spo¬ pada med USA in rdečo Kitajsko, kar naj bi bil povod za začetek tretje sve¬ tovne vojne. — FBI in vse enote ame¬ riške mornarice so dobile nalog, da bu¬ dno pazijo na sleherno vtihotapljanje sovražnikovih atomskih bomb skozi a- meriška pristanišča v USA. Atomske bombe majo lahko velikost navadnega kovčka ali pa pridejo kot tovor na lad¬ jah v vsakdanjih zabojih v teži od ne¬ kaj deset kg do 5 ton. — Posebna ame¬ riška judovska komisija, ki je prepoto¬ vala zapadno Nemčijo na povabilo Ade¬ nauerja, da se prepriča, o demokratiza¬ ciji nemškega javnega življenja, je obja¬ vila, da sledov nacizma v tem delu Nemčije že skoro ni več, da pa je osta¬ lo protisemitsko razpoloženje med nem¬ škim narodom. Judovska skupnost v Nemčiji naglo propada, ker se judje ali izseljujejo ali pa umirajo. Povprečna starost še preostalih judov v Nemčiji je danes, ugotavlja komisija, 60 let. Judov¬ skega vprašanja bo tako- v Nemčiji kmalu konec. ANGLIJA: Anglija je podpisala po¬ godbo o svojem sodelovanju v armadi evropske skupnosti in je tako ostala Francija edina država, ki tega še ni sto¬ rila. FRANCIJA: Laniel je objavil, da bo francoski parlament šele 18. maja pričel debato o ratifikaciji evropske obrambne pogodbe. BELGIJA: Socialisti, ki jih vodi Spaak, so dobili večino na splošnih vo¬ litvah v Belgiji v nedeljo, 11. t. m. S tem 'je dosedaj vladajoča katoliška stran¬ ka prešla v opozicijo. INDOKINA: Poveljnik hrabre fran¬ coske posadke v obleganem Dien Bien Fuju v Indokini polkovnik de Castries, je bil imenovan za brigadnega generala. ZSSR: Sovjetska Pravda je objavila splošen napad na USA in njene zavez¬ nike. V dolgem članku Pravda piše, da USA z vso naglico pripravljajo napad na rdečo Kitajsko. Smrtna nesreča sina Memeza Pavla Princ Nikolaj', sin kneza Pavla, in kneginje Olge, se je smrtno ponesre¬ čil s svojim avtomobilom v Angliji pri kraju Datchet blizu Londona. Ugotovili so, da je princ izgubil kontrolo nad svo¬ jim Jaguarjem na nekem ovinku ter se je avto prevrnil tako, da je obstal v bližnjem- potoku obrnjen s kolesi na¬ vzgor. Princ je utonil v nizki vodi, ker ni mogel zlesti izpod avtomobila. Pred dvema letoma so se širile govorice, da se bo poročil z angleško princezo Mar¬ gareto, ko je bila takrat na obisku v Parizu, kjer je bil Nikola njen stalni spremljevalec. Bil je sedaj 25 let star. JEZERCI "TONČEK” IN "SCHMOLL" NA CERRO CATEDRAL Bariloche, 10. aprila 1954. Da ni spomin na tragedijo v gorovju Paine tako žalostno spremljal vse dogod¬ ke včerajšnje nedelje, bi pomenil 4 april 1954 enega najveselejših dni v zgodovi¬ ni bariloškega slovenskega planinstva. Saj so najpomembnejši zastopniki prve¬ ga in največjega argentinskega planin¬ skega društva hoteli z lepo gorsko cere¬ monijo izkazati vse priznanje peščici slo¬ venskih gornikov, ki je v petih letih svo¬ jega dela, naporov in uspehov toliko pri¬ pomogla k razvoju argentinskega andi- nizma. Uradna otvoritev “Slovenske steze”, je bila že dolgo na sporedu Cluba Andi- no. Odkar so začeli funkcijonarji argen¬ tinskega kluba obiskovati delo sloven¬ skih planincev na Catedralu, so razmo- trivali tudi zamisel, postaviti ob spod¬ njem catedralskem jezercu čedno pla¬ ninsko kočo. V tem je prišla nesreča na jugu. Daši Bariločani niso opustili misli na Paine, in je ta usodna gora za nas za vedno zvezana z imeni Tončka Pangerca in Herberta Schmolla, se je vendar pojavi¬ la želja, da bi mrtva prijatelja živela v spominu tudi kje bližje. In mar ni najprimernejši kraj bariloš- ka “katedrala”, tista mogočna gora, ki s svojimi kupolami in stolpi tako spo¬ minja na gotske dome, sezidane nad kra¬ ljevskimi grobovi? Oba drzna plezalca sta večkrat zapisala svoje ime na vrhu najvišjega stolpa, obadva sta premeri¬ la ladje in ostrešje prostrane naravne cerkve v vsej njeni razsežnosti. Dneve in dneve je delal Tonček na stezi, ki je od¬ prla vstop v najlepše predele catedral- skega pogorja, do modrih “vilinskih” je¬ zer. In Schmoll je lansko poletje priše- pal tja gori in nam prišel pomagat, v prvem večjem podvigu po nezgodi na tronadorskih ledenikih, kjer si je zlomil nogo teden dni pred odhodom valentin- ske odprave. Misel, da dobita ponesrečenca s Paine simbolični grob na Catedralu, se je izob¬ likovala v imenih obeh catedralskih je¬ zer. Club Andino je sklenil nazvati spodnje jezerce, kjer bo stal “Refugio Frey” “Laguna Tonček”, zgornje “Lagu¬ na Schmoll”. Slovesni krst pa naj bi se izvršil skupno z otvoritvijo “Slovenske steze”. dral, kamor je dospel le kakih dvajset minut za ostalo skupino, številni sloven¬ ski turisti, ki so v zadnjih dveh letih obiskali catedralska jezera, bodo znali pravilno ceniti podvig dona Emilia. Ne smem pozabiti tudi, da je žilavi pred¬ sednik v izbranih besedah opisal sloven¬ sko delo na Catedralu. Slovenski planin¬ ci, ki so se polnoštevilno zbrali v svo¬ jem “kotu”, so za zaključek postregli goste s potico in medico. Ob istem času, ko smo postavljali na kamenitih piramidah preproste križe in table z novimi imeni ter je odmeval v popoldanskem soncu in v gorski jasnini zvonki glas Emilia Freya, so trije bari- loški gorniki: Otto Meiling, Emilio Her- nandez in France Jerman odleteli z avi- jonom proti jugu, ponovno Painu naspro¬ ti. Naloga te male jesenske ekspedicije je omejena: še enkrat naj bi pregledali kraj nesreče in ugotovili, če je možno najti zdaj, ko so ledeniki najnižji, trupli ponesrečenih tovarišev. Upanje je majh¬ no, a Club Andino želi storiti vse, kar je človeško možno, da se oddolži spomi¬ nu tistih, ki so umrli za skupne ideale. Po zadnjih poročilih je ekspedicija prispela že v Punta Arenas, odkoder se je 6. aprila odpravljala v Puente Nata- les, odkoder bodo skušali doseči mesto nesreče. VA Odkrita sovjetska vo¬ hunska mreža v Avstraliji Tretji tajnik sovjetskega veleposla¬ ništva v Canberri v Avstraliji in šef sovjetske špijonaže v Avstraliji, Vladi¬ mir Petrov, je zaprosil avstralske obla¬ sti za politično zaščito in jim obenem izročil seznam vseh sovjetskih vohunov v Avstraliji in vse druge dokumente sov j. poslaništva, ki se nanašajo na sov¬ jetsko vohunstvo. Petrova žena je osta¬ la na poslaništvu in trdi, da je bil njen mož ugrabljen, “ker ne more verjeti, da bi prostovoljno storil ta korak.” Av¬ stralska vlada je uvedla hitro in obsež¬ no preiskavo in trdijo, da bodo zgrme¬ le v zapore celo nekatere visoke oseb¬ nosti v Avstralskih političnih krogih. Pelo in hotenje svobod¬ nega slovenskega sveta O Zborniku-Koledarju Svobodne Slo¬ venije za leto 1954 je goriški “Katoliški Glas” objavil daljše poročilo, iz katere¬ ga povzemamo naslednje odstavke: “Ob prelistavanju te zajetne knjige se mora človek zamisliti v pojav, ki je v zgodovini redek, namreč dejstvo, da ve¬ lika skupina ljudi, katere je “sovražna sreča” začasno odtrgala od domovine, najde v sebi toliko trdožive življenske si¬ le, da na tujih tleh, v čisto drugačnih razmerah, nadaljuje kulturno življenje in udejstvovanje in da to kulturno delo z leti raste in se razcvita, namesto, da bi sahnilo iz životarilo, kot je kdo pričako¬ val. Zato želimo podati bralcem našega lista kratek pregled letošnjega koledar¬ ja, katerega so izdali slovenski izseljenci onkraj velike luže in ekvatorja v daljnji Argentini; vsega bogastva lepote, misli in gradiva ni mogoče obseči na majhnem prostoru. Treba je brati. Nato pisec po vrsti zgoščeno podaja vsebino Zbornika in Koledarja ter svo¬ je poročilo zaključuje z ugotovitvijo: “Ves koledar je pestra slika življenja Slovencev v zamejstvu. V njem se zrcali delo in hotenje svobodnega slovenskega sveta.” Aretacija ameriškega atomskega str oko vn j aka Dr. Oppenheiner, eden največjih ame¬ riških atomskih strokovnjakov, je bil obtožen sodelovanja s komunizmom in naklonjenosti ZSSR ter mu je bil zato onemogočen sleherni dostop do vseh a- tomskih in drugih tajnih dokumentov v USA. Oster ukrep je objavil predsednik atomske komisije dr. Strauss. Dr. Op¬ penheimer je med vojno vodil gradnjo atomskih tovaren v Los Alamos v USA, kjer so izdelali prve ameriške atomske bombe. Zanimivo je, da je McCarthy ne¬ kaj dni pred to objavo izjavil, da “ve¬ za dejstvo, da so nekatere osebe v atom¬ ski komisiji preprečile, da bi USA izde¬ lale hidrogensko bombo že eno leto prej, kakor se je to zgodilo. Ta zakasni¬ tev je koristila samo ZSSR”, je pouda¬ ril McCarthy in dejal, da bo pozneje po¬ dal še več izjav glede te zadeve. KOROŠKA OBČINSKE VOLITVE Ob najlepšem jesenskem jutru se je družba bariloških planincev podala na pot. Nekateri so spali v našem zave¬ tišču “Pod Skalco”, drugi so prišli na¬ ravnost iz Bariloč. Tam zgoraj, sredi lenginih gozdov je prenočeval 82-letni predsednik Frey, ki je v soboto popoldne s čilim mladeniškim korakom in brez vsakih težav dosegel zavetišče. Stari go¬ spod je nato včeraj napravil za ta leta izredno turo: vzpel se je z vsemi drugimi planinci do Lagune Schmoll, izvršil krst, sestopil, govoril na Laguni Tonček, po¬ ložil temeljni kamen nove koče, se vrnil do zavetišča “Pod Skalco”, zavrnil vse predloge, da še enkrat prenočuje in od¬ šel s trdnim korakom nazaj v Villa Cate- Svojevrsfna tragedija v slovenskem zamejstvu Po mirovni pogodbi, ki je po prvi sve¬ tovni vojni določila meje med Jugosla¬ vijo in Madžarsko, so pripadli sosednji državi rabski Slovenci, to so naši najse¬ vernejši Prekmurci južno od Monoštra. Teh Slovencev je 10.000. Večje vasi med njimi so Zgornji in Dolnji Senik ter Slovenska vas tik pod Monoštrom. Po drugi svetovni vojni, dokler sta bila ma¬ džarski in jugoslovanski komunizem še prijatelja, so slovenski listi večkrat pi¬ sali o izrednih ugodnostih, ki jih ta na¬ rodna manjšina naenkrat uživa. Zdaj je najbrž teh “ugodnosti” konec. Zdaj, o Veliki noči je Slovenja vas, ki šteje okrog 90 hiš, postala žrtev straš¬ nega požara. Med rabskimi Slovenci menda ni gasilskih čet in kot kaže, jih ni niti v Monoštru ali pa se jim odtam ni zdelo hoditi gasit slovensko vas. Pač pa so se dvignile na sosednjih avstrij¬ skih tleh gasilske edinice iz Jennersdor- fa in še 12 drugih krajev in hitele na pomoč. Na meji jim pa madžarske stra¬ že niso pustile prehoda in zagrozile, da bodo začele streljati iz strojnic, če bi po¬ skušali mejo prekoračiti. Ljudstvo je zvedelo, da so gasilci na meji, hitelo je tja in na kolenih prosilo, naj dovolijo straže prehod gasilcem, toda straže so nagnale ljudi s puškinimi kopiti. Gasilci so z gnevom gledali, kako se ogenj širi, širil se je pa hitro, ker so skoraj vse hi¬ še s slamo krite in je pogorela skoraj vsa vas. V nedeljo dne 14. marca so bile na Koroškem občinske volitve. V volilne imenike je bilo vpisanih 222.766 volilnih upravičencev, volitev se je pa udeležilo 193.766 volilcev, t. j. 87 odstotkov. Ne¬ veljavnih glasov je bilo 3.175. Na dan volitev je bilo vreme zelo sla¬ bo. Bil je deževen dan in so bile poti v gorških krajih, kjer morajo ljudje pre¬ hoditi po eno ali pa tudi več ur, da pri¬ dejo do volišča, zelo slabe. Zato je či¬ sto razumljivo, da je nad 29000 volilcev ostalo doma Razen v Celovcu in Beljaku so bile občinske volitve v 240 občinah, le v 6 občinah ni bilo volitev, ker so se stran¬ ke zedinile na eno samo listo. V ob¬ činah so socialisti dobili do 100 župa¬ nov “Naš tednik — Kronika” ob presoji volilnih rezultatov zadnjih občinskih vo¬ litev na Koroškem ugotavlja, da je “kljub hudi volilni borbi zadnjih tednov ostala slika koroških občin v bistvu ne¬ spremenjena. če primerjamo število gla¬ sov leta 1950 in leta 1954, torej dveh občinskih volitev, so socialisti napredo¬ vali, primerjava z letom 1953 pa kaže malenkostno nazadovanje oz napredova¬ nje drugih strank. Te številke pa so ma¬ lenkostne in na celotnem položaju ne spremenijo nič” Po uradni objavi so dobile slovenske liste na volitvah 4.385 glasov, leta 1950 pa 4.756. Ker so bili slovenski glasovi v nekaterih občinah oddani za skupne liste in so ponekod titovci volili sociali¬ ste, je po zatrjevanju omenjenega ce¬ lovškega tednika doseženo najmanj šte¬ vilo slovenskih glasov iz leta 1950. Med Avstrijo in titovo Jugoslavijo so se v zadnjem času odnosi ohladili. Po¬ vod za to je pa dal gotovo tudi nasled¬ nji dogodek: Na Koroškem živi že od 1945 leta dalje slovenski begunec Aloj¬ zij Perne. V Št. Vidu ob Glini je last¬ nik male ščetarne. Poročil se je s Koro¬ šico ter je postal avstrijski državljan. Kot tak je z rednim avstrijskim potnim listom že obiskal svoje sorodnike in znance na Gorenjskem ter se mu pri tem ni nič zgodilo. Perne pa se je odlo¬ čil, da se bo udeležil tudi marčnih smu¬ čarskih tekem v Planici ter je z ostalimi udeleženci s Koroške potoval v Planico v posebnem vlaku s skupnim potnim li¬ stom. Ko je posebni vlak privozil na Je¬ senice dne 14. marca so vstopili v vagon organi titove policije ter so Perneta a- retirali in odpeljali v zapore. Ta dogodek je v Avstriji, posebno pa na Koroškem, sprožil val ogorčenja in protestov. V koroškem deželnem zboru so poslanci avstrijske ljudske stranke takoj vložili interpelacijo na deželnega glavarja Wedeniga, ki je na interpela¬ cijo odgovoril, da je bil pri njem jugo¬ slovanski konzul Dušan Bravničar ter se je opravičil zaradi postopanja jugo¬ slovanskih oblasti z avstrijskim držav¬ ljanom. Izjavil je, da je prepričan, da se bo ta zadeva hitro pojasnila. Dne 20. marca je pa v Beogradu šef titovega ti¬ skovnega urada Draškovič podal izjavo, da bodo jugoslovanske oblasti še nada¬ lje pridržale v zaporu Avstrijca Alojzi¬ ja Perneta, ker da je med nemško za¬ sedbo zavzemal visoke položaje. Draško¬ vič je tudi izjavil, da je Perne prej ži¬ vel v Jugoslaviji in da ni nikdar izgu¬ bil jugoslovanskega državljanstva. To izjavo je prenašal tudi jug. radio ter napovedal, da bo Perne prišel kot vojni zločinec pred sodišče. Na te očitke je na Koroškem odgovo¬ rila žena Alojzija Perneta ter izjavila, da so vsi očitki proti njenemu možu izmišljeni, ker ni ni bil nikdar “visok funkcionar zasedbenih oblasti”, ampak čisto navaden nemški vojak, ki ni prišel niti do podčastnika”. Ugrabitev Alojzija Perneta na Jese¬ nicah je še vedno predmet ostrih napa¬ dov avstrijskega tiska na komunistično Jugoslavijo. Koroško časopisje je poro¬ čila o ugrabitvi Alojzija Perneta n. pr. objavljalo pod naslednjimi naslovi: Achtung, Menschenrauber am Werk — Der Ueberfall im Sonderzug nach Pla¬ nica — Menschenfalle in Klagenfurt? — Fali Perne im Kaerntner Landtag — Belgrad bestaetigt Menschenraub — Nach Menschenraub auch noch Ver- leumdung. Avstrijsko časopisje in javnost zahte¬ vata od vlade, da z vso odločnostjo za¬ ščiti varnost avstrijskih državljanov v primeru potovanja v Jugoslavijo, v slu¬ čaju pa, da titovci ne bi izpustili na svobodo Perneta, opozarjajo avstrijske državljane, naj bojkotirajo komunistično Jugoslavijo. ARGENTINA V nedeljo, 25 aprila bodo v Argen¬ tini, kot smo že poročali, dopolnilne volitve. Volili bodo podpredsednika republike in polovico poslancev in se¬ natorjev. Volitev se bo udeležilo 8 po¬ litičnih skupin in sicer Peronistična stranka, Socialisti (revolucion nacio- nal), delavsko združenje, Union civi- ka radical, progresivni demokrati, neodvisni laboristi, komunisti in de¬ mokrati. Dne 14. aprila so po vsej Argenti¬ ni slavili kot dan Amerik. V ta na¬ men je bilo več slavnosti, ki jih je v Buenos Airesu pripravilo Združenje vseučiliških dijakov raznih ameriških držav, ki študirajo na univerzi v Bue¬ nos Airesu. Istega dne so v Mendo- zi tudi zaprli ameriški velesejem. Buenosaireški nadškof kardinal Co- pello bo 26. t. m. odpotoval v Rim, kjer bo prisostvoval slavnostim ob proglasitvi za svetnika bi. papeža Pi- ja X. Predsednik libanonske republike dr. Kamil čamun bo prispel 20. maja na prijateljski obisk v Argentino. Tu bo ostal kot gost države en teden dni. Pred odhodom ministra za gospo¬ darstvo Zahodnonemške republike dr. Ludvika Erharda, je bil podpisan protokol o razgovorih, ki jih je imel z argentinskimi ministri gospodar¬ skih resorov. V _protokolu obe stran¬ ki ugotavljata, da se argentinsko in nemško gospodarstvo spopolnjujeta. Zato bosta obe državi sklenili novo trgovinsko pogodbo za daljšo dobo. Zahodno nemška republika bo stavila Argentini na razpolago svoje indu¬ strijske izdelke in vso svojo sposob¬ nost na tem področju za razmah in¬ dustrijske delavnosti v Argentini, Argentina pa bo od svoje strani da¬ la Nemčiji na razpolago poljedeljske proizvode, ter mesne izdelke in razna olja. Po sporazumu z Argentino bo Nemčija argentinsko blago lahko prodajala tudi tretjim kupcem. Nemška tvornica Daimler Benz, ki gradi velike tovarniške obrate na področju Velikega Buenos Airesa, bo po izjavi predsednika te družbe Koe- necke-ja v kratkem začela izdelovati v seriji 5 tonske tovorne avtomobile. Mesečno bo tovarnp izdelala nad 600 takih tovornih avtomobilov. Tovarni¬ ški strokovnjaki pa trenutno preizku¬ šajo tudi nov traktor, ki ga bo tudi izdelovala ta tovarna. Leta 1957 bo pa Daimler Benz začela v Argentini izdelovati tudi športne avtomobile svoje znamke. Na povabilo Nacionalne komisije za atomsko energijo je prispel v Ar¬ gentino norveški strokovnjak za a- tomska vprašanja profesor Gunnar Randers. Ves čas svojega bivanja v Argentini bo gost države. V Buenos Airesu se je mudil na prijateljskem obisku nekaj dni glav¬ ni ravnatelj francoske časnikarske agencije France Presse Maurice Ne- gre. Društvo argentinskih pisateljev na¬ merava predlagati švedski Akademiji znanosti, naj bi podelila literarno na¬ grado za letošnje leto dr. Ricardu Rojas, znanemu argentinskemu pes¬ niku in pisatelju, dramaturgu, eseji¬ stu, zgodovinarju in biografu, Zvezna vlada je objavila uredbo, s katero je razveljavila razne omejitve, ki so bile izdane pred leti ob priliki poskušanega prevrata za letanje ci¬ vilnih letal nad Buenos Airesom ter okoliškimi mesti. Letalska industrija v Cordobi je izdelala nov tip športnega avtomobila. Kapitan Jorge Raul Qualiardi se je dvignil z letalom Gloster Meteor v višino 14.000 metrov v 22 minutah in 10 sekundah ter je s tem potolkel narodni rekord, ki ga je leta 1938 po¬ stavil major Raul Sola, ko je dosegel višino 10.300 metrov. Jasen primer nemške nestrpnosti na slov. Koroškem prikazuje primer, ki se je dogodil v nekem koroškem občin¬ skem odboru. Stavljen je bil namreč predlog, naj se slovenščina odpravi v šoli, češ da je to “vsiljeni jezik”. Pri se¬ ji je samo en mož, odločen nasprotnik današnjega režima v FLRJ, dejal: “Po¬ dedovali smo našo materinščino od na¬ ših staršev in jo moramo spoštovati. Vsi narodi spoštujejo svojo materinsko govorico. Naša materinščina je prava in stara koroška govorica. Zahtevam, da se otroci v šoli poučujejo tudi v naši ma¬ terinski slovenski govoriči.” Pri zaslep¬ ljenih nemških odbornikih pa je našel odgovor, češ ker je “titovec, naj gre v Jugoslavijo!” Buenos Aires, 22. IV. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'ilovice iz Tito je bil meseca marca gost na ve¬ čerji inozemskih časnikarjev v Beogra¬ du. Ob tej priliki jim je tudi odgovarjal na razna vprašanja. Potrdil je že zna¬ na dejstva, da si prizadeva, da bi se raz¬ mere med Jugoslavijo in Sovjeti zbolj¬ šale. Dejal je, da je tudi za zboljšanje odnosov z Italijo ter je Italiji v ta na¬ men znova ponujal Trst. Zanimivost Ti¬ tovih izjav na tej večerji je pa obstoja¬ la v tem, da se je pritoževal čez Ameri- kance, češ, da so se “nekam čudno za¬ kasnili s pošiljanjem vojaške pomoči Ju¬ goslaviji”, t. j. predvsem s pošiljkami letal, tankov in topov. Istočasno pa je znova povdarjal svojo tezo, da se se¬ danja komunistična Jugoslavija ne bo vključila v evropski obrambni pakt, tem¬ več bo ostala nevtralna, kar se z drugi¬ mi besedami pravi, da bo ostala na ko¬ munistični strani, kjer z vsem srcem vedno tudi je. Slovenska Matica v Ljubljani bo v kratkem izdala novo delo univ. prof. An¬ tona Melika “Slovenski alpski svet”. Knjiga bo obsegala 640 strani velikega formata in jo bo poživljalo 160 slik in zemljevidov. V knjigi bodo slovenske Al¬ pe prvič podrobno opisane v svojem ce¬ lotnem obsegu. V državni kmečki zadrugi na Lavrici pri Ljubljani je poginilo 8 glav goveje živine. Komisija je ugotovila, da je bil kostni moki primešan svinčeni arzenat. Uvedli so strogo preizkavo, pa “sabo¬ terja” niso mogli dobiti. V Planici so 14. marca obhajali 20 letnico, odkar je bila zgrajena tamošnja velika smučarska skakalnica. Na to sla¬ vje so prišle tudi mednarodne državne reprezentance iz Finske, švedske, Nor¬ veške, Francije in Avstrije. Tekme so trajale tri dni. Višek so dosegle v ne¬ deljo 14. marca. Zaradi slabega vreme¬ na in dežja je postal sneg južen in sta bili zato samo dve seriji skokov, med¬ tem, ko so morali tretjo odgoditi. Naj¬ boljši so bili Finci. Norvežan Alfredsen je sicer skočil najdalj, t. 1. 119 metrov, toda je rahlo padel. Jugoslovansko re¬ prezentanco so tokrat predstavljali sa¬ mo Slovenci. Po točkah je bil najboljši '.Rogelj, za njim pa “Stari” R. Finžgar. Dobra sta bila tudi Zidar in Adlešič. Rezultati po točkah so bili naslednji: 1.) Laaksonen, Finska 327; 2.) Alfred¬ sen, Norveška 318.2; 3.) Silvennoine, Finska 315; 4.) Hyvaerinen, Finska 312.3; 16.) Rogelj, Slovenija — Jug. 273.6; 17.) Finžgar, Slovenija — Jug. 270.4. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38.— in za za četrt leta $ 20 .— Skoki so proti zadnjemu postali že nevarni, ker se je skakalcu pri skoku zaradi mehkega snega preveč udiralo. Slovenski smučarski skakalci so pri tekmah pokazali veliko poguma, časo¬ pisni poročevalci pa ugotavljajo, da je opaziti pri njih, premalo treninga. Beg v svobodo. Da v Titovi Jugosla¬ viji ni svobode najbolj zgovorno potrju¬ jejo neprestani pobegi iz te države mraka in nasilja. Tako je v letu 1953 pobegnilo iz Jugoslavije v Avstrijo 1200 ljudi, v Italijo in Svobodno tržaško o- zemlje pa okoli 1800 ljudi. Skupaj pri¬ bližno 3.000 ljudi samo v ti dve državi in na STO. Pač najzgovornejše spriče¬ valo za “svobodo” v titovini. Umrli so. V Ljubljani: Jože Berdajs, nameščenec Zavoda za soc. zavarovanje v p., Slavka Petan, roj. Mrmolja, Min¬ ka Gašperlin, žena bančnega uradnika v p., Marija Majcen, roj. Kobal, Marija Bezlaj, roj. Žagar, Terezija Rogelj, roj. Vrhovec, Metka Levec, roj. Gostič, Jan¬ ko Okoren, uslužb. Ljudske pravice v p., Jože Lukež, kapetan v p., Franja Tan- car, Marija Stanič, Marica Dovič, upo¬ kojenka, Ulrik Jug, vlakovodja, Jožef Slovenci v Mendoza Slovenski dekliški krožek v Mendozi je imel dne 7. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. V novi odbor je bila izvoljena kot predsednica gdč. Anica Pustavrh z ostalimi odbornicami: Anico Bajdovo, Kristino Zarnikovo in Genove¬ fo Grintalovo. Redni mesečni sestanki se bodo zopet nadaljevali z aprilom ter na¬ nje prisrčno vabimo vsa slovenska de¬ kleta. Društvo Slovencev v Mendozi je pri¬ redilo v nedeljo, dne 28. marca t. L, svoj drugi prosvetni sestanek, na kate¬ rem je naša mladina proslavila mate¬ rinski dan. Naši najmlajši so prisrčno podali svojim mamicam nanizane^ verze in za konec svojega posvetila je še vsak sam svoji mamici poklonil duhovni šo¬ pek. V drugem delu proslave je nato sledil govor g. prof. Božidarja Bajuka o Marijinem letu in Slovencih-Mariji- nem narodu. Govornik je zgoščeno podal vse polno lepih misli o odnosu slov. na¬ rodnega življa do njegove Pomočnice, zlasti še iz bližnje preteklosti, okupa¬ cijske in krvave revolucionarne dobe zadnjih let vojne do nesrečne prve so¬ bote v maju 1945, ki je bila zadnja od devetih, ki smo jih v domovini oprav¬ ljali po priporočilu prevzvišenega ško¬ fa Gregorija. Za zaključek je zadonela ljudska cerkvena pesem “Marija skoz’ življenje”. V dneh 25. do 29. marca t. 1. sta se mudila med nami čč. gg. Andrej Poga- Furlani, Josip Kokole, v. statistik v p., Marija Klopčič, roj. Erjavec, Ivanka Ko¬ kalj, roj. Viršek, žena žel. v p., Marija Arh, Ivanka Rode, roj. Pirnat, Anton Kajfež, biv. gostilničar in trgovec, Her¬ mina Zadnikar, Franc Goršič, kleparski mojster in Zupan Marija, roj. Pirnat- Udankova v Preserju, Anica Šilc v Tacnu, Marija Vaca v Št. Vidu, Marija Logar, roj. Rihar, vdova na Viču, Ivan¬ ka Smole v št. Janžu na Dol., Ivo Ogo- revc-Funtek v Škofji Loki, Jože Kralj, biv. mlinskostavbni mizar v Trzinu, Ja¬ nez Verdir v Tržiču, Franc Hirše, bise- romašnik v Polzeli, Frančiška Tic iz Rodič, Janko Pišot, župnik v Vrhpolju pri Vipavi, Ferdo Vašlj, p. d. Gričar, gostilničar v Šentandražu, Zofija Baloh, roj. škrabelj iz Zabrežnice pri Žirovni¬ ci, Marjeta Košir v Rudniku pri Ljub¬ ljani, Marija Kobal, roj. Zajc v Zg. Ka¬ šlju, Janez Ovca, pos. v Blagovici, Jo¬ žefa Slapnik v Vojniku, Marija Klemen¬ čič v Ptuju, Frančiška Pograjec v Za¬ gorju, Josipina Muha, roj. Kolar, po¬ sestnica na Pivki, Draga Šparhakl, roj. Farčnik v Celju in Ignac Kuhar, žel. upok. v Depali vasi pri Domžalah. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Argentini čar in Stanko Kavalar. Imela sta du¬ hovno obnovo za Slovence v Mendozi. <3. g. Pogačar je imel v nedeljo 28. mar¬ ca tudi sv. mašo s slovensko pridigo, pri kateri je pel društveni mešani zbor. Popoldne so bile v kapeli pri č. br. Ma- ristih pete litanije, nakar sta se oba slov. dušna pastirja udeležila tudi dru¬ štvenega prosvetnega sestanka. V po¬ nedeljek sta se vrnila v San Luis. Argentinska KA je povabila našega rojaka g. prof. Božidarja Bajuka, da je govoril na njenem zborovanju. Naprošen je bil, da govori predvsem o tradicijah, s katerimi je slovenski narod tako tes¬ no povezan s svojo Zavetnico Marijo. Za svoja izvajanja je žel pri poslušalcih navdušeno odobravanje ter je njegov go¬ vor pri vseh zapustil najlepši vtis. Nesreča, za nesrečo teži že nekaj časa nekatere slovenske družine v Mendozi. Tako že leto dni trpi g. Franc Jerovšek za obolenjem nog, ki so mu slednjič po¬ polnoma odpovedale in ga prisilile na bolniško posteljo. Pred mesecem se je podvrgel težji operaciji, ki je srečno uspela in se zdaj g. Jerovšku polagoma zdravje zboljšuje. Ni pa še popolnoma ozdravel oče, ko je družino zadela nova nesreča. Petnajstletnega sina Janeza Je- rovška, ki pomaga bližnjemu peku pri razvažanju kruha, je na telesu močno poškodoval avto. Janez Jerovšek je 31. marca t. 1. nakladal kruh na avto. Prav v tem trenutku je s hitrostjo zadel v pekarjev avto vojaški sanitetni avtomo¬ bil ter je nesrečnemu Janezu zlomil VSEM SLOVENSKIM Sl ©JAMOM sporočamo, da se bo v zvezi z vsakoletnim romanjem vršil v po- čaščenje Brezmadežne, katere v Njenem letu še posebej častimo II. Slovenski Marijanski Kongres SPORED: • Ob 7.15 odhod posebnega vlaka iz Plaza Miserere; ® Sv. maša s pridigo in ljudskim petjem ob 9.15 uri; • Kongresna zborovanja za može in žene, fante in de¬ kleta in šolsko mladino po sv. maši; • Popoldne ob 15. uri pridiga, procesija in blagoslov; • Ob 17.37 odhod kongresnega vlaka v Buenos Aires. NadaSjna navodila sledijo. PO MARIJI K JEZUSU! PRIPRAVLJALNI ODBOR eno nogo pod kolenom, drugo pa močno razmesaril na stopalu. Ponesrečnega Ja¬ neza Jerovška so takoj prepeljali v bol¬ nišnico. Na pustni torek se je vračala domov z misijonskega predavanja ga Grošelj Mici. Ob sebi je vodila otroka. Triletni Peterček se je materi izmuznil in s pločnika stopil na prometno cesto. V tem trenutku je pridrvel avtobus, podrl dečka in ga povozil preko noge. Sreča pa je hotela, da avto otroku noge ni zdrobil, ampak samo ranil. Fantek je sedaj že izven zdravniške oskrbe. Ne¬ sreča pa tudi v tej družini ni počivala. Otrokov stari oče g. Franc Grilc, ki je zaposlen kot tesar pri gradbenem pod¬ jetju, je imel 25. marca, kot vedno o- praviti pri stružnem stroju. Pri delu mu je stroj močno razmesaril sredinec na desni roki. V bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali, so mu morali sredinec pri prvem sklepu odrezati. Petnajstletnega Ivota Borovšaka je pretekli teden popadel domač pes in ga močno ranil na roki v zapestju. Moral se je zateči po zdravniško pomoč. Zdrav¬ nik mu je rano zašil. G. Božnar Pavel je srečno prestal o- peracijo za kilo. Podvreči pa se je mo¬ ral nato še novi operaciji v kolenu, kjer se mu je začela zbirati voda. Tudi to operacijo je srečno prestal. Vsem nesrečnim rekonvalescentom že¬ limo čimprejšnjo popolno ozdravitev. Cordoba MATERINSKA PROSLAVA Že lansko leto smo hoteli pripraviti nekaj malega za materinski dan. Pa je vse skupaj padlo v vodo. Letos smo pa trdno sklenili, da to izvršino. Seveda, treba je bilo precej žrtev, ampak uspeli smo pa le. Najbolj nas je skrbel prostor. Kmalu smo ga našli in sicer kar pri sestrah, pri katerih imamo mašo. Oder smo si morali sami napraviti, ker ga ni bilo. Za postavitev in opremo odra imajo naj¬ več zaslug gg. Lovrin, Pangerc, Kordiš in Jože Jazbec. Uvodno besedo je imel č. g. prof. Lev¬ stek. Govoril je o pomenu in namenu proslave materinskega dne. Povdarjal je, da je proslava materinskega dne letos še pomembnejša, ker se vrši v Mariji¬ nem letu, Marija je pa Mati vseh in o- benem tudi vzor naših slovenskih ma¬ ter. Nato se je razvijal ostali spored a- kademije. Vrstile so se deklamacije in razni prizori naših najmlajših. Vse v le¬ pem redu. Pri prireditvi je nastopilo tudi polovica otrok starih slovenskih na¬ seljencev. Postavil se je zopet pevski zbor. Občuteno je zapel več pesmi. Že¬ leti bi bilo, da bi se nam pevci kaj kmalu zopet predstavili s svojim nasto¬ pom. Občuteno je recitiral svojo pesem tu¬ di g. Karel Kordiš. Ves spored je trajal dobro uro in pol. Z akademijo so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni ter so vsi izražali željo, da bi se zopet lahko čimprej zbrali pri ka¬ ki drugi slovenski prireditvi. Za uspeh akademije ima brez dvoma največ zaslug požrtvovalna gdč. Magda Gaser, ki je otroke naučila deklamacije, recitacije, razne pesmi ter z njimi na¬ študirala tudi vse prizore. Zaslugo pa imajo seveda tudi igralci, ki so pridno hodili na vaje ter tudi ves čas požrtvo¬ valno pomagali, kjer koli je bilo treba. S. G. Florida V floridski fari so bili krščeni: Vik- tor-Marjan, sin Viktorja Jenko in ge Božene Rus. Botra sta bila Franc Faj¬ far in njegova žena ga Justina; Jurij- Henrik, sin Oskarja Pahor in ge Lilia- ne Nanut. Botra: Edvard Nanut in Vi¬ da Kjuder; Gerard, sin Alojza Pepelj- njak in ge Helene Rothballer. Botra: Robert Diethelm in ga Ana Planinšek. UMETNIŠKI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE LEPOSLOVNO-GLEDALIŠKO POROČILO: Kulturno življenje med novimi Slo¬ venci v Argentini je bilo vsa ta leta sem silno bogato, če le bežno preletimo pri¬ reditve, ki so se vrstile v raznih dvora¬ nah in od raznih kulturnih društev po¬ stavljene, moramo priznati silen ideali¬ zem in požrtvovalnost naših kulturnih delavcev. Prav lani in letos potekajo pet¬ letnice obstoja in plodonosnega dela raznih pevskih zborov, igralskih dru¬ štev, Pisateljske družine itd., ki so nas vsa ta leta veselo presenečale s številni¬ mi visoko umetniškimi prireditvami. Od koncertov, iger, recitacij skih večerov, akademij, govorov, predavanj pa do ve¬ selih in pestrih večerov so nam nudile. Priznati moramo, da jim često za vse to bogato in požrtvovalno delo nismo dali dolžne zahvale, ne priznali prave cene. Posebno razpravo pa bi zaslužil kot kulturna vrednota slovenski tisk v Ar¬ gentini, ki v zadnjih šestih letih ni vršil le pionirsko delo med novonaseljenci, ampak dosegal radi velikega idealizma in požrtvovalnosti slovenskih kulturnih delavcev višine, ki bi nam bile v domovi¬ ni v rednih razmerah ponos. Novoustanovljena Slovenska kulturna akcija se je 11. aprila prvič predstavila občinstvu z Umetniškim večerom. Kakor je ob vsakem takem krstu primer, smo tudi tokrat šli na večer v velikem pri¬ čakovanju, to še bolj, ker smo sledeč na¬ povedi želeli videnja “najvišje kakovo¬ sti, ki je dosegljiva” pri takih kultur¬ nih stvaritvah in pa v želji po predsta¬ vitvi nečesa novega, kar bi nam naša dosedanja kulturna društva še ne bila nudila. Ker je večer imel umetniški značaj, ga je treba z ustrezajočimi merili premeri¬ ti: bil je na dostojni višini, je gladko tekel, vendar je celota dala čutiti, da je bil nekoliko preuranjen. Večeru so dali izrazito slovensko noto, v kar nas je popeljala že razstava 20 del naših slikarjev v avli: Jame, Jakopiča, Šantla, Jakca, Slapernika, Pavlovca, Mi¬ heliča, Perka in Bare Remec. Taka raz¬ stava je gotovo zanimiva in privlačna reč, le bolje bi bilo občudovati barve pri naravni luči. še močneje se je slovenstvo in skrb zani odražalo v obeh govorih: predsednik SKA, g. Jurčec, je znova pri¬ klical dolžnosti kulturnega delavca v tu¬ jini, da bo živela slovenska zavednost še nekaj rodov za nami, čeprav bodo ti govorili že drug jezik; tajnik SKA, g. Marolt, pa je nakazal slovenski kultu¬ ri pot kvišku, v svetlost, v idealizem. Bil je to njegov najboljši govor, kar sem jih doslej slišal, prepričevalen, jedrnat, sklesan, cankarjevsko žveneč. Ali je Ma¬ rolt edini, ki korajžno seže po besedo k Cankarju, ko mu vsa leta našega begun¬ stva nihče ni priznal mesta na odru? Glasba je bila zastopana s krstno iz¬ vedbo dramske kantate balade o materi, ki jo je na besedilo Jeremije Kalina zlo¬ žil Lojze Geržinič in pa dve skladbi slo¬ venskih skladateljev, katere je izvajala gdč. Ančica Kralj, in sicer Krekov Slo¬ vanski capriccio ter Ipavca Fantazija po napevih Jenkove Naprej. Oboje naj pretehta strokovnjak. Za zaključek je sledilo drugo dejanje Gheonovega misterija Igralec in milost — enkrat smo ga že gledali — v režiji g. Marjana Willemparta. Škoda, da je prav to kot zaključek pretrgalo tisto iz¬ razito slovensko obeležje, ki je dajalo poudarek vsemu večeru. Ali bi se res ne bilo našlo v slovenski literaturi nadome¬ stilo? Od Linharta preko Finžgarja, Cankarja pa morda še naprej.. . je slo¬ venska dramatika tudi kaj vredna! Tako pa to vzbuja vtis, da je vse domače niz¬ ko spodaj in da je treba prikazati Slo¬ vencem nekaj tujega, novega. (Pri tem omenim kot zgodovinsko posebnost, da so isti Gheonov misterij v celoti igrali pred dobrimi dvajsetimi leti v ljubljan¬ skem opernem gledališču v režiji pok. Ivota Peršuha in g. Milošem Staretom v naslovni vlogi. Predstava je bila slav¬ nostna prireditev ob jubileju Rokodel¬ skega društva, iz katerega so izšli mno¬ gi znani mojstri slovenskega poklicne¬ ga gledališča.) Pri uprizoritvi drugega dejanja v ne¬ deljo se je poznala spretna roka reži¬ serja TVillemparta. Mnogo pa bi delo pridobilo, ko bi režiser mestoma krepko potegnil s svinčnikom. Igrali so dobro: gdč. Nataša Zajc je najbolj prepričlji¬ vo izpričala svojo umetniško moč, dočim je g. N. Jeločnik v vlogi Genezija bil mestoma le igralec, ki je stremel, da nas prepriča, a mu to docela ni uspelo. Svoje dni smo ga videli že v mnogo močnej¬ ših in bolj dovršenih kreacijah. Tudi g. Nose je zaostajal za vlogami, ki jih je že izoblikoval, v gdč. Rezljevi pa se skri¬ va naibrže dober talent. Umetniški večer spada v vrsto naših dobrih prireditev, kakršnih smo že pre¬ cej v teh letih imeli; v njegovem pro¬ gramu pa ni bilo nič tistega, kar bi mu v slovenski kulturni kroniki dajalo čisto posebno mesto, katerega bi dosedanje naše prireditve še ne bile zasedle. —jkc GLASBENI KRITIK POROČA Na sporedu prvega umetniškega ve¬ čera “Slovenske kulturne akcije” smo slišali tri izvirne skladbe slovenskih av¬ torjev. Brez dvoma so bile vse tri sklad¬ be novost, kajti obe klavirski skladbi (G. Krek— Slovanski capriccio, in B. Ipavic — Fantazija po napevih Jenkove pesmi “Naprej”), ki sta bili objavljeni v “Novih akordih” — glasilu slovenske glasbene romantike pred petdesetimi le¬ ti — sta publiki danes prav tako ne¬ znani, kot najnovejša skladba L. Gerži- niča — Balada o materi, čeprav se G. Krek in B. Ipavic štejeta med prvake slovenskega glasbenega ustvarjanja — ali morda prav zato še bolj preseneča njuna šibka izraznost, ki se zaman sku¬ ša prikriti v Krekovem formalizmu in Ipavčevih preprostih in neizbirčnih kla¬ virskih zvočnih efektih. Zato je izvedba teh sklad nedvomno trd oreh, kajti za¬ hteva od izvajalca ne samo, da izvede in uresniči avtorjeve namere, marveč, da te iz svojega doda, kjer in kolikor je potrebno, da skladba zaživi, kakor mora, in doseže primeren učinek. Gdč. Ančica Kralj se je v svoji izvedbi sku¬ šala verno približati slogovnim značil¬ nostim obeh skladb s korektnim tehnič¬ nim obvladanjem glasbila in s težnjo po mehki izraznosti. L. Geržinič, učenec Mirka in S. Oster¬ ca, je s krstno izvedbo svoje dramske kantate na besedilo J. Kalina iz “Velike črne maše za pobite Slovence” za soli¬ ste, ženski pevski zbor, ženski recitacij- ski zbor in klavir, dokazal nedvomno ve¬ liko nadarjenost za glasbeno zvočno in¬ terpretacijo izbranega besedila. Slogovno je opaziti v tem delu podčr¬ tano težnjo, podrediti glasbo besedilu, in glasbi sami dati simbolični značaj govorice. Pri tem je razumljivo, da je glasbena oblika obenem tudi pesniška. To slogovno posebnost, skupno mo¬ dernim skladateljskim težnjam, je pod¬ črtala zelo primerno scenska priredba Nikolaja Jeločnika in odličen zbor reci- tatork (Pavči Maček, Vanda Majcen, Nika Igličeva). Izvedba je bila skrbno pripravljena, z občuteno in iskreno izrazitostjo altov¬ ske solistične partije (Roza Golob), ba¬ ritonskega sola (Božo Fink), in komor¬ ne zasedbe ženskega pevskega zbora (Marija Fink-Geržiničeva, Tatjana Vov¬ kova, Marta Fink, Majda Markeževa, Neda Fink in Kristina Prijatelj); pri klavirju je izvedbo spremljal avtor sam. Brez dvoma je za glasbeno življenje naše slovenske skupnosti ta prvi umet¬ niški večer “Slovenske kulturne akcije” važen ne samo kot omembe vreden kul¬ turni dogodek, marveč — in predvsem — kot pobuda za delo, čigar kvalitetni uspehi bodo našli ne samo razumevanje, marveč tudi podporo pri vodstvu, da se tako delo uveljavi tudi v javnosti, ka¬ kor napoveduje “Glas slovenske kultur¬ ne akcije”. —a — e Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 22. IV. 1954 Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da mi je 27. marca 1954 umrla v Ljubljani moja mamica gospa MARIJA PIPAN, roj. POSTERŽIN Ni ji bilo dano, da bi dočakala mojo vrnitev. Srečala se bo¬ va zgoraj. Naj v miru počiva. Alfonz Pipan z družino Maša zadušnica bo dne 27. aprila t. 1. ob % na 7 uro zjutraj v kapeli na Calle Ramon L. Falcon 1551 (višina Rivadavie 6060). SLOVENCI Kanada TOMAŽEVA PROSLAVA V TORONTU Slovensko izobraženstvo v Torontu se je zopet malo razgibalo. Člani SKAS-a so ob priliki praznika sv. Tomaža Akvin- skega priredili proslavo v St. MichaeTs College, ki je obsegala tri referate. V prvem, “Misli ob Summi sv. Toma¬ ža”, se je g. V. Bratina dotaknil nekate¬ rih precej osnovnih vprašanj iz področij, kjer se empirične znanosti (n. pr. fizi¬ ka, kemija, biologija) dotikajo meja fi¬ lozofije. V prvem delu je poizkušal od¬ govoriti na vprašanje, kakšen cilj sploh zasleduje empirična znanost in kakšne¬ ga filozofija; n. pr. ali empirične vede iščejo, ali sploh morejo najti resnico, pod čemer je mišljena neizpremenljiva, ob¬ jektivna resnica. V nadaljevanju je na kratko nakazal razmerje med empirično znanostjo in filozofijo in na koncu raz¬ merje med empiričnimi vedami in teolo¬ gijo. Dotaknil se je tudi zelo premle¬ tega problema, ali je možno nasprot- stvo med empiričnimi vedami in vero, ali znanost veri nasprotuje. Nakazal je tu¬ di odgovor na vprašanja, ali izkustvene znanosti kot take vodijo k Bogu, ali proč od Njega, ali so nevtralne. Na zaključ¬ ku se je dotaknil napak nekaterih za¬ stopnikov empiričnih ved, ki v popular¬ nih knjigah in člankih, zahajajo iz fizi¬ ke v metafiziko in skušajo presenečene¬ mu čitatelju podati svoj pogled na svet,* zanašajoč se na svoj ugled v znanstve¬ nem svetu. Referat je bil nekoliko predolg, a ven¬ dar zelo zanimiv za vse poslušavstvo. Drugi referat g. P. Markeža je obse¬ gal sodobne gospodarske, politične, prav¬ ne in moralne probleme v luči katoliške¬ ga nauka. Pokazal je, da je t. zv. refor¬ macija začela razkroj katoliške sinte¬ ze. Ta razkroj je liberalizem prenesel v družbeno realnost. Marksov nauk pa je samo eden izmed poskusov, kako vzpo¬ staviti človeško družbo v njeni celovi¬ tosti. V referatu je bilo pokazano, kako more le katoliška sinteza dati pravilen odgovor na vprašanja posameznika in družbe, svobode in zakona, države do drugih držav, naravnega in nadnaravne¬ ga, Drugi del referata pa je obsegal ka¬ toliške ideje o temelju ekonomskega re¬ da, o politični enakosti vseh, o temeljih demokratičnega reda v državi, o abso¬ lutni normi pravičnosti in končno o ci¬ ljih krščansko urejene države, ki naj bo ustvariti ekonomsko, politično in pravno dobro, kar vse naj samo pomaga člove¬ ku povzpeti se v red nadčasovnih dobrin. P O SVETU Vsekakor precej snovi za dvajset mi¬ nut. Predavanje je bilo res zelo konden¬ zirano in nekoliko pretežko, razen za po¬ slušalce, ki so v družbenih vedah šolani. Zadnji referat Rev. J. Kopača je ob¬ segal naloge katoliških izobražencev na splošno, in pa še posebej aplicirano na slovenske izobražence na severnem delu ameriškega kontinenta. Del referata je slonel na govorih in navodilih papeža Pija XII. inteligenci. Izbor odlomkov je bil gotovo zelo posre¬ čen. Večina poslušalcev, če ne celo vsi, so slišali mnoge besede prvikrat in sko- ro vsak se je čudil, kako odlično se da¬ jo papeževe besede aplicirati na razne inteligenčne skupine, ker so bile tudi go¬ vorjene in namenjene raznim skupinam. V drugem delu pa je predavatelj na¬ kazal, kako naj se tudi slov. izobražen¬ stvo zaveda svoje naloge, ki jo ima. Pre¬ davanje je tvorilo lep in logičen zaklju-' ček proslave in bi ga bilo zanimivo vi¬ deti v tisku v celoti, da bi postal do¬ stopen tudi širšemu krogu slovenskih izobražencev. Udeležba je bila zadovoljiva. Debate so bile živahne. Koristno bi bilo, če slov, izobražen¬ stvo od časa do časa vzame v roke sv. pismo in prebere bolj na začetku iz Ma¬ tejevega evangelija: “Vi ste sol zemlje, če se pa sol spridi, s čim se bo solila?” In pa, če pomisli, da je le ena pot do so¬ lidnega znanja,: pot resnega in trdega študija. PREDMET TRETJEGA SOCIALNEGA DNE: KAKO SI OHRANIMO ZDRAVJE Stalni odbor za prirejanje socialnih dni med slovenskimi izseljenci, ki je do¬ slej organiziral že dva socialna dneva, je sklenil, da priredi tudi letos socialni dan. Ta socialni dan bo torej že tretji v vrsti socialnih dnevov, ki se vrše v Ar¬ gentini. Prvi se je vršil v letu 1952 v okviru katoliškega shoda in je obravna¬ val splošna socialna vprašanja. Lanski je bil v celoti posvečen vprašanju go¬ spodarske osamosvojitve slovenskih iz¬ seljencev. Letošnji socialni dan pa bo obravna¬ val zdravstvena vprašanja slovenskih izseljencev. Predavanja, ki bodo na tem socialnem dnevu, bodo skušala osvetliti naš zdravstveni problem z vseh strani. Kot predavatelji bodo 1 naprošeni naši strokovnaki v teh vprašanjih. Tretji socialni dan bo letos v nedeljo, 27. junija dopoldne y dvorani Ciudadeli. Pruštveni oglasnik Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia priredi v nedeljo 2. maja 1954 takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani v Ramos Mejia prosvetni sesta¬ nek, na katerem bodo nastopili otroci slov. nedeljskega tečaja v Ramos Mejia, predaval pa bo g. Aleksander Majhen o tem, kako pomagajmo ohraniti slovenski značaj naši mladini. Vse rojake vljudno vabimo, da se tega sestanka udeležijo. Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia Vse, ki niso še vplačali znova 6.— pe¬ sov posmrtninskega prispevka, prosimo, da to čimprej store. Društvo Slovencev OBVESTILA Skupščina deležnikov “GOSPODAR¬ SKE DRUŽBE EDIN v ustanavljanju” se bo vršila na PRISTAVI v Castelar- ju (Moronu) v nedeljo 2. maja 1954 ob 10. uri dopoldne po sledečem dnevnem redu: 1.) Verifikacija upravičenih deležni¬ kov; 2.) Poročilo Pripravljalnega odbo¬ ra; 3.) Poročilo preglednikov; 4.) Spre¬ memba začasnega poslovnika; 5.) Izpo¬ polnitev pripravljalnega odbora; 6.) Raz¬ prava o bodočem delu; 7.) Slučajnosti. Deležnika, ki se skupščine osebno ne bo udeležil, sme zastoapti njegov s pis¬ menim pooblastilom izkazani pooblašče¬ nec. Pripravljalni odbor Slovenska kulturna akcija opozarja in vabi svoje člane na II. kulturni večer, ki bo v četrtek, 29. t. m. ob % 8. uri zve¬ čer v župni dvorani v Ramos Mejia. Ve¬ čer je ; posvečen moderni likovni in glas¬ beni umetnosti v Severni Ameriki. 6 kul¬ turnih filmov, plošče in razlaga. Novi člani in gostje vabljeni. Predavanje o Himalaji: Slovensko Pla¬ ninsko Društvo ho v nedeljo dne 2. maja v dvorani pri “Deklevi”, Jorge Newbery 3568 priredilo zanimivo skioptično pre¬ davanje o zavzetju Nange Parbata v Himalajskem pogorju. To predavanje bo utegnilo posebej zanimati naše rojake zdaj, ko je tudi naš Dinko Bertoncelj v stenah Himalaje. Prvi diskusijski večer o gospodarskih vprašanjih v letošnjem letu bo zadnjo soboto v mesecu, 24. aprila ob pol osmi uri zvečer na Granaderos 61. Vsi roja¬ ki toplo vabljeni! Občni zbor Družabne Pravde bo v so- Frizerski salon "VENA” Calle Ersilla 6120 (blizu Liniersa) Z Liniersa s kolektivom 217 (10 mi¬ nut vožnje) do Calle Acassuso, nato eno kvadro ravno, drugo kv. desno. Najbolj podomače boste postreženi pri nas v trajni ondulaciji (vročna in mrzla) “fria”, striženje las, barvanje las, friziranje vodna. Trajna za majhne “pol mrzla”. Tu¬ di punčke so rade lepe. Svoji k svojim in boste zadovoljni! Se vljudno priporočamo vsem go¬ spem in gospodičnam Verna - Vili Potočnik boto, 1. maja ob pol 10. uri na Diaz Ve- lez 3817. Ob 9. uri bo istotam sv. maša. Imel jo bo prof. dr. Ivan Ahčin. Odbor Slovenske fantovske zveze va¬ bi vse fante na redni sestanek, ki bo v nedeljo 2. maja ob 16. uri pop. na Pri¬ stavi v Moronu. Govoril bo g. prof. dr. Ahčin o nekaterih najvažnejših fantov¬ skih problemih. Za soboto, 24. aprila pa prosimo fante, ki bodo obiskali Prista¬ vo, naj puste od 16. do 18. ure prosto odbojkino igrišče za dekleta. Cerkveni oglasnik VOZOVNICE za romanje v Lujan dne 9. maja 1954 s posebnim vlakom so na razpolago pri poverjenikih in raz- našalcih “Oznanila”. Poleg tega jih bo¬ do prodajali še naslednji dobrotniki: Avellaneda: Šeruga Alojzij, Stgo del Estero 1932 Berazategui: Cvetko Boleslav, Bolivar 74 Capital: Šolske sestre, Paternal Čebron Vida, Barrio 17 Octubre, Av. Constituyenteš Pav. 2, 2o., Dpt. D Kerševan Fani, Campana 467 Cotič Katarina, Francisco Beiro 5388 Grežar Marija, Saavedra, Republiaue- tas 5116 Caseros (Tropezon): Vočan-Brecelj, calle Pringles 129 Florida: Kegljaški klub na Pristavi v Moronu vabi prijatelje športa na svojo prireditev, ki bo v nedeljo dne 16. maja t. 1. na Pristavi. Ob 15. uri nagradno tekmova¬ nje članov in nečlanov kluba. Nato prosta zabava z bogatim srečolovom. Ker je dohodek namenjen za kritje stroškov novega kegljišča, vabimo rojake, da se prireditve v velikem številu udeleže in s tem podpro stremljenje kluba. Odbor Časa Ivanka, Estacion Padilla Don Bosco: Avanzo Martin Lanus: Fujs Sebastjan, Plaul 1762 Pineiro: Cvetko-Gempl, Rep. Argentina 309 San Martin: Družina Glavič, Viacava 519 Santos Lugares: Družina živec, Av. La Plata 2559 Družina Troha, Devoto 536 Villa Obrera: Krajcar Marija, Calle Deluza 3182 Wilde: Golješček Franc, Monte 117 Marsikdo še ne ve ... . . .da so ameriški fiziki “izdela¬ li” nov element, ki so ga začasno imenovali “Element 100”. Tako imamo sedaj 100 elementov. Prido¬ bili so ga z bombardiranjem ele¬ menta plutonija z nevtroni. Po svojih kemičnih lastnostih je naj¬ bližji erbiju, elementu št. 68, ki je silno redek v naravi. . . .da so v porečju Amazonke v Braziliji odkrili električno ribo, ki proizvaja električni tok v napeto¬ sti do 300 voltov. S takimi električ¬ nimi naboji lahko riba ubija člo¬ veka in tudi konja. Iščem učenko ali učenca 14 do 16 let starosti s slikarskimi ambi¬ cijami za tekstilno risalnico (es- tampado textil). Enako je prosto mesto za specializiranega risarja iste vrste E studi® de Dibufo "CIRIL" CONDE ZEPPELIN 102 LOMAS DEL PALOMAR Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires "ČASA B O VIJ ” — arama In zliitarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) M. M. 6 LETO 1953 V KULTURNEM ŽIVLJENJU DOMOVINE FILM V Sloveniji je bilo v začetku 1. 1953 vsega 180 kinov. To ni posebno visoko število, če ga primerjamo s številom nek¬ danjih in sedanjih ' prosvetnih društev. Toliko lahko rečemo, da film še ni pre- rastel ostalega prosvetnega življenja, kot ga je v večini drugih zapadnih dežel. Z absolutno številko večine je prevlado¬ vala ameriška pelikula, s kakšno četrti¬ no ali tretjino ameriške sledita fran¬ coska in angleška produkcija, a kakšno šestino laška in nemška. Domači film seveda še zaostaje številčno za vsakim teh tujih. Ruskih filmov in takšnih iz satelitskih držav sovjetije v 1. 1953 ni bilo več ali še ni bilo spet na platnih slovenskih kinematografov. V začetku leta so vrteli izmed doma¬ čih slovenskih filmov še “Svet na Kaj- žarju”, ki je še iz produkcije prejšnjega leta. O vsebini filma je “Svobodna Slo¬ venija” že poročala, obravnava še vedno socialistično “problematiko”, vendar s težnjo potisniti tendenčnost malo v stran. Neki kritik je celo pohvalil sce- nerista Ivana Potrča, da se je zavedal, kako prav lahko je ob takšni snovi zdrkniti na tla propagandistične umet¬ nosti, ki da je daleč od resnične umetno¬ sti. Prvi večji pripovedni film lanskega leta je bil “Jara gospoda” na Kersnikov roman. Kritika je povdarila teatralič¬ nost, hoteč reči, da gledajo in ustvarja¬ jo Slovenci film še vedno kot teater, ne kot nekaj novega, kar ne bi smelo biti gledališče. Takšen film je nesposoben, da bi prodrl v svet. Z druge strani je pa bilo slišati o filmu mnogo pohvale; res so bili dialogi predolgi, drugače pa je bil film umetnina, kakršna naj bi bil vsak slovenski film in gospa, ki je film gle¬ dala in to pripovedovala, je hvalila prav okolnost, da se je film izognil vseh obi¬ čajnih, neumetniških filmskih trikov. Drugi veliki film lanskega izdelka je bila “Vesna” na scenarij Mateja Bora v režiji begunca — Slovaka Čapa. Reži¬ ser je Borov scenarij precej prosto rabil in hotel ustvariti izvozni film; snemali so ga hkrati v nemščini. Vsebina: sedmo- šolka niha med tremi častilci; eden je promenadni lev, drugi goslač, tretji ja¬ dralni letalec in ta zmaga. Režiser je na¬ bral nekaj igralcev kar na ulici, tako tu¬ di glavno junakinjo v osebi akademičar- ke, ki še nikoli ni igrala. Snemal je Ne¬ mec Gorup, glasbo je prispeval Bojan Adamič. Film je bil deležen velikega odobravanja in ugodne časopisne kritike. I Če je bila v “Jari gospodi” še poudarje¬ na socialna nota, je bil to idejno popol¬ noma indiferenten film. Ali je prestopil res državne meje, ne vem. Trije kulturni filmi so bili zelo hva¬ ljeni. Prvi ima naslov “Mojster Pleč¬ nik”. Kritik Emilijan Cevc je bil poln hvale zanj, obžaloval je le, da je film prekratek. Drugi se imenuje “Pomlad v Beli krajini” in ga odlikujeta zelo dobra slika in posebno Tomčeva glasba. Tretji prikazuje ljubljanski barok. Na filmskem festivalu v Salernu so vrtili mladinski film “Deklica v gozdu”, ki je bil tudi nagrajen. Ne vem, če je to star ali nov film in če je slovenski ali sicer jugoslovanski. Pač pa so izdelali v Ljubljani tri lutkovne filme. Avtor prvega je arh. Saša Dobrila, imenuje se “Vitez in koš”, zmes dobre literature iz Don Kihota in Sherlok-Holmovstva; Dru¬ gega je ustvaril Mile de Gleria pod na¬ slovom “Lovec Lukec”, tretjega, “Gasil¬ ce” spet arh. Dobrila; glasba je pri vseh Adamičeva. Tudi filmski ustvarjalci radi tožijo o finančnih težavah. RADIO Število radijskih naročnikov stalno ra¬ ste, vendar točne številke nisem mogel zaslediti; o tem ne poročajo v številkah, ampak v odstotkih. Seveda je v radijskih oddajah dosti propagande. Izven te pa ljubljanski in mariborski radio nekako nadaljujeta dobro tradicijo, kot jo je ustalila pred vojno Prosvetna zveza. Ver¬ skih oddaj seveda ni več. Če hi hotel na¬ šteti nekatere novosti, potem bi to bile sledeče. V glasbenih prenosih je dosti slovenske orkestralne in komorne instru¬ mentalne muzike. Hvalevreden je pre¬ nos glasbe pod naslovom. “Ali znate po¬ slušati”, kjer izvajanje spremljajo raz¬ lage, za katere je postaja pridobila ka¬ pacitete kot so L. M. Škerjanc, D. Švara, Lipovšek in dr. Med skupinskimi oddaja¬ mi smo že na drugem mestu omenili ce¬ lomesečni ciklus “Glasbena kultura na¬ rodov Jugoslavije”. Poleg na novo od¬ kritega Janeza Krstnika Novaka so ta¬ krat izvajali Gallusa, Flajšmana, Ipav¬ ce, Forsterja, Gerbica, Savina, Adamiča, Lajovca, Ravnika, Kreka, škrjanca, Ko¬ goja, Osterca, Arniča, Bravničarja, Šva¬ ro. Kozino, Pahorja, Šivica, Lipovška, Kreka ml. in Škerlja. Lljubljana ima posebno oddajo za be¬ neške Slovence. V literarnih urah je bil deležen spet pozornosti Vladimir Lev¬ stik, ki je bil prej v popolni nemilosti. Redkost pri radijskih predavanjih so po¬ novitve na zahtevo poslušalcev; tako so morali ponoviti predavanje o boju za Mt. Everest. — Novost so .morda tudi vodstva po muzejih, ki jim bo pa šele televizija odprla večje možnosti. TRST Na tem mestu govorimo seveda samo o tistem kulturnem delu v Trstu, ki ga dirigira Ljubljana. O ostalem kulturnem delu v Trstu itak poroča vsako leto naš zbornik. Ne more biti drugače, kot da se'včasih prizadevanji z obeh strani sre¬ čata, posebno zdaj, ko v Trstu še bolj kot v Ljubljani tarnajo o — premajhnih subvencijah. Vedno znova tožijo, da v Trstu nimajo (materijalnih) pogojev za zaželjeno kulturno izživljanje. Izhajala je revija “Razgledi” — če še, ne vem, katere glavni stebri so bili Vladimir Bartol, Andrej Budal, Boris Pahor in Lojze Rebula. Gregorčičeva za¬ ložba je izdala Jadranski koledar in mo¬ nografijo o slikarju Albertu Sirku. Pre¬ davatelji iz Ljubljane so priredili več, li¬ terarnih večerov. Koncerte so priredili pevski zbor slo¬ venske filharmonije iz Ljubljane, zbor zagrebškega radia, ljubljanski godalni kvartet, pevski komorni zbor pod Ubal- dom Vrabcem, vokalni oktet iz Ljublja¬ ne, Lupša, Anita Meze in drugi domači in ljubljanski solisti. Na sporedu narodnega gledališča so bile predstave: Krleža: Glembajevi, Go¬ rinšek — Roš: Desetnica Alenčica, Nu- šič: Gospa ministrica in Narodni posla¬ nec, Cankar: Pohujšanje v dolini šent¬ florjanski, Schonherr: Satan v ženski, Šurek: Pesem s ceste, James Dedinja, Golia: Jurček, Držič: Dunda Maroje, Ibsen: Nora, Shakespeare: Romeo in Ju¬ lija, Kreft: Celjski grofje, Budak: Mete- tež. Po deželi je to gledališče gostovalo največ z Žižkovo Miklovo Zalo.