številka 30 četrtek, 10. avgusta 1995 130 tolarjev
Prevladovalo bo sončno in toplo vreme, le v nedeljo popoldan so možne nevihte.
Vse do srede je potekalo na velenjskem jezeru v okviru TRC jezero 5. Evropsko prvenstvo v radijsko vodenih modelčkih Naviga 1995. Udeležilo se ga je kar 254 tekmovalcev, ki so s seboj pripeljali tudi družinske člane. V klase In kategorije razdeljeno tekmovanje je bilo večinoma hitrostno in je potekalo cel dan. Finalne tekme, ki so potekale v ponedeljek in torek, so zaključili s prireditvijo, na kateri so podelili priznanja najboljšim. Tekmovanje je bilo odlično organizirano in tako se bodo tekmovalci drugo leto zbrali na Svetovnem prvenstvu v radijsko
vodenih modelčkih Naviga 1996.
nožičen obisk, čudovit ognjemet
Letošnja tradicionalna Noč ob Jezeru je privabila več tisoč glavo množico zabave željnih. Izgleda, da Je bila tudi odločitev, da Jo Gost, organizator prireditve, pripravi že v začetku avgusta, prava.
fbto:Lešl
| ]
VWIi
^vmJ
35.flosarski HO-RUK
Na Ljubnem ob Savinji so se ob svoji znani In jubilejni prireditvi letos dobro potrudili. Enotedenski program Je bil dovolj zanimiv, dovolj moker pa Je bil Aleksander Podkrlžnlk, ki ga je flosarska druščina s pravim krstom sprejela v svoje vrste.
(Foto: Leši)
Delavci Gorenja spet za stroji - Včeraj se je iztekel dobra dva tedna dolg kolektivni dopust delavcev Gorenja Gospodinjski aparati. Vzdrževalci so izkoristili ta čas za celovita vzdrževalna dela, posodobili pa so tudi delovni proces v hladilno zamrzovalnih aparatih. Prenehali so uporabljati
ekološko škodljive freone.
Graška gora, 20. avgusta
Poletje v Starem Velenju
Jubilejno srečanje ansamblov
V želji, da bi popularizirali svoj kraj, so se v Ple-šivcu pred dvema desetletjema odločili za organizacijo srečanja narodno zabavnih ansamblov. Uspelo jim je, vsako leto pritegnejo na Graško goro nekaj tisoč obiskovalcev od blizu in od daleč.
Začelo seje torej pred dvajsetimi leti. S komaj tremi domačimi ansambli, a lepim obiskom. Tolikšnim, daje or-
ganizatorjem vlilo še več volje za nadaljnje delo. Že naslednje leto, v organizacijo se je vključil tudi Radio Velenje, se je na srečanju predstavilo sedem skupin. Med njimi Dekleta izpod reške planine (sedanji ansambel Slovenija). Število nastopajočih je iz leta v leto naraščalo, dvigovala se je tudi kvaliteta. Organizatorji smo se namreč odločili za avdicijo, na kateri smo preizkusili nastopajoče. Še vedno pa smo dajali možnost, da
se predstavijo tudi še povsem nepoznani ansambli. Mnogi so zasloveli prav na Graški gori. Med njimi naj omenimo Komet, Mavrica Ptuj, Bratje iz Oplot-nice, Nagelj, Ansambel Borisa Razpotnika, Primorski fantje, As, Koroški jeklarji, Fantje izpod Rogle, Šaleški fantje, Vesna, Dan in noč...
"Vsa srečanja so bila dobro obiskana, vedno smo našteli nekaj tisoč obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo leta
1981, kar okoli dvanajst
tisoč." pravi Alojz Klančnik, ki ima največ zaslug, da so te prireditve na Graški gori tako dobro uspele.
Letošnje jubilejno, že dvajseto srečanje bo revijalnega značaja. Predstavili se bodo najuspešnejši ansambli preteklih let. Srečanje bo drugo nedeljo, 20. avgusta ob 14. uri na Graški gori. Plešivčani se nanj že skrbno pripravljajo.
19. ure sejem lastnih proizvodov in izdelkov. Tudi tega bodo sklenili z zabavo, obiskovalci pa bodo med drugim lahko poizkusili pečenega vola.
Veselo bo tudi v nedeljo, 20. avgusta, ko bo med drugim ob 14.30 četrta spominska gasilska vaja, vse skupaj pa sklenili z zabavo. Veseli bodo, če se jim boste pridružili.
Jutri, v petek, 11. avgusta se začenjajo v Starem Velenju poletne prireditve s katerimi bodo počastili svoj praznik.
Začelo se bo ob 17. uri s srečanjem harmonikarjev, instrumentalnih skupin in pevcev, nadaljevali pa bodo z zabavo s skupino Vagabundi.
Prihodnjo soboto, 19. avgusta bo na trgu ves dan, od 9. do
9770350556014
2 NAS CAS
_


DOGODKI
10. avgusta 1995
___iil
Ljubno ob Savinji
*•...........rt
Prvi občinski praznik
Med prireditve ob 35. flos-arskem balu je sodila tudi svečana seja občinskega sveta v petek zvečer. Svetniki so na njej sprejeli odlok o prazniku občine Ljubno. Glede na dejst-
vo, da je prav ta prireditev že desetletja resnični praznik vseh Ljubencev, so se odločili, da bodo občinski praznik slavili v petek pred vsakoletnim flosar-skim balom; ta prireditev je
vedno prvo nedeljo v avgustu.
Na seji so ob tem spregovorili o dosedanjem delu nove občine Ljubno in podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom.
mjp
Luče ob Savinji
........... rt
Nujna bo pomoč države
Ze 26. lučki dan
Letos ponovni vzpon
Občina Luče in njeni prebivalci bodo konec tedna priredili 26. luč ki dan. Na prireditev, ki je v minulih letih krepko izgubila nekdanji sijaj, se letos temeljito pripravljajo. Razlogov za kakovostni padec je več, v Lučah pa so se odločili za ponovno rast. Organizacijski odbor vodi župan Mirko Zamernik sam, volja je in konec tedna naj bi bilo v Lučah spet prijetno in zanimivo.
V petek zvečer bodo poskrbeli za "lučke karaoke", kar bo ob vsem veselju do petja v kraju in okolici gotovo dogodek posebne sorte, v soboto ob 18.uri bodo usposobljeni gasilci pričeli vajo gašenja v težko dostopnem področju.
Vesel bo sobotni večer z nočjo vred. Ob 20.uri bodo ob nastopu domačih pevcev pokazali "ofiranje" po starem, za tem bodo po vsej vasi zaigrali domači harmonikaši in godci in še marsikaj se bo dogajalo. V nedeljo
dopoldne bo ob lO.uri procesija v čast farnemu patronu, ob 12.uri pa bodo odprli računalniški informator, za katerega so poskrbeli domači fantje in bo na preprost način turistom omogočil vse željene podatke. Od poldneva naprej si bodo lahko obiskovalci "od štanta do štanta" ogledali prikaze starih običajev in opravil. Ta del je bil pred leti Lučanom v največji ponos, naj se torej letos spet povežejo in razveselijo obiskovalce.
mjp
Lučki občinski svetniki so uskladili svoje dopuste in so se na redni seji zbrali minuli četrtek. Obravnavali so nekaj pomembnih točk, že kar na začetku pa niso potrdili višjih cen komunalnih storitev. Bili so enotnega mnenja, da za takšno odločitev nimajo primernih utemeljitev, zato bodo točko ponovno obravnavali na septembrski seji.
Sprejeli so odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, v nadaljevanju pa so obravnavali problem
upravljanja znamenite Snežne jame na Raduhi. Sedaj jo upravljajo preboldski jamarji, ki so jo odkrili in uredili, bivša občina Mozirje jim je podelila ustrezno koncesijo, v občini Luče pa kljub vsemu želijo od tega nekaj iztržiti. Problem je v tem, da za upravljanje jame trenutno nimajo ustreznih kadrov, sporov si ne želijo, zato naj bi stvar urejali s pametjo in dolgoročno, predvsem pa morajo počakati na novo zakonodajo. Koncesija Preboldčanom torej ostaja, svetniki pa so predlagali, da bi občani Luč dotlej plačevali polovično ceno za
obisk.
Pomembna točka je bilo poročilo o škodi, ki jo je na gozdnih in drugih cestah povzročilo hudo neurje. Ta škoda presega 18 milijonov tolarjev, v nanjnujnejša dela so že vložili preko pet milijonov, občinski proračun pa takšnih zneskov v nobenem primeru ne zmore. Z ustreznega ministrstva še vedno niso prejeli nobenega odgovora, brez državne pomoči pa gotovo ne bo šlo. Zato so imenovali posebno komisijo, ki bo vse skupaj spremljala in vodila.
ŠIP
Čebelarski praznik v Ravnah
Srečanje bodo še obogatili
V avgustu si tudi čebelarji Šaleške doline vzamejo čas za zabavo, na kateri združijo prijetno s koristnim. Tako bodo tudi to soboto.
Čebelarska družina iz Raven pri Šoštanju bo namreč organizatorka že tradicionalnega srečanja čebelarjev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po nekaterih virih naj bi
bilo to 29., po drugih pa že jubilejno 30. srečanje po vrsti.
Letošnje bo v primerjavi z lanskim bogatejše. Poleg stalne čebelarske bodo namreč pripravili še lovsko in cvetlično razstavo, tudi kviz tekmovanje ta mlade člane čebelarskih družin Šaleške doline, svoja slikarska dela pa bo razstavil Jože Svetina iz Zavodenj. Ob
tej priložnosti bodo med drugim lahko prisluhnili še zanimivemu predavanju o vplivu okolja in organiziranosti čebelarstva v Sloveniji.
Srečanje bodo začeli ob 15. uri na domačiji častnega predsednika čebelarske družine Ravne pri Šoštanju Franca Pečovnika.
mm
Občina Šmartno ob Paki
Ponekod so vaške odbore že imenovali
Zaradi dopustov bolj počasi kot so predvidevali, a vendarle dokaj uspešno potekajo aktivnosti glede imenovanja vaških odborov in predstavnikov v njih. Tako so se doslej v ta namen že sestali krajani v Paski vasi, Slatinah, Velikem
Vrhu in v Gavcah. Povsod so svoje delo že opravili, razen v Gavcah. Tu bodo odbor in ljudi v njem imenovali takrat, ko se bodo dogovorili glede dela Velikega Vrha, ki sodi v ta okoliš. Preostalih pet vaških odborov naj bi krajani imeno-
vali nekako do 20. avgusta. Konec tega meseca bodo šmarški svetniki na seji izvoljene predstavnike posameznih vaških odborov tudi uradno potrdili.
■ (tp)
Šaleška dolina .............
Obilna žetev
Braslovče .........
33. dan slovenskih hmeljarjev
Osrednja prireditev ob 33.dnevu slovenskih hmeljarjev bo v nedeljo, 13.avgusta, v Braslovčah. Ob lO.tfri bodo odprli razstavo kmetijske meh-
anizacije na dvorišču KZ Braslovče, ob 15.uri apa pričeli vsakoletno povorko s prikazi hmel-jarjenja nekoč in danes. Na
prireditvenem prostoru bodo
	
JO	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
KAKO ROKOVATI S ČEKI IN BANČNIMI TER PLAČILNIMI KARTICAMI?
Žal nas v zadnjih dneh vse pogosteje obiskujejo varčevalci, ki so izgubili ali pa jim je nepridiprav ukradel plačilno kartico, bančno kartico, čekovne blankete in ostale dokumente.Ob upoštevanju nekaj naslednjih nasvetov, se lahko tem neprijetnostim izognete ali pa vsaj omilite njihove posledice:
-	v avtu ne puščajte niti čekov niti plačilno-kreditnih kartic
-	čeke in bančno kartico hranite na ločenih mestih
-	s seboj vzamite le toliko čekov, kolikor jih boste potrebovali
-	nikoli ne izpolnjujte čekov vnaprej
-	za osebno številko, ki omogoča dvig gotovine na BA velja, da si jo je najbolje zapomniti, nikakor pa si te številke ne beležite na vašo bančno kartico
-	pazite, da vas pri dvigu denarja na BA nihče ne opazuje
-	ne zavrzite računov, ki jih dobite pri plačevanju s karticami
-	vsako izgubo ali tatvino kartic in čekov takoj prijavite.
Ne dopustite, da vam lepe poletne dni pokvari trenutek nepazljivosti.
predali starešinstvu m imenovali novo spremljevalko hmeljskega starešine. Letos bo ta čast doletela kmeta hmeljaija Vlada Marovta iz Topovelj pri Braslovčah, spremljevalka pa bo Ksenija Rovan iz Brada pri Vranskem. Že v soboto bo več športnih prireditev, oba dneva pa tudi veliko razvedrila in. zabave.	■ -er
Pridelovalci zlatega zrnja v Šaleški dolini so bili ob koncu letošnje žetve kar malce presenečeni. Oddali so namreč 50
DELA TEČEJO PO NAČRTU -Gradbena dela na avtocesti Arja vas - Vransko tečejo po načrtih. To se vidi na številnih gradbiščih na celotni trasi. V glavnem so to pripravljalna dela, pričeli so gradnje mostov, ki jih celjski Ingrad na zadnjem odseku pri Vranskem gradi kar sedem. Polagajo že tudi cevi za odvodnjavanje v Ločici ob Savinji (na sliki), kjer bo cesta prečkala železniško orogo Celje - Velenje, m (tekst in slika: -er)
ton pšenice, kar je več, kot so načrtovali. Tudi kakovost zrn je bila izredna in tako govorijo o rekordnem pridelku. Prav tako
zadovoljni so z odkupno ceno, saj so za kilogram oddanega zrnja dobili 28 tolarjev.
■ M


Počitniško dopisovanje
I Vse se spreminja. Včasih smo si v času dopustovanja
I pošiljali razglednice z lepimi pozdravi, se hvalili, kako lepo
I se imamo, čeprav smo v resnici pogosto godrnjali nad I postrežbo in ostalim, kar smo ■ plačali, danes si mnogi tudi v I počitniških dneh pišejo vse drugačna sporočila. In zato | niti dopisnic ali pisem ne uporabljajo, ampak si dopisujejo | kar po časnikih. Mnoge
I rubrike pisem bralcev so se spremenile v javne pošte, kjer eni drugim "prek javnosti" I sporočajo to in ono. Včasih je _ to že prav smešno. Tudi v | primerih, ko bi pomembni
I posamezniki morali odpreti le sosednja vrata in dotičnemu
I povedati, kar mu imajo, raje sežejo po tej javni obliki ^komuniciranja. Seveda, tako
tudi širša javnost izve, kaj naj bi bilo narobe in kaj res.
Zadnji čas se ljudje nasmihajo takemu dopisovanju, kjer so podpisani ljudje, ki so tako ali drugače povezani z Gorenjem. Podpisniki so gospodje Potočnik, Zagožen in Rigelnik. Pogrevanje nekaterih zadev je sprožilo kar veliko prahu in kar noče se poleči. In verjetno se še ne bo; stvar naj bi šla namreč tudi na sodišče, saj si predvsem gospod Rigelnik ne pusti kar tako očitati stvari, v katere sploh naj ne bi bil vpleten. Bile pa naj bi bile vse prej kot prijetne. Med drezan-jem so v očitkih spet priplavale na dan zadeve o nekda-jem poslovanju Gorenja, njegovi posli s tujino, "čudež" Koerting in podobno. Še huje pa je, da se počasi razstira
tančica o lepem delovanju nekdanje službe državne varnosti, kije bila zelo aktivna po takih podjetniških velikanih. In ki naj bi bila kar tako določala, kdo bo njihov sodelavec. Pa čeprav nekateri za to ne bi bili sploh nič vedeli.
Taka razkritja za nekatere niso prijetna, nekaterim pa take "obtožbe" prehitro izleti-jo iz ust. In potem imamo javnopisemske nadaljevanke, ki popestrijo poletne dni. Za nekatere je tako drezanje v Žerjavico v času poletnih kumaric tudi kar dobrodošlo, da malo pozabijo na vročino in druge tegobe, ki jih tarejo. Vsem seveda ne. Ljudi je namreč pogosto zelo hitro mogoče umazati, čiščenje takega madeža pa ni enostavno. In v popolnosti sploh
nikoli ne uspe. Tudi ob še tako i temeljitem demantiranju, tudi I ustreznih sodbah, med ljudmi I, nekaj dvoma vedno ostane.
Ampak takega pisnega I etiketiranja različnih vrst je po • naših časnikih zelo veliko.i Pravico do javnega (pisnega)' izražanja želijo mnogi zlorabi-1 jati za osebna obračunavanja ' Še dobro, da uredništva terjajo popolne naslove piscev, <?e bi objavljala tudi anonimke, i« se po pismih bralcev valjalo J blata, da kaj. Saj včasih človeka res kaj tako razjezi, da bi napisal kaj ostrega, vendar mora upoštevati meje in mere. Saj tudi pri takih pismih velja, da pogosto povedo več o piscu i samemu kot o tistem, kateremu je namenjeno.
.1
J
10. avgusta 1995
——
AKTUALNO
CAS
V dobrih riveh tednih opravijo obsežna^vzdrževalna^ dela
Delavci Gorenja spet za stroji
Včeraj so proizvodne hale Gorenja znova oživele. Delavci so se vrnili s kolektivnega dopusta. Vsi pa ga niso imeli. Vzdrževalci so odsotnost delavcev izkoristili za potrebna popravila, posodobitve in redna vzdrževalna dela. Imeli so le iobra dva tedna časa, zato so delali kljub poletni vročini, ki je bila letos še posebej neizprosna, skorajda neprekinjeno.
Konec prejšnjega tedna smo jih obiskali in se pogovarjali z direktorjem Vzdrževanja Zden-kom Hriberškom, vodjo priprave dela Vzdrževanja Petrom Kobalom in vodjo tekočih vzdrževanj Emilom Juršičem.
"Zahteve trga so vsak dan večje in konkurenčni smo lahko le, če so naši stroji vedno pripravljeni na polno obratovanje. To pa seveda pomeni, da morajo biti redno in dobro vzdrževani. S tem se jim podaljša tudi življenjska doba," je uvodoma dejal Zdenko Hriberšek, k temu pa dodal: "Pa ne le to! Dobro vzdrževan stroj je tudi osnovni pogoj za varno delo."
Vzdrževalci so v Gorenju vsak dan na delu. Skrbijo za tekoče vzdrževanje in seveda priskočijo na pomoč takrat, ko se stroji nepričakovano ustavijo. Dvesto petdeset jih je, skrbijo pa za nemoteno proizvodnjo v celotnem kompleksu Gorenja Gospodinjski aparati, torej v Kuhalnih aparatih, Zamrzovalno-hladilni tehniki in Pralno-pomi-valnih aparatih. Ob tem, ko redno vzdržujejo stroje, se načrtno pripravljajo na čase, ko se
Zdenko Hriberšek, direktor Vzdrževanja
proizvodne hale izpraznijo in se lahko lotijo večjih vzdrževalnih del. To je vsako leto v času poletnega kolektivnega dopusta in med božično-novoletnimi prazniki. "Vsak, ki se odloči za zaposlitev v Vzdrževanju, se pač mora sprijazniti tudi s takšnim načinom dela. Takrat, ko drugi počivajo, delamo mi tudi po dvanajst ur na dan," pravi direktor Zdenko Hriberšek.
Večjih vzdrževalnih del se lotevajo celovito in načrtno. V pripravi dela izdelajo elaborat, za letos je bil to zajeten kup gradiva, v katerem natančno predvidijo obseg in način vzdrževanja. Konkretno določijo, katere stroje in naprave je treba le pregledati in opraviti preventivna vzdrževalna dela, pri katerih pa je potreben bolj celovit poseg. Običajno v času poletnih kolektivnih dopustov tudi posodobijo kakšen del proizvodnje. Letos so to storili v programu hladilno-zamrzoval-nih aparatov. Le še tu so bili v proizvodnji prisotni freoni, ki so jih z namestitvijo nove sodobne tehnologije izločili in
prešli na uporabo ekološko ustreznejšega ciklopentana oziroma izobotana. Del
proizvodne hale hladilno-zamrzo-valnih aparatov so dobesedno pometli in stare stroje zamenjali z novimi. "Včasih je bilo tu kot v mravljišču. Naenkrat je bilo treba narediti veliko stvari, tu so se istočasno srečevali različni strokovnjaki in delo je bilo treba res racionalno in načrtno usmerjati. Le tako smo lahko tako obsežno prenovo opravili v tako kratkem času," so pripovedovali naši sogovorniki, očitno zadovoljni z opravljenim delom, a še vedno močno obremenjeni z mislijo, kaj vse bo potrebno postoriti v naslednjih dneh. In četudi bi bilo prav, da bi delavce po opravljenjem delu pohvalili, za to največkrat ni časa. Čaka jih namreč naslednja naloga, ki jo bo potrebno opraviti z enako natančnostjo in hitrostjo.
WESBk
Si
tem času pa so uspešno rešili tudi reklamacijo "črne peči", vredne kar okoli sto tisoč nemških mark. Na njej so namreč našli vrsto pomanjkljivosti in proizvajalec je reklamacijo priznal.
Seveda nas je zanimalo, kako dosegajo tako veliko motivacijo za delo. V teh dneh, ko so temperature presegale trideset stopinj, res ni enostavno delati "s


Peter Kobal, vodja priprave dela
Med večje investicijske posege sodi še Proga 3000, kjer so v sodelovanju z zunanjimi izvajalci zamenjali zastarelo krmiljenje. V
Emil Juršič, vodja tekočih vzdrževanj
polno paro" kar dvanajst ur na dan. "Kot sem že dejal, morajo biti vsi, ki se zaposlijo v naši službi, pripravljeni na takšen delovni tempo. Naša dolžnost je nemotena in varna proizvodnja in ukrepati je potrebno ob vsakem času, ne glede na to, ali se je delavnik že iztekel. To je pri nas pravilo. V času kolektivnih dopustov pa predvidimo delo v dveh izmenah, torej po dvanajst ur, in to nepretrgoma. Seveda skušamo delavce dodatno motivirati z nagrajevanjem, priskrbeli smo jim brezalkoholne pijače in poskrbeli za izdatnejšo prehrano. Seveda pa smo tudi nenehno med njimi.
V Gorenju Jndop jzdelaU umkatno^proizvodno Jinj|o
Proizvodnja bo varčnejša in ekološko neoporečna
I 22. julija se je v Gorenju pričel kolektivni dopust, že nekaj dni prej pa so delavci Gorenja Indop pričeli s pripravami na montažo nove proizvodne linije za proizvodnjo vrat hladilno-| zamrzovalnih aparatov. V I teh dneh je montaža strojev že v zaključni fazi, proizvodnja v Gorenju GA pa bo ravno s pomočjo te lini-I je ekonomičnejša in okolju ] prijaznejša. Tudi sam del-, ovni proces se bo bistveno , spremenil; ročnega dela | skorajda ne bo več.
Proizvodno linijo so izdelali I v Gorenju Indop, sedaj jo montirajo, potem pa bodo poskrbeli tudi za zagon in uspešen začetek proizvodnje. 1 Več o veliki pridobitvi za Gorenje GA in lepem proizvod-I nem uspehu Gorenja Indop nam : povedal direktor slednjega I Rihard Grudnik: "Linijo za proizvodnjo vrat hladilno-lamrzovalnih aparatov smo pričeli razvijati v mesecu februarju letos. Je nekaj novega v proizvodnji hladilno-zamr-
Montaža nove linije je v teh dneh v zaključni fazi
zovalnih vrat in sicer bo omogočala povsem avtomatizirano proizvodnjo; njena kapaciteta je 1400 vrat na dan. Omogoča tudi polnjenje teh vrat z poli-vretansko peno z ciklopen-tanom, kar pomeni, da je gonilno sredstvo prosto fre-onov in tako ne onesnažuje okolja. Linija omogoča pri sami proizvodnji vrat tudi hlajenje orodij, kar do sedaj ni bilo mogoče. Do sedaj so se vsa vstavljena orodja grela z
električno energijo, odsedaj naprej pa bomo to ogrevanje opravljali z vodo in s toplotnimi črpalkami, tako da bo možno modele tudi hladiti. Orodja se bodo najprej ogrevala s toplo vodo, kasneje pa se bodo s to isto vodo hladila in tako bomo odvajali odvečno energijo." Linijo so razvili in izdelali v sodelovanju z nemškim partnerjem, z njo pa želijo prestopiti tudi prag naših meja. "V začetku leta smo si zadali
Največ dela so opravili v Hladilno zamrzovalnih aparatih. Proizvodnjo so ekološko posodobili. S tem v Gorenju ne uporabljajo več ozonsko škodljivih freonov.
Lahko rečem, da je razpoloženje med zaposlenimi kljub izjemnim naporom prijetno, še zlasti pa sem vesel, da se zavedajo svoje odgovornosti, da vedo, da mora biti stroj pripravljen za varno in neprekinjeno delo," pravi Zdenko Hriberšek.
Težko je opisati, kaj vse so postorili vzdrževalci v preteklih dneh. Morda bo predstava bolj nazorna, če povemo, da porabijo za tekoče vzdrževanje na leto kar štiri milijone nemških mark, poleg tega pa še štiri milijone in pol za večje posege! Ostala vlaganja pa potekajo preko službe Investicij.
Poleg skrbi za redno vzdrževanje strojev in naprav imajo v službi Vzdrževanja še delovno enoto Energetika. V njej je zaposlenih štiriindvajset del-
avcev, ki skrbijo za vse energente Gorenja, od zraka, plina, vode, toplovodnega ogrevanja. Tudi oni so v tem času opravili vsa potrebna večja vzdrževalna dela.
Pomembna naloga Vzdrževanja pa je tudi izobraževanje, to je predvsem s področja varstva pri delu. Zavedajo se namreč, da ni dovolj le tehnično neoporečen stroj, za njim mora delati tudi delavec, ki pozna predpise iz varstva pri delu.
Od včeraj so delavci Gorenja spet za svojimi stroji. Še posebej veseli so veijetno tisti v hladilno-zamrzovalni tehniki, saj so jim proizvodnjo povsem prenovili. Velik del vzdrževalcev pa se bo lahko odpravil na zares zaslužen dopust. Nikakor pa vsi -vzdrževalci morajo biti vedno v pripravljenosti!
■ Mira Zakošek
cilj, da bomo z njo prodrli v svet. Dejansko je to trenutno prvi primerek takšne linije na domačem trgu, istočasno pa se že dogovarjamo za proizvodnjo podobne linije za švicarskega naročnika."
Investicija je vredna okoli 2 milijona DEM. Po poteku kolektivnega dopusta v Gorenju GA je predvideno približno enomesečno poskusno obratovanje, v tem času naj bi odpravili možne pomanjkljivosti, strokovnjaki Indopa bodo usposobili kader za redno proizvodnjo... Predvidevajo, da bodo linijo popolnoma usposobili za redno proizvodnjo v mesecu dni. V primeru, da se bodo proizvodne kapacitete hladilno zamrzovalnih aparatov v Gorenju GA povečale, je v prihodnosti predvidena še kakšna podobna linija.
V Gorenju Indop so seveda zadovoljni z opravljenim delom, saj gre za unikatni izdelek. V prihodnjem letu v podjetju pričakujejo, da bodo pridobili certifikat kakovosti ISO 9000.
Golte bogate^gozdnjmMn travmškimi^sadeži
Največji obisk šele pričakujejo
Iz Žekovca vsako uro tuai v teh poletnih dneh odpelje gondola. Če mislite, da je prazna, se motite, kajti Golte so postale spet zanimive tudi v poletnih mesecih. Mir, čist zrak, bogata narava in lepota pokrajine so dovolj za obisk tega turističnega centra, ki bo zagotovo še večji v drugi polovici avgusta, ko je narava na Golteh najbolj radodarna.
Letos so bili v RTC Golte zadovoljni tudi z zimsko turistično sezono, sploh z zadnjimi, s snegom bogatimi dnevi. Marjan Skornišek, pomočnik ditrektoija RTC Golte, nam je povedal, da se že sedaj pripravljajo na novo. "Lanska zimska sezona, ko je padlo izredno dosti snega, je pokazala, da so Golte potrebne, da še zmeraj živijo v srcih smučarjev in ljubiteljev narave, zimskih opojnosti. Približali smo se že najboljšim rezultatom v preteklih letih, ko še nismo imeli problemov z pomanjkanjem snega. Po obisku v mesecu marcu smo dosegli povpreček 560 smučarjev dnevno, kar je zavidljiv rezultat. To nam je navdalo novih moči, pomembno pa je tudi spoznanje, da so Golte potrebne." Če narava ne bo dala dovolj snega, delajo na tem, da ga bodo naredili umetno.
"Kar pa se tiče poletja, moram reči, da je po statičnih podatkih obisk zelo velik. Počasi se že približujemo rezultatom, ki so bili ustvarjeni v najboljših sezonah obstoja RTC Golte. Mislim, da je k temu delno pripomogla tudi naša težnja, da na vseh področjih turistične ponudbe le poskušamo pripraviti in ponuditi nekaj novega."
Golte so v teh dneh lepe tudi samo za sprehode. Zagotovo lahko največji obisk šele pričakujejo, saj so Golte izredno radodarne z gozdnimi in travniškimi sadeži, ti pa tu "svojo sezono začnejo v drugi polovici avgusta."
■ K
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI!
4 NAS I AS
■■ ■ .
" , ■ • ■ ' -i-:s~:ta - ■
ZANIMIVO

10. avgusta 1995
Jeseni že^deseto^ študijsko leto
Univerza, ki združuje, plemeniti in uči
V Velenju bodo letos oktobra slavnostno In svečano pričeli že 10. jubilejno študijsko leto na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v okviru Andragoškega društva Slovenije, podružnice Velenje. V vseh teh letih Je naraščalo tako število študijskih krožkov kot število slušateljev, v glavnem. Ti so v njih našli ne le koristno izrabo prostega časa, ampak tudi dobre prijatelje In nova znanja.
O minulem devetem študijskem letu na Univerzi, pa tudi o razvoju le-te, nam je več povedala predsednica podružnice andragoškega društva v Velenju Slavka Mijoč: "Začeli smo s petimi krožki, ki so se do sedaj bistveno "razmnožili", ravno tako tudi članstvo univerze. Vsako leto se je pridružil še kakšen krožek, tako da je letos delovalo že 16 krožkov. Slušateljev je sedaj že okoli 240, mnogi od njih pa so
vključeni v več krožkov. Ponavadi izberejo kakšnega bolj zahtevnega, pa še rekreacijo, pohodništvo ali plavanje... Mislim, da je pri vsem tem bolj pomembno, da slušatelji dobijo nove prijatelje, da pridejo skupaj, se
Slavica Mijoč
redno dobivajo in si širijo svojo socialno mrežo. S tem nadomestijo izgube po tem, ko so se upokojili in je odpadel stik s prejšnjim delovnim mestom in kolegi."
Seveda je pomembno za vsakega posameznika, koliko znanja dobi v kakšnem krožku. Nekaterim je to zelo pomembno, naučijo se tujega jezika, različnih spretnosti..., nekaterim pa je verjetno bolj pomembno, da pridejo v stik z novimi prijatelji. Ocen seveda ne poznajo.
Deveto študijsko leto je bilo prelomno tudi zato, ker so dobili nove, svoje prostore. Pisarna Andragoškega društva je v Domu učencev, tam je sedež. V začetku šolskega leta in ob posebnih priložnostih imajo tam uradne ure "Krožki še vedno gostujejo po različnih prostorih v občini, kjer pač uspemo dobiti dovoljenje za brezplačno uporabo. Posluh je velik. Sredstev za najem seveda nimamo. Sicer pa kakšnih posebnosti v minulem letu ni bilo. Dobro se je prijel novi krožek lončarstva, ki poteka v Topolšici v delavnici Igorja Bahorja. Zdravstveni dom nam plačuje fizioterapevtko, ki vodi razgibavanja v dveh vedno
dobro obiskanih skupinah..."
Šolsko leto ponavadi popestrijo z različnimi srečanji. "Novoletno srečanje je že tako tradicionalno, da brez njega sploh ne bi šlo. Odmevna je bila tudi jajčarija na velenjskem gradu, ki jo je pripravil etnološko - zgodovinski krožek. Tudi dve čajanki smo pripravili, za zaključek pa obvezno ekskurzijo. Bili smo na Notranjskem, ob Cerkniškem jezeru..."
Novo študijsko leto se bo torej pričelo oktobra, seveda bodo prej objavili razpis, v katerem bodo vsaj trije novi krožki. Na začetni prireditvi se bodo posebej zahvalili vsem, ki so z njimi že od vsega začetka in seveda številnim sponzorjem, brez katerih res ne bi šlo, saj sistemske finančne rešitve ni. V minulem letu so jim največ pomagali: Zdravstvena skupnost Ravne na Koroškem, Ljubljanska banka Velenje, Gost, Veko, Habit, Gorenje GA, Vekos, zasebnik Ojsteršek Davorin, Občina Velenje, CSŠ in osnovne
Člani Univerze za tretje življensko obdobje na letošnji zaključni
ekskurziji.
šole in še številni drugi, ki se jim ob tej priložnosti, člani Univerze zahvaljujejo tudi	■
95^ let Ančke Križni k z Vranskega
Kljub visokim letom skrbi sama zase
Prejšnji teden je Ančka Križnik z Vranskega dopolnila 95 let in je najstarejša krajanka KS Vransko. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti predsednik Franc Sušnik, Jadrankka Kramer in Milica Pečovnik.
Obiskali smo jo tudi mi in v veliko veselje nam je bilo srečanje z njo, saj je kljub visokim letom še dokaj dobrega zdravja. Tožile,da ne vidi več dobro. Sicer pa je njen um bister, spomin jasen, pripoved pa sočna in radoživa. Križnikova Ančka ni bila nikoli poročena, večji del svojega življenja pa je prebila v gostilni Križnik na Vranskem, kjer je opravljala mnoga dela, na koncu pa se je tukaj tudi upokojila. Veliko je delala in si kupila tudi svojo hiš, saj si je ves čas želela imeti lastno gostilno. Oblasti pa ji tega niso dovolile, češ da v kraju ni take potrebe. Danes živi sama v svoji hiši, kjer še vedno marsikaj postori. Pohvalila se je, da jo nečaki radi in pogosto obiskujejo.
Besedilo in slika: er
Na sliki: Predsednik KS Vransko Franc Sušnik Izroča Ančki Križnik šopek In jI sporoča tople pozdrave vseh krajanov.
Mi
31 d.o.o.
gorenje
Program keramika Gorenje 1 / b, Šmartno ob Paki Tel.: (063) 885 - 030
V industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim > > exclusive designom << (tretje žganje ploščic). Nudimo možnost brezobrestnega plačila na 3 čeke.
VABIMO VAS NA VELIKO RAZPRODAJO OSTANKOV KERAMIČNIH PLOŠČIC - 30 % POPUST!
Delovni čas: vsak dan od 8. do 15., ob sredah od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

ga1
10^
Predobiranjem hmeljav Šaleški dolini
Načrtujejo povprečen pridelek
Že kar nekaj let je minilo od takrat, ko je proizvodnja hmelja predstavljala paradno dejavnost v kmetijstvu Šaleške doline. Od približno 600 hektaijev kmetje namenjajo tej kulturi danes le še borih 10, to pa predvsem zaradi predlanskega in lanskega krčenja hmeljskih nasadov. Kot pravi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob, nameravajo že v naslednji sezoni obnoviti nekatere površine (med drugim bodo ponovno zasadili žičnico v Metlečah), vendar kaj več kot 20 hektarjev površin hmeljski
proizvodnji ne bodo namenili.
Čeprav je zaščita za zdaj dokaj dobro obvarovala hmeljske panoge, dosedanje vremenske razmere - po besedah sogovornika - za rast te kulture niso bile najbolj ugodne. Na večjih hmeljskih površinah naj bi padlo preveč dežja, na nekaterih hmeljiščih pa je za manjši pridelek poskrbela tudi toča.
Kot vse kaže, bo letina hmelja v Šaleški dolini povprečna, kar pomeni, da naj bi šaleški hmeljarji letos pridelali 16,5 tone zelenega zlata. Lani so ga pridelali 25 ton. Na 10 hektaijih
nasadov raste golding in aurora (vsakega je polovico).
Spravila pridelka se bodo proizvajalci hmelja v Šaleški dolini lotili okrog 20. avgusta, odvisno od vremenskih razmer v naslednjih dneh. Obrali naj bi ga do prvih septembrskih dni, obiralni stroj pa bo praktično noč in dan "pel" v Rečici ob Paki. Tu imajo tudi dokaj sodobno sušilnico, kjer bodo posušili ves pridelek. Po zagotovilih težav s prodajo ne bo. Skoraj v celoti ga bodo izvozili.
U(tp)
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CEUIS o.
63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11
i
MK
'mmmmmmmm JAVNA PRODAJA DELNIC
VSE, KI ŠE NISTE VLOŽILI SVOJIH CERTIFIKATOV, VABIMO, DA SE ODLOČITE ZA MODRO NALOŽBO V PODJETJE, KI JE PO DOBIČKU V CELJU NA 3. MESTU. TA PODATEK JE PRAV GOTOVO JAMSTVO, DA JE PODJETJE USPEŠNO, CENA DELNIC BO RASLA, DOBIČEK PA BO OMOGOČAL DIVIDENDE.
VPISNA MESTA
ZA LASTNINSKE CERTipiOTE^
AVTO CELJE d.o o. LJUBLJANSKA CESTA 11 CELJE., Š> '-.V.
za gotovino;
KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d. d. KOSOVELOVA 16, CEUE EKSPOZITURA: UL IVANKE URANJEK4 (MUZEJSKI TRG) ' "•
JAVNA PRODAJA DELNIC BO TRAJALA DO 25. AVGUSTA
1995.
AVTO CELJE
POOBLAŠČENI PRODAJALEC Z ZAGOTOVLJENIM SERVISOM ZA SVETOVNO POZNANE ZNAMKE: Peugeot, Fiat, Lancia, Ford, Iveco, Lada.
DODATNE INFORMACIJE PO TELEFONU 063 26-218.
AVTOCEUE VAS V BOLJŠE ŽIVLJENJE rOPELJE
10. avgusta 1995
107,8
NAS CAS 5
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.
ŠALEŠKI FANTJE
Domača narodnozabavna skupina Šaleški fantje letos praznuje spoštovanja vreden in častitljiv jubilej - 25 letnico delovanja. V počastitev četrt stoletnega dela na področju narodnozabavne glasbe so v letošnjem letu priredili že veliko število nastopov, izdali pa so tudi jubil-jeno CD ploščo, na kateri so objavili 20 pomembnejših skladb iz njihovega dolgega in plodnega obdobja ustvarjanja. Kot zaključek vseh prireditev, posvečenih proslavljanju jubileja skupine, pa bodo Šaleški fantje 20. avgusta priredili velik koncert v Bevčah. Na tej prireditvi želijo organizirati tudi karaoke, zato vabijo vse zainteresirane, ki želijo pri tem sodelovati, da pokličejo vodjo ansambla, Franca Žerdonerja in se prijavijo za nastop.
jKlima je čez vse!
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 6. avgusta, ste glasovali takole:
1.	HENČEK: "Henčkov Abraham".....................8 glasov
2.	SLAK: "Kadar pa mim' hišce grem"...............7 glasov
2. SLAPOVI: "Slovenec je faca"..........................7 glasov
4.	BRATJE IZ OPLOTNICE:
"Jaz sem fantič mlad"............................................5 glasov
5.	PREROD: "Abrahamka"...................................3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 13. avgusta:
1.	AVSENIKI: "Le vrni se"
2.	NAGELJ: "Lepo je med gasilci"
3.	PLANŠARJI: "V coklah vsi na ples"
4.	ŠALEŠKI ODMEV: "Strunca seje utrgala"
5.	ŠTAJERSKIH 7: "Nisem kriv"
■ Vili Grabner
5. Okarina etno festival
IRadijci smo pač takšni, da se nam vedno mudi in I vedno prihltimo tudi na delo v zadnjem trenutku. j V teh vročih dneh pa se je . vse obrnilo na glavo. | Večina je v studiu kar
I nekaj prej kot smo dogovorjeni, pa tudi domov se I nikomur ne mudi.
Prispevkov in pripravljenosti za delo je toliko, da ' človek kar verjeti ne more. In | od kod tako neverjetna vnema velenjskih radijcev? Klima I seveda! Vrste radijcev pa so .seveda močno razredčene. | Milena Krstič Planine uživa . na Lošinju, nekje na otokih se | mudi tudi oblikovalec Peter.
IPropagandist Sašo se nam je izgubil neznano kam, Jure pa i je v ponedeljek zjutraj preživi
jal veliko krizo - nikakor ni mogel verjeti, da je tisto lepo že mimo. A nenehno brnenje telefonov ga je hitro postavilo v naš vsakdanji ritem. Nadja v teh dneh na veliko rekreira. Nenehno teka iz pisarne v pisarno, saj nadomešča blagaj-ničarko Marinko in računo-vodkinjo Marino, ki je dopus-tniške dni izkoristila za gradnjo. Menda ji ta zelo koristi, saj bodo zanjo v naslednjih mesecih odpadle vse shujše-valne kure.
Nina je sicer prvi del dopusta že izkoristila, a se drugega dela še bolj veseli, še posebej, ker že dva tedna ni videla svojega triletnega sina, ki jo čaka na morju. Včeraj si je močno oddahnil tudi Janez, ki že tri tedne nadomešča
^v ponedeljeK zjutraj prezivl-
urednika časopisa Staneta Vovka. Četudi si je ta privoščil le tridnevne počitnice na morju, bo to poletje zanj gotovo eno najbolj nepozabnih. Toliko sveta kot tokrat še nikoli ni videl, pa še strah pred
letalskim poletom je premagal. I S potepanja po Evropi se je | vrnil tudi Dare in razveselil I poslušalke in poslušalce I
petkovih dopoldnevov.	■
■J
svetu se še vedno nikakor
dobro obiskani. Sredi avgu-usta bodo Pearl Jam nastopili tudi v Evropi, toda tokrat brez njihovega front-mana Eddia Vedderja, le kot spremljevalna skupina legendarnega rockerja Neila Younga.
ROLLING STONES
Z uspešno turnejo, imen-
rr LESTVICA DOMAČE GLASBE ^
Izboren program predvsem
evropske etno glasbe
ne morejo sprijazniti z odhodom Robbia Williamsa. Številni fan clubi namreč vsak dan dobivajo cele gore pisem v katerih oboževalci(ke) te zasedbe iz britanskega mesta Birminghama rotijo Robbija naj se vendarle vrne nazaj in nadaljuje z delom v skupini. Organizirali so tudi množične proteste na katerih izražajo žalost zaradi Robbijevega odhoda in ga pozivajo k vrnitvi. Take That pa medtem nadaljujejo kot kvartet. Prah, ki se je dvignil okoli njih v zadnjih tednih, je le še povečal njihovo popularnost, tako da s njihova zadnja skladba Never forget še hitreje in uspešneje prebija proti vrhovom glasbenih lestvic.
PEARL JAM
Ameriška grunge skupina Pearl Jam je s tremi koncerti v juliju končala svojo uspešno turnejo po ZDA. Kljub veliki vročini so bili koncerti na katerih so seat-tleski rockerji promovirali svoj zadnji album Vitalogy
ovano Voodo Lounge, na kateri predstavljajo svoj zadnji istoimenski album, pa se lahko pohvalijo tudi ročk dinozavri Rolling Stones. Kljub dolgoletnemu stažu in visoki starosti njihovih članov na koncerte
Stonesov še vedno prihaja na desettisoče obiskovalcev najrazličnejših generacij, od 15 do 50 let. Tako je tudi na njihovih nastopih v Evropi, kjer skupina trenutno koncertira. Za tiste, ki ste jih morda želeli videti pa ste zamudili njihov nastop v Zeltwegu ali Budimpešti, ostane še nekaj možnosti. Do 25. avgusta bodo namreč v Nemčiji nastopili še vsaj petkrat.
■ Mitja Čretnik
izdati še drugi single z njihovega uspešnega albuma These days. Njegov naslov bo Something for the pain. Poleg tega je že znano, da bodo Bon Jovi za letošnji božič nastopili tudi v Evropi in za to priložnost posneli
Začel se je v torek, odvijal pa se bo kar na sedmih prizoriščih. Iz Bleda, kjer se je pred petimi leti začel v istoimenskem zasebnem gostišču, se prizorišča selijo po vsej Sloveniji; letos še v Mursko Soboto, Dravograd, Črno na Koroškem, Metliko in Bovec. Okarina letos ponuja predvsem izboren program predvsem evropskih etno godb; revivaliste, folk skupine, ki se na različne načine spopadajo s staro ljudsko godbo, jo igrajo po svoje, začinjeno s kakšnim bolj popularnim glasbenim dodatkom.
V	sedmih dneh bodo godci iz iberskega polotoka, iz panonskih ravnic in skandinavskih širjav obredli sedem različnih krajev. Izbira je res pestra in izborna; Sončno iberijo bodo zastopali Realejo, ki oživlja godbo, katere osrednje glasbilo je lajna in tričlanska La Musgani, ki igra ljudsko glasbo zahodnega dela Kastilje. Prostrano Panonijo bodo predstavili vokalistka Marta Sebestyen, Okros Ensemble, ki preigravajo godbo Karpatskega bazena (cigansko, madžarsko, romunsko) in Vujicsics Esemble, ki so že bili gostje Druge godbe. Vsi prihajajo iz Madžarske. Skandinavske bele noči bodo pričarali Vasen, Kersti Štabi in Folkkarit, prvi dve iz Švedske, zadnja iz Finske.
V	Dravogradu lahko danes ob 21.h prisluhnete trem, ki bodo predstavili Prostrano Panonijo, v Črni na Koroškem pa v petek ob 21.h Skandinavskim belim nočem. Slovenjegraška Sončna Iberija je že zamujena - zgodila se je včeraj.
mbš
Folkkarit, zasedba iz Finske prisegajo na rockovski folk slog
DJ BOBO
Uspešni švicarski avtor ■ plesnih instant uspešnic, DJ
posebno skladbo, balado z naslovom Lie to me.
MAGIC AFFAIR
Po nekajmesečni pavzi se je ponovno zbudil nemški techno dance duet Magic affair, ki pa ima s staro zasedbo pod tem imenom skupno le še slednje. Pevka Franca Morgano in rapper A. K. Svvift sta se namreč po
| Bobo, je konec prejšnjega meseca nastopil v Južni Koreji. Na tamkajšnjem olimpijskem stadionu v Seulu se je zbralo kar 90 000 njegovih oboževalcev in oboževalcev skupin Fun fac-tory in Snap, ki sta prav tako nastopili na tem koncertu. Podjetni Švicar namerava sedaj na turnejo po Avstraliji, kjer je njegova zadnja uspešnica There's a party velikanski hit.
| BON JOVI
Ameriška skupina Bon |Jovi, ki trenutno nastopa na .turneji po vzhodni obali nji-| hove domovine, namerava v začetku meseca septembra
sporu s svojim producentom razšla, ta pa je ustanovil novo zasedbo, ki jo sestavljata dve dekleti. To sta 25-letna Anita Daviš in 23-letna Jannet Schutler, ki nameravata prvi single izdati že konec tega meseca (njegov nalov: The rhythm makes you vvanna dance). Debitantski album z naslovom Phenomenia bo izšel septembra.
TAKE THAT
Številne oboževalke skupine Take That po vsem
6 MM	TV SPORED	10. avgusta 19
ponedeljek 14. avgusta
torek 15. avgusta
sreda 16. avgusta
četrtek 10. avgusta
SLOVENIJA 1
10.55	Avstralske pravljice, 2/3
11.05	Snorčki, 5/13
11.30	Odkrivanje zemlje, 13/26
12.00	Po domače
13.00	Poročila
16.05	Drama
17.25	Slovenski utrinki
18.00	TV dnevnik 1
18.05	ŽIVŽAV
18.40	Kate in Allie
19.13	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Strta srca II: Helenine
oči
21.55	Nikar, oddaja o prometu
22.00	TV dnevnik 3
22.20	Žarišče
22.40	SOVA:
sledi	Alfred Hitchcock vam predstavlja, 3/22
23.10	Seaquest, 7.del
SLOVENIJA 2
16.45	Princ z BEL - AIR A, 18/ 24
17.15	Seaquest, 8. del
18.00	Tv dnevnik 1
18.05	Regionalni studio Maribor
18.45	Že veste
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.00	.........
21.05	T.S.Eliot, 10. del
22.05	Zakonci izobčenci, ital. film
VTV
09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, CRO DANCE glasba
10.50 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 EPP
20.35 BRLOG, Anselmovi otroci, humoristična nanizanka 21.05 Celovečerni film 22.35 HOROSKOP 22.40 Videostrani do 24.00
f-\
REGIONALNI STUDIO
W
Vaša televizija - kanal 52
VELENJE, Stontetova 2 M.: 063/864 406. fcrc 043/864 268
V	:	V
petek 11. avgusta
SLOVENIJA 1
11.10	Delfin Flipper, 3. del
11.35	Moja enciklopedija živali
11.45	Roka ročka
12.35	Že veste
13.00	Poročila
16.00	Zakonci izobčenci, ital. film
18.00	TV dnevnik 1
18.05	Učimo se ročnih ustvarjalnosti
18.20	Pasje mesto, 28/31
18.40	Kate in Allie
19.13	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Silkwood, amer. film
21.35	Turistična oddaja
22.00	TV dnevnik 3
22.25	SOVA:
sledi	Brooklynski most, 19/22
22.55	Seaquest, 8. del
23.40	Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
13.35 Forum
13.50 Strta srca II: Helenine oči
14.45 Omizje 16.45 SOVA, ponovitev sledi Alfrd Hitchcock vam prestavlja, 3/22 17.15 Seaquest, 7. del 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Koper
18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Podeželski utrip, 3/10 20.50 Jekleni morski psi 21.30 Človeška žival, nadaljevanka
23.20 G.Puccini: la boheme, opera v štirih dejanjih
VTV
09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Rim 12.00 Videostrani 19.00 POLETNI MIŠ MAŠ 20.00 Otroški program 20.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro, pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje 21.00 EPP
21.05 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje
21.35 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma 22.35 HOROSKOP 22.40 Videostrani do 24.00
sobota 12. avgusta
SLOVENIJA 1
09.45	Radovedni Taček
09.55	Učimo se ročnih ustvarjalnosti
10.10	Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 12/13
10.25	Na smrt prestrašeni, 5/6
10.50	Zgodbe iz školjke
11.25	Rim
13.00	Poročila
15.45	Otroci Nagasakija, japon. film
16.40	Malo angleščine, prosim
17.05	Otroški program
18.00	TV dnevnik 1
18.05	Mladi Picasso, 7/8
18.40	Kate in Allie
19.13	Risanka
19.30	TV Dnevnik 2
20.10	Strta srca II: Helenine oči
21.00 Ognjena moč, 8/10
21.50	Ozare
22.00	TV dnevnik 3
22.20 SOVA:
sledi	Seaquest
22.50 Veliki Bazar, fran. film
SLOVENIJA 2
12.25 Turistična oddaja 12.45 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 19/22 13.15 Seaquest 14.00 Športna sobota 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 .........
21.10 Čudovita Angelika, franc. film
21.40 Sobotna noč
sledi Novice iz sveta
razvedrila
sledi VVoodstock, 2. del sledi Angleška glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 POLETNI MIŠ MAŠ 10.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje
11.00 BEVERLY HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje
11.30 AVTODROM, oddaja za ljuubitelje avtomobilizma 12.30 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP
21.05 399. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program 21.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00
nedelja 13. avgusta
SLOVENIJA 1
08.50 ŽIVŽAV
09.25 Arabela se vrača, 17/26
11.30 Svet divjih živali, 6/16
13.00 Poročila
13.05 Podeželski utrip, 3/10
15.45 Paganini grafiti, amer.
film
17.00 Policisti s srcem, avstral.nadaljevanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zakladi sveta, kviz 21.345 Velika potovanja z vlakom, 3/6 22.45 TV dnevnik 3 23.05 SOVA:
sledi The adventures of Ned Blessing, 2/3
SLOVENIJA 2
10.50	SOVA, ponovitev
sledi	Seaquest
11.45	Strta srca II: Helenine oči
13.55	Športna nedelja:
20.10	Blaginja, ang. film
22.00	Karaoke
23.00	Športni pregled
VTV
08.00 Videostrani 08.15 POLETNI MIŠ MAŠ 09.15 398. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 10.15 ŠPORTNI TOREK 10.35 ŠPORTNI GOST 11.05 EPP
11.10 399. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 11.40 RASTLINSTVO AVSTRALIJE, dokumentarna oddaja 12.10 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 12.50 ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja 13.00 NAJ SPOT, CRO DANCE glasba 14.10 HOROSKOP 14.15 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
09.15	Malo angleščine, prosim
09.40	Zlati cekin
10.40	Kapitan Power, 87/22
11.05	Znanje za znanje, učite se z nami
11.30	Ponovitev filma
13.00	Poročila
13.05	Športni pregled
15.50	Umetniški večer: T. S. Eliot
16.50	Obzorja duha
17.20	Dober dan, Koroška
18.00	TV dnevnik 1
18.05	Radovedni Taček
18.20	Prgišče priljubljenih pravljic, 132/13
18.40	Kate in Allie 19.10 Risanka
19.18	Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2
20.00	Stranski učinki, 76/13 20.50 Pravičnost na preizkušnji
22.00 TV dnevnik 3
22.25	SOVA
sledi	Seinfeld, 7/18
sledi	Seaquest
SLOVENIJA 2
13.40 Utrip 13.50 Zrcalo tedna 14.05 Zakladi sveta, fran. pust. kviz
15.30 SOVA, ponovitev sledi The adventures of Ned Blessing, 21/3 21.20 Moja zgodba, 32/6 23.00 Brane Rončel izza odra
VTV
09.00 Testni signal 09.30 399. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 EPP
20.35 ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja 21.25 HOROSKOP 21.30 Videostrani do 24.00
( REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija - kanal 52
VELENJE. Siontetma 2 te*.: 063/854 405, tax: 063/854 268
V	. J
SLOVENIJA 1
10.10	Sezamova ulica, 43/13
11.10	Blaginja, ang. film
13.00	Poročila
15.10	Sobotna noč
17.20	Mostovi
18.00	TV dnevnik 1
18.05	Arabela se vrača, 187/26
18.40	Kate in Allie
19.13	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Strta srca II: Helenine oči
20.55	Zgodbe iz oper: zimski
viharji.	21/4
22.00	TV dnevnik 3
22.20	Žarišče
22.45	SOVA:
sledi	Skrajnosti, 65/7
sledi	Seaquest
SLOVENIJA 2
12.30	Malo angleščine, prosim
12.55	Velika potovanja z
vlakom,	32/6
13.50	Karaoke
14.50	SOVA, ponovitev
14.55	Seinfeld, 76/18
15.20	Seaquest
16.05	Iz življenja za življenje prisluhnemo tišini
20.05	Po sledeh napredka
20.50	Družina Maitland, 21. del
21.40	Roka ročka
22.30	Videošpon
23.15	Svet poroča
VTV
09.00 Testni signal 09.30 ALBUM SHOVV zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP
21.05 400. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program 21.25 ŠPORTNI TOREK 21.45 ŠPORTNI GOST
22.15 HOROSKOP 22.20 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
10.15	Hroščosned, 18/21
10.40	Jekleni morski psi
11.35	Iz življenja za življenje
12.05	Ognjena moč, 7/8
12.30	Alpe-Donava-Jadran
13.00	Poročila
16.20	Moja zgodba, 3/6
18.00	TV dnevnik 1
18.05	Na smrt prestrašeni, 5/6
18.40	Kate in Allie
19.13	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme
20.00	Forum
20.20	Nasilja ni bilo, nemški film
22.10	TV dnevnik 3
22.30	Žarišče
22.55	SOVA:
sledi	Princ z Bel-Aira, 19/24
sledi	Seaquest
SLOVENIJA 2
13.45	Zgodbe iz školjke
14.15	Stranski učinki, 7/13
15.00	Videošpon
15.45	SOVA, ponovitev
sledi	Skarjnosti, 6/7
16.15	Seaquest
17.00	Športna sreda
20.30	Bryan Adams, glas. dokum.oddaja
21.20	Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 400. VTV MAGAZIN • informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 21.00 EPP 21.05 VIDEO TOP, ERIC CLAPTON, l.del, koncert 21.45 TROPSKA VROČICA, Tujec v raju; ameriška detektivska nanizanka 21.50 HOROSKOP 21.55 Videostrani do 24.00
Četrtek, 10. avgusta
TVS2 22.05
ZAKONCI IZOBČENCI, ital. film, 1963
Igrajo: Ugo Tognazzi, Annie Girardot, Romolo Valli
Režija: Valentino Orsini, Paolo in Vittorio Taviani
Gre za tipično italijansko grenko "komedijo značajev", ki v omnibusu filmskih zgodb prepleta usode različnih neizpolnjenih in neizživetih ljubezni, ki se vse dogajajo zunaj zakona, se pravi v zvezah, ki jih zakonodaja in cerkvena zapoved postavljata v okvir prepovedanega užitka. Ta užitek je seveda grenak, saj prizadeva tudi pravega zakonskega partnerja in družino, ne le "grešnike".
Petek, 11. avgusta
TVS1 20.00
SILKVVOOD, amer. film, 1982
Igrajo: Meryl Streep, Kurt Russell, Cher Režija: Mike Nichois
Silkvvoodova je bila zaposlena v tovarni plutonija Kerr-McGee v Oklahomi, kjer so iz plutonijevega in uranovega oksida delali kapsule, pri čemer pa so vse premalo upoštevali varnostne ukrepe pri delu z nevarnima elementoma. Zaradi velikega števila naročil in ker je tovarna zamujala z dobavami, je vodstvo od delavcev zahtevalo, da so delali v dvojnih izmenah po dvan-asjt ur na dan, malo pa se je menilo za to, kako je z zaščito delavcev in pravilnostmi v proizvodnji. Karen Silkvvood je tako kot drugi delavci vedela, da že mini-
malne količine plutonija povzročajo raka in genetske spremembe, bala se je, da bi lahko tudi sama zbolela in zato je pričela aktivno sodelovati v sindikatu...
Sobota, 12. avgusta
TVS1 22.50
VELIKI BAZAR, franc. film, 1973
Igrajo: Les Charlots, Michel Galbru, Rogber Carel
Režija: Claude Zidi
Zgodba se odvija sredi naselja, ki ga krasijo nova poslopja. Le ena skromna hišica je med njimi in tam ima svoj barček in trgovinico podjetnež, ki je tuže od zdavnaj. "Charloti" so mladi fantje, ki stalno zamujajo v službo in jih lepega dne odpustijo. Obupani se zgrnejo za točilni pult in potožijo birtu. Da jim nas-
vete, kako naj se znajdejo, a jim gre vse po zlu. Nenadoma pa je gostilničar v mnogo bolj neugodnem položaju: tik poleg hišice z lokalom odprejo sodoben market, ki z vso mogočo propagando vabi kupce...
TVS2 21.10
ČUDOVITA ANGELIKA, franc. film, 1965
Režija: Bernard Borderie
Igrajo: Michele Mercier, jean Rochefort, Claude Girod
Potem ko so zažgali na grmadi Angelikinega moža, je bilo ogroženo tudi njeno življenje. Po neuspelih poskusih uboja, je Angelika našla zatočišče med pariškimi berači in klošarji. Njihov vodja Nicolo jo je branil do zadnjega za ceno lastnega življenja. Po njegovi smrti je ostala Angeli-
ka spet sama, vendar ne dolgo. Ljudski pesnik ji je pripravil maščevanje - s tiskanjem pamfletov proti pomembnim oblastnikom, vpletenih v nečedne posle...
Nedelja, 13. avgusta
TVS1 15.45
PAGANINI, švic. film, 1994
Režija: Francesco Canova
Igrajo: Roberta Fossati, Giovanni Battaglia
Nekega dne se pripeti najbolj neverjetna nesreča, s katero prav gotovo nihče ni računal; z vlaka pade večja količina bankovcev po 1000 frankov. Na poti na delo jih najde mlad črpalkar, jih odnese domov in z njimi prijetno preseneti svojo življenjsko sopotni: co. Mlademu paru, ki živi v bolj skromnih razmerah, bi
denar prišel še kako prav. Z njim si si lahko izpolnila prenekatero skrito Zeljo, zato se znajdeta v hudih duševnih škripcih - naj denar vrneta ali ne...
TVS2 20.10
BLAGINJA, ang. film, 1985
Režija: Fred Schepisi Igrajo: Meryl Streep, Sam Neill, Charles Dance
Zgodba se začne v Franciji, kjer sodeluje Suzan v odporniškem gibanju in kjer doživi kratko romanco s padalcem angleške obveščevalne službe. Po vojni je ljubica angleškega poslovneža, ki umre v Zuri-chu, tu spozna uslužbenca angleške ambasade, solidnega, urejenega moškega po imenu Raymond Brock. Zaplete se v zvezo z Brock-om, ki predstavlja pravo nasprotje sveta, v katerem
sicer živi Suzan. Ko za nekaj časa prekineta odnos, se Suzan odloči, da hoče otroka, noče pa se poročiti...
Sreda, 16. avgusta TVS1 20.20
NASILJA NI BILO, nem. film, 1994
Režija: Theodor Kotulla Igrajo: Katja Riemann, Heiner Lauterbach, Oliver Grober
Nele je poročena mlada ženska, ki je po rojstvu otroka ostala doma. Ko otrok toliko odraste, da mu ni več nujno potrebna njena bližina, se želi ponovr zaposliti. Mož seveda njene želje ne razume, po njegovem bi morala biti v lepo urejenem domu in ob njegovih dohodkih zadovoljna s položajem, ki ga i Tega, da se želi kot že ka uveljaviti zunaj doma, sposoben razumeti...
aO. avgusta 1995
RAVEDRILO
NAS CAS 7
Regjjsko prvenstvo v oranju
Šoštanjčani spet najboljši
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Zavod za živinorejo ter veterinarstvo Celje, enota za kmetijsko svetovanje Žalec, sta na parcelah Hmezada Kmetijstva Žalec na Bregu pri Polzeli pripravila 31. občinsko in 22. |regijsko tekmovanje oračev. Skupaj je nastopilo 36 tekmovalcev, največ uspeha na regijskem tekmovanju pa so imeli predstavniki KZ Šaleška dolina iz Šoštanja. Zmagal je Anton Špital, drugi je bil Jože Goršek (oba K2* Šaleška dolina), tretji je bil Sebastjan Šertl (KZ Petrovče), četrti Franc Rotnik (KZ Šaleška dolina) in peti Andrej Kramer (KZ Petrovče). Ekipno je zmagala prva ekipa KZ Šaleška dolina (Anton Špital, Franc Rotnik). Na državno prvenstvo sta se uvrstila prva dva, in sicer
Anton Špital In Franc Rotnik, ki
Anton Špital in Jože Goršek, prvenstvo pa bo B. in 9. septembra v Lendavi.
Hkrati je bilo to tudi občinsko prvenstvo občine Žalec. Zmagal je Sebastjan Šertl (KZ Petrovče), drugi je bil Robi
sta ekipno osvojila prvo mesto
Vasle (Kmetijstvo Žalec) in tretji Andrej Kramer (KZ Petrovče).
Nagrade za prva mesta sta prispevali Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj in podjetje Simex iz Žalca.
■ (Besedilo in slike: - er)
Ljubno ob Savinji
Slavje gasilcev in občanov
Minuli petek so se slavju ob prvemu prazniku občine Ljubno na najlepši način pridružili ljubenski gasilci. Na najlepši zato, ker je njihov nov dosežek plod lepega sodelovanja med gasilci, občino, krajani, podjetji in zasebniki ter vnovična potrditev zaupanja v njihovo humano poslanstvo. To je tudi nov mejnik v HO.Ietu gasilstva v tem kraju.
Požarno brambo so namreč na Ljubnem ustanovili že junija 1886 in dve leti kasneje zgradili prvi dom. Tega so povečali in obnovili v letih 1939 in 1940 in še zadnjič leta 1982. Z novimi vozili in opremo ter vse večjimi zahtevami je bil dom kmalu premajhen. Za gradnjo novega niso videli (denarnih) možnosti, zato so se odločili za gradnjo
prepotrebnih garaž in stanovanja za oskrbnika obeh domov. V petek popoldne so prerezali trak pred pomembno pridobitvijo, ki je vredna 9,8 milijona tolarjev. Bivša občinska gasilska zveza in bivša občina Moziije ter krajevna skupnost in sedaj občina
Ljubno so primaknili 3,7 milijona, "zmanjkalo" jih je torej dobrih pet. Te so zagotovili s 3.400 prostovoljnimi delovnimi urami, s 150 strojnimi, s pomočjo krajanov podjetij in zasebnikov. Slavili so torej več kot upravičeno. Mjp
NAGRADNA KRIŽANKA DEKOR
□
STROPNIK
Stari trg 26, Velenje, Tel.:063/851-458
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo.
Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, s pripisom, nagradna križanka "DEKOR", najkasneje do ponedeljka, 21. avgusta. Nagrade:
1.	nagrada :nakup v vrednosti 5.000 SIT v trgovini DEKOR
2.	nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT v trgovini DEKOR
3.	nagrada : nakup v vrednosti 2.000 SIT v trgovini DEKOR
GD Šoštanj mjesto^v nedeljo^ pripravlja
12. memorial Jožeta Žunkoviča
Vprašanje minulih dni: Šoštanj, kje si - za ali pred zidom?
Gasilsko društvo Šoštanj mesto, ki deluje že preko 115 let, tudi letos prireja že tradicionalni Žunkovičev memorial v spomin na znanega gasilskega častnika Jožeta Žunkoviča iz Miklavža pri Mariboru.
Letošnje že dvanajsto tekmovanje preko 100 let starih ročnih, pa tudi motornih gasilskih brizgaln, se bo pričelo to nedeljo, 13. avgusta, ob 14.00 uri, pred gasilskim domom v
Šoštanju.Tudi za letošnje tekmovanje se je prijavilo že več tekmovalnih desetin, saj je tekmovanje postalo v Sloveniji že tradicionalno. Pri tej veliki gasilski prireditvi, ki je vsako leto paša za oči, saj so gasilci oblečeni v stare gasilske uniforme, sodeluje tudi godba na pihala Zarja iz Šoštanja, ki letos praznuje že 70 letnico svojega kulturnega poslanstva.
■ Viktor Kojc
																										
<	1	3		5	6 17 1 ____i__	& ^ t	10	11 '	11	13	ih-	te	il 7 t i	18	11	io	u ♦	ii	14	IS	%	1J	1&	11	io	b1
8 NilS VAS
DOMA IN PO SVETU
_
10. avgusta 1995
Pot k znanju
Odlika maturantke Medihe Tufekčič
Jernej Kovše • • • • • • • • • • •
Jambo Tanzanija, jambo znanje!
Svet drvi naprej in z gromozansko hitrostjo rine skozi čas, ki se mu zdi kot obcestni kamen - nevreden dragocenosti trenutka.
Jernej Kovše ni le navaden najstnik; že nekaj časa prerašča kalupe vsakdanjosti. Svoje prve korake na poti k znanju je naredil na osnovni šoli Gustava Šiliha. Že tedaj je kazal željo po znanju, saj se je udeleževal vseh večjih naravoslovnih tekmovanj, na katerih je dosegal odlične rezultate. Nato se je vpisal na II. gimnazijo v
Vsi smo drugačni, vsi smo različni
Vanja Kardoš
Drugačni so od nas, ki slepo drvimo v prihodnost - v čas, ki ga še nekaj časa ne bo. Ne znamo ali nočemo se ustaviti in zazreti v zelenje dreves in nočemo slišati petja ptic. Naš svet je prazen, ker nihče ne najde trenutka za nasmeh in objem.
Živijo v svojem svetu, pa vendar so tudi v našem, skupnem. Njihove oči hrepeneče zrejo v sonce in opazijo vsako najmanjšo spremembo, ki je mi ne moremo. Živijo za nasmeh in njihovi svetovi ostajajo brezmadežno čisti.
V enem izmed takih svetov živi tudi Vanja Kardoš, ki je varuhinja prizadetih otrok na šoli Šmartno oziroma bivši Osnovni šoli XIV. divizije, kjer dela že dobro leto dni. Poleg nje sta zaposleni še dve
varuhinji, defektolog in delovni terapevt. Varstvo, ki je organizirano celo leto, razen od 21. julija do 21. avgusta, ko je čas za počitnice, poteka od
5.30 do 15.30. Starši pripeljejo otroke, preden gredo v službo, ponje pa pridejo, ko delo opravijo. Tako so vsaj malo
razbremenjeni.
V šoli se z otroki večkrat! odpravijo na sprehod, odkar so dobili kombi pa tudi na krajše izlete, ki jih imajo otroci zelo ] radi.
Vanja pravi, da z njimi rada I dela in da so ji zelo pri srcu. A j zaključiti mora šolo in opraviti I sprejemne izpite za vpis na fakulteto. Rada bi namreč štrudirala defektologijo v Ljubljani, tako da bi se lahko | tem otrokotjj še bolj približala.
Mlada je in časa ima šel dovolj. Nedvomno pa je res, da v svojem delu uživa in da ji dosti pomeni. Verjetno pa dosti pomeni tudi otrokom, ki jih pazi, a tega v svoji skrom-1 nosti noče priznati.
Pustimo jim ta brezmadežno čist svet in obenem] zgradimo novega. Za nas vse.
■ Urška
Po znanje čez lužo
Portret Denisa Oštirja
Skrit v množici skuša čim bolj neopazno zdrsniti mimo nas in mimo časa, ki mirno teče naprej kot se ne bi zgodilo nič. Njegov najstniški obraz je vedno židane volje in nasmejan do ušes (še sreča, da jih ima).
Trdi, da je čisto povprečen in s tem se vsi strinjamo. Rutica zavezana po taborniško okoli vratu je povsem običajna zadeva. Prav tako tudi Stefanelove majice različnih barv in modelov, pa rdeča torba Marlboro s srebrnim trakom, pa športni copati Mizzuno,... Povsem običajno je tudi to, da je nepogrešljiv pevec Mladinskega zbora CSŠ, član Šaleške folklorne skupine Koleda in uredniškega odbora gimnazijskega časopisa Špric, uspešen smučar ter vaditelj smučanja, vodnik tabornikov, obenem pa sodeluje tudi pri KUDIC-u. Iz kalupa vsakdanjosti ne izstopa niti z uspešno opravljenimi izpiti angleščine, na podlagi katerih je bil sprejet na ameriško srednjo šolo. Enostavno je čisto vsakdanji fant, ki mu teme za pogovor nikoli ne zmanjka, in to ti danes Denis po vsem prepričevanju, za katerega pa mi je žal zmanjkalo časa, tudi priznam.
Denis se namreč po že zaključenem tretjem letniku velenjske gimnazije odpravlja 16.
avgusta v Ameriko, kjer bo naprej obiskoval srednjo šolo. Urnika, ki si ga tam sestavijo dijaki sami, si še ni sestavil, a pravi, da si ga bo kmalu in da bo podoben temu, ki ga imamo pri nas. Upa namreč, da bo univerzitetni študij zaključil in uspešno opravil pri nas, vendar tiho pristavi: "Če kaj ne bo prišlo vmes." Njihov šolski sistem mu je zelo všeč in pravi, da je zelo demokratičen in napreden - tako kot vsa Amerika. Želi si spoznati čim več prijateljev in ob tem tudi deželo, v kateri bo preživel skoraj leto dni svojega življenja.
Starši, ki so ponosni nanj, saj takšnega sina nima vsakdo, ga pri tem vzpodbujajo in mu stojijo ob strani. Šolanje v
Ameriki bo zahtevalo kar veliko denarja, *** štipendijo pa je lansko leto zaradi opravičljivih razlogov žal izgubil. Za pritožbo, ki je bila odd ana že pred desetimi meseci, misli, da je verjetno pristala nekje v košu za smeti. Šolanje v Ameriki se bo končalo nekje sredi prihodnjega junija in tedaj se namerava tudi vrniti. Sošolci ga bodo pogrešali, saj bodo izgubili tihega vodjo in fanta, ki je vedno pripravljen pomagati Prijatelji bomo ob nekoga, ki ga imamo radi in nekoga, ki nas vedno spravi v smeh. Ni pomembno ali bo sijalo sonce ali pa bo bliskalo in grmelo - njegov smeh bo zmeraj odmeval med zidovi gimnazije Hoče biti takšen kot smo vs - skrit v zlati sredini, a mu to na srečo ne uspeva ravno najbolje in prav je tako. Njegove besede ne done prazno v noč, ampak imajo večji pomen.
Vsi, ki te imamo radi, ti želimo veliko uspeha, sreče in zadovoljstva pri uresničevanju začrtane poti, a vseeno nam je žal, da odhajaš od nas. Pogrešali bomo tebe in tvojo kitaro, ki ja zvenela še zmeraj, ko smo se zbrali v družbo. Prihajala bodo pisma, za njimi pa kasneje tudi ti. Denis, srečno pot.
m prijatelji & Urška ■ foto Lešl

posveča pozornosti socialnim razlikam, ki so zelo velike in jih opaziš, že ko stopiš z letala. Zdi se jim namreč normalno, da so priseljenci bogatejši in da imajo več kot domačini sami, ki so nas zelo toplo sprejeli. Ker je bilo naše bivanje razdeljeno v tri sklope, smo prvih osem dni preživeli večinoma na njihovi šoli International school Tanganyka, kjer je potekala konferenca bodočih maturantov
IB. Mladi iz vsega sveta smo razpravljali o šolskem programu, o problemih v zvezi z njim in še o marsičem. Vsak dan smo se eno uro učili tudi njihovega jezika svahili, ki ga sami imenujejo kisvahili.
Ko se je ta del zaključil, se je pričel drugi, v katerem si se moral odločiti za eno izmed dejavnosti na programu, ki so ga ponujali. S še nekaj sošolci smo se odločili za štiridnevno potapljanje v koralnih grebenih Silver

sand beacha, za katere velja, da so eni izmed najlepših na svetu.
Zaradi leta domov pa se nismo udeležili tretjega dela, ki je ponujal safari ali pa odpravo na Kilimandžaro. Kljub temu so moji spomini lepi, saj so bila druženja z vrstniki vsega sveta nepozabna. Jambo (zdravo), Tanzanija!"
Jernej pa že spet odhaja. Tokrat v Veliko Britanijo, kjer se bo en mesec potepal. Pa srečno pot in veliko uspeha!
■ Urška P.
Letošnja matura, ki se je pričela 16. junija in je trajala vse do zadnjega junija, je zahtevala marsikatero prebedelo noč in ogromno truda maturantov. A večini so rezultati odtehtali žrtve in mednje vsekakor sodi tudi Mediha Tufekčič. Uspešno je končala četrti letnik velenjske gimnazije, obenem pa je opravila maturo z odliko in najbolje od vseh velenjskih maturantov, saj je dosegla kar 28 točk. In kaj nam je povedala?
"Najprej moram povedati, da takšnega rezultata nisem pričakovala in da so bili pravo malo presenečenje zame.
Ob obveznih predmetih -matematiki, slovenščini in angleščini - sem si izbrala še kemijo in biologijo. Matematiko sem opravljala na višjem nivoju in tako sem imela možnost pri-
dobiti še dodatne tri točke.
Vsakdo bi mislil, da sem se na maturo pripravljala celo šolsko leto. Pa ni bilo tako, ker sem imela tedaj druge obveznosti in za priprave ni bilo časa. Intenzivneje sem se pripravljala zadnjih štirinajst dni, vendar je bilo časa premalo, tako da nisem mogla vsega ponoviti.,Pri nekaterih snoveh sem se morala
zanesti na znanje, ki sem si ga pridobila v šoli. Mislim pa, da je nemogoče v zadnjih štirinajstih dneh strpati v glavo znanje štirih let in da to tudi ni nikomur uspelo. Zato sem v zadnjem tednu pouka postala panična. S tem je bila glavna živčnost že za mano, ko se je matura začela. Pisni deli so bli zelo zanimivo sestavljeni, saj so ti dajali vtis, da je najbolje učbenike zažgati in se raje učiti iz leksikonov. Učitelji so bili pri ustnih delih zelo prijazni in so se trudili poiskati le znanje.
Vpisala sem se na farmacijo in glede na rezultate, ki sem jih dosegla, mislim, da sem sprejeta. Sedaj bom dala za dva meseca " glavo na pašo", potem pa v Ljubljano."
Le točko manj pa so dosegli še trije maturantje CSŠ, ki so s tem potrdili, da so velenjski srednješolski kriteriji znanja zelo visoki ter obenem visoko nad republiškim povprečjem.
■ Urška P.
U foto Lešl
Mariboru, kjer je tudi oddelek Mednarodne mature (MM). Vanj se lahko vpišeš šele po uspešno opravljenih prvih dveh letnikih. Z znanjem in željo je tudi njemu uspelo priti med dvajset tistih, ki bodo dobili po uspešno opravljeni maturi iz šestih predmetov diplomo IB. Ob obveznih predmetih - matematiki, anleščini in slovenščini - si je za izbirne izbral še
geografijo, nemščino in fiziko. Pravi, da ima matematiko najraje in da jo bo verjetno tudi študiral.
Da ima matematiko rad, potrjuje tudi tema njegove maturitetne naloge, ki jo mora pripraviti vsak dijak MM. Ker skoraj ves pouk poteka v angleščini, mora biti tudi matu-ritetna naloga v angleškem jeziku. Pred mesecem dni pa je Jernej v okviru projektnega tedna, ki ga zajema program MM, obiskal Tanzanijo. O deželi na južni polobli je povedal naslednje: "Z letalom Svviss aira smo odleteli v Dar er Sa-laam, ki je največje mesto Tanzanije. Zanimivo je, da tam nihče ne
10. avgusta 1995
KULTURA
W VAS 9
To so že koncertni mojstri"
Glasbena šola Velenje
ki
1
Slovesa o kakovosti velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega po domovini in tudi širše ne Urijo samo dobri učenci in učitelji, ampak predvsem udeleženci mednarodnih poletnih glasbenih šol. Ti radi prihajajo v Velenje na Izpopolnjevanje znanja iz svojega instrumenta. Velenjska glasbena šola, ki bia že več kot desetletno tradicijo poletnih glasbenih Sol in delavnic, bo letos organizatorica kar petih vrhunskih tovrstnih šol.
Poleg violinske bo letos prvič orgelska šola (ta bo od 16. do 23. avgusta, praktični del bo potekal na Vranskem), saksofonska - trajala bo od 21. do 26. avgusta, od 28. avgusta do 2. septembra bo potekala trobilna, v jesenski čas (od 3. do 8. oktobra) pa sega še klavirska. Imena, kot so Igor Ozim, Christiane Hutcap, Jaroslav Tuma (Praga), Oto Vrhovnik in Harald Miiller (dunajska visoka šola), Brani-mir Slokar (Visoka šola Frei-burg) in Stanko Arnold (graška
Mladi violinisti, ki tudi letos "delajo" pod vodstvom prof. Igorja
Ozlma, so prišli Iz kar 12 držav. _
in ljubljanska akademija) ter Jakob Lateiner (Juiliard Scholl of Music iz Nevv Yorka) pa so imena vrhunskih mentorjev. Vse šole bodo štele od 25 do 30 udeležencev, večina jih prihaja iz evropskih držav.
Zaradi načrtovanega začetka izgradnje prizidka k velenjski glasbeni šoli v mesecu juniju oziroma juliju so morali tokrat odpovedati gostoljubje udeležencem tabora Glasbene mladine Slovenije. Tako so se
mladi nadarjeni kitaristi, har-; monikarji in instrumentalisti komornih skupin na izpopolnjevanju mudili pred nedavnim v Kopru.
Med letošnjimi petimi poletnimi glasbenimi šolami se tako z najdaljšo tradicijo ponaša violinska, ki bo jutri (v petek, 11. avgusta) sklenila program izpopolnjevanja mladih violinistov. Teh je tokrat največ, kar 27, so iz 12 držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Danska,
Švica, Poljska, Francija, Srbija, Makedonija, Rusija, Južna Koreja in Avstralija), pri urah pa je prisotnih še nekaj pasivnih udeležencev. Tisti, ki se na to zvrst igranja dobro spoznajo, trdijo, da so to že pravi koncertni mojstri, čeprav je najmlajša udeleženka stara šele 9 let, najstarejši pa 24 let. Za njimi so že koncerti ali zahtevni koncertni nastopi, kljub temu si od "piljenja" in dopolnjevanja koncertnega programa pod mentorstvom prof. Igorja Ozima in njegove asistentke prof. Hutcapove veliko obetajo.
Večina jih biva na turistični kmetiji Pirečnik v Skornem, svoj natrpan delovnik pa preživljajo na vajah v prostorih velenjske glasbene šole.
Kot že običajno, se bodo ob koncu mednarodne poletne violinske šole mladi virtuozi predstavili širšemu občinstvu na dveh koncertih: prvi bo že danes (v četrtek) ob 20.30 uri v Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini, drugi pa bo jutri (v petek) ob 19.30 uri v koncertni dvorani velenjske glasbene šole.
um
Ljubno ob Savinji
*•••••••••••• r*
Razstavi, pogovor, lep večer
V tednu dni prireditev ob letošnjem flosarskem balu so poskrbeli tudi za kulturne užitke. V prostorih osnovne šole so najprej odprli razstavi likovnih del domačega šolarja Urbana Jakopa in zgornjesavinjskih narodnih noš, ki jih je ustnih in drugih pričevanjih [narisala akademska slikarka....To je gotovo nov lep prispevek k ohranjanju bogatega izročila te doline. Urban Jakop se predstavlja | raznolikimi deli, zanj je likovni kritik Jure Repe-nšek dejal, da še ni umetnik, vendar s svojimi spo-obnostmi, zavzetim delom in strokovnim vodenjem lahko marsikaj doseže.
Prav tako so pripravili pogovor na temo "vlcarji in
petkov večer. Na prostoru ob Savinji staro in mlado razveseljujejo in bogatijo domači ljudski godci, folk-loristi, igralci in pevci. Tudi letos je bilo tako in nemara je bil ta večer (znova) najlepši od vseh ob flosarskem balu.
mjp
XI. Poletne kulturne prireditve
Prešmentane citre 95
Program:
Petek, 11. avgusta, ploščad Name in Cankarjeva ulica v Velenju
-	ob 16.00 otvoritev
-	ob 16.30 dekliški ansambel Vesele Štajerke
-	ob 19.00 citrarji Valentina Vido-vič, Boris Bruder-man, Martina Re-pič, Tanja in Katja Kokalj, Dejan Pra-protnik, Bernarda Vauhnik, Alojz Lip-nik, Marjan Marin-šek s pevkama Agato Šumnik in Pepco Lešnik, Marko Bar-le in Franc Roban.
-	ob 20.30 Tercet ansambla Slovenija (l.del; Slomškove pesmi)
-	ob 21.00 Rado Kokalj, Monika in Alenka Heričko, Peter Napret, Tanja Zupan, Kamniški koledniki, Aleksander Prime, Tercet ansambla Slovenija (2.del; narodne pesmi) in Miha Dovžan s pevko Jožico Kališnik.
Če bo deževalo bo prireditev v Domu kulture.
Sobota, 12. avgusta, velenjski grad
-	ob 20.00 koncert citrarskega virtuoza Rudija Knabla iz Nemčije.
Rudi Knabl je eden najboljših citrarjev vseh časov. Pravijo mu tudi Paganini na citrah. Doma je iz okolice Munchena, kjer ima lasten studio, v katerem snema plošče, ki jih je izdal v svoji 60-letni citrarski karieri. Knabl je skladatelj, aranžer, izvajalec in tonski mojster. Ta citrarski virtuoz igra tako klasično kot ljudsko glasbo. Kot solist Bavarskega radia je igral domala na vseh kontinetnih in vseh evropskih državah. V Sloveniji še ni bilo podobnega koncerta.
Na koncertu v Velenju bo Knabl igral skladbe Mozarta, Beethovena, Boccherinija, Schuberta, von Rubinsteina, Chopina in Dvoraka. V drugem delu bodo na sporedu najlepše skladbe za citre in lastne skladbe ljudskega melosa.
Vstopnice 800 SIT! Šolska mladina in študenti 600 SIT.
Obeta se lep večer ob najlepših zvokih citer, ki jih je mogoče spraviti iz tega instrumenta, ob svečah, v čudovitem okolju grajskih arkad. Le če bo močno deževalo bo koncert v domu kulture. Na gradu bo odprta tudi grajska gostilna.
Soorganizatorji: NAMA - Veleblagovnica Velenje, Gost Velenje, Gostinstvo Paka, VTV Velenje, Naš čas, Radio Velenje in Slaščičarna Center.
Zanimivi razstavi sta pritegnili pozornost mnogih obiskovalcev
in domačinov
drvarji", ki je s sodelovanjem strokovnjakov, zgodovinarjev, raziskovalcev in krajanov navrgel veliko zanimivih spoznanj, ki so lahko podlaga za še
bolj temeljito proučevanje trdega dela, boja za vsakdanji kruh in pestrih navad ter običajev.
Posebno doživetje je za (ne)poznavalce vsako leto
V soboto,avgusta prireditev
"Starovaščani
starovaščanom
»»
V Stari vasi nadaljujejo s prireditvami, ki so jih poimenovali "srečanja v Stari vasi". Na slednja ■prireditev, ki bo v soboto, 19. avgusta, bo "Starovaščani starovaščanom". Te dni namreč zaključujejo z deli pri urejanju in opremljanju Doma krajanov in prireditvenega prostorp ob njem. Veliko del so opravili prostornino. V prihodnje bosta
tako lahko Dom krajanov kot prireditveni prostor ob njem privabila še več prebivalcev tega mestnega predela Velenja.
V okviru prireditve "Starovaščani starovaščanom" se bodo prvič predstavile "Pevke iz Stare vasi", ki jih vodi Zofka Gorogranc. Pripravili bodo več družabnih prireditev, podelili priznanja zaslužnim krajanom, opravili krst novih Starovaščanov itd. Pripravljajo
tudi bogat srečolov.
Organizatorji se trudijo, da bi to letošnje osrednje srečanje krajanov Stare vasi v soboto, 19. avgusta, kar najbolj uspelo. Upajo le, da jim ne bo pon-agajalo vreme.
Že to soboto ob 17.00 uri pa bodo v stari vasi posvetili obnovljeno kapelico.
Na obe prireditvi vabijo nekdanje in sedanje starovaščane.
U(an)
Zgodilo se je ...
10. velikega srpana
Leta 1904
V Slovenskem narodu je bil 10. avgusta leta 1904 objavljen tudi članek z naslovom "Bitka z jajci":
"Dve kmetici iz Burger-felda sta se oni dan ometale z jajci na poti na trg. Zaradi neke malenkosti sta se znašli v prepiru, ki se je tako razvnel, da sta obe zgrabile za jajca v košu. Neštevilna množica ljudstva jima je sledila v intere-santnem boju. Boj se je končal šele, ko jima je zmanjkalo jajc. Bilo je imenitno videti obe bojevalki po boju."
Kako lepo bi bilo, ko bi se vsi prepiri in nesporazumi tega sveta končali na miroljuben način ali pa kvečjemu le s podobnimi "jajčnimi bitkami". Pa nas vsakodnevni dogodki v naši neposredni bližini prepričujejo, da ponavadi ni tako!
Leta 1960
Celjski tednik je objavil počitniško obarvano novico z naslovom "Velenjski rudaiji na
oddihu":
Velenjski rudarji imajo v Fiesi pri Piranu prijetno urejen počitniški dom. V njem se je letos že zvrstilo več sto rudarjev, ki so preživeli tam sedem lepih dni dopusta. Tudi hrana je obilna in izdatna. Dom lahko sprejme hkrati 50 ljudi. To pa ne zadošča za tako številen kolektiv, kot je velenjski rudnik. Zato nameravajo dom še razširiti. Načrti za razširitev so že napravljeni in v jeseni bodo začeli z deli, ki jih bodo v etapah nadaljevali. Razšiijeni dom bo lahko sprejel 120 rudarjev hkrati in prihodnje leto bo v njem preživelo še več rudarjev nekaj sončnih dni ob jadranski obali."
Dom rudarjev v Fiesi so tudi v letu 1995 prenovili, tako da sedaj sprejema premogarje in člane njihovih družin še v lepši podobi kot leta 1960.
V isti številki Celjskega tednika je bil objavljen tudi članek z naslovom "Ugodna polletna bilanca".
"Polletna bilanca podjetij v
šoštanjski občini je pokazala dokaj ugodno sliko. V velenjskem rudniku so planirali za prvo polletje milijon 71.000 ton premoga, izkopali pa so ga milijon 99.000 ton. V Galanteriji Šoštanj so v gum-barni v prvem polletju dosegli zaradi pomanjkanja surovin le 44%, v oddelku za okovje in pohištvo pa 55% letnega plana. V oddelku za pisalni pribor pa so dosegli celo 73,3% plana.
Med podjetji, ki se zelo naglo razvijajo in imajo tudi lepo perspektivo, je Kovinsko podjetje Gorenje, ki se je v maju preselilo v Velenje. V šestih mesecih so dosegli 40,9% plana. Če upoštevamo, da se je podjetje v prvem polletju preselilo, je v primeijavi z lanskim letom kljub temu zastoju proizvodnja porasla."
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje je torej maja letos praznovala že 35-letnico velenjskega dela svoje zgodovine.
■ Damijan Kljajič
10 KM vas

mm
——
za j$zvedrilo
10. avgusta 1995
rOven od 21. marca do 20. aprila
Reči, ki vas bodo minile same od sebe, še preden se jih boste dodobra zavedali, niso vredne truda in naprezanja, ki ga vlagate vanje. Raje poglejte okoli sebe in namesto, da vpijete na ljudi, ki vas imajo radi, raje pojdite ven. Opravičite se tistim, za katere veste, da bi se jim morali že pred časom.
V Bik od 21. aprila do 20. maja
Ne bodite tako trmasti in zagledani v svoj svet. Tudi svetovi drugih so lepi. Stvar, ki jo že dolgo načrtujete, raje čimprej opravite, saj veste, da odlašati ni dobro. S plačilom pojdite v trgovino in kupite svoji ljubezni nekaj, kar ji je pri srcu. Ne bo vam žal.
k Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Pred časom ste storili hudo napako, ko ste ^ odslovili nekoga, ki vas je imel srčno rad. Napake ne boste mogli popraviti, le omilili jo boste mogoče lahko. Pravijo, da se zamujenega vlaka ne da ujeti, in imajo prav. Spremeniti boste morali pristop do ljudi, ki jih imate radi.
Rak od 22. junija do 22. julija
^fc Q Luna je na vaši strani, tako da boste ta teden napolnjeni z energijo, za katero ne boste vedeli od kod prihaja in kam bi jo dali. Začeli boste pisati pesmi in se likovno izražati v delih, ki so samo vaša. Pozitivna nabitost bo trajala še kar nekaj časa, zato si raje naredite načrt.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
JLM Čas bi bil, da že opravite s preteklostjo. Kar je bilo je bilo in ledeni izraz na vašem licu vam prav nič ne pristaja. Spremenite mišljenje in odleglo vam bo. Konec tedna boste doživeli nekaj, o čemer ste sanjali že nekaj časa. Zraven bo seveda sodilo tudi presenečenje, ki pa ...
W Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Kar smejalo se vam bo in vaš smeh bo spravljal v obup nadrejene, ki vas bodo lahko pri tem sprva le opazovali nato pa bodo začeli besneti. Če še niste na dopustu, si ga raje privoščite, da bodo drugi lahko v miru delali. Pojdite z družbo na morje ali v hribe in imeli se boste nepopisno lepo.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Sedaj ne boste tehtali več o tam, kdo je bolj pomemben in kdo manj. Odločitev bo ležala pred vami kot na pladnju, le pobrati jo boste še morali. Pazite na zdravje, ki vam trenutno ne služi najbolje. Dobro bi bilo, če bi se malo naspali preden zopet odidete na zabavo.
v
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
mMM V vročih dneh je najbolje ohladiti kri in ne takoj izbruhniti. Tudi drugim včasih ni po volji, da se jim dogajajo stvari, za katere še vedeti ne bi hoteli, pa zato ne kričijo tako kot vi. Ko vas bo najbolj imelo, da bi nekoga udarili, pojdite pod mrzlo prho. Minilo vas bo.
^ Strelec od 23. novembra do 21. decembra
^SHf Tiha prijaznost kipi iz vas, vi pa ne veste ali bi ji pustili na piano ali bi bilo bolje, da jo potolčete v sebi. Odločitev je vsekakor vaša, vendar vam lahko namignem, da je boljša prva. Lepo bi bilo, če bi svojim bližnjim primaknili kakšen tolar, tudi njim ne gre ravno najbolje. Hvaležni vam bodo.
^^ Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
Vaši ljubeznivi pogledi ga ne bodo premamili, I^M pa četudi bodo še tako mamljivi. Raje preiskusite kakšno drugo - bolj uspešno taktiko, obenem pa si postavite mejo, čez katero ne boste prestopili. Včasih se je treba odpovedati nagradi, da se obdrži ugled, ki je vam osebno zelo drag.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
Osebi, ki vas ljubi, se ne morete približati, tako kot bi hoteli, ker nad vami lebdi neljuba izušnja iz preteklosti. Delo vam pri tem ne bo pomagalo, le še več očitkov bo sprožilo. Raje si vzemite čas in sami pojdite v naravo. Od nekoga boste dobili darilo, ki vas bo presenetilo.
^^ Ribi od 21. februarja do 20. marca
MM Uživali boste kolikor bo le mogoče v vsaki naj-W % manjši stvari, ki vam bo prišla naproti. Naučili ste se namreč, da je najbolje živeti za trenutek. O prihodnosti boste lahko še dostikrat razmišljali. Nekdo vam bo hotel nastaviti past, a ga boste odkrili ravno pri delu.
imodaM0DAmo«lw«inodaMO]DAmoda

i 1
Medtem, ko se še potimo in pogledujemo proti razgretemu nebu, velikokrat z željo po rahli ohladitvi, smo že vstopili
v zadnji pravi poletni mesec. In kar naenkrat bo tu jesen, z njo pa novo modno obdobje, na katerega je dobro pomisliti že sedaj. Sploh, če boste šivale same ali šivilja; saj veste, nikoli ni dovolj časa...
Na modnih revijah v Milanu, Parizu in New Yorku je v kolekcijah jesen-
zima 95/96, prevladovala eleganca, ki spominja na modo petdesetih in šestdesetih, ko sta v modnem svetu kraljevali Jacqueline Kennedy in Audrey Hepbum. Kreatoiji so ponovno odkrili široke, mehko padajoče jakne, ramena nikakor
niso podložena, zelo modne bodo oprijete, preproste obleke, ki objamejo telo, izrezi pa so večinoma štiri-oglati. Prav nepogrešljivi bodo oprijeti kostimčki, z različnimi dolžinami jaken (več pa bo kratkih), ki žensko naredijo elegantno od jutra do večera, visoke, tanke pete in torbice, ki spominjajo na aktovke. Pa barve? Prevladovale bodo živo rdeča (s svojimi podtoni, tako da bo tudi oranžna lepša kot kdajkoli), bela bo močno prisotna, čma ! nekoliko manj, spet pa bo aktualna črno bela kombinacija... Podrobnosti sledijo.
O L
O)
o a
o
C
o
o
JD
SI
rc
jz i
o i ■■■
JQ
O
IBlIMBMBfBMiM^
Za 4 osebe potrebujemo: 1 srednje veliko čebulo, 60g masla ali margarine, 50g riža, 1 kg kratkih in debelih bučk, 400 g mlete govedine, sol, poper, peteršilj, koper, 1 jajce, sok ene limone.
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segreje-mo polovico masla ali margarine in prepražimo najprej čebulo, da postekleni, nato pa dodamo tudi riž in ga steklasto prepražimo. Zalijemo z osminko litra vode in kuhamo na majhnem plamenu 10 minut, da se riž napne. Bučke obrežemo na koncih. Podolžno jih razpolovimo, vsako polovico malo izdolbemo. Mleto meso zmešamo s prepraženim rižem in čebulo, s poprom in drobno sesekljanim peteršiljem in koprom. Solimo. S tem nadevom polnimo izdolbene bučke in jih položimo drugo poleg druge v kožico, prilijemo pol litra vode in dodamo pol žličke soli ter preostalo maslo in margarino. V pokriti posodi dušimo bučke na majhnem plamenu približno 35 minut. Nato jih previdno vzamemo iz omake. Razžvrkljamo jajce in limonin sok. Vmešamo v malce ohlajeno omako in ponovno hitro segreje-
mo, vendar naj omaka ne zavre več. Med segrevanjem zmešamo, da se omaka zgosti. Omako ponudimo k bučkam.
Bučke
za vitek stas
Bučke že zorijo na nekaterih domačih vrtovih, ponekod pa šele cvetijo. Ste vedeli, da so tudi bučni cvetovi slastna jed, če jih ocvrete.
Sočne, slastne in mal-okalorične bučke so kot nalašč, da jih uvrstimo na poletni jedilnik. Najboljše so sveže, nabrane na domačem vrtu ali kupljene na tržnici. Po nekaj dneh izgubijo svoj čvrsti videz in prijetno sladki okus. Zato je prav, da jih čimprej porabimo. Bučke vsebujejo zelo malo kalorij, toliko kot naprimer gobe ali redkvice, polovico manj kot naprimer zelje ali solata. Pospešujejo
*te vedeti
tudi prebavo.
Seveda pa so bučke mal-okalorične le, dokler jih ne pripravljamo s slastnimi prelivi ali mastnimi siri. Odlična jed je narastek iz bučk, ki pa je precej izdaten in ga torej ne moremo šteti ravno med dietne jedi: bučke narežemo na rezine, ki jih z obeh strani prepečemo v olju. Nato zložimo v ognjevamo posodo plasti bučk, paradižnikove omake in sira. Popečemo v pečici, da se sir razleze.
Dietna jed pa so sveže, sladke bučke, ki jih narežemo v solato, dodamo jim nekaj rezin paradižnika, zabelimo pa z olivnim oljem. Ali pa jemo bučke, svežo skuto in kos črnega kruha ali nekaj koščkov prepečenca. To je dietna jed, ki nasiti, a ne redi. V 100 gramih bučk je le 12 kalorij!
Kumarična maska - Ze naše babice so si uspešno čistile kožo s kumaričnim sokom. Kumarice vsebujejo vitamine A, B in C, žveplo in razne mineralne soli. Maska iz kumaric odlično vlaži kožo, primerna je za vse vrste kože in vse starosti. Pripravite si jo lahko enkrat na teden. S kolobarji kumar si dobro natrite očiščen obraz in jggl^Dočakajte 20 minut, da se posuši. Odstranite z mlačno vodo. Tako uporabljena kumara ima enak učinek kot vlažilna maska ali osvežujoč
Tudi koža je lačna
tonik. Kumara pomaga tudi pri manjših ftAtort/*o sončnih opeklinah. Na prizadeto mesto položite tanke rezine. Kmalu boste začutili, fUflGkč da se koža umirja in sprošča.
Paradižnikova maska - Odlično očisti kožo in zapira pore. Previdni pa morate biti pri občutljivi koži, ker včasih pordeči. Zato najprej nanesite nekaj kapljic svežega paradižnikovega soka na notranjo stran komolca; če v nekaj urah koža na tem delu ne pordeči, lahko brez skrbi uporabite preprosto in učinkovito paradižnikovo masko; svež in zrel paradižnik prerežite na pol in si z obema polovičkama dobro natrite očiščen obraz. Ko se posuši, se umijte le z mlačno vodo.
za
poletne dni
#* j	* X * Z	VEZ		*#* : D N	* # * * * 1* * K		* .*' * A Z 1 P		* # O T *		* # *** *#* * *		
© © © dobro srednje slabo	Oven	■k	Dvojčka	Rak	Lev	Devica	Tehtnica	Ikorpiju	Strelec	Kozorog	Mur		
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	JL	
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	
Vozil se bo z golfom
Prejšnji torek ponoči je neznani storilec s parkirnega prostora na Šaleški cesti v Velenju odtujil zaklenjen osebni avtomobil. Golf je modre barve, na registrskih tablicah pa je oznaka CE C 6 - 525. Lastnika Martina M. je oškodoval za približno 850.000 tolarjev.
Umetnik z odpadnim oljem ali nafto
V noči iz četrtka na petek, prejšnji teden, je nekdo prišel do hiše vGaberkah. Hiša je v spodnjem delu preurejena v gostinski lokal, v zgornjem delu pa je stanovanje. Za nenapovedan obisk lastnik objekta Janez K ne bi vedel, če neznanec ne bi pustil za sabo sledov. Pred nedavnim obnovljeno fasado objekta je namreč na novo pošprical z odpadnim oljem ali nafto. S tem je lastniku povzročil za približno 200.000 tolarjev materialne škode.
Jutri akcija velenjskih policistov
Jutri (v petek) bodo možje postave velenjske policijske postaje v akciji. Poostrili bodo namreč nadzor nad vozniki motornih koles in koles z motorjem v mestu Velenje. Pri tem pa bodo preverjali tudi vožnjo po prepovedanih površinah.
POLICIJSKA POSTAJA
Srečal se bo s sodnikom za prekrške
V torek, 1. avgusta, seje Bojan P., star 40 let, iz Ljubljane, zaletel v obcestno ograjo v bližini kraja Igla. Prometne nesreče ne prijavil.
Janez Kotnik iz Gaberk se sprašuje:
"Le komu sem kaj storil?"
Gostišče Kotnik v Gaberkah je bilo v preteklem letu večkrat tarča negodovanja tamkajšnjih krajanov. Nekako niso mogli razumeti, kako gaje lahko njegov lastnik Janez Kotnik dal v najem takšnemu človeku. Od letošnjega 15. aprila dalje je lokal zaprt, Janez Kotnik pa še vedno človek, kije nekomu očitno močno" v želodcu". To dokazuje delo za zdaj neznanega nočnega junaka.
, V noči iz četrtka na petek mu je namreč nepridiprav menda z odpadnim oljem na novo prepleskal pred dvema mesecema obnovljeno pročelje okrepčevalnice.
usodi lokala, jima je bilo ob spoznanju, da sama dejavnosti ne bosta nadaljevala, hitro jasno: lokal bova prodala. Zaradi klavrne podobe zunaj in v notranjosti sta ga preuredila, prodajo pa zaupala podjetju, ki se s prodajo nepremičnim ukvarja. "Kupca čez noč ni mogoče dobiti. Zastonj pa človek tudi ne more dati. In potem se ti zgodi to, kar seje meni. Ne vem, zakaj je to nekdo storil, komu sem kaj storil."
Janez in Mihaela Kotnik pravita, da sovražnikov nimata, z nikomer nista skregana, zato vzrokov za dejanje neznanega nočnega umetnika ne
Lastnik lokala Janez Kotnik ne ve, ali je bila na delu zavist ali objestnost.
"Vem, da krajanom ni bilo všeč, da sem po 22 letih gostilniške dejavnosti dal lokal v najem. Z najemniki, sploh z zadnjim, nisem imel srečne roke. Ne le njim, tudi menije povzročil kar nekaj sivih las, saj se ni držal določil pogodbe. Čeprav sva mu z ženo dala odpovedni rok, sva ostala zavezanih rok vse do izteka pogodbe. To pa je bilo 15. aprila letos," je pripovedoval.
poznata niti ne razumeta. "Če sem komu kaj dolžan, naj ga bo toliko v hlačah, da mi to pove v obraz. Dejanje zagotovo nima nikakršnega opravičila. Na kraj dogodka sem poklical može postave. Storilca bom tudi sam iskal, saj me resnično zanima, zakaj je to storil," je poudaril ob koncu ogleda prizorišča Janez Kotnik.
■ (tp)
Zaradi poškodbe je iskal zdravniško pomoč, poskrbel pa je tudi za odvoz nevoznega osebnega avtomobila. V začasno shrambo gaje odpeljal k Branku K. iz Luč. Okoli 13. ure se je Bojan oglasil pri Branku in zahteval izročitev nevoznega vozila. Pri tem pa je med njima prišlo do besednega dvoboja, saj seje Bojan na poziv Branka, naj se predstavi, če je res lastnik vozila, odzval z grožnjami o fizičnem napadu. To je bilo za Branka K. preveč in zadevo je prijavil na policijski postaji. Policisti so po zbiranju informacij ugotovili, daje Bojan kršil cestno - prometne predpise in določila Zakona o javnem redu in miru. Zato se bo srečal iz oči v oči s sodnikom za prekrške, poravnati pa bo moral tudi stroške za popravilo obcestne ograje.
V spor sta se vmešala sin in pes
Prejšnji torek, približno ob 19. uri, sta se zaradi starih sporov prepirala 18- letni Miran Z. in Anton S., oba iz Radegunde. V spor sta se vključila Antonov sin in pes. Zadeva se je končala tako, daje pes ugriznil Mira, ta pa je nato iskal zdravniško pomoč. Prizorišče zaključnega dejanja bo sedaj pri sodniku za prekrške.
Hudo poškodovan otrok
V petek, 4. avgusta, ob 19.20 uri seje zgodila prometna nesreča na lokalni cesti, izven naselja Bočna. Iz smeri Volog proti Bočni je vozil osebni avtomobil 23 - letni Ferdinand W. iz Spodnjih Kraš. Ko je pripeljal izven naselja Bočna, mu je nenadoma z leve strani pritekel na cesto 5 - letni Maks Z. iz Bočne. Kljub izogibanju voznik trčenja ne mogel preprečiti in otroka je odbilo 17 m naprej. Obležal je s posebno hudimi telesnimi poškodbami in na zdravljenje so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano.
Ukradla 500 let staro ikono
AlojzijaT. iz Mozirja je minulo nedeljo na policijski postaji prijavila tatvino, ki naj bi jo storila neznana prodajalca posode dva dni prej, torej 4. avgusta. Moški in ženska sta se s kramo, ki stajo prodajala, oglasila pri Alojziji. Moški ji je ponujal vnakup posodo, ženska pa je zaprosila za "obisk" sanitarij. Namesto, da bi to res storila, je čas izkoristila za "pospravljanje" stanovanja. Pri tem je bila tako temeljita, daje s sabo odnesla 20 x 15 cm veliko ikono iz Rusije, staro 500 let in dokument o izvoru umetniškega dela. Ikona je vredna vsaj 1.140.000 SIT. O storilcih za zdaj policisti vedo le to, da sta tujca, ki sta se pripeljala z večjim rdečim avtomobilom. Registrski tablici sta rumene barve. Govorila sta delno nemško in delno madžarsko. Moški je star od 40 do 50 let, je majhne postave, kratko pristriženih sivih las z rahlo brado. Ženska je večje postave in ima daljše črne lase. Na sebi je imela veliko nakita. Policisti prosijo vse občane, ki so morda imeli stik z omenjenima pred in tudi po storjeni tatvini, da to sporočijo na policijsko postajo. Hkrati ponovno opozarjajo občane na previdnost. Te ob obiskih najrazličnejših prodajalcev ni nikoli preveč. Dobro pa bi bilo tudi, če bi
na takšne obiske opozorili može postave. Sploh takrat, kadar gre za tujce - prodajalce, saj ti v naši državi nimajo dovoljenja za prodajo najrazličnejšega blaga.
Zbila ga je po vozišču
V	torek, 1. avgusta, ob 15.15 uri sta na Šlandrovem trgu v Žalcu trčila voznica osebnega avtomobila in pešec. 28- letna Petra C. iz Celja je vozila osebni avtomobil po omenjenem trgu v smeri proti Celju. Ko je pripeljala do križišča z Ulico Ivanke Uranjek, kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in je takrat utripala rumena luč, ji je z njene leve strani po prehodu za pešce pritekel 36- letni Zlatko H. iz Brega pri Polzeli. Voznica je s sprednjim delom vozila trčila v pešca in ga zbila po vozišču. V nesreči seje Zlatko hudo telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Odtujil televizor, radiokasetofon in denar
V	času od 23. do 31, julija je neznanec nenapovedano obiskal stanovanjsko hišo Mirana R. v Zabukovici. Z originalnim ključem mu vstop v hišo ni bil pretežak, nekoliko več energije pa je najbrž porabil pri zapuščanju objekta. Iz notranjosti je namreč odtujil televizor, radiokasetofon in manjšo vsoto nemških mark. Z dejanjem je oškodoval lastnika za približno 140.000 tolaijev.
Strela zanetila požar
Sredi prejšnjega tedna, ob 1. uri zjutraj, je strela udarila v gospodarsko poslopje, last Stanislave*D. iz Ločice pri Polzeli. To se je vnelo, ognjeni zublji pa so v celoti uničili ostrešje s kritino, nekaj 100 kg sena in elektro napeljavo. Nastalo materialno škodo so ocenili na približno 1.500,000 tolarjev. Gotovo pa bi bila še večja, če ne bi gasilci iz prostovoljnih društev Ločica, Polzele, Pirešice, Šempetra, Griž in Žalca s pomočjo domačinov rešili kmetijske stroje ter orodje.
Požar povzročil za 800.000 SIT škode
V	nedeljo, 6. avgusta, ob 6.50 uri je izbruhnil požarna podstrešju stanovanjske hiše, last Jožefe Š. iz Zabukovice. Po nestrokovni oceni je ogenj kljub hitri intervenciji gasilcev iz Žalca, Zabukovice, Griž in Levca povzročil za približno 800.000 tolarjev škode. Vzroke požara še raziskujejo.
Zavijanje gasilskih siren
Prejšnji četrtek ob 23.08 uri je občan, ki stanuje ob Cankarjevi cesti v Velenju, poklical velenjske gasilce in jim sporočil, da gori velik senčnik pred Kofetarco. Požar so pogasili do 23.20.
Dva dni kasneje so gasilce poklicali na stari trg 13 v Velenju. V kletnih prostorih se je namreč nabralo precej vode, ki so jo gasilci GD Velenje pričeli izčrpavati ob 11. uri, končali pa ob 13. uri. Ne vedo še, ali je poplavo povzročila počena cev ali podtalnica.
■ bš
Prave suše letos (na srečo) ni
Velenje - Letošnje sicer vroče poletje je precej radodarno tudi s padavinami, zato prebivalci na območjih, kjer je vodovodna oskrba v sušnih dneh ponavadi pešala, letos tega ne občutijo tako močno. Kljub temu so velenjski gasilci v minulih dneh prepeljali nekaj cistern vode (gre za manjše količine), predvsem na območje Paškega Kozjaka.
Zakaj nismo dobili Miss toples Velenje '95?							
j	B	rez zg	o	raj	i	b	rez
Prejšno nedeljo so se na terasi velenjskega bazena čudili. Tako redni gostje terase kot najemnika niso najbolj razumeli, odkod na ponavadi pust nedeljski večer toliko gostov. Potem pa je nekdo le vprašal: "Kdaj se pa začne izbor miss toples?" pa žal ni bilo nikogar, ki bi mu lahko dal kakšno pojasnilo. Kaj seje zgodilo z prireditvijo, ki sojo nekateri mediji tudi napovedovali in reklamirali? Kdo je sploh bil organizator?
Na vabilu, ki smo ga dobili tudi v naši hiši, je pisalo le to, da prijave deklet, ki bi želela sodelovati na izboru, zbira ŠRZ Rdeča dvorana. Zato smo se po odgovore odpravili k Marj a-nu Klepcu, direktorju javnega zavoda ŠRZ Rdeča dvorana. Izvedeli smo, daje bil organizator ponesrečene prireditve Matjaž Gerlanc. V avgustu je želei pripraviti v sodelovanju s ŠRZ Rdeča dvorana v notranjosti bazena kar tri prireditve.
Marjan Klepec nas je pričakal z zajetno mapo, polno Ger-lančevih dopisov, spisov, kartic s
pozdravi iz sončne Izo-le...Skratka z vsem, kar se tiče primera "Miss toples 95".
Zakaj se je Klepec sploh odločil za sodelovanje z Gerlan-cem? "Vedel sem, da bo, če bom rekel ne, naredil halo, češ da nič ne delamo in da senam nič neljubi, zato sem ga sprejel." nam je povedal. Tako sta se načelno dogovorila, da 30.7. pripravijo na bazenu izbor najlepše mladenke zgoraj brez, vendar tako, da bo Rdeča dvorana dala prostor na bazenu in poskrbela za gostinsko ponudbo, za vse ostalo; plačilo ansambla, nagrade tekmovalkam, zbiranje njihovih prijav, stole, redarje, oder... pa poskrbi Matjaž Gerlanc. Ta je Klepcu pošteno povedal, da odhaja na dopust v Izolo, mu dal naslov počitniškega mesta in zagotovil, da bosta vse lahko uredila po telefonu, faxu in pošti. Še preden je odšel, so ga iskali tudi na domu, da bi podpisal pogodbo, ki sojo pripravili v ŠRŽ Rdeča dvorana in v kateri so strogo zapisane pristojnosti enih in drugih. Niso ga
uspeli najti. Potem so mu pogodbo poslali 25.7. na moije, na naslov, ki jim ga je dal. Ni bilo telefonskega klica, ni bilo faxa, čas pa je tekel. V četrtek naj bi Gerlanc v recepciji dvignil pogodbo in jo podpisano poslal po pošti, tako da je v Velenje prišla šele v petek; tako pozno, da je Marjan Klepec že odstopil od vseh nadaljnjih aktivnosti in prireditev odpovedal. Medtem se je pogovarjal tudi s fanti iz Avia benda, ki naj bi v nedeljo nastopili na bazenu. Po faxu so mu poslali pogodbo, na kateri je Matjaž Gerlanc kot organizatorja navedel ŠRZ Rdečo dvorano, sebe pa brez pooblastil proglasil za njihovega zastopnika. Skratka, stvar je mimo bazena padla v vodo.
Matjaž Gerlanc je (po svoji stari maniri) takoj zagrozil z tožbo Marjanu Klepcu; "obljubil" mu je odškodninski zahtevek v višini 1 milijona tolarjev in tožbo zaradi obrekovanja in zlorabe položaja odgovorne osebe.
V tem času tudi ni uspel urediti dovoljenja za prireditev, saj je pristojnim organom na občini poslal pomanjkljivo vlogo, ki je ni pravočasno dopolnil z rojstnimi podatki redarjev in potrdilom Rdeče dvorane o najemni pogodbi prostora. Rdeča dvorana pa si je uredila edini dokument, ki ga je potrebovala; podaljšanje obratovalnega časa. V dopisu je tudi obrazložil, zakaj ni pravočasno podpisal pogodbe; bojda nikakor ni mogel "prebiti" telefonske linije in dobiti zveze z Rdečo dvorano, uspel pa je poslati fax z glavo hotela, kjer je dopustoval. V obrazložitvi pa je napisal, da je bil najbližji fax kar 5 kilometrov oddaljen in ni mogel do njega, zato je pogodbo poslal po pošti...
Zna se zgoditi, da bo zgodba "zgoraj brez" res dobila epilog na sodišču, česar pa se Marjan Klepec sploh ne boji. Predvideva, da dovolj argumentov in papirjev govori njemu in zavodu, ki ga vodi, vprid. Verjetno pa se bo naslednjič trikrat prepričal in premislil, s kom se pogovarja o organizaciji kakšne prireditve, saj je to negativna reklama tudi za Rdečo dvorano.
■ bš
12 ms VAS
ŠPORT
10. avgusta 1995
Rudar : Beltinci 1: 0
Odločil Komar
in razburljive akcije, ki so dišale po zadetku, vendar so bili domači nogometaši nespretni pred gostujočimi vrati, zaslužen, da je mreža gostov ostala nedotaknjena vse do deset minut pred koncem tekme pa je bil tudi njihov sijajni vratar. Izmed številnih akcij naj omenimo še izvrstno Komarjevo preigravanje v 61. minuti. Na tleh je "pustil" Šarkezija, pred velenjskim vratarjem je bil le nasprotnikov vratar, toda Komar je izgubil žogo po zaslugi gostujočega igralca. V tem trenutku je ljubljanski sodnik Mitrovič znova potrdil, da mu Velenjčani ne želijo, saj očitno le on ni videl, da je Šarkezi z roko zaustavil žogo. Namesto piska in enajstmetrovke je le z roko zmahanil. Sledili so protesti igralcev in bučno žvižganje na tribuni. Toda sodniki vendarle svojih odločitev ne spreminjajo. Najvnetejši zagovornik enajstmetrovke je bil Pranjič, za kar ga je Mitrovič "nagradil" z rumenim kartonom.
Žrebanje parov osmine finala pokalnega tekmovanja bo 24. avgusta. V šestnajstini finala je o skupnem zmagovalcu odločalo le eno srečanja, odslej naprej pa bodo nasprotniki igrali dve tekmi.
Rudar: Stankovič, Balagič, Hudarin, Pranjič, Silo, Ratkovič, J. Javornik (Polovšak), Žurman (Doler), Pavlovič, Cvikl, Ekm-ečič (Komar)
■ vos
Velenje, 2. avgusta - Presenečeni so bili domači navijači, ko so zagledali postavo domačih v šetnajstini finala proti Beltincem na igrišču ob jezeru v sredo prešnji teden. V začetni postavi namreč ni bilo najboljšega njihovega strelca v minulem prvenstvu Slavka Komarja. Trener Bojan Praš-nikar je ta "ukrep" napovedal že po uvodni tekmi novega prvenstva v Ljubljani, kjer so z neodločenim izidom prekinili tradicijo porazov (1 : 1) proti državnim prvakom SCT Olimpiji. Komarjev prispevek je bil na tem srečanju po tren-
erjevih besedah zelo skromen.
Prašnikar je tako ostal zvest svojemu načelu, da bodo igrali samo tisti nogometaši, ki bodo v danem trenutku v stanju pokazati največ, saj letošnje prvenstvo terja od vsakega nogometaša, da pokaže na igrišču več kot stood-
stotne sposbnosti. Komar je bil med navijači zelo priljubljen, toda ta njegova priljuljenost je začela kopneti po njegovi neučinkoviti igri, seveda pa si jo lahko znova povrne, če bo spet postal "pravi".
Je bilo 39. minut, kolikor je presedel na klopi, zadosten opomin ?! Takrat je vstopil v igro namesto poškodovanega Ismeta Ekmečiča in deset minut pred koncem srečanja je po sijajni Rudarjevi akciji po desni strani in podaji Matjaža Cvikla premagal gostujočega vratarja in tako popeljal Velenjčane v osmina
finala tega pokalnega tekmovanja.
Tekma je bila zelo lepa. Če bi bili videli gledalci še kakšen zadetek več, bi si bili zaslužil a najvišjo ocveno. Velenjčani so imeli skorajda ves čas pobudo, gledalci so videli številne lepe
ERA Šmartno ••••••••••••
Za prve točke v Kopru
Nogometaši ERE so pred nedeljskim začetkom prvenstva v drugi državni ligi odigrali še tri tekme, v katerih pa so igralci pokazali slabo in neborbeno igro. Do prve prvenstvene tekme so imeli še precej časa za odpravo pomanjkljivosti.
Moštvo bo v glavnem igralo v enaki postavi kot spomladi, le da bo Pire igral v sredini v napadu pa Podgoršek in Delameja. Kandidatov za vrh lestvici je veliko, Šmarčani pa se bodo že v prvem krogu srečali z enim od favoritov in sicer v Kopru z istoimenskim moštvom. Že prva tekma bo v marsičem odgovorila na vprašanje, če bodo Šmarčani tudi letos ugodno presenečenje prvenstva.
Verjetna postava: Kališek, Jurčec, Fajdiga, Irman, Omeragič,
Bodo spet ugodno presenečenje?
Grobelšek, Pire, Mešanovič, Jelen,	■ Janko Goričnlk
Delameja in Podgoršek.
Drago Kostanjšek, vodja strokovnega štaba:
"Pripravljali smo se dobro, igralci so bili marljivi in so napore dobro prestali. Moštvo v glavnem ostaja enako kot v prejšnjem prvenstvu, le da ni več Žureja, prišla pa sta Pire iz Radeč in Jurčec iz Slovenj gradca.
Konkurenca v letošnji drugi ligi bo bistveno
močnejša kot v prejšnjem prvenstvu. Tu so štirje lanski prvoligaši, vse ostale ekipe imajo za leto več izkušenj, tudi okrepile so se, vsi pa imamo seveda lepe cilje. V lanski sezoni smo si najprej zadali cilj, da ostanemo v drugi ligi brez dodatnih kvalifikacij, saj je izpadla kar polovica moštev, z dobrim delom pa smo presenetili in celo osvojili prvo mesto. Nogomet je pač igra, v kateri ni stoodstotne napovedi, preveč stvari vpliva na uspehe ali neuspehe. Naša želja je, da bi se približali lanskemu uspehu in za ta cilj bomo naredili vse kar je v naši moči."
Izola - Rudar 0 :1
Prve tri točke
Ajdovščina, 6. avgusta -Namesto v Izoli sta tekmeca srečanje drugega prvenstvenega kroga odigrala v Ajdovščini, saj nogometno igrišče v Izoli trenutno ne ustreza zahtevam tekmovanja.
Tekmeca se nista topila v lepoti igre, ampak v hudi, neznosni vroči, ki je bila glavni krivec, da gledalci niso videli veliko lepega. V Rudarjevi začetni postavi ni bilo zaradi neprijetne poškodbe Matjaža Cvikla.
Zdi se, da je vročina bolj utrujala izolske "ribiče" kot velenjske "rudarje", saj so bili
domači vseh devetdeset minut v podrejenem položaju. Edini zadetek je "padel" že v prvem polčasu. Velenjčani so izvajali prosti strel z razdalje nekaj več kot 20, žogo je udaril Stjepan Pranjič. Ta se je odbila od živega zidu do Milana Žur-mana, ki jo je z lepim udarcem poslal v mrežo domačega vratarja Karahode. Ta je bil najboljši mož na igrišču, saj je bil najzaslužnejši za (amo) minimalno zmago gostov. Da dosežejo še kakšen zadetek več, so imeli Velenjčani priložnosti tudi v zadnjih nekaj minutah (Cvikl,
Sezona za 85 medalj
Letošnje odprto absolutno državno prvenstvo je bilo konec preteklega tedna v Trbovljah. Prvenstvo je ob svoji 60-letnici dobro organiziral domači klub Rudar. Nastopilo je 137 plavalcev iz 13 slovenskih klubov, med njimi štirje predstavniki Velenja.
Velenjski plavalci so bili tudi tokrat uspešni s tremi medaljami. Osvojili sta jih Špela Bukovec na 100 in 200 m delfin ter Ajda Valcl
na 100 m hrbtno. Še večji uspeh je Ajdi preprečila poškodba ramena, zaradi katere ni mogla nastopiti v svoji najmočnejši disciplini 200 m hrbtno.
Članeice - 100 m delfin: 3.Bukovec 1:07,90; 200 m delfin: 3.Bukovec 2:26,75; 100 m hrbtno: 3.Valcl 1:07,96; 50 m prosto: 5.Valcl 28,64; 100 m prsno: 7.Udovičič 1:23,94; 200 m prsno: 6.Udovičič 2:57,27; 200 m mešano: 4.Bukovec 2:31,71. Člani - 200 m delfin:
4.Valcl	2:15,06; 200 m mešano:
5.Valcl	2:23,08.
S tem prvenstvom so plavalci končali letošnjo sezono. Za Plavalni klub Velenje je bila izredno uspešna. Na državnih prvenstvih so v vseh starostnih kategorijah skupno osvojili 89 medalj: 44 zlatih, 25 srebrnih in 20 bronastih. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem donator-jem, ki so pripomogli k tako dobrim uspehom.
■ Marko Primožič
Smučarski skoki
Po krajših počitnicah so pričeli tekme tudi smučarski skakalci. V češkem mestu Lomnice je na mednarodni tekmi zmagal domačin Goder, Kolenc
je bil 18. Pri mlajših mladincih je bil Živic 12., Zorko 16.in Hriberšek 17.
Tekme bodo pričeli tudi na velenjskih skakalnicah, prva
Znani pari šestnajstine finala evropskih (rokajnih tekmovanj
Turk izbral Gorenju Nemce
Žurman), vendar sta pot žogi v mrežo prepričiola eden izmed domačih branilcev in sijajni Karahoda.
Trener gostov Bojan Prašnikar je bil kljub osvojeni trem točkam zelo nezadovoljen in po tekmi je bilo v Rudarjevi igralcem še bolj vroče kot na igrišču, saj je nekatere za (ne)igro pošteno štel. Toda, ko je izvedel za izide z drugih igrišč, predvsem za poraz Beltincev na svojem igrišču s Primorjem, je bil vendarle zadovoljen ob osvojitvi prvih treh točk, kolikor po novem šteje zmaga.
Rudar: Stankovič, Balagič, Hudarin, Pranjič, Silo (Polovšak), Ratkovič, J. Javornik (Doler), Žurman, Komar, Pavlovič, Ekmečič (Cvikl).
■ vos
Tako so igrali:
Izola - Rudar 0:1, Maribor Branik - Mura 1 : 2, Beltinci - Primorje 0 : 3, Nova oprema - B. Publikum 3 : 2, HIT Gorica - SCT Olimpija 2 : 1
Pari tretjega kroga: Rudar - HIT Gorica, B. Publikum - Izola, Mura - Nova oprema, Primorje - Maribor Branik, SCT Olimpija - Beltinci.
Dunaj, 8.avgusta - V hotelu Bosai, ki stoji zraven sedeža Evropske rokometne zveze, je bilo v ponedeljek zanimivo rokometno dogajanje. Sejno dvorano hotela so dobro napolnili predstavniki rokometnih zvez posameznih držav in klubov, ki so se uvrstili v enega izmed rokometnih pokalnih tekmovanj.
V sezoni 95/96 bo v različnih pokalnih tekmovanjih nastopilo kar 255 držav, kar je največ doslej. V vseh osmih tekmovanjih (ženske in moški) ima svoje predstavnike tudi Slovenija, Velenje pa že drugič zapored rokometaše Gorenja, ki bodo igrali v Pokalu pokalnih prvakov. Žrebanja sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik kluba Franc Plaskan ter Bruno Zagode. Sicer pa je bilo občinstvo precej slovensko obarvano, saj so bili v dvorani tudi predstavniki drugih slovenskih klubov.
Kroglice iz bobenčka so vlekli predsedniki posameznih rokometnih zvez. Kroglice, v katerih so bili klubi šestnajstine
finala pokalnih prvakov, je odpiral predsednik turške zveze. "Koga bo določil nam," sta se verjetno na tiho spraševala Franc Plaskan in Bruno Zagode skupaj s Pavlom Silanom, predstavnikom Gorenja Dunaj, ki je bil prav tako navzoč na žrebanju in katerega gosti smo bili med našim nekajurnim bivanjem v glavnem avstrijskem mestu. Dvomov je bilo konec že ob drugi kroglici: prva - Gorenja, druga - TBV Lemgo, nemški predstavnik, eden izmed osmih nosilcev v tej skupini, med katere so uvrstili tudi špansko Academio in TEKO, francoski
Vitrolles, danski Roar Roskilde, švicarski Borba Lucern in islandski Akureyri. Skratka; torej sami močni nasprotniki. Predstavnika tega kluba žal ni bilo na žrebanju, tako da o njem nismo dobili nobenih podatkov, razen, da zanje igra odlični švicarski reprezentativec Baumgartner, ki je bil najboljši strelec predzadnjega svetovnega prvenstva.
Prve tekme šestnajstine finala bodo na sporedu 7. ali 8. avgusta, povratne pa 14. ali 15. avgusta. Velenjčani bodo najprej gostitelji.
■ S. Vovk
REKLA STA:
Bruno Zagode: "Težko bo, toda nihče ni nepremagljiv. Če smo prišli lani kot novinci v Evropi do polfinala, lahko letos uspeh ponovimo, saj imamo močnejše moštvo. Samo, da preskočimo Nemce. Če nam bo to uspelo, lahko začnemo celo razmišljati o najvišji uvrstitvi." Franc Plaskan: "Smola? Vedeli smo, da bomo naleteli na enega izmed nosilcev. Nemci so vsekakor zelo privlačen nasprotnik 0 zmagi govoriti je malce korajžno, toda ne bomo se zlahka predali Prepričan sem, da bo tekma v Velenju velika atrakcija za gledalce Šaleške in Savinjske doline, Koroške in tudi drugih območij."
Največja^ In najdajjša nagradna igra^ Rudarja
Avtomobil KI A PRIDE
Tisti, ki imate radi igre na srečo, lahko sodelujete v novi nagradni igri ( GRE-GOR), ki jo je te dni uvedlo vodstvo NK Rudar.
Pred vsako njihovo prvenstveno tekmo boste lahko za 200 tolarjev kupili stavni listek, na katerem boste morali napovedati izid posameznega Rudarjevega srečanja. Ce boste uganili natančen izid tekme ( neodločen izid oziroma število zadetkov), boste prejeli tri točke, če samo zmago, neodločen izid ali poraz, pa 1 točko.
Točke bodo seštevali. Po vsakem šestem krogu bodo razglasili zmagovalca (z najvišjim številom točk) in mu podelili nagrado v vrednosti 80.000 tolarjev, med tistimi od 2. do 10. mesta pa bodo z žrebom razdelili po pet nagrad v rednosti po 16.000 tolarjev. Tako bo po vsakem šestem krogu (prvenstvo traja 36 krogov), na koncu sezone 95/96 pa bo prireditelj med vsemi zmagovalci posameznih krogov izžrebal srečneža, ki bo dobil osebni avtomobil KIA PRIDE, med vsemi
uvrščenimi od 2. do 10. mesta (v šestih krogih) pa bodo ižrebali pet prav tako lepih nagrad (turistični potovanje, barvni TV nagrad itd.) . Nagrajevali pa bodo tudi po vsaki tekmi (skupna vrednost 20.000 tolarjev), saj bodo med pravilnimi napovedmi izžrebali pet srečnežev.
Več o poteku te nagradne igre boste zvedeli ob nakupu stavnih lističev (lahko sodelujete z večimi), ki jih prodajajo v bistrojih Oaza, Arkada in Kofetarca.
■ vos
mednarodna preizkušnja bo tekma za pokal Alpe-Jadran, ki bo 20.avgusta.
m J.o.
Mali nogomet Turnir v Dovžah
KMN Trgovina AS Dovže bo v nedeljo, 13.avgusta, organiziral turnir v malem nogometu na igrišču v Mislinji. Prijave bodo
sprejemali na dan turnirja od 8.ure dalje, ali na telefon 0602-55-115, Davorin. Prijavnina je 6.000 SIT in jo bodo v celoti
razdelili, sicer pa najboljše čakajo lepe nagrade.
K avgusta 1995
ŠPORT IN REKREACIJA
s as 13
Evropsko prvenstvo NavijJa 1995
Tekmovanje, dopust, odkritje Velenja
Svetovno združenje za radijsko vodene modelčke Naviga je svetovna In evropska organizacija, kije bila ustavl-a že leta 1964 in sedaj združuje že skoraj vse evropske države, poleg teh še Kanado, Avstralijo, izilijo, Kitajsko, Argentino iidmge. Pogoji za pridobitev tekmovanja so zelo ostri in zahtevni, vendar pa jih je TRC Jezero izpolnjevalo in si je zato pridobilo organizacijo letošnjega evropskega prvenstva in svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto. Tekmovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport, sekretariata za turizem Ministrstva za gospodarske dejavnosti in mestne občine, predsednik častnega odbora pa je minister Slavko Gaber.
Pogovarjala sem se s dr. Milanom Medvedom - predsednikom organizacijskega komiteja Naviga 1995, ki je povedal naslednje: "Lansko leto smo si na kon-
Milan Medved, predsednik organizacijskega komiteja Naviga 1995
ferenci, ki je potekala na Dunaju, pridobili tekmovanje v zelo hudi konkurenci. Izpolnjevali vse pogoje, ki so jih od nas zahtevali. Vsa tekmovanjaso potekala do 8. avgusta na velenjskem jezeru, v okviru TRC Jezera. 254 tekmovalcev je prišlo skupaj z družinskimi člani iz dvajsetih evropskih držav. To dokazuje, da je bila udeležba tudi s tekmovalnega vidika zelo kakovostna.
Zanimiv je njihov način združevanja tekmovanja z živl-
vizijski sprejemnik.
V torek popoldne smo tekmovanje zaključili s prireditvijo, na kateri smo podelili priznanja vsem zmagovalcem. Menim, da je tekmovanje popolnoma uspelo in da smo izpolnili vse, kar so od nas zahtevali in pričakovali."
Govorila sem tudi z ing. Zoltanom Dučkalom - predsednikom svetovne organizacije Naviga, ki sodeluje pri Navigi že 14 let. Pravi, da je bila organizacija tega tekmovanja odlična in na visokem nivoju, kar je prijetno presenetilo vse udeležence. Ljudje so bili prijazni in zelo uslužni, saj so naredili vse, kar je
Predstavniki organizatorjev In udeležencev Navige med sprejemom pri velenjskem županu
jenjem, saj je večina tekmovalcev s seboj pripeljala tudi družinske člane, ki so obenem preživljali dopust-niške dni. Prav v ta namen smo pripravili krajše in daljše izlete ter nudili vse vrste rekreacije od tenisa, odbojke na mivki, mini golfa do jahanja in Še marsičesa. Večina sodelujočih se je po končanem tekmovanju odpravila po Sloveniji.
Tekmovanje, ki je bilo večinoma hitrostno, je bilo razdeljeno v različne kategorije in klase. Najhitrejši modelčki v klasi V so dosegali hitrosti od 130 do 150 km/h, najhitrejši v klasi H pa celo do 200 km/h. To je zahtevalo od tekmovalca tehnično znanje pri izdelavi modela in veliko spretnosti pri njegovem vodenju.
Letos smo prvič pripravili tudi izločilne tekme za najhitrejši model, kjer so sodelovali vsi v tako imenovani absolutni kategoriji. Glavne in finalne tekme so bile v ponedeljek in torek, med tem ko smo v nedeljo najboljšemu podelili barvni tele-
Zoltan Dučkat, predsednik svetovne organizacije Naviga
bilo v njihovi moči, tako da morajo biti po njegovem mnenju vsi zadovoljni. Povedal je, da lahko govori le pozitivno o tekmovanju, in da je Slovenija tako lepa dežela, da človek enostavno ne more priti sem le za nekaj dni. Tako je sedaj odšel v Portorož, kjer bo ostal še nekaj dni.
Ker pa nas je zanimalo, kaj o tekmovanju in organizaciji menijo tekmovalci smo jih o tem tudi
Tekmoval sem v kategorijah FSR - V 6,5,kjer sem bil sedmi, FSR - V 3,5, kjer sem bil drugi, in v kategoriji FSR - V 7,5, v kateri sem svetovni prvak.Prihajam pa iz Nemčije.
Dave Marles, 48 let:" Že petnajst let uspešno sodelujem na tekmovanjih Navige in sem iz Anglije. Vsekakor je bilo to
Peter Pulvermuller
povprašali.
Peter PuvermuIIer, 27 let:"
Prihajam iz Nemčije in mi je tukaj zelo všeč, saj je Slovenija polna lepot obenem pa je tudi organizacija res odlična. Tekmoval sem v kategoriji FSR - V 15 in FSR - H 3,5. V prvi
Saša Banaszak
sem bil enajstem mestu, v drugi pa na osmem."
Saša Banaszak, 12 let:" Zelo lepo je bilo tukaj in samo tekmovanje je bilo enkratno, tako da sem v njem prav užival.
Dave Marles
najboljše in najbolje organizirano tekmovanje do sedaj, saj je vse potekalo brez zapletov. Z ženo sva prebivala v kampu, ki je odlično opremljen. Letos sem tekmoval kar v šestih kategorijah in moram priznati, da mi je vaša dežela zelo všeč in da se že veselim prihodnjega leta, ko bova prišla na svetovno prvenstvo."
Končalo se je tekmovanje Naviga 1995 in kot ste sami lahko prebrali so bili z njim vsi zadovoljni tako tekmovalci kot tudi organizatorji. Slednji si še enkrat zaslužijo, da jim čestitamo in izrečemo pohvalo. Vidimo se prihodnje leto na Svetovnem prvenstvu v radijsko vodenih modelih Naviga 1996.
■ Urška P. foto: Leši
Domen, grča, vam bo zaprisegel, da je med pohodom preko Pokljuke, na planini Uskovnica obvezna malica sveže kislo mleko.
■ foto Leši se nadaljuje
r
S taborniki v Ribnem pri Bledu	prebujanje na pianim
• •••••••••••••••••••••••••	Uskovnica, z Mišelj vrhom
■ ■ 41 ■ ■ ■■	■ v ozadju.
Ugodje ali	raje ne
Nadaljevanje
Poleti je dobro biti malce nor. Še posebej če ste mestni otrok in vam življenje v roke »orine sekiro, kotliček, vrvico n nekaj ostale opreme, s katero si moraš nato "zgraditi" dom, skuhati juho in obkrožen zvitimi lisicami in kosmatimi medvedi poskrbeti še za lastno zabavo. Takšno življenje predstavlja svojevrstno umetnost,
deležni pa ste je lahko, če ste tabornik v Kaj uho vem taboru v Ribnem pri Bledu.
Tabor
Delovni dan v taboru, vstajanje, telovadba, zajtrk, zbor,..., se z leti ni spremenil kaj dosti. Vendar pa seje zaradi ureditve tabora, njegove organiziranosti podaljšal čas, ki ga lahko skavti z vodom preživljajo "zunaj", v svojih
Vod Lakotnlki med pripravo na zbor, dvig zastave In zajtrk
vodovih kotičkih ali
vse pogosteje na celodnevnih izletih. In tega niso mogli razumeti novi sosedi Kajuhovega tabora, zamejski Slovenci -rod Modrega vala iz Trsta. Ti vsako leto svoj tabor preselijo v drug kraj ter na ta način spoznavajo Slovenijo. Nič kaj taborniško se jim ni zdel organiziran Kajuhov tabor, češ da je že preudoben in da od mladih tabornikov ne zahte-
va niti najmanjšega "preživetvenega" napora. Vodje programa v Kajuhovem taboru	pa
razmišljajo drugače. V taboru je potrebno urediti neke vrste bazo, iz katere je mogoče pripravljati pohode in v manjših skupinah doživljati naravo, v vmesnem času pa
Eden od letošnjih gostov Kajuhovega tabora je bil Franc Avberšek, stari tabornik, danes pa poleg ostalega tudi predsednik slovenske Lovske zveze. Kot velik poznavalec narave Je mladim pripravil predavanje, ki ga je popestril s prikazi diapozitivov.
mora tabor nuditi pogoje za odvijanje ostalih programov -poučnih in zabavnih.
14 MS CAS

OBVESCEVALEC


■i


TT7TY\r

EDINI SKLAD ZA PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE S 40 LET NENEHNEGA DELOVANJA
LVO^
ŠTEVILO ČLANOV NAŠEGA SKLADA SE STALNO
POVEČUJE ^^^S^^ŠI/hJo soštcvUnc,
zato zahtevajte dodatne informacije od naših zastopnikov ali neposredno pri Skladu v Ljubljani. Želimo vas opozoriti samo na nekatere:
-	Štiri desetletja izkušenj,
-	Sklad ima prek 23.000 članov,
-	Skladovo pokojnino prejema 3.800 članov,
-	Prisotni smo v vsaki občini,
-	Sklad ni namenjen le obrtnikom, temveč vsem državljanom starim nad 18 let,
-	Sklad ima trdne finančne temelje,
-	Sredstva Sklada so varno naložena,
-	Redno izpolnjevanje vseh obveznosti do članov Sklada,
-	Veliko število zavarovalnih razredov, ki jih lahko poljubno spreminjate
DA BI SI NA STAROST ZAGOTOVILI ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENjE, OBSTAJA REŠITEV - PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PRI NAŠEM SKLADU.
r

SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ
SAMOSTOJIH OBRTNIKOV SLOVENIJE
Zastopnik za velenjsko območje: 063/712-384 Zastopnik za mozirsko območje: 063/713 645 Ljubljana, Vošnjakova 6, tel. 061/13-19-170, 13-19-299
S T II I) I O Al K 13 K A
KULTUftNICfl *PKG* Gflfi€fiK€
VAS VABI, DA OBIŠČETE PRIREDITEV, KI SMO JO LETA 1993 POIMENOVALI
KRAVJE DIRKE
IN KI BO V GABERKAH TUDI LETOS Z OBOGATENO VSEBINO IN PESTREJŠIM PROGRAMOM.
i
Ji* .Iifaf
PRIREDITEV BO V NEDELJ013. AVGUSTA 1995 OB 15. URI V GABERKAH POLEG BIVŠEGA GASILSKEGA DOMA.
NA PRIREDITVI BODO NASTOPILI IN ZA ZABAVO SKRBELI: ANSAMBEL FRANCIJA ZEMETA IN AGR0P0P
TURISTIČNA AGENCIJA
Cankarjeva 1, Velenje tel. 853-107
POTOVANJA TURIZEM IZLETI
rent-a-car »axl
eAPS
AVTOPREVOZNIŠ1VO IN SERVISI
p.o. VELENJE
FORMULA 1 Budimpešta 13.8.,	4.000,00 SIT
GARDALAND 15.,26.8., 2.9.,	5.300,00 SIT
MUENCHEN - 0KT0BERFEST 23.,30.9.	5.100,00 SIT
GR0SSGL0CKNER 25.8.	5.900,00 SIT
KARL0VYVARY 17.8 7 DNI	42.960,00 SIT
DUNAJ 16.9., 21.10.	6.280,00 SIT
BUDIMPEŠTA 8., 29.9. 3 DNI	14.960,00 SIT NEMČIJA GRADOVI LUDVVIGA
BAVARSKEGA 22.9., 27.10., 3 DNI	28.860,00 SIT
ZLATA PRAGA 7.9. 3 DNI	20.360,00 SIT
PARIZ 3.10. 6 DNI	31.020,00 SIT
ŠPANIJA 30.9. 8 DNI	28.160,00 SIT JESENSKA POTOVANJA IN IZLETI PO SLOVENIJI IN TUJINI IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE - POPUSTI!
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA 11f
i KOMUNALNO PODJETJE l VELENJE p.o.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA
obvešča svoje odejmalce na področju Šoštanja in delno Velenja, da zaradi drugega dela rednega letnega remonta ne bo dobave toplotne enčrgije dne 12., 13., 14. in 15.8. 1995.
Cenjene odjemalce prosimo za razumevanje!

vinslor
d.o.ov Efenkova 61, 63320 Velenje, p.p. 117 Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino tel.-. 853-417,853-250 fax: 063/851-141 tel. skladišče: 063/852-781
Ikidi v mesecu AVGUSTU smo za Vas pripravili SUPER ponudbo gradbenega materiala po CENAH kot JIH ŠE NI BILO!!!
1.)	Cement
2.)	Apno 25/1
3.)	Mivka
4.)	Modul opeka - ristovec
5.)	Keramika talna iz uvoza po ceni
6.)	Parket lamelni
8.) Salonitna kritina \ 9.) Prizma steklena bela 10.) Pocinkano koleno ...in še marsikaj
539,00 Sil 316,00 SIT 374,00 SIT 62,00 SIT 792,00 SIT od 1.595,00 SIT dalje od 118,00 SIT naprej 820,00 SIT 274,00 SIT 65,40 SIT
Cene veljajo za gotovinsko plačilo in so s PD!
Možno plačilo s karticami ACTIVA in VISA; omogočamo vam tudi prevoz!
Poleg naštetega Vam nudimo na 4.000 m2 skladiščno-prodajnih površinah ves ostali gradbeno-instalacijski material.
Obiščite nas v SPC Selo Velenje, vsak dan med 7.-18. uro, ali pa pa nas pokličite na tel.: 852-781 ali 853-250!
VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU VINSTOR VELENJE
Samo za odrasle! Samo za odrasle!
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI JAVNI ZAVOD OSNOVNE ŠOLE ŠALEK
Šalek 87, 63320 VELENJE
Vzgojnoizobraževalni javni zavod OŠ Šalek razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
- učitelja matematike
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Za kandidate, ki bodo na novo sprejeti velja 3-mesebna poskusna doba.
Rok za prijavo je 8 dni.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v 15 dneh. Prijave pošljite na naslov: Vzgojnoizobraževalni javni zavod Osnovna šola Šalek Šalek 87, 63320 VELENJE
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 31. julija do 6. avgusta 1995 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA
HUUUMMtlME «*mwe KOtKMTHACUe 803 <*««, j«»M*7 mgm«> IMS
107,8 MHz
imm vi;u;o:
ČETRTEK, 10.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 11.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 12.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 13.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 14.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 15.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16.AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
■
KIINO
IKIINO
ll\IINC
taMtfc ■■».«. na.*. m.«- as.«. •«.«.
Dom kulture Velenje
Ponedeljek, 14.8. ob 20. uri Sreda 16.8. ob 10. uri ROB ROY - zgodovinski spektakl.
Režija: Michael Caton Jones
Vloge: Liani Neeson, Jessica Lange, John Hurt, Tim Roth...
Film je resnična romantična pripoved o Robertu Royu MacGregorju, junaku škotske v 18. stoletju, čigar neomajna ljubezen do soproge mu je dala čast, pogum in tudi življenje. Rob Roy di je namreč sposodil denar od markiza Montrosa potem pa ga ni mogel vrniti, ker mu ga je nekdo ukradel. Zato so ga zaprli in trikrat je pobegnil iz zapora. Njegovo družino so izgnali, dom požgali, njega pa razglasili za razbojnika zato je začel zasebno vojno proti markizu... Torek, 15.8. ob 10. in 20. uri TOMAŽEK - komedija. Režija: Peter Segal
Vloge: Chris Farley, David Spade, Bo Derek, Brian Dennehy
Film je prijazna pripoved o štorastem junaku iz majhnega mesta. Je precej len in pogosto zapravi izvrstno priložnost. Toda Tommy mora rešiti domače mesto pred popolnim polomom. Brezupno butast in brez smisla za trgovanje mora rešiti očetovo podjetje z avtomobilskimi deli, ki je gonilna sila mesta a je pred razprodajo. Tommy sprejme pomoč nepriljubljenega a sposobnega bivšega očetovega sodelavca...
Kino Šoštanj •••••••••••
Ponedeljek, 14.8. ob 20. uri TOMAŽEK - komedija.
Kino Šmartno ob
Paki • • • •
Torek, 15.8. ob 20. uri ROB ROY - zgodovinski spektakl.
Sreda, 16.8. ob 20. uri TOMAŽEK - komedija.

Ifffavg
Območna organizacija Rdečega križa Velenje
i<«a*a««**«***»«*««B«ii«»**«i»iti«*««*«»*it«»»a*«»iii*»«it«ii»» •» « « «
Spet jih "rešuje" Lady Nott
Kar zajeten je spisek dejavnosti, kijih namera-vajo vrli aktivisti in zaposleni Območne organizacijo Rdečega križa Velenje opraviti letos. Poleg krvodajalstva, izobraževanja na področju preventive, zdravstvenih predavanj po krajevnih člove-koljubnih organizacijah so na prednostni listi še delo na področju delovanja poizvedovalne službe §Km
(veliko ga je bilo) ter pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom. Kljub najrazličnejšim težavam so prizadevanja za zdty skoraj povsod obrodila želene sadove, le pri zadi\je omenjeni dejavnosti ne.
"Nismo profitna organizacija, po takšnih in drugačnih določilih smo edini pooblaščeni za izvajanje nekaterih dej avnosti, denaij a pa nimamo dovolj niti zato,kajšelezakaj drugega. Na največje težave smo v letošnjem prvem polletju naleteli pri pridobivanju zalog človekoljubne pomoči za socialno ogrožene posameznike in družine v obliki prehrambenih paketov. Radodarnost iz tujine je namreč popolnoma usahnila, skladišče Rdečega križa Slovenije je zelo slabo založeno, da o pestrosti izbire raje ne govorimo. Praktično že dva meseca nismo dobili nič drugega kot steklenice jedilnega olja. Res imamo veliko srečo, da zna prisluhniti našim težavam Lady Miloška Nott iz Velike Britanije. V zadnjih treh, šti-
rih letih nam je že velikokrat olajšala skrb za socialno ogrožene, predvsem slovenske družine. In prav njej se moramo vsi skupaj zahvaliti za to, da je v zadnjih dneh skladišče spet nekoliko bolje založeno," namje povedala sekretarka Območne organizacije RK Veleiye Darinka Herman. Več kot milijon tolarjev je bil vreden njen nakup najrazličnejših prehrambenih in higienskih izdelkov v skladiščih trgovin v Sloveniji Koliko njena pomoč pomeni tistim, ki pakete za socialno grožene polnijo, še bolj pa za same prejemnike, je najbrž odveč razpredati. Da je nadvse dobrodošla, pa pove naslednji podatek: samo prejšnji mesec so razdelili pakete 268 socialno ogroženim družinam, predvsem slovenskim, oziroma so z njimi iz stiske pomagali 638 posameznikom. Mimogrede velika dobrotnica Lady Nott-ova je v naši državi kupila tudi medicinsko opremo za bolnišnico Tuzla.
Še enega trdega oreha kljub prizadevanjem zaposlenih na velenjskem RK za zdaj ni uspelo streti. Še vedno namreč nimajo skladišča rabljenih oblačil in opreme. Pogovori s Tobačno tovarno Ljubljana cepetajo namestu (mendazaradineizpeljanegalastnin-jenja), ogorčenost tistih, ki oblačila potrebujejo in tistih, kibijihradi darovali, pa je-pobesedahsogovor-nice - vsak dan večja
Za prihajajoči jesensko - zimski čas dela vrlim aktivistom RK v Šaleški dolini ne bo zmanjkalo. Polegže utečenih akcij (krvodajalstvo, begunska vprašanja, izobraževanje, preventiva,...) bodo pripravili še obnovitvene tečaje iz prve pomoči za potrebe Civilne zaščite, nato pa v to obliko izobraževanja vključili tudi širšikrogljudi. Omenimo pa naj še kviz tekmovanje za osnovnošolce in dijake srednjih šol o odvisnostih.
■ (tp)
ZAHVALA
Ob izgubi moje mame
MARIJE GRMOVŠEK
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste ji stali ob strani v njeni bolezni, jo obiskovali in jo pospremili na
zadnji poti.
Hvala tudi za sožalje in podarjeno cvetje in sveče.
SIN Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
VERONIKE PUSTINEK - roj. DREV
iz Podkraja 27.12.1912-30.7.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter
izrazili sožalje.
Zahvala dr. Friškovcu za pomoč in gospodu župniku za opravljen obred ter govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJENI
LEPO 4-SOBNO stanovanje prodam v Velenju. Ponudbe pod šifro: "RESNO".
RENAULT 5 CAMPUS, letnik oktober/93, črne-metalne barve, 5 vrat, 35.000 km, ugodno prodam. Tel.: 852-402.
PRODAM HROŠČA, I. 74, reg. do 4/96. Tel.: 893-712.
MOTOR 15 SLC ugodno prodam. Pečnik Ivan, Zabukovica 42, 63302 Griže.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO za
srednjo šolo. Tel.: 858-263 po 16. uri.
KUPIM HIDRAVLIČNO PREŠO za
sadje. Tel.: 893-251, zvečer.
TRGOVSKI LOKAL na Kardeljevem trgu oddam. Tel.: 857-011 po 13. uri.
VIOLINO POLOVENKO prodam za 500 DEM. Tel.: 853-186.
VIDEO KAMERO SANY0 VISION 8
ugodno prodam. Tel.: 856-837.
FRIZERSKI SALON "TERASA" SERMEK MARIJA s.p., Kersnikova 1 Velenje. Obveščam, da z 10.11.95 preneham z frizersko dejavnostjo.
VZAMEM V NAJEM stanovanje v Velenju. Tel.: 858-183.
GANSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Tel.: 856-930 ali 855-132.
ENODRUŽINSKO HIŠO, primerno
MALI OGLASI
za stalno bivanje ali vikend v Lučah ob Savinji ugodno prodam. Informacije po tel.: 061/721-477.
DIESEL MOTOKULTIVATOR IMT
509, s priključki (prikolica, obračalni plug, freza, kosilnica, deska za sneg in dvovrstni plug za delanje vrst prodam. Tel.: 851-557.
LADO SAMARO 1,3,1. 89, reg. do 7/96 prodam. Tel.: 856-864.
PISARNIŠKE PROSTORE V VELENJU zamenjam za stanovanje. Tel.: 851-832 dopoldan in 857-602 zvečer.
BARVNI TV KORTING, kolo city bike in posteljo zjogijem (190x90) ugodno prodam. Tel.: 893-178.
VDOVA, 66 let, srednje postave želi spoznati sebi primernega partnerja. Ponudbe pod: "TI K MENI ALI JAZ K TEBI".
MOŠKEGA za zemeljska dela pri gradnji hiše iščem. Tel.: 859-074.
IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO za
skupno bivanje ter družbo v Velenju. Naslov dobite v uredništvu Našega časa.
DOBRO OHRANJENO DEKLIŠKO KOLO (do 10 let) prodam za 10.000 SIT. Tel.: 851-546.
POSNEMALNIK ZA MLEKO in var-tburg benciner ugodno prodam. Možno na obroke ali teliček v zakup. Tel.: 857-679.
IŠČEM IN NAJAMEM garsonjero
ali enosobno stanovanje v Velenju. Tel.: 856-334od 8. do 16. ure med delavniki. Mojca.
NAJAMEM GARSONJERO ali
manjše stanovanje. Tel.: 893-141 po 15. uri.
PRODAM POSLOVNI PROSTOR primeren za mirno obrt v velikosti 70 m2. Prostor se nahaja na Tomšičevi 10/a, ima poseben vhod, urejene sanitarije, elektriko in vodovodno napeljavo. Informacije od 8. do 22. ure na tel.: 851-113.
V VELENJU ODDAM V NAJEM
opremljen frizerski salon. Informacije na tel.: 855-615.
GOSTINSKI LOKAL v Lokovici prodam ali dam v najem ter prodam gozd (8500 m2). Tel.: 885-440.
MADŽARSKA -12.8. ob 5. uri
izpred Rdeče dvorane. Informacije na tel.: 853-081.
ODDAM APARTMA s petimi ležišči v Portorožu od 17.8. naprej. Tel.: 0602/43-305.
MARIJA SPEGEL iz Mute
obvešča, da bo v nedeljo, 13.8. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev, cepljene in že nesejo, v Šaleku pri cerkvi. Tel.: 0602/61-202.
DEŽURSTVA
Zikavstveni dom Velenje

* » 8 a a a n i
dr. Slavič, nočni dr. dr. Rus
Pirtovšek in
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, daje tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo žMjenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 10. avgusta - dnevni dežurni
Petek, 11. avgusta - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Ramšak
Soboto, 12. avgusta - dnevni dežurni dr. Friškovec in nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Friškovec
Nedeljo, 13. avgusta-dnevni dežurni dr. Friškovec in nočni dežurni dr. Grošelj in dr. Friškovec
Zobozdravstvo:
Od 12. do 13. avgusta - dr. Boris Žmavc, v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 11. avgusta do 18. avgusta -Tomo VVankmulIer dr.vetmed., mobitel: 0609633676.
Veterinarska postaja v Moziiju:
£ S 8 S 9 »K
Do 13. avgusta - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel.: 0609-633-419.
Od 14. avgusta do 20. avgusta-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/633-417.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
z ts z. ® % % x z a % m
Poroke:
Danijel Gačnik, Sp. Grušovlje št. 17 in Simona Štorman, Podlog v Savinjski dolini št. 8; Janez Ocepek, Amače št. 7 in Anica Knez, Zavodnje št. 36; Roman Brodej, Velenje, Kardeljev trg št. 2 in Suzana Škripec, Velenje, Kardeljev trg št 2.
Smrti:
Jožef Ajnik, roj. 1936, Gornji grad, Attemsov trg št. 1; Antonija Potočnik, roj. 1907, Velenje, Bračičeva c. št. 3; ljudevit Hržica, roj. 1914, Žalec, Hausenbichlerje-va ul.št. 5; Darko Krajnc, roj. 1964, Šk. Cirkovce št. 23.
Občina Mozirje Poroke:
Benjamin Kanjir, 1970, Ljubija št. 112 in Rozika Zunter, 1971, Poljane št. 5; Štefan Podlesnik, 9173, Primož pri Ljubnem št. 41 in Angelca Prek, 1975, Florjan pri Gornjem Gradu št. 17.
Občina Žalec Poroke:
Igor Rojnik, Kamenče in Andreja Plaskan, Braslovče; Simon Cokan, Studence in Frančiška Jezernik, Polzela; Viljem Maloprav, Brade in Romana Druškovič, Brode; Jože Cvetko, Sv. Floijan in Karmen Grobelšek, Orova vas.
Smrti:
Ludvik Pider, star 61 let, upokojenec, Čmi vrh št 39; Frančiška Ro-ter, stara 86 let, druž.upok., Prekopa št 30; Pavla Pohlin, stara 69 let, upokojenka, Zabukovica št. 91; Marija Pečnik, stara 84 let, upokojenka, Pemovo št. 22; Antonija Matko, stara 75 let, upokojenka, Kaplja vas št. 18; Liza Kokovnik, stara 77 let, upokojenka, Potok št. 12, Moziije; Stanko Cencelj, star 26 let, Ločica pri Vranskem št. 7; Stanislav Tumšek, star 73 let, upokojenec, Zg. Gorče št. 12; Frančiška Strnišnik, stara 90 let upokojenka, Zaplanina št. 17; Jožef Kugler, star 80 let, upokojenec, Gavce št. 24.
		ZAHVALA
		
	f ^ {& v--	Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradeda IVANA TAJNŠKA 24.6.1903-4.8.1995 iz Rečice ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in maše. Še posebej se zahvaljujemo dr. Stupaiju, sestri Faniki Krbavac, govorniku Ivanu Rakunu, gasilcem ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
		Žalujoči vsi njegovi
"Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92je "NaS čas" uvrSCen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinaiji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-
Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina
Rač. prelom in oblikovanje: IIIIJ llMWitKAI in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Številka
3!'?aC 'Se 5 oSfprome« dS6'	g6' <8rafiCna Oblikovalca).	1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.	Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Ogromno obiskovalcev Noči ob Jezeru
Res noč, kot še nobena
Lep poletni dan se še ni prav prevesil v toplo poletno noč, ko so se ob jezeru pričeli zbirati prvi zabave željni obiskovalci. Da bo letošnja tradicionalna Noč ob jezeru privabila toliko gostov, pa verjetno ni nihče prav verjel. Težko je reči, kaj je bil največji magnet za več kot 10-tisoč glavo množico, zagotovo pa je v pestri ponudbi, na več prizoriščih, vsak našel nekaj zase. Če drugega ne, so se po dolgem času spet našli stari znanci, lep večer pa je ob klepetu še lepši.
Prizorišče Noči ob jezeru, prostor ob restavraciji Jezero in okolica manjšega turističnega jezera, sta bila letos lepo okrašena. Ko si se navadil na ' nepregledno množico glav, na to, da te je val premikajočih včasih kar potegnil za sabo," so se ti oči spočile na balončkih, jasnem nebu in osvetljenem sv. Jakcu, ki se je, čeprav oddaljen, lepo ujel s prizoriščem. Največja gneča je bila pod in okoli glavnega odru, kjer so zabave željne spravljali v dobro razpoloženje gost večera Jasmin Stavros, ki mu je množica tudi krepko pritegnila in pomagala peti, pa Primorski fantje, poskočni avstrijski gostje Obsteierer in voditelja Vinko Šimek ter Slavko Podboj, ki ga poznamo iz
Na glavnem odru Je bilo ves čas živahno, pod njim pa največ
zabave željnih
Nebo nad jezerom Je bilo med bogatim ognjemetom pravljično.
Gost večera Jasmin Stavros Je za sabo "potegnil" množico, ki je njegove pesmi dobro poznala
Modre kronike. Kočije _so razvažale pivo, pospremili so jih zvoki godbe na pihala in mažoretke, vse pod firmo Union. S tem so se v večini tudi hladili in gasili žejo obiskovalci. Specialitete, ki jih je pripravil Gost, so hitro "izginjale", saj je bilo povpraševanje veliko. Tisti, ki so se odpovedali mesnim dobrotam, so si lahko privoščili vegetarijanski sendvič, zaužili pa so ga ob obokanem odru, na katerem so poskakovali in iz instrumentov izvabljali odlično ročk glas-
bo člani skupineTranscendence. Tudi to prizorišče je bilo ves čas polno, mladci so poplesavali in se neverjetno vživeli v ritme, ki so še bolj udarni, odkar se je bendu pridružil Uroš Srpčič (ex Demolition group). Fantje so igrali tudi krepko čez polnoč, čeprav jim vera tega ravno ne odobrava in zdi se mi, da so tudi sami zelo uživali ob odzivu publike.
Obala jezera je bila polna mladih, tam v kotu so si nabijali adrenalin pogumneži, ki so se odločili za skok z elastiko.
Kljub nižji ceni kot lansko leto prave gneče ni bilo, čeprav se jih je kar veliko odločilo za ta podvig. V discu na prostem so tudi letos mlade zabavali domači Chateau, v odmorih pa glasba, ki je dvigovala noge.
Prav vse je umolknilo, ko se je točno ob 23.h proti nebu pognala prva raketa letošnjega res izredno bogatega in lepega ognjemeta. Gromki poki so spremljali po nebu razlivajoče snope in snežinke, vsi pogledi so bili zazrti v pravljico. Gromek aplavz ob koncu je bil
Transcendence; odlična glasbena zasedba In dober žur pod
odrom
iskren. Po njem se je veliko tistih, ki so se odločili Noč ob jezeru obiskati družinsko, poslovilo, čeprav je zabava tra-jala še pozno v noč. Laser show, ki je "zasekal" preko jezera in vodometa, ni bil tako presenetljiv in dober, kot so mnogi pričakovali, vseeno pa je bil še ena od atrakcij, ki je noč
naredila drugačno.
Vse skupaj je bilo potrditev, da so ljudje takšne zabave željni, zato bo Gost zagotovo tudi drugo leto poskrbel, da ne bo nič slabše, kvečjemu še boljše kot letos.
■ bš foto: Lešl

35.flosarski bal
HO - RUK za boljše čase
Ob jubilejni izvedbi ene najstarejših narodopisnih in turističnih prireditev v Sloveniji se je v dobrem tednu dni zvrstila kopica športnih, kulturnih, razvedrilnih in drugih zanimivih prireditev. Vse so ponudile za vsakogar nekaj, bilo je pestro in veselo, svoje pa je k vsemu prispevalo lepo vreme.
Višek prireditve je bilo kot običajno nedeljsko popoldne. Vreme je bilo kot naročeno, obiskovalcev veliko, a manj kot v zlatih letih prireditve,Jjolj kot minula leta pa so se potrudili organizatorji. Vendarle se je porodil zametek tiste vsebine, ki je pred mnogimi leti resnično navduševala. A res samo zametek, ki ga bodo morali v prihodnje še obogatiti. Gre za prikaz spravila lesa po leseni "riži", za skorjevko, v kateri so bivali "vlcarji in drvarji", za prikaz nekaterih opravil, za prijetne zvoke domačih godcev. Lep napotek je to za prihodnje izvedbe flosarskega bala, upoštevati ga bo treba in razširiti, brez mnogo nepotrebnega govoričenja, zamisli so znova tu, povezati jih je treba še z večjo vnemo in ljubenski praznik bo spet kot je bil.
Obogatili in razširili so tudi osrednji del z udiranjem flosa
in flosarskim krstom, še malo bodo v prihodnje dodali in spet
bo lepo. Mladci - nasledniki vrlih flosaijev - morajo nadalje-
Ob lepih znakih novega vsebinskega vzpona prired- c itve, pa nekaj motečih drobcev tudi ni manjkalo. Vsaj dva sta bila očitna. Za podeljevanje priznanj za najlepše urejene hiše in okolje gre. Druga priložnost bi bila primernejša,^saj branje dolgega seznama obiskovalcev od drugod pač ne more navdušiti. Drugo velja za sladokusce, ki svojih želja in užitkov ' pač niso mogli potešiti s čevapčiči, hamburgerji in drugo "kramo". Kot da na Ljubnem in okolici ni nikakršne prave domače dobrote! Čast izjemam, slab okus pa vendarle ostaja.
Dobre priprave za dolgo rajžo
vati izročilo, dovolj so mladi, da jim bo to uspelo. Seveda so tudi tokrat z novim "krščenim" flosaijem dopolnili svoje vrste, lepo popotnico je njemu in druščini zaželel boter Anton Vrhovnik iz Zadruge Mozirje, letos najstarejši flosar Alojz Juvan jih je z obujanjem nekdanjih navad in opravil znal dodatno spodbuditi, veselo je bilo v nadaljevanju ob družabnih iger in kasneje ob vedrih zvokih in plesu še bolj. Flosarski ho - ruk v nove čase torej.
i.....
Nasledniki vrlih flosarjev In njihovi nasledniki
MlP
m foto: Lešl