KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 51 PROJEKT ZA ZGODOVINO LJUBLJANE IN NEKATERE RAZISKAVE IZ LJUBLJANSKE ZGODOVINE DO LETA 1918 MARJAN DRNOVŠEK Pregled dosedanjega dela na projektu Zgo- dovina Ljubljane ter kratka informacija o po- membnejših raziskavah iz ljubljanske zgodo- vine V zadnjih letih za obdobje do leta 1918 sta bila podana na ustanovnem občnem zboru Zgodovinskega društva Ljubljana 3. decem- bra 1979 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med važnejšimi nalogami Zgodovinskega društva Ljubljana bo izdelava sintetičnega prikaza zgodovine Ljubljane, saj je od prvih povojnih poskusov v tej smeri minilo kar 30 let, izdana pa je bila le prva knjiga pod na- slovom Zgodovina Ljubljane, Geologija in arheologija, ki je izšla leta 1955, vendar pa je vsaj glede arheološkega dela že zastarela zaradi novih arheoloških izkopavanj in preu- čevanj antične Emone in bo potrebna nova obdelava tega obdobja. Stanje do leta 1970 in načrt dela na preu- čevanju zgodovine Ljubljane je orisal Sergij Vilfan v predgovoru k 2. zvezku Razprav Mestnega arhiva ljubljanskega (MALj) pod naslovom Stanje in perspektive sintetičnih prikazov zgodovine Ljubljane. Krajši pregled opravljenega dela pa je pripravil tudi Vlado Valenčič za sestanek zgodovinarjev leta 1975 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Leta 1950 je Mestni arhiv pričel z organi- zacijskimi pripravami na projektu Zgodovi- na Ljubljane. Po njegovem predlogu naj bi se pripravile posamezne monografije z različ- nih področij mestne zgodovine, ki bi se ob- javljale po zaporedju nastanka. Vendar je bil v krogu sodelavcev projekta leta 1951 sprejet načrt, po katerem naj bi Zgodovino Ljublja- ne obdelali kot kolektivno delo, ter zaokrože- no v eno celoto v treh knjigah. Pri zbiranju tekstov so se pojavile težave zaradi različne- ga pristopa avtorjev k posameznim temam, zaradi mnogokrat prepodrobne obdelave, ra- zličnega obsega prispevkov in ne na koncu težava tudi v tem, da mnogi avtorji niso od- dali prispevkov. Tako je izšla le prva knjiga, ki je poleg geološkega prikaza ljubljanskega prostora in obdobja, ki ga raziskuje arheo- logija, zajela tudi prva stoletja slovenske na- selitve, čeprav samo z gledišča arheoloških najdb. Kljub temu je bila zbrana tudi večina tekstov za drugo knjigo, ki bi zajela obdobje do leta 1700, za kater pa se je izkazalo, da predstavljajo le preddela za zgodovino Ljub- ljane, ker bi po njihovi strnitvi v drugo knji- go nasta?le zbornik monografij. Večina teh tekstov je bila objavljena v Zgodovinskem časopisu. Kroniki ali kot samostojne publika- cije in v Razpravah MALj, o katerih bom govoril kasneje. Leta 1961 je bil na pobudo Mestnega sveta napravljen nov načrt, ki je bil manj zahte- ven, vendar so se pojavile podobne težave pri zbiranju tekstov kot leta 1951. Da prispev- ki ne bi zastareli, so bili več ali manj ob- javljeni v slovenskih zgodovinskih publikaci- jah. Ker pa je bila potreba po celovitem pre- gledu mestne zgodovine vedno bolj aktualna, je MALj izdal kratek poljudnoznanstveni prerez skozi mestno zgodovino z naslovom Ljubljana, podobe iz njene zgodovine leta 1962. To delo je izšlo tudi v ugledni troje- zični slovensko—italijansko—nemški izdaji tri leta kasneje (1965); besedilo, napisano na osnovi že omenjenih tekstov, predstavi j a^ vse do danes najboljši pregled ljubljanske zgodo- vine. Sergij Vilfan je leta 1970 izdelal tudi na- črt za nadaljnje delo, po katerem naj bi se nadaljevalo z objavljanjem gradiva in mono- grafskih razprav, kar naj bi omogočilo nasta- nek večje zgodovine Ljubljane. Vzporedno pa bi se izpopolnjevala že objavljena kratka zgodovina. Na sestanku zgodovinarjev leta 1975 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana so bile glede sinteze izrečene sledeče načelne misli: 1. monografske obdelave naj kot preddela tečejo naprej' s tem pogojem, da bi bile teme razpisane bolj načrtno in da bi bila pokrita obdobja in panoge, ki še niso obdelane; 2. pa- ralelno z njimi naj bi nastajalo sintetično de- lo s čim manj avtorjev, ki naj bi se discipli- nirano držali predpisane sheme (za vzor je bila kot primer omenjena monumentalna zgodovina Beograda); 3. da delo ne sme biti zbornik, temveč sintetično zaokrožena celota. Glede teh načelnih misli ni nobenih ne- soglasij z idejami iz prejšnjih načrtov in z idejami Sergija Vilfana iz leta 1970. Zato pa so zanimive nekatere konkretne pripombe, ki so bile izrečene v razpravi. To so: — arheološki del mora nastati na novo in zajeti samo obdobje do naselitve Slovanov; — postavilo se je vprašanje o smotrnosti vključitve geološkega dela v zgodovino Ljub- ljane; — izražena je bila misel o nujnosti geo- grafskega uvoda in to že v prvi knjigi; 52 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 — glede virov in literature je bilo rečeno, da naj bo v obliki resume j a podana na koncu vsakega poglavja (kot npr. v Zgodovini na- rodov Jugoslavije); — sproženo je bilo tudi vprašanje razme- jitve med splošno in mestno zgodovino, to je o postavitvi pametne meje med obema; — delo mora biti razumljivo za čim širhi krog ljudi; in — poudarjeno je bilo, da brez trdne orga- nizacije dela in stimulacije za avtorje načrt ne bo uresničen. Ko pregledujemo dosedanje delo, vidimo, da je bilo še največ razhajanj ob vprašanju obdelave obdobij, ki se pokrivajo z vpra- šanjem števila knjig. Po načrtu iz leta 1951 naj bi izšle 3 knjige: 1. arheologija, 2. do 1700, 3. od 1700 dalje. Do danes so se oblikovali tudi naslednji na- črti: da bi delo izšlo v treh knjigah (1. arhe- ologija, 2. od naselitve Slovanov do leta 1848 in 3. po letu 1848), v štirih knjigah (1. arhe- ologija, 2. od naselitve Slovanov do leta 1848, 3. od leta 1848 do 1945, in 4. po letu 1945), in v petih knjigah (1. arheologija, 2. srednji vek, in 16. ter 17. stoletje, 3. 18. in 19. stoletje, 4. od leta 1918 do 1945, in 5. po letu 1945). Ne glede na to, koliko knjig bo obsegala Zgodo- vina Ljubljane pa je pomembno, da bodo v njej zajeta vsa obdobja enakomerno in to tudi najnovejši razvoj mesta (po letu 1945). V nadaljevanju bi le okvirno opozoril na nekatere novejše raziskave s področja ljub- ljanske zgodovine. Pri virih ne moremo iti mimo nekoliko po nastanku starejšega dela Boža Otorepca, Gradivo za zgodovino Ljub- ljane, v 12 zvezkih, v katerih je objavil v celoti ali izvlečkih dokumente iz slovenskih, italijanskih, avstrijskih in nemških ar- hivov za obdobje od leta 1144 do leta 1527. Te podatke je isti avtor dopolnil z referatom na slovenjegraškem zborovanju arhivskih de- lavcev leta 1974. Pod naslovom Gradivo za starejšo zgodovino Ljubljane v nekaterih ita- lijanskih in avstrijskih arhivih je ta referat objavljen v prvi številki Arhivov, glasilu Arhivskega društva Slovenije, leta 1978. Tudi program edicij virov za slovensko zgodovino, ki je bil oblikovan na skupnem sestanku predstavnikov Arhivskega društva Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1972 (izdan tudi kot rokopis), vsebuje nekaj načrtov za izdajo virov za ljubljansko področje. Realizirana je bila le objava ljubljanskih tržnih cen (Vlado Valen- čič. Žitna trgovina na Kranjskem in ljub- ljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne, SAZU, leta 1977). Ne- realizirane pa so bile: objava ljubljanskih trgovskih knjig iz 16. stoleta, objava izpiskov iz zapuščinskih in konkurznih spisov v MALj iz 16. in 17. stoletja — pomebni kot vir za zgodovino trgovskega kapitala v Ljubljani). Mestni arhiv ljubljanski pa je imel v načrtu tudi objavo starih ljubljanskih kronik. Za vse te načrte glede objavljanja virov mora- mo reči, da je bilo marsikaj zbranega in,ob- delanega ter da je potrebna samo še finaliza- cija del. Med publikacijami, ki objavljajo razprave samo iz ljubljanske zgodovine, moramo ome- niti serijo publikacij Razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljane (MALj). Do sedaj so izšli 4 zvezki; prvi zvezek je izšel že leta 1958 z razpravo Vlada Valenčiča, Agrarno gospo- darstvo Ljubljane do zemljiške odveze. Šele trinajst lelj kasneje (1971) je izšel drugi zve- zek kot zbornik razprav z naslovom Iz sta- rejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane z Vilfanovim uvodom o Lokalni zgodovini iz nelokalne perspektive, ter raz- pravami Pavla Blaznika, Zemljiška go- spostva v Ljubljani in okolici od začetkovi do leta 1848, Vlada Valenčiča, Ljubljanska trgo- vina v 16. in 17. stoletju, ter Antona Svetine, Pogoji za sprejem v meščanstvo in pravni položaj ljubljanskih meščanov od 16. do 18. stoletja. Tretji zvezek, ki je izšel leta 1972, je prinesel razprave Boža Otorepca, Ivana Slo- karja in Vlada Valenčiča o razvoju ljub- ljanske obrti in rokodelstva v srednjem veku m do začetka 18. stoletja, četrti zvezek iz leta 1975 pa razprave Ivana Slokarja in Vlada Valenčiča na enako temo s časovnim razpo- nom od začetka 18. stoletja do uvedbe obrt- nega reda 1859 v Avstriji. V rokopisni obliki je pripravljena za objavo razprava Vlada Va- lenčiča o razvoju trgovine od začetka 18. sto- letja do srede 19. stoletja. V končni fazi pa je tudi raziskava, ki poteka v okviru Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana z delovnim naslo- vom Komunalna politika Ljubljane v letih 1895 do leta 1918; Ta bo tudi izšla v seriji publikacij Gradivo in razprave, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana. Med historičnimi revijami, ki objavljajo največ prispevkov o zgodovini Ljubljane, moramo na prvem mestu omeniti Kroniko, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Po- drobnejši pregled člankov in razprav iz pred- vojnega razdobja dobimo v bibliografskem kazala h Kroniki slovenskih mest I—VIII (1934—1940), ki je izšel v Kroniki št. 3 leta 1974. Za povojno razdobje (1953 do 1972) pa v kazalu, ki je izšel v Kroniki št. 1 leta 1975. Avtorica obeh bibliografij je Anka Vidovič — Miklavčič. Pregled poglavitnih del za Ljub- ljano je podala Olga Janša — Zorn Pregled raziskovanja slovenske krajevne zgodovine, v Kroniki št. 2, 1977. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 53 Tako v predvojnih kot v povojnih Kroni- kah je izšla vrsta razprav ki časovno zaje- majo obdobja od najstarejših časov do danes ter se prostorsko nanašajo na Ljubljano — mesto ter širšo in ožio okolico Liubliane. k' je povezana z mestnim razvojem. Po vse- binskem pristopu so te razprave zelo pestre. S časovnega vidika so najštevilnejše iz ob- dobja 19. in 20. stoletja, vsaj v zadnjem času, mnogo manj pa iz starejših razdobij, čeprav moramo upoštevati obdelave iz zgo- dovine npr. antične Emone v arheoloških re- vijah in podobno. Ko govorimo o Kroniki, moramo omeniti tudi Knjižnico Kronike, v kateri so od petih knjig kar štiri namenjene ljubljanski tema- tiki: Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana (1955) Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane (1956), Vlado Valenčič, Sladkorna industrija v Ljubljani (1957), Ser- gij Vilfan — Josio Cernivec, Zgodovina ljub- ljanske mestne hiše (1958). Cenrav niso v neoosredni zvez' z ljubljan- sko zgodovino, moramo omeniti razprave Ser- gija Vilfana, Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem kot uvod k razpravi Tadeusza Rosanowskega, Trg in mesto na srednjeveškem Poljskem (Kronika, letnik 25, št. 3. leto 1977) ter razpravo Boga Grafenauerja, Vprašanja razmerja mesta in podeželja (»vasi«) v zgodovini narodov Ju- goslaviie (Kronika, letnik XXII, št. 3, leto 1974). Ravno metodološka vprašanja v zvezi s preučevanjem krajevne zgodovine so tista, katerim se posveča v naši historiografiji re- lativno malo pozornosti. Iz ljubljanske zgodovine objavljajo razpra- ve številne strokovne in znanstvene revije, kot so Dokumenti Slovenskefja gledališkega muzeja. Slavistična revija, Geografski vest- nik. Slovenski etnograf, arheološke in umet- nostnozgodovinske revije in številne druge. Potreben bi bil natančen pregled vseh teh revij in izdelava bibliografije razprav, ki se dotikajo preteklosti mesta Ljubljane. Tudi ljubljanske kulturne instituicije (npr. Mestni muzej. Zgodovinski arhiv Ljubljana in druge) so s svojimi strokovnimi nalogami marsikaj prispevale k boljšemu poznavanju mestne zgodovine. Samo kot primer navajam razstavo Zgodovinskega arhiva Ljubljane le- ta 1973 o starejši ljubljanski industriji, vzpo- redno s katero je bil izdan tudi katalog z razpravo Vlada Valenčiča, Ljubljanska in- dustrija od 16. stoletja do |prve svetovne vojne, ter prikaz arhivskih virov za zgodovi- no industrije. Tudi znanstvene institucije ne zanemarjajo lokalnega področja in ponovno kot primer navajam Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, v okviru ka- terega je potekala raziskava o socialni in po- litični zgodovini delavskega gibanja v Ljub- ljani do prve svetovne vojne, katere nosilec je bila Jasna Fischer. V zadnjem času so tudi etnologi pospešili raziskovanje življenja v Ljubljani (npr., da omenim samo delo Slavka Kremenška, Ljubljansko naselje Zelena ja- ma kot etnološki problem, Ljubljana 1970, Mojce Ravnik, ki je raz'skovala življenje na Galjevici, ter Damjana Ovsca, ki je leta 1979 izdal delo Oris družabnega življenja v Ljub- ljani od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne). Tudi ljubitelji zgodovine preučujejo ljubljansko preteklost (npr. Milan Valant, Ljubljana od leta 1895 do 1941, izšlo v samo- založbi leta 1977, isti avtor je v letu 1979 izdal delo Hiše in ljudje stare Ljubljane). V zadnjem času je izšlo nekaj monografij Ljubljane, ki so bogate s slikovnim materi- alom, tekstovno pa se omejujejo v glavnem na prikaz kulturnega in umetnozgodovinske- ga razvoja mesta (to so monografija Ljublja- na avtorja Načeta Šumu a. Monografija Ljub- ljane iz leta 1976, ki jo je izdala Delavska enotnost). Podoben pristop je tudi v prikazu zgodovine Ljubljane v delu Zakladi Slove- nije. Med vodniki moramo omeniti delo Na- četa Sumija, Ljubljana, Zasnove mesta skozi zgodovino, ki je izšel leta 1977 pri Delavski enotnosti. Ob zbiranju gradiva za Zgodovino Ljubljane bodo pomembne številne publikacije institu- cij, podjetij šol in drugih, ki izhajajo ob najrazličnejših obletnicah in jubileiih. Koli- kor to niso dela strokovno usposobljenih ra- ziskovalcev, je njihova vrednost različna. Pri večini publikacij podjetij, ki imajo svoj na- stanek pred letom 1918, je opaziti pomanj- kljiv prikaz najstarejšega obdobja in to ne toliko zaradi pomanjkanja arhivskih virov in literature, temveč zaradi nepoznavanja le-teh (kot primer dobro zasnovanega dela omenjam publikacijo 75 let Viator ja, ki je izšla leta 1975, kot primer slabšega dela pa publikaci- jo 115 let —Plinarna Ljubljana 1861—1976). Tudi dnevno časopisje ima posluh za pre- glede iz ljublianske zgodovine (npr. Darinka Kladnik, Od Rotovža do Zabjaka, Ljubljanski dnevnik leta 1977; Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Delo 1975). Mnogo teh pu- blicističnih prikazov iz ljubljanske zgodovine ni nastajalo samo na podlagi literature, temveč tudi na podlagi arhivskega gradiva. Že samo ta bežni pregled nekaterih razis- kav iz ljubljanske zgodovine nas prepriča o raznoterosti in vsebinskem bogastvu oprav- ljenega dela. Čeprav so za obdobie do leta 1918 še neraziskana področja ali obdobja mestnega življenja, je ideja o izdelavi sinte- tične zgodovine Ljubljane že zrela. 54 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Zato predlagam, da se v okviru Zgodo- vinskega društva Ljubljana čimpreje obliku- jeta uredn-'ški odbor in strokovni svet, ki bosta nosilca organizacijskih in strokovnih nalog. Po poročilu se je razvila živahna diskusija. Glede strokovnega dela je bila izražena misel o oblikovanju skupine poznavalcev mestne zgodovine, ki naj bi izdelala »potokaz« za de- lo ter razpisala teme (B. Grafenauer). Ker občni zbor ni kompetenten za te pogovore, je bil dan predlog, da razpravo o problemih v zvezi s projektom Zgodovina Ljubljane or- ganizira Zgodovinsko društvo Ljubljana kot eno svojih prvih akcij (B. Reisp). Pozdrav- ljena je bila oživitev ideje o kompleksni sintezi ljubljanske zgodovine z vključitvijo vseh znanstvenih disciplin pri njenem uresni- čevanju na metodološko modernejših osno- vah. Ob tem je bila izražena tudi misel o preučevanju teorije krajevne zgodovine, saj je ambicij pri njenem raziskovanju veliko, po svoji kvaliteti pa so rezultati različni (S. Kre- menšek). Kot eden temeljnih problemov je bilo poudarjeno vprašanje razmejitve med lokalno — ljubljansko in širšo — slovensko zgodovino ob dejstvu, da je bila Ljubljana hkrati kraj in prestolnica obenem (V. Melik). Glede nosilca akcije je bilo razloženo, da zaradi šibke kadrovske zasedbe Zgodovinski arhiv Ljubljane ne more prevzemati orga- nizacijskih nalog. Zgodovinsko društvo Ljub- ljana pa je lahko samo iniciator ne pa tudi nosilec. Zato je bila sprožena misel o založbi kot organizacijskem nosilcu (kot primer je bi- la navedena Cankarjeva založba pri Zgodovi- ni Slovencev) ter o vključitvi načrta v sred- njeročni program Skupščine mesta Ljubljane, ki je pokazala velik interes za objavo sin- tetične zgodovine Ljubljane. (I. Voje, B. Reisp).