Primorski nevmk A1>b. pStei?1! gmppolnl Cena 70 lir TRST, nedelja, 2. avgusta 1970 Leto XXVI - Št. 170 (7664) ORGANSKI LEVI CENTER . erjetno je, da je po dolgo-peripetijah uspelo za-raztrgano odejo vladik stiristranske koalicije, ali j. 86 uradno naziva, «organ-levega centra«. Op tim i-jjcrie napovedi prevladujejo in inenda Colombu uspelo seri ,viti vlado, v kateri bodo so-/7®vali socialisti in sooialde-sJ'"®ati, medseboj si ostro na-struje krščanske JJ^hokiracije in končno tudi Jhna, ali borbena, skupinica rePublikancev. Kakšna je razlika med seda-£**>. in Posedoval vl®da, onimi, ki jim je Rumor, odnosno naj bi jo sestavil . , ki ^dreotti? Kurmalno so razlike tako j. e' de so za običajnega držav-nezaznavne, saj gre samo horizontalno zamenjavoprve-jdemokristjanskega predstav-jJ®?’ 2 drugim, s tretjim, 102110 pa je gtetje naprej. Vladn la formula bo skratka bilaia Prlbližno takšna, kot je ’ razmerje sil se na videz mnogo spremenilo struk-v^,a državne uprave ostane še jT??0 uekje na ravni pred sto ^ desetimi leti revolucionarnih Prenovitvenih idej napoleo- je bil poražen? Poraže-vsat° ^le sile> 101 so hotele na st* način kolo zgodovine u-ko ga že ne morejo j® akni ti nazaj. «Stranka j^d^asndh volitev« je izgubila, tl o vzdrževanju reda pro-dclavcem, proti sindikatom, »T0 Politiko ^izmu« (in in pogoji vsake upravne enote: dežele, pokrajine ali občine. Tu je prišlo do prvega preloma, ko se je zahtevalo, da se izvaja stara preživela politika «geta» do določenih družbenih sil, odnosno da se komunisti izolirajo iz družbe in da velja vladna formula štiristran-skega sporazuma in od zgoraj razdeljevanih vplivnih mest za vse primere in vedno. To vprašanje je dejansko že rešeno. Ne na osnovi ((političnega uvoda Forlani«, niti ne sporazumov med «vrhovi«, ali sličnih kupčij, temveč na osnovi stvarnosti, saj so se med krizo normalno in v skladu s potrebami in okoliščinami reševala vprašanja lokalne uprave v korist prizadetih ljudi ne oziraje se na vete ali nemoderne ((križarske vojne«. Zaradi tega je tudi sedaj že malo pomembno, kaj bo v tej zvezd morda pisalo v morebitmm sporazumu nove Stiristranske vlade, saj je realnost te sporazume «z vrha« že presegla. 2. V ospredju so gospodarska vprašanja, ko je treba uskladiti gospodarski razvoj, nagli napredek tehnološkega procesa, buren vdor znanosti v proizvodnjo z novimi odnosi med ljudmi v tovarni in na vseh delovnih mestih. Sedaj je treba spremeniti odnos razdelitve dobrin in končno preiti na moderen odnos, ko pomenijo visoki dohodki delovnih ljudi v resnici tudi objektivno odlo- «jeza proti ko-((Luciferjevih te-v • > kot govori Katoliški glas konjem uvodniku) so posta-preživele, da se nanje, h,. 11 neofašistov nihče več ne j®'® sklicevati. §5^.^° je zmagal? Na to vpra-Je odgovor mnogo težji, hjo t0 vf>rašanje odraža sedati ^Pleteno stvarnost, v ka m 86 le redko pojavi odloč-^ atll&g!ovalec. Kaže pa, da *hed krizo prevladale sile jw Krizo previaaaie sne JtQi ^‘ika, da je prišlo do raz-ln do novega sorazmerja 841 v KD sami in končno do ega stahSča združenja *eSa monopolističnega kapi- &■£, ki ga brani vsemogočna 1^'^hdustria«, ki pristaja na P^e s pogojem, da pride do 16 vlade in do urejenega vzrok za krizo je v hJgjj italijanske družbe, ki jifgj 2 naglimi koraki na- lojj' ue samo na ravni tehno-*> 8a izpopolnjevanja pro- Jskega procesa, temveč n° tudl ustvarjanja ori-rwnega sistema družbenih ‘USOV. Ha banjem položaju sta bili Wevnem re(tu dve pereči j ®®njl razvoja: lije ^hokratična ureditev Ita-tra(i . pomeni razbitje cen-hovj/. e§a sistema 2 usta-j° dežel in s tem pove Hrav ^Uralizem v lokalnih u-110 se ne dela vse po ^j« Vnem vzorcu °d «2go-ltr' temveč v skladu s kontni tež težnjami, potrebami čiliii prispevek za napredek gospodarstva na splošno. Vse to pa je pogojeno z objektivnimi okoliščinami gospodarskega stanja, z mednarodnimi gospodarskimi odnosi, s krizo mone- tarne politike vsega Zahoda itd. V tem novem zgodovinskem okolju je prišla do izraza vloga sindikatov, kot se to še ni zgodilo v italijanski družbi. Nastala je nova sila, sila enotnosti delovnih ljudi, ki je tako močna, da mimo nje ne more iti nihče. Tudi tu se je izkazalo, da reforme, obramba delavskih zahtev, skratka visoki osebni dohodki ne pomenijo katastrofe in nekaj strahotnega, kar naj bi Italijo potegnilo nazaj, temveč obratno, da je gospodarski položaj v bistvu zdrav (kot izhaja tudi iz včeraj objavljenega državnega proračuna za prihodnje leto) in da gre torej samo za uravnovešanje notranjega položaja v skladu s potrebami in z možnostmi. Ko smo ugotovili, da na tako zastavljanje vprašanj pristaja celo ((Confindustria«, ne gre za nekaj idealističnega, češ da je volk izgubil zobe, temveč samo za stvarnost, ko so bili indu-strijci prisiljeni pristati na objektivno spremenjeni položaj, v katerem imajo delovni ljudje vedno bolj vplivno besedo. Razvoj je težak in ne gre premočrtno. Kljub zmedi, zapletenemu položaju in kljub nejasnostim pa vseeno lahko tudi iz razvoja sedanje vladne krize zaključimo, da gre razvoj vztrajno naprej, da se stvari pomikajo k večji socialni pravičnosti, k večjemu vplivu delovnih ljudi na svojo usodo, skratka v smeri tega, kar so za svoj ideal začrtali znanstveni utemeljitelji socializma. BOGO SAMSA JULIJ 1960 - JULIJ 1970 KOMU KORISTI ŠKVADRIZEM? V feh dneh skoraj neznosne vročine se morajo vsi tisti, ki si ne morejo privoščiti počitnic izven mesta, zadovoljiti s skromno osvežitvijo, ki jo nudijo ne prav čiste vode Tržaškega zaliva. Gornja slika je bila posneta v najstarejšem tržaškem kopališču «Lanterna», ki ima poleg drugih to (nekoliko preživelo) značilnost, da so moški ostro ločeni od žensk z visokim zidom ..............................................................................................................um,......................„„„„„„„„„„„„ MRZLIČNA POSVETOVANJA POVERJENEGA PREDSEDNIKA VLADE COLOMBA Socialisti upajo, da bo Colombu uspelo sestaviti vlado PSU za koalicijo, ki bi jo pogojevali z grožnjo izstopa «Avanti» polemizira s KPI - Danes posvetovanja z demokrščansko delegacijo V ponedeljek seja vodstev PSI in PRI, v torek pa vodstva PSU RIM, 1. — Poverjeni predsednik Colombo nadaljuje z mrzličnim ritmom posvetovanja z levosredinskimi strankami. Po jutranjem sestanku s predsednikom senata Fanfanijem, ki ga je informiral o zakonih, ki čakajo na odobritev v senatu, je Colombo sprejel delegacijo socialistične stranke, v kateri je bil tudi De Martino, ki je časnikarjem izjavil, da je «triurni sestanek bil koristen. Socialistična delegacija je vztrajala na temi stabilnosti vlade in orisala Colombu zadnja stališča socialističnega vodstva«. Vodstvo PSI je bilo sklicano za ponedeljek ob 17. uri. V republikanski delegaciji je bil tajnik La Malfa, ki je časnikarjem povedal, da je Colombo orisal stališča PRI do gospodarskih vprašanj in ga prosil, naj posreduje pri ostalih dveh delegacijah, da bodo njegov gospodarski dokument sprejeli. PRI upa, da bo prišlo do sporazuma med KD, PSU in PSI, na kar bo pristopila k vladni koaliciji. Skoraj tri ure je trajalo tudi srečanje s socialdemokratskim predstavništvom, v katerem so bili Tanassi, Ferri, Cariglia, Orlandi in Ianelli. Po srečanju niso odgovorili na vprašanje časnikarjev, le Ferri je na kratko izrekel upanje, da so bili «korist-ni». Seja vodstva PSU bo sklicana verjetno v torek, po seji vodstva PSI. Danes ob 10. uri se bo Colombo sestal s predstavništvom de-mokristjanskega vodstva. Bolj kot izjave političnih pred- stavnikov po razgovorih s poverjenim predsednikom Colombom velja zabeležiti razvoj tiskovne polemike. Tako je pomembno, da je socialistično glasilo «Avanti» objavilo v svoji današnji številki uvodnik v katerem najprej o-stro polemizira s KPI in svečano izjavlja, da je «stališče PSI jasno že 15 let: nobenega skupnega boja s komunisti za oblast, ker so razlike glede osnovnih i-deoloških in programskih vprašanj pregloboke«. Takoj nato pa ostrino izjav 0-miiljuje s trditvijo, da je nujna revizija stalinistične prakse KPI, prenehanje politike podrejanja koristim «neke tuje države*. «Avanti» priznava, da so glasovi KPI izraz protesta zaradi družbenih krivic, zaostajanja in protislovij, posebno med Severom in Jugom, zato pa bo PSI zagovarjala tako pogumno politiko, Nevarna pot Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost (Iz hamburškega časopisa Die Welt) po kateri bodo morali pasti «a-libi* desnice proti KPI. «Desni-ca se ne sme bati stalinizma KPI, pač pa njene korake naprej na poti demokracije in svobode*. Za tem načenja «Avanti», vprašanje vladne krize, za'katero obtožuje PSU, ki jo je izzvala in KD, ki se je uklonila izzivanju PSU. «Socialdemokrati, stranka krize in pustolovščine, so upali na razpust parlamenta. Cilj novih volitev pa bi bila likvidacija demokrščanske levice in premik v desno v sami KD, pod pritiskom PSU*. «Avanti» zaključuje svoj uvodnik z željo, da bi Colombu uspelo sestaviti vlado. Z druge strani medtem odgovarja socialdemokratski list «U-manita*, ki trdi, da naj PSI ne zahteva «vladne stabilnosti*, če se pa obenem druži s komunisti v krajevnih upravah in naseda «plazečemu frontizmu* in vozi po «dvojnem tiru*. Glede vprašanja, koliko časa bo trajala vlada, postavljajo socialdemokrati jasen pogoj: trajala bo toliko časa, dokler bodo partnerji lojalno uresničevali svoje obveze*, ker v bistvu pomeni, da bo PSU vstopila v vlado z grožnjo, da izzove novo vladno krizo vsakokrat, ko ji kaj ne bo šlo po godu in partnerji se ne bodo uklonili njenim zahtevam. Moro sc je srečal z libijskim zunanjim ministrom BEJRUT, 1. — Danes popoldne je prispel v Bejrut italijanski zunanji minister Moro, ki se je v libanonski prestolnici sestal z zunanjim ministrom Libije Salahom Buseirom. Na letališču je Mora pozdravil zunanji minister Libanona Massim Majdalani. Libijski zunanji minister Šalah Husemir je bil danes v Istanbulu, kjer se je sestal s turškim zunanjim ministrom Canglayan-gliom. Libijski zunanji minister je izjavil, da pričakuje da bodo razgovori z italijanskim zunanjim ministrom odprli novo stran v .zgodovini italijansko - libijskih odnosov. Povedal je tudi, da gre za spodbudo turške diplomacije. Turčija in Libija imata dolgo skupno zgodovino, med katero sta se skupaj zoperstavili Italiji. Glede odnosov med Italijo in Libijo pa je dejal, da je libijska revolucija privedla do sprememb in da njegova vlada hoče rešiti vprašanja, ki izhajajo iz «nasilne zaplembe njih zemlje s strani Italije v preteklosti*. Dodal je tudi, da so bili razgovori s turškim zunanjim ministrom «odlični», in da služijo za utrditev odnosov med Libijo in Turčijo. Iz Tripolisa poročajo, da so delno sprostili bančne račune italijanskih državljanov, ki so bili stalno naseljeni v Libiji, tako da lahko vsak mesec dvignejo po 150 libijskih lir ali okrog 220.000 i-talijanskih lir. V Neapelj je priplula motorna ladja Sardegna s 116 begunci iz Libije. Odstavljen kvestor v Trentu TRENTO, 1. — Minister za notranje zadeve je odstavil kve-, storja v Trentu dr. Amata, ki. je «na razpolago*. Nadomestuje ga dr. Leonardo Mussumeci. Javno tožilstvo je danes izdalo zaporno povelje za 4 osebe, kil so bile zapletene v dogodke v Trentu. Zanimivo je, da so aretirali tako osebe, ki so menda krive za nasilje proti neofašistom, kot tudi zločince, ki - so zabodli delavce. V Reggio Calabrii procesije s škofom za glavno mesto REGGIO CALABIA, 1. - Odbor za imenovanje glavnega mesta dežele je ponovno proglasil stavko za danes in jutri. Danes so bili zaprti vsi uradi, na gradbiščih se ni delalo, kopališča so bila prazna. V središču mesta je prišlo do težav pri prometu zaradi barikad, ki so jih postavili demonstranti. Včeraj so z veliko procesijo prenesli iz svetišča Eremo kip «Ma-donna della Consolazione* v središče mesta. Sledila je cerkvena ceremonija, da bi Reggio Ca-labria dosegla svojo zahtevo o glavnem mestu. Danes je prišlo do nove procesije, ko so kip ponovno odnesli nazaj v cerkev in je procesijo vodil nadškof Ferro. V Palermu podpisan sporazum o ladjedelnici PALERMO, 1. — Danes so predstavniki ladjedelnice parafirali s sindikalnimi zastopniki sporazum o ureditvi položaja, s čimer se je končala stavka, ki je trajala skoraj 3 mesece. Sporazum so dosegli na osnovi posredovanja deželnega odborništva za delo in prefekta. Sporazum predvideva zvišanje plače uradnikov za 7.500 lir in stalno namestitev 250 u-službencev od 726, ki so bili do-sedaj zaposleni za nedoločen čas. Arbitražna komisija pa bo jutri odločala o odpustitvi 4 uradnikov, kar je bilo tudi eno izmed spornih vprašanj v zvezi z demonstracijo pred podjetjem. 1\Tesrumni in doslej še nekaz-novani škvadristični napad z noži na delavce v Trentu nam ponovno vsiljuje vprašanje, kakšno moč in pomen imajo danes v Italiji pojavi novofašizma. Smo priča osamljenih primerov fanatizma ali pa organizirani dejavnosti skupin in skupinic, za katerimi stoje v senci skriti ljudje in zasledujejo točno določen načrt, ali točneje povedano, opravljajo natančno opredeljeno vlogo v sedanjem političnem in družbenem položaju. * V prejšnjem desetletju so zmerni krogi v vladajočih strankah bili mnenja, da ustavno vprašanje razpusta fašistične MSI ni aktualno in da je celo škodljivo, ker bi se novofa-šistične sile razpršile v drugih strankah in jih pogojevale. Raje so imeli na svoji desnici «geto» za reakcionarne skrajneže in jih od časa do časa strumenta-lizirali za podkrepitev teze «demokratičnega ravnotežja», za katerega desnica odtehta «protide-mokratično» levico in vsak, spopad med njima potrjuje politično nujnost vzdrževanja «javnega reda» proti masprotnima skraj-nostima«. Nevarno vlogo so te sile zadnjič zaigrale točno pred desetimi leti, julija 1960, ko je demokristjan Tambroni sestavil vlado s podporo MSI.Tedaj je v Italiji zavrelo in po nekaj dneh spopadov s policijo v Genovi, Reggio Emiliji, Messini in Rimu, med katerimi so padli štirje delavci v Reggiu in šest v M'essini, je moral Tambroni odstopiti. Mladina je tedaj govorila o «drugem odporništvu». Fašisti niso samostojna politična sila, zanje velja prej, da so prednja straža širšega reakcionarnega bloka,, ki je izraz najbolj konzervativnih teženj razreda industrijcev, finančnikov, agrarne buržoazije in lati-fundistov. Zato ni nič čudnega, če so se spe.t pojavili v trenutku, ko pretresajo Italijo globoki socialni premiki in delavstvo čedalje bolj uveljavlja svojo vodilno vlogo. Povodov za nastop ezelenih srajc» (barvo so zamenjali) ni bilo malo. Naraščanje študentskega gibanja na univerzah, prej rezervoarju reakcije, je nujno naletelo na kombiniran protinapad sil «jav-nega redar, akademskih samo-oblastnikov in novih škvadri-stov. Od smrti študenta Paola Rossija v Rimu do spopadov v Valle Giulia in vsakodnevnih obračunavanj na trgu San Sa-bila v središču Milana se vije «črna nit», ki jo vodijo ljudje v senci. Bivši poveljnik X. Mas princ Junio Valerio Borghese se je pred časom sestal, tako vsaj zatrjujejo nekateri informirani tedniki, s skupino industrijcev v vili nedaleč od Genove. V istem mestu so odkrili skladišča orožja, ki so ga neki karabinjerski in finančni častniki prevažali preko Švice in Avstrije v Italijo. Orožje je bilo nemške proizvodnje. Nemške proizvodnje, vsaj tako so trdili preiskovalni organi prve dni po atentatu, je bil tudi peklenski stroj, ki je v kmečki banki v Milanu zasejal smrt in mu le za las ni uspelo pahniti Italijo v eno naj- hujših kriz povojne dobe. Samo mirna odločnost milanskih delavcev, ki so se v stotisočih pojavili na pogrebu žrtev tega še sedaj neraziskanega zločina, je preprečila, da se niso ponovili izgredi in lov na človeka, ki so spremljali pogreb agenta Annarumme. Cilj te «spirale nasilja» je bil, in je tudi danes, preprečiti ali vsaj zavreti kolo napredka, ki ga za ceno velikih žrtev poganjajo delovni ljudje v Italiji. Izzivanja in škvadrizem koristijo samo tistim, ki jih delavski boji in reforme, za katere se zavzemajo, oškodujejo, ranijo na najbolj občutljivem področju — dobičku. Pri tem pa je graje vredno, kot so poudarile v svoji enotni izjavi vsedržavne kovinarske zveze FIM - CISL, FIOM . CGIL in U1LM, zadržanje policije, ki škvadri-stičnih izgredov ni preprečila (izjava zadeva Trento, toda velja tudi v marsikaterem drugem primeru), pač pa je z vso ostrino napadla delavce, ki so protestirali. Tak položaj, ki je v demokratični Italiji nevzdržen, poganja svoje korenine daleč nazaj, v leta obnavljanja Italije po . porazu fašizma in zmagi odporništva. 26. julija 1943 je italijanski kapitalistični razred poskusil rešiti svoje privilegije s tem, da je s kraljevo pomočjo zamenjal Mussolinija z Badogliom in se prilagodil novim razmeram. Zmagovito Odporništvo je s fašisti pometlo, in mu pa uspelo do konca očistiti državne strukture in njenih stranskih organizmov vseh navlak starega režima. , Tako še danes veljajo fašistični kazenski zakoniki in niz zakonov, uredb, dekretov, ki v sedanji Italiji ne bi smeli veljati. In vendar so nekateri organi izkoristili prav veljavnost teh zakonov in v prvih mesecih tega leta sprožili represivni val proti delavcem, študentom in sindikalistom, ki se ga da statistično opisati s številom sodnih prijav: 14 tisoč. Res pa je tudi, da so napredne, demokratične sile močnejše. Vsilile so amnestijo, ki je v glavnem zbrisala posledice represivnega vala, danes pa jamčijo s svojo budnostjo, da se v Italiji ne more ponoviti atenski 21. april. Umirajoča zverina se vedno krčevito zvija in lahko tudi rani. Tako je danes s škvadriz-mom skupinic neprištevnih mladincev in tistih, ki jih v senci vodijo. In vendar je prav Trento dokazal, da gre škvadrizem h koncu, ker prodira v družbi val napredka in demokratičnih sprememb. Njihovo mesto pa je tam, na sramotilnem odru, kamor so jih z vso moralno pravico spravili delavci tovarne «Ignis» in študentje sociološke fakultete! Naj vedo, da se v Italiji lahko vsak trenutek dvignejo siotisoči mladih ljudi v «črtastih majicah», delavcev in študentov, ki jim je dovolj srednjega veka, ker živijo v dobi osvobajanja narodov in človeka, svetlega nasprotja gnilega mračnjaštva. STOJAN SPETIČ .......................................................m.,„11,ii.nm.mm.ui......................................... Diplomacija na delu za dejansko izvedbo Rogersovih predlogov o Bližnjem vzhodu Jutri v Tripolisu sestanek ministrov sedmih arabskih držav KAIRO, 1. - V arabskih pre- I Jordanije, Libije, ZAR, Sudana in .stolnicah, v Izraelu, v Washing- Sirije. Poročilo ogiptovske agen- U \T MrHn.J -1 — L. . A_ - - - * * I * tonu in na sedežu OZN v New Yarku je v teku izredno živahna ' diplomatska dejavnost, v središču katere so seveda Rogeršovi mirovni predlogi in perspektive, ki jih ti predlogi po pristanku , Egipta, Jordanije in Izraela odpirajo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Težave so seveda velike: eden od prvih problemov, ki ga bo treba rešiti, je vprašanje dejanske izvedbe premirja in nadzorstvo, ki bo potrebno, da bi Izrael in ZAR ne izkoristila prekinitve ognja za utrditev svojih' vojaških položajev. Tu pridejo seveda v poštev OZN in njeni opazovalci, medtem ko se zdi nesprejemljiv predlog Izraela, ,da bi uvedla neposredno medsebojno nadzorstvo, tako da bi lahko izraelska letala imela prosto pot nad egiptovskim ozemljem in 0-bratno. Najvažnejša diplomatska pobuda prihaja iz Tripolisa, kjer se bodo v ponedeljek sestali zunanji in obrambni ministri sedmih arabskih držav: Alžirije, Iraka, cija MEN pravi, da bodo ministri proučili razvoj položaja na Bližnjem vzhodu, jasno pa je, da bo prišlo do poskusa uskladitve stališč sedmih držav glede Rcger-sovega načrta, o katerem so mnenja deljena: Jordanija, Libija, ZAR in Sudan so nanj pristali, Alžirija, Irak in Sirija pa ga odločno zavračajo. Na vojaškem področju beležimo tudi danes napad izraelskega letalstva na egiptovske položaje ob Sueškem prekopu ter silovita topniška dvoboja na egiptovski in jordanski fronti. Pogajanja SZ-ZRN MOSKVA, 1. — Tudi današnji dan je bi, posvečen intenzivnim stikom med sovjetsko in zahod-nonemško delegacijo, ki v Moskvi pripravljata pogodbo med SZ in ZRN. Zjutraj sta se sestali delovni skupini, popoldne pa ministra Scheel in Gromiko. V krogih bonske delegacije poudarjajo, da so bili doseženi «nekateri delni rezultati*, da pa ostajajo še odprta nekatera «bistvena vprašanja*. Jutri ni na sporedu novih srečanj, pogajanja pa se bodo verjetno zavlekla še ves Dri-hodnji teden. Nova raketa preizkušena v SZ VVASHINGTON, 1. - Funkcionarji Pentagona so izjavili, da je Sovjetska zveza v tem tednu preizkusila izboljšano medcelinsko balistično raketo «SS 11» Izstrelili so dve raketi, s katerimi so preizkušali možnosti, kako bi se izognili protiraketni obrambi. Rakete so izstrelili s sovjetskega ozemlja in so padle na Tihi ocenan kakih 920 km od 0-toka Midway. Po nekaterih steh so elektronske naprave beležile številne objekte, ki so padali proti zemlji in gre torej za sovjetski poskus ko so rakete izstreljevale razne kovinske Dred mete, da bi zmešali radarski sistem. ve- za- 'rimorsfci dnevni) TRŽAŠKI DNEVNIK 2. avgusta ZAKLJUČEK TEČAJEV ZA ZADRUŽNE NADZORNIKE V VSEJ DEŽELI DELUJE SKUPNO 1.109 ZADRUG Od trga odpade na tržaško pokrajino 261 zadrug med katerimi! je kar 60 odstotkov gradbenih V naši deželi je 1.109 zadirug raznih vrst. To izhaja oz popolnega popisa dne 30. junija 1970, ki ga je opravila deželna služba za nadzorstvo nad zadrugami, kaitero voda odbornik Varisco. 518 zadrug je v videmski pokrajini, 264 v tržaški, 219 v pardenonskd in 108 v goriški. Najbolj razširjeno je torej zadružništvo v videmski pokrajini, kateri sledijo tržaška, pordernomska in go-itiška. Pri tem je treba naglasiti, da je v Trstu in Gorici še posebno mnogo gradbenih zadrug, ki predstavljajo v Trstu 60 odstotkov vseh zadrug, v Gorici pa skoraj 45 odstotkov. V videmski in pordenonski pokrajini pa je največ kmetijskih In potrošniških zadrug Skoraj 70 odstotkov vseh teh zadrug, in sicer 725 od 1.109 je vpisanih v deželni register zadrug, u-stanovljen na podlagi 1. člena deželnega zakona štev. 4 z dne 19. januarja 1968, ki vsebuje ukrepe v prid zadružništvu in za nadzorstvo nad zadrugami. Vpis v deželni register nadomestuje z vseh juridič-ndh plati vpis v prefektume registre. Ta vpis se dopušča za potrošniške zadruge, zadruge za delo im proizvodnjo, kmetijske zadruge, gradbene zadruge, prevozne zadruge, ribiške zadruge in zadruge mešanih strok. Seveda uživajo razne davčne ugodnosti samo zadruge, ki so vpisane v register, saj dajejo samo one popolno jamstvo. Na vsak način so zadruge, ki niso vpisane v register, na splošno dokaj neaktivne. Poleg tega je vključenih v deželne organizacije za zastopstvo, za pomoč in zaščite zadružnega gibanja skupno 563 zadrug. Za te zanimive podatke se je zvedelo na zaključni ceremoniji 1. deželnega tečaja za usposabljanje revizorjev zadrug v Furlandji-Juldlj-ski krajini, ki je bila pred kratkem v Vidmu na deželnem odporništvu, za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo. Takrat je deželni odbornik Varisco, preden je izročil tečajnikom spričevalo o usposobljenosti za opravljanje nalog revizorjev za zadruge in posebno izkaznico, poudaril, važnost njihovih nalog. Poleg tega se je še posebno zahvalil odborniku za kmetijstvo Comelliju in funkcionarjem odibor- našbva, kd so mnogo pomagali pri tečaju. OBVESTILO Odbor za proslavo. 25. obletnice osvoboditve in Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizirata svečano komemoracijo v okviru proslav 25. obletnice osvoboditve in 40-let-nice ustrelitve štirih antifašistov Bidovca, Marušiča,'Miloša in Valenčiča, ki bo na kraju njihove usmrtitve v nedeljo, 6. septembra ob 16. uri, s polaganjem vencev, k ornem o-ratlvnimi govori, nastopom pevskih zborov in godbe ter recitacijami. Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev ln cvetja na grobove žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. Odbor za proslavo 25-letnice osvoboditve ANPI - ANPPIA - ANED - FIAP Odbor za proslavo bazoviških žrtev Novi genmlni konzul Italijo v Novi Gorici V sredo, 29. julija je bil na vljudnostnem obisku v Novi Gorici novi generalni konzul Italije v Kopru dr. Onotrio Mišama. Sprejela sta ga predsednik novogoriške občinske skupščine Ruda Simac in tajnik Cvetko Vidmar. Generalni konzul Mdssina se je zanimal za urbanistični načrt Nove Gorice, priprave za gradnjo avto-parka pri Vrtojbi, za gradnjo nove ceste Nova Gorica - Šentilj in o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obmejne kraje. Mirko Kapelj petdesetletnik Miro Kapelj se je rodil 1. avgusta 1920 v Stari Sušici. Otrok ne premožnih staršev se je moral prebiti skozi neštete težave, da se je lahko došolal za učitelja. Čutil je v sebi zanos vzgojitelja, ljubil mladino, kateri bi se rad posvetil. In res se ji je posvetil, z vsem mladostnim navdušenjem, v ognju narodnoosvobodilne vojne. Postal je partizanski učitelj, nato pa nadzornik partizanskih šol. Seveda se ni omejeval na strogo šolsko področje. Pomagal je pri organizaciji kulturniških skupin, prvih zametkov prosvetne dejavnosti še v letih, ko je slovenska beseda si,'obodno zadihala samo v gozdovih in sredi osvobojenega ozemlja. Po osvoboditvi je poučeval na obnovljenih slovenskih šolah predvsem v Boljuncu. kjer je še sedaj domač in priljubljen. Medtem je dozorela v njem politična izbira, vpisal se je v komunistično partijo in nadaljeval v njej, kljub neprijetnim dogodkom in razkolu na političnem in kulturnem področju, z ljudsko prosvetno dejavnostjo. Poslal je tajnik SHLP. Z vsemi je podoživljal razprtje m polemike tistih grenkih let, obenem pa, s časom, poskusil iskali načina zbliževanja, ki sta ga terjali čas in novo okolje Sedaj je Slovenska prosvetna zveza samo ena. In če je tako gre zasluga, med drugim, tudi soseao-ma na Opčinah, dr. Hlavatgju in Miru Kaplju, ki je od združitve dalje njen podpredsednik. Daljše obdobje je Kapelj posvetil časnikarstvu in publicistiki, kot odgovorni in glavni urednik tržaškega tednika *Dela*. oglasila KPI za slovensko narodno manjšino.» Je član pokrajinskega komiteja KPI in je bil leta 1966 izvoljen v pokrajinski svet. Prepričani smo. da izražamo iskrena čustva množice prosvetnih delavcev v naših vaseh in predmestjih, četudi v njihovem imenu to varišu Kaplju iz srca čestitamo ob njegovi 50-letnici m mu kličemo: na mnoga leta! st. s. Tovarišu Miru Kaplju ob njegovi 50-letnici čestita vodstvo tržaške federacije KPI, openska sekc/ia KPI ter člani uredništv in sodelavci «Dela», «Unita» in «Lavorat«re». • Vodstvo avtofllotramvajske služ- be Aoegata javlja, da bodo z današnjim dnem premestili postaji avtobusne proge 7 (Rumena hiša-Trg Obardan), ki sta v bližini ovinka pred konično postno, nižje proti mestu in sicer v višino hiše št. 124 na Furlanski cesti. MARJANU MEDVEŠČKU čestitajo za 69-letnico sorodniki, _ znanci in prijatelji. Voščilom se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Trebenci so se naveličali: ker njihovih pritožb ni nihče upošteval, so prešli k dejanjem NlllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllllilllUlllllllllllllllllliillillliiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii V TREBČAH JE POTRPEŽLJIVOST DOSEGLA SKRAJNE MEJE Trebenci so protestirali proti nevzdržnim nadlogam in smradu z bližnjega smetišča Domačini so skoro za tri ure ustavili promet - Poseg odbornikov Hreščaka in Vascotta - V četrtek sestanek med domačini in predstavniki tržaške občine Včeraj so se Trebenci «spuntali». Povod demonstracije je bilo smetišče, ki ni samo sramota za ves Kras, ampak tudi nevarno za zdravje v vseh okoliških vaseh. Domačini, katerim se je pridružila tudi skupina Opencev, so ob 8. uri krenili na cesto in zasedli križišče, kjer cesta vodi k smetišču. S transparentov, ki so jih nosili, je bil jasen razlog te nenavadne manifestacije: «Zahtevamo konec tej sramoti!*, «Zadosti obljub, hočemo dejstva!*, «Kdaj se bo končala ta sramota?*. Demonstranti so tudi naslovili pro test na tržaškega župana: «Podpisani prebivalci Trebč, Opčin in okoliških vasi zahtevamo, da nam občinska uprava odgovori na sledeča vprašanja: .........................HniiimuiiiMmniimii.. PISMO POSL. ŠKERKA NABREŽINSKEMU ŽUPANU 1. kdaj bo dokončno odpravljeno j odbornikov je nekoliko razburkala Zaprta pot v Šempolaju Razburjenje med domačini Nabreždnski občinski svetovalec, poslanec Albin Skenk, Je naslovil te dni županu dr. Dragu Legjši vprašanje o zadevi, ki je razburila vaščane v šempolaju. Skeric pojasnjuje, da sta «neki ženski iz Trsta, ki sta podedovali neko hišo v šempolaju, po mojem nezakonito zaprla pat, ki pelje mimo njunega doma. Te poti so se mnogi vaščani in tudi prebivalci drugih vasi vedno nemoteno posluževali. Gornje dejanje pa je razburilo vse tiste, ki to občinsko pot nujno potrebujejo.* «V imenu vseh prizadetih občanov Vas naprošam*, nadaljuje svoje pismo nabrežimskemu županu posl. Skerk, «da posredujete in pod-vaamete vse potrebne ukrepe, da s.» ponovno odpre omenjena občinska pot.» V pogovoru s poslancem šker-kom, včeraj zvečer po telefonu, nam je ta še povedal, da gre za krajšo pot, vsega 65 metrov, ki pa Je vaščanom nujno potrebna. V primeru, da M občina bila do lastnic hiše nemočna in bi pot ostala zakonito (če se dokaže pravica) zaprta, bi morala občima nujno poskrbeti, da se uredi podobna pot nekoliko dlje. Vsekakor pa bi bilo najbolje, če bi med občino in lastnicama hiše prišlo dč sporazuma ln bi pot ostala odprta kot doslej. Beograjčan in Celjan zmagala na II. mladinskem pevskem festivalu v Portorožu Drugi mladinski pevski festival, ki je bil sinoči v organizaciji por toroškega turističnega društva, zavoda za turizem ter revij Antena, Hik in Plavi vjestrik, v Portorožu, je pred 3000 gledalci v skupini od 8 do 14 let zmagal Beograjčan Zo ran Lekovič, v skupini od 14 do 18 let pa Celjan Oto Prestner. Oba zmagovalca, ki sta konkurirala med 15 mladimi jugoslovanskimi pevci in 5 gosti iz Italije, sta prejela umetniško izdelani Zlati vejici ter se bosta kot zastopnika Jugoslavije predstavila na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu meseca avgusta v San Remu. Avtomobilist podrl prometnega agenta Nenavadna nesreča včeraj popol dne, nekaj po 17. uri na državni cesti št. 14, pri Naselju S. Mauro (km 137 114). Motorizirani agent, javne varnosti, 49-letni Francesco Vescia iz Avellina, s stalnim bivališčem v našem mestu, v Ul. Boc-cacoio 18 s piščalko je zažvižgal 45-letmeinu Giuseppu Cavazu iz Padove, ki je prav tedaj s fiatom 124 prehiteval na križišču. Avtomobiliste je žvižg piščalke tako zmedel, da je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v agente. Ta se je pri padcu pobil po čelu, levi roki in kolenu ter si izpahnil levo piščal. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo mo-ral zdraviti deset dni. Nista hotela plačati vožnje Šoferju taksija Včeraj so agenti letečega oddelka kvesture prijavili sodnim oblastem 20-letnega Alberta Burla s Trga Venezia 16 ter 20-letnega Clau-dia Meluccija iz Ul. F. Venezian 16. Oba se bosta morala zagovarjati zaradi pijanosti, drugo pa tudi zaradi ogabnega izražanja. 17- julija letos sta mladeniča, nekaj po 1. uri zjutraj izstopila prod nočnim barom «Mexico» iz taksija in nista hotela plačati vožnje. Šofer je poklical agente letečega oddelka, ki so vinjena mladeniča odpeljal' na nregled v bolnišnico. Se prej sta morala plačati kar sta bila dolžna šoferju, ki sta ga prej celo žalila. smetišče pri Trebčah? 2. s kakšnimi sredstvi namerava občinska uprava odpraviti vir podgan, ki resno ogrožajo zdravje prebivalcev okolice in tudi mesta? 3. ali je občinska uprava preučila v kakšni meri smetišče škoduje zdravju prebivalcev okoliških vasi? 4. ali se občinska uprava zaveda kolikšno ekonomsko škodo trpi Kras (predvsem glede turizma) zaradi smetišča, ki je v nasprotju z najosnovnejšimi zahtevami higiene? 5. ali je res občinska uprava storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi odpravila smrad in dim, ki se širita predvsem po Banih, Opčinah, in drugih krajih spodnjega dela Krasa?* Pismo je sicer zelo ostro, vendar pa mislimo, da odgovarja dejstvom in da so Trebenci storili prav, da so klicali na odgovor občinsko upravo, ki je s svojim nezanimanjem povzročala tolikšno ško do v bližini Trebč. Res se je kmalu po 9. uri, kq je bilo zbranih na križiščii že 'biče e j tovornjakov, pojavil načelnik oddelka za mestno čistočo ing. Tombe-si, ki pa s svojimi nejasnimi odgovori ni zadovoljil prisotnih, saj se ni obvezal na noben konkreten poseg, ki bi lahko vsaj delno rešil to sramotno vprašanje. Tako se je cestni blok nadaljeval do 10.30, ko sta prišla v spremstvu ing. Tom-besija občinska odbornika Vascot-to in Hreščak. Ta dva sta skušala pomiriti zbra no množico, češ da so se dela za industrijsko upepeljevanje smeti že začela. Vsakdo si jih lahko ogleda na Pantalejmunu in družba, ki gradi ta, objekt se je obvezala maja meseca, da bo dela končala v 18 mesecih in morda tudi prej. Edino kar lahko občina trenutno ukrene je, da sproti pokrije smeti s plastjo ometa podrtih hiš. Vendar pa je to težko izvedljivo, ker bi se število tovornjakov, ki vozilo na smetišče podvojilo, za kar pa cesta ni dovolj ši'roka. Sicer obstaja pri Banih druga pot, ki pa ni asfaltirana in za tako kratko dobo — »komaj 18 mesecev* — se je ne izplača asfaltirati. duhove. Predvsem pa se nista obvezala na noben takojšem ukrep, ker ne poznata tehničnih sredstev, ki bi lahko prišli v poštev. Pa saj je že 15 let smetišče v Trebčah in v toVko letih bi se jih z dobro voljo lahko našlo, tako da ne bi prišlo do tako nevzdržnega položaja. Duhovi pa so se pomirili, ko sta odbornika predložila, da bi se v četrtek domačini in odgovorne oblasti sestali v trebenskem ljudskem domu in skupno preučili zadevo. Ko so se demonstranti razšli, je kakih 40 tovornjakov nadaljevalo pot s smrdečim tovorom proti smetišču. Upamo, da se to ne bo več dolgo, nadaljevalo in da bodo ob činske oblasti kanalu kaj ukrenile, Na vsak načrn se razburjenje med prebivalstvom; ni.. poleglo in Trebenci napovedujejo, če ne bo zadovoljivih. odgovorov, nove protestne akcij#.'. MIRAMARSKl PARK Danes Predstave «Lučl in zvoki*: ob 21.30 «Der Kalsertraum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Corlotta* v italijanščini. Jutri Predstave «Lučl ln zvoki*: ob 21.30 «Maximilian of Mexlco» v angleščl-ni; ob 22.45 «Massimiliano e Carlot-ta* v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») od miramar. skega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej, Nazionaie — Zaprto zaradi dopusta Eden 15.30 «1 nervi a pezzi*. Hayle Mils, Hynel Bennet. Fenice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 15.00 «Le pillole di Er-cole*. Silva Koščina, Nino Manfre. di. — Prepovedano mladini pod 16. letom. Excelsior 15.30 «La straordinaria fuga dal campo 7a». Oliver Reed, Michael J. Pollard. Ritz 16.30 «Dracula ii vamplro*. Chri-steopher Lee in Peter Cusching. Technicolor. Prepovedano mladini pod 16, letom. Alabarda 15.00 «E Dio disse a Cai-no . . .». Klaus Kinsky, Peter Car-sten Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30 «Armlda 11 dramma di una sposa*. Franca Pa-risi, Peter Hunter. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «11 californiano*. Charles Bronson. Technicolor. Cristallo 17.00 «Abbandonatl nello spazio*. Gregory Pečk. Technicolor. Capitol 16.00 «La colomba non deve volare*. Silva Koščina, Horst Buch-holz. Moderno 15.30 «Mucchio selvaggio*. VVilliam Holden. Cinemascope. Impero — Zaprto zaradi dopusta. Vittorio Veneto 15.15 «Radiografia di un colpo d’oro». Maurizio Are-na, Patrizio Capucci. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14,30 «La notte del generali*. Peter 0'Toole, Omar Sharif. — Technicolor, Astra — Zaprto zaradi dopusta. Abbazia 14.30 «Montecristo 70». Mi-chel Auclalr, Paul Berge, R. Pel-legrin. Technicolor. Gledališča c1)- --- > Porezal se je s *&#■ iflfhnr čfeprrifkml stekleni Včeraj zjutraj, nekaj po 9. uri je 30-letni Andrea Franco iz Ul. Far-netello 30 zdrsnrl na stopnišču v Drevoredu XX. septembra in pa del s steklenicami vred, ki jih je držal v rokah. Črepinje so se mu zarile v levo podlahtnico, zaradi česar .je moral v bolnišnico, kjer so ga na ortopedskem oddelku sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh. Mali oglasi DEKLE ZA LAHKO DELO išče kar-tonažna tovarna na Opčinah (Fabbri-ca cartotecnica). Dobra plača. Telefonirati na: 211-056. »CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani ln Mlceo In prodaja nadomestnih delov. Ul Rlttmeyer 4/a IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine? Se želite izogniti avanturam, neresnici in izkoriščanju. neuglednemu spoznavanju na cestah in po lokalih? Pišite nam ali pa nas obiščite. Pri naših odgo-vorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam le zajamčena. POSREDOVALNICA ZA To je sprožilo precej zgražanja pri domačinih. Mar je zdravje mani vredno od asfaltirane ceste? Tudi ŽakOnske ZVEZALI,ulbi toa Pit nejasnost odgovorov dveh občinskih tehnikova 24 a KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri film GMG. BASE ARTICA ZEBRA Igrajo; Rock Hudson in Ernest Borgnino Film bodo ponovili v ponedeljek, 3. 8.70, ob 18 uri. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 16. uri barvni zgodovinski film: ANNIBALE Igrajo: Viotor Mature, Gabriele FerzettrjfCjRita Gam. BCIK8 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica F. Filzl št. 10 Tol. 38101/38045 opravlja vse bančne posle kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar 625,— Kpnadski dolar 590,— Brit. šterling 1490,— Švic. frank 145,— Franc, frank 108,— Belg frank 12,— Hol florint 172,— Nemška marka 171,— Avst šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 1 45,— Jug. dinar (mali) 46,— POLITEAMA ROSSETT1 Danes, v nedeljo, bo z začetkom ob 18. url druga uprizoritev Benatzky-Jevega «Pri belem konjičku* z istimi umetniki, ki so nastopili v petek. Pri glavni blagajni v Pasaži Prot-ti (tel. 36-372) nadaljujejo s prodajo vstopnic za današetjo ponovitev, ter za tretjo uprizoritev »Dežele zvonč-kov», ki je na programu v torek, z začetkom ob 21. uri. Šolske vesti IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LA TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da bo 15. septembra izpit iz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni izpit letos ali v prejšnjih letih in želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k iz-pitu iz latinščine v poletnem roku, pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo vložiti do 5. septembra. Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstve nega liceja »France Prešeren* v Tr. stu javlja, da se pričnejo vsi poprav, ni izpiti v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1963/1970 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji ln klasičnem liceju 7. septembra 1970 ob 1.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z od-deljenimi razredi v Sv. Križu sporo-ča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v jesenskem roku šolskega le. ta 1969/1970 7. septembra 1970. Razna obvestila Upravni odbor Kmetijske zadruge iz Trsta bo tudi letos organiziral dne 14., 15. ln 16. avgusta Kmečki tabor, ki Je XII. po vrsti, in sicer s sodelovanjem prosvetnega društva Tabor z Opčin. Na programu je nastop godbe In orkestra iz Divače, otvoritev umetnostne razstave, poučno predavanje s filmom itd. Vinogradnike, ki bi želeli prodajati ob tej priliki svoj proizvod pa vabi Kmetijska zadruga naj se zglasijo v njenem uradu v Ulici Foscolo 1. KASTA vabi vse letošnje «ex» če-triošolce in maturante slovenske tr. govske akademije na srečanje,''ki bo v torek, 4, t.m. ob 20.30 v Zadružni gostilni na Kontovelu. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da bo prihod o-trok, ki letujejo v Zgornjih Gorjah pri Bledu, v ponedeljek, 3. t.m. med 13. In 13.30 pred sodnljsko palačo. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu sporoča, da bo odhod dečkov v ponedeljek, 3. avgusta. Ob 16.30 naj bodo na sedežu v Ul. Ma-chiavelll 22 ZVEZA PARTIZANOV NA OPČ* NAH priredi 9. avgusta izlet s ^ variškim srečanjem na Nanosu f sicer na grobnico padlih, kjer N počastitev njihovega spomina s p°j ložitvijo venca, potem k Vojk0'" koči in k razgledni točki. Prevoz z zasebnimi avtomobili 'j* v primeru zadostnega števila nikov tudi z avtobusom. Vpiso'* nje pri tov. Renerju na Opčinah Proseška št. 6 (tel. 211831). Cen* za hrano (čevapčiči in kosilo) M* lir. Odhod ob 8.30 z Brdine. SPDT obvešča udeležence ture Dolomite, da bo v torek, 4. avg°!la ob 21. uri sestanek v lokalu «For*' Europa* za dokončni dogovor gle®' perle in 2500 lir za Dijaško mauc( V počastitev spomina svoje dral. mame daruje Jordan Furlan 5000 za šolo - spomenik NOB v Cerk°eoj V isti namen darujeta Ana Dr>», 1000 in Angela Rebula 1000 UL počastitev spomina pok. Dragice ' dica roj. Pečar daruje Elza H>° ( 1000 lir za šolo - spomenik NOB Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. zu Kalcu darujeta družini Zuži4 Stoka 5000 lir za pevski zbor *» lij Mirk in 5000 lir za spomenik f I dllm na Proseku. Mara Daneu <■* . je 2500 lir za spomenik padlii" Proseku. Namesto cvetja na grob Jazbeca daruje Adam Leopold ™ lir za Dijaško matico. a Angela Pahor daruje 1000 lir v P otrokom, ki letujejo v Zgornjih " jah pri Bledu. Namesto cvetja na grob pok. gice Pečar por. Medica daruj Maks in Mery Spetič 2000 lir za sp menik partizanom na Opčinah, Namesto cvetja na grob pok. k*1 Sancin daruje Zofka Sancin 2000 za prosvetno društvo Skedenj. Ob 25. obletnici smrti matere ^ tonije Milkovič daruje družina 1 lir za šolo - spomenik v CerKn ,^ Namesto cvetja na grob pok ( roline Perčič daruje Celestina ■ doč-Mokole 5000 lir za šolo sp° nik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob Kar° |, Simoneta vd. Perčič darujejo Kr!„. na, Mara in Stana 5000 lir za ško matico pij*' SOŽALJE Ob Izgubi Alojzija Kalca nnitrijT globoko sožalje družini in soro®* prosvetno društvo Prosek-Koi kam. Te dni je na turinski univerzi diplomiral iz inženirstva DODO BRADAMENTE Iskreno čestitajo nona, teta, stric, Igor z Ireno in Vanjo. • Zaradi gradbenih del je občina uvedla prepoved parkiranja avtov vzdolž ograde v Ul. Torrebianca. *MH 1,1,1 ................................................................iiiiiii...Hill.......iiuihiiii........MM||H)||| Danes, NEDELJA, 2. avgusta ...................................im lunin BOJAN Sonce vzide ob 5.49 In zatone ob 20.33 — Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 5.41 In zatone ob 20.51 Jutri, PONEDELJEK, 3 avgusta LIDIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30,1. najnlija 23, ob 19. url 27,4 sto-pinje, zračni tlak 1017,9 stanoviten, vlaga 65 odst., veter 7 km/h sever, nebo 3/10 pooblačeno. morje skoraj mirno, temperatura morja 23,7 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1 avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 97-letna Caterlna Žani grando, 5 ur star Crlstiano Crosara, 94-leanl Enea Dal Pra, 67-letni Glo-vanni Gusteini, 72-letna Maria Giu-licb vd Gengross. 75-letni Angelo Fogar, 88-letna Maria Lukač vd. Bra-dasch, 85-letna Maria Božic vd. Bal-bi, 68-letni Luigl Kalc, 73-letna Lu-cla Fonda vd. Fragiacomo, 46-letna Marcella Milanesl por. Larini 74-letnl Agostleno Baldas, 102-letna' Maria Maslero vd. Gattolin, 71-letna An-na Zotti vd. Raini. OKLICI: Električar Branko Mahnič In delavka Loredana Borgnolo, barist Marcello Brecciaroll In natakarica Marlsa Montagna, delavec Car. lo Mari in gospodinja Marta Malo-11, gledališčnik Mario Nasciguerra In učiteljica Marlalulsa Loiodice, uradnik Ladlslao Comarl in trgovka Tatjana Turco, zdravnik Ennio Caenaz-zo in uradnica Nada Sedmak, uradnik Romolo Belardl In uradnica Glan-na Fontanot, uradnik Bruno Lovre-cich in uradnica Nadja Sancin, šofer Giuliano Maurl In uradnica Elda Nor. dio, uradnik Ario Drioli in uradnica Marisa Coslovlch, pomorski strojnik Giuseppe Liprandi In šivilja Elena Devegll, uradnik Roberto Spangher ln gospodinja Luisa Chicco, elektro-mehanik Bruno Opattl in delavka Halla Murgia, uradnik Gilde Rau- Včeraj-danes nich in uradnica Silva Calllgaris, uradnik Hubert Deborne in gospodinja Silvia Buchler, mestni stražnik Glorglo Tadich In delavka Marisa Canciani, Inženir Cesare Glaldlnl-Mistrovachi in gospodinja Anna Maria Spizzamlglio, mizar Giovannl Sni-der In trg pomočnica Florella Ra-dfzlovlc, uradnik Orlando D’Orlando in delavka Marisa Zimmerman, u-radnik Pletro Carbonl in uradnica Mirella Eramo, uradnik Luclo Basia-co ln trg. pomočnica Annamaria Can-nata. prokurator Claudio Slavich in uradnica Maria Luisa Sostero, pis-monoša Ruggero Pignatell! in delavka Elda Stepančič, uradnik Renato Giorgiuttl in gospodinja Llliana Sta-race. poslovodja Llcio Bossi ln trg. pomočnica Aurora Ardessl, drogerist Giuliano Delise In uradnica Elda Ne-via Auber, podčastnik Luigl Neri in gospodinja Anna Maria Calllgaris, le. karnar Pletro Lussin in uradnica Marina Miot, strojnik kapitan Luciano Tranl In trg. pomočnica Laura Cher-sin, finančni stražnik Costantlno Fad-da in učiteljica Maria Anna Zuppinl, uradnik Magris In uradnica Vittorla Curzolo, uradnik Aldo Mattlassi in URARNA ZLATARNA LA U RENTI Trteste Trst. Largo Santorio 4 BIRME 1971) Velika izbira ur to zlatnine Presenetljivo velika izbira ur «SEIKO» Poseben popust trg. pomočnica Ariella Peguraro, ind ižvedenec Ugo Pavlica In delavka Gabrielih Rigonat, Železničar Gtorgio Perini in bolničarka Maria Rosaria Pezzulo, uradnik Fulvio Makovec in frizerka Maria Gentile, Inženir Ric-cardo Muner jn otroška vrtnarica Marina Callin, slaščičar Dario Černe In trg. pomočnica Nadja Ferfo-lja, mesar Bruno Vivian in uradni, ca Danila Fonda( uradnik Omero Taddia in delavka Marisa Stanich, železničar Luciano Grison In šivilja Elvia Zocchl, uradnik Giuseppe Cie-ri In uradnica Anita Vucsko, risar Mario Sarigu ln gospodinja Daniela Carpanl, univ. študent Carlo Gian-sante in biologinja Mirella Durighello, elektromehanik Alessandro Rudez in delavka Nadia Parenzan, delavec Ma. rino Battini in uradnica Marina Trami, delavec Roberto Martincich In trg. pomočnica Loredana Petelll, mehanik Mario Čerin in natakarica Va-leria Stemberger, pismonoša Save-rio Gludissevich In hišna pomočnica Giuseppina Pilato. mesar Giorgio Hervato ln uradnica Alba Romanel-lo, študent Fabio Dulclch In gospodinja Gllulletta Bonavla, šofer Gino Corradini in gospodinja Rosa Maria Velasquez Puente uradnik Alessandro Ferluga in študentka Francesca Rossi, kapitan Roberto Speciale in učiteljica Antonietta Attanasio, risar Bruno Predonzanl in delavka Giulia-na lasnig, inštalater Sergio Zecchini In delavka Oriana Drozina, uradnik Giovannl Kuffonl in uradnica Alda Trevisan, šofer Stelio Vislntin in šivilja Nada Macor edektričar Mari-no Bacci in trg pomočnica Gianna Golna, bolničar Fabio Poli In trg. pomočnica Anna Temeroli. uradnik Guldo Crechicl in učiteljica Maria-teresa Bottan, uradnik Elvlo Pozzec- co In uradnica Sonja Peras, uradnik Dario Umer in trg. pomočnica Gianna Marši, mehanik Guldo Botterl in trg. pomočnica Lauretta Bonettl, u-radnik Antonio Petronlo in trg. pomočnica Adelia Spoljaric, trgovec Bruno Bernuzzl Grimaldi In trgovka Maria Bascovich, gasilec Ello Barbaro ln trg. pomočnica Lldla Brajnik, uradnik Bruno Verdecchla lil uradnica Donatella De Tonl-France- SKBOFLKX VSE ZA KING IN FOT' »GRAFSKl MATERIAL ITst. Ul. Mazzini 53 Tet 733-361 Prijatelje id znaaoe naprošamo da nas obiščejo schlnl, delavec Igino Odorico In trg. pomočnica Luciana Orel, gradbeni Iz. vedenec Glorglo Celner ln uradnica Bruna Verdelll, trg. pomočnik Bru-no Volpe ln trg. pomočnica Vittoria Ingraa, uradnik Adolfo De Nora m študentka Mirella Tallone, uradnik Dario Favretto In učiteljica Adria, na Marotta ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikimi Izrazi sočustvovanja ob bridki izgubi naše jjubljene mame KAROLINE PERČIČ se najtopleje zahvaljujemo vsem vaščanom, g. župniku, pevskemu zboru Salež-Zgondk, darovalcem vencev in šopkov, vsem tistim, ki so jo obiskovali v času bolezni, da bi 1° tolažili, ter vsem tistim, ki so jo spremili na njen poslednji dom. Izredna zalivala dr. Srečku Simoneti za neutrudno posredovanje v bolnišnici glede njenega zdravja. Posebna zahvala vsem, ki so ji požrtvovalno stregli z® časa zdravljenja- v bolnišnici. DRUŽINA PERCI& Salež. 2. avgusta 1970. ZAHVALA Iskreno sg zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega JOSIPA JAZBECA Posebno zahvalo č. g. župniku, sorodnikom, prijatelju Albertu in gospe Serml, darovalcem cvetja ter vsem, ki so S0 pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽINA JAZBEC Nabrežina, 2. avguste 1970 ZAHVALA Vsem, kd so z nami sočustvovali in pospremili na zadnj' poti nepozabno DRAGICO MEDICA roj. PEČAR se iskreno zahvaljujemo. Posebno še darovalcem cvetja w vsem, kd so na kateri kold način počastili njen spomin. Mož Egidio. starši in stric iz Kanad*1 Trst, Katinara, Ontario, 2. avguste 1970 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlPAngelo d'Oro, Goldonijev trg '6. Cipolla, Ul. Belpogglo 4. Al due Luccl, Ul. Glnnastlca 44, Mlanl, Ml-lamarskl drevored 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Glulla 14. Manzo-nl, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Ai Gemelll, Ul, Zorutti 19/c. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustdl Podragi mož in oče ALOJZ KALC Pogreb pokojnika bo danes ob 18.30 izpred hiše žalosti na Proseku št. 290. Žalujoči žena Marija, sinovi Slavk« z ženo, Zvonko in Milo* ter drug« sorodstvo Prosek, 2. avguste 1970. n anevmi 2. avgusta 1970 PRIPRAVE ZA KRAŠKO OIICET V POLNEM TEKU KAJ NAM OBETA «KRAŠKI TEDEN» Pretekli petek se je v Repnu sestal krajevni odbor za pripravo letošnje «.Kraške ohceti». ki v sodelovanju z zadrugo cNaš Kras* ,n z repenlabrsko občinsko upra-Vo organizira to veliko folklorno -etnografsko prireditev na našem. Področju. Na sestanku, ki je trajal pozno v noč, so se udeleženci pomenili 0 vseh podrobnostih, ki pa ne zadevajo samo ohceti, temveč tudi drugih manifestacij v okviru kraškega tedna. Znano je namreč, da je «Kraška ohcet* le zaključni del pestrega «Kraškega tedna*, ki se bo letos začel v ponedeljek, 7. in zaključil v nede-‘J°. 13. septembra. Čeprav imajo člani odbora že precej prakse, saj so si nabrali dovolj izkušenj v prejšnjih dveh letih, pa se kljub temu porajajo vedno novi problemi, ki jih je treba sproti reševati. Večina članov odbora ima svoje točno določene naloge in odgovornosti, toda nepredvidenih nalog je poleg tega vedno toliko, da je za vse dela dovolj in še preveč. Toda vedno je vse delo v redu opravljeno in čeprav ni nihče za svoje dflo plačan, ga vsakdo z veseljem opravlja. In ravno v tem je tista velika moč odbora — pa ne samo odbora, temveč tudi vseh tistih občanov repentabrske občine, ki v sili in potrebi tako nesebično priskočijo na pomoč, da se vsi problemi sproti rešujejo. Na petkovem sestanku se je tudi prvič <<.urad.no* zvedelo, kdo bosta letošnji par na «Kraški o-nceth, To sta 24 let stara šivilja Mirjana Peršič iz Bazovice 20 in let stari, elektromekanik Bogdan Kosmač iz Zabrežca 20, v dolinski občini. Oba se že vneto Pripravljata na slovesni dogodek, ki bo od obeh terjal nemalo truda. vzdržljivosti in tudi poguma. I7 razpravi so se odborniki dotaknili najrazličnejših vprašanj, ki v njihovi pristojnosti. Predaleč bi zašli, če bi hoteli navesti vse, zato naj le mimogrede omenimo, da so razpravljali o postavitvi slavolokov, o napeljavi e-lektrike, o ureditvi «osmic», o °krasitvi vasi, o narodnih nošah, ® *ceremonialu», o nastopu domačega pevskega zbora in še o tolikih drugih rečeh. Pregledali so tndi celotni program «Kraškega tedna» in ga v glavnem odobrili, ceprav bo dokončna beseda padla na prihodnjem sestanku. Program «Kraškega tedna» je Precej zanimiv. Njegova otvoritev bo v ponedeljek, 7. septem-.a, ko se bodo sestali znanstveniki našega področja in sosedne Slovenije ter razpravljali o vpra- šanjih zaščite Krasa. V Kraški galeriji v Repnu bo odprta tudi priložnostna razstava, v vasi pa bodo odprli tosmice», ki bodo o-biskovalcem na razpolago do konca tedna. Razstava vin z evropskega Krasa bo letos zaradi tehnične ne-izvedljivosti odpadla, zato bo v torek le nadaljevanje gastronomskega natečaja, ki se bo začel dan prej. V sredo, 9. septembra bodo razna tekmovanja, kol na primer tekmovanje v rezanju pršuta, v odpiranju steklenic, v preji na kolovratu in pletenju nogavic, tekmovanje natakarjev in natakaric v nošenju hrane in pijače itd. Zvečer bo na dvorišču «Kraške hiše* samostojni pevski koncert domačega zbora *Srečko Kumar*. V četrtek, 10. septembra bo de-kliščina na Colu in fantovska v Repnu, potem pa bo na trgu v Repnu javni ples, kjer se bosta bodoči par še zadnjič zavrtela o «ledig stanu*. V petek ni na sporedu nič posebnega, kajti ljudje se morajo tudi malo oddahniti in pripraviti na «ohcet», zato pa bo v soboto, 12. septembra program toliko pestrejši. Ta dan bodo namreč vozili balo, fantje bodo prepevali podoknice, organiziran bo ples na skednju, repenski gostilničarji pa bodo organizirali javni ples. V nedeljo, 13. septembra bo kraška ohcet, in sicer tako kot lansko leto. Organizatorji že sedaj vabijo vse narodne noše. da se v čim večjem številu udeležijo poroke in slavnostne povorke s Tabra v Repen. Popoldne bo še fokloma prireditev in spel javni ples, na katerem bo igral priznan ansambel iz Ljubljane. To je v kratkem program letošnjega «Kraškega tedna*, nai katerega pa se bomo seveda še povrnili. Toda že sedaj bi z naše strani radi nekaj pripomnili .Zdi se nam, da bi bilo prav in lepo, ko bi se v «Kraško ohcet* vključila tudi Bazovica s svojimi starimi navadami, še posebno pa Boršt in Zabrežec in Breg sploh. To je edinstvena prilika, da se v Bregu poveča zanimanje za naše stare običaje, katere bi ob tej priložnosti lahko vključili v tako veliko etnografsko - folklorno prireditev kot je «Kraška ohcet*. Tu bi lahko zlasti prosvetna društva iz Brega odigrala veliko vlogo. V eni prihodnjih številk našega dnevnika bomo objavili sliko bodočega kraškegti para ter še nekaj podrobnosti v zvezi z ohcet-jo, na katero že sedaj opozarjamo in vabimo vse naše čitatelje. SEJA ODBORA USTANOVE POKRAJINSKEGA PODROČJA Zavodu Friulia-Lis bodo odstopili zemljišče za industrijske pobude Odbor je izrazil zadovoljstvo z zagotovili, da ostanejo v veljavi posebne olajšave Šema in Skerk o pokojninah bivših avstroogrskih vojakov Senator Šema in poslanec Albin škerk sta te dni posegla pri ministru za obrambo Tanassiju in zahtevala, naj se hitreje rešujejo prošnje bivših pripadnikov avstro-ogrske vojske. Znano je, da je malo tistih preživelih, sedaj že sedemdesetletnikov, ki so prejeli toliko let pričakovano revno pokojnino na _____^___ račun odsluženega vojnega roka, *........................nuni................................ zadnja seja občinskega odbora pred počitnicami Študija o urbanistiki in delne spremembe reguladjskega načrta Ustanova za industrijsko področ je v Trstu sporoča, da so na seji njenega izvršnega odbora pod predsedstvom odv. Sacerdotija sprejeli nekaj važnih sklepov. Odbor je predvsem sprejeli z velikim zadovoljstvom na znanje vest finančnega ministrstva, s katero so potrdili olajšave, podeljene industrijskemu prostemu pristanišču v Trstu po nekaterih dvomih, kr so nastali z izdajo okrožnice, povezane z uresničenjem smernic EGS. Te smerice so zoževale pomen omenjenih olajšav. Odv. Sacerdoti je izrazil hvaležnost ustanive podtajniku poslancu Belcfju in prefektu Cappelliniju, katerih dejavnost je bila odločilna, da se je Trstu zagotovila ohranitev carinskih in davčnih olajšav, ki so velikega pomena za industrijske predelave «ino-zemstvo za inozemstvo*. Odbor je ugodno sprejel prošnjo družbe Friulia-LIS za dodelitev znatnih površin zemljišč pri Domju za ustanovitev parka »leasing*. na katerem bi zgradili industrijske hale, ki bi jih oddali v najem malim industrijcem in obrtnikom z obljubo, da jim j'h kasneje prodajo. JJ-stanova za industrijsko področje bo odredila, da se opravi porazde litev in razmejitev teh površin v sodelovanju z dolinsko občino in z dražbo Friulia-LIS. Ta pobuda, ki je nova za Trst, bo omogočila številnim obrtnim podjetjem, da namestijo na po sebno ugodnem oodročju svoje o-brate z racionalnimi, sodobnimi in gospodarnimi kriteriji. Odbor je vzel tudi na znanje vesti o onesnaženju zraka in morja. Čeprav je ugotovil, da ni na industrijskem področju nobene nevarnosti ter da tovarne spoštujeio vse predpise o higieni', je sklenil da ustanovi posebno komisi.io, ki bo podrobno proučila ves položaj in primerna jamstva, ki jin morajo ustanovi zagotovil vsi in-dustrijci na njenem področju. PRI ZAGRADCU ŽIVI ŽE DOLGO LET V GOZDU ČUDNA ŽENSKA Efa, prijazna samotarka pod Vojnikom Njen svet: dva šotora, podrt avto, lesena hišiea in cel kup živali pa čeprav v vojski premagane aiv-stroogrske. Komisija za obrambo pri poslanski zbornici je že večkrat poslušala izjave parlamentarcev iz vrst večine, kakor tudi samega obrambnega ministra, da bo zadeva čim-prej rešena. V resnici pa se tudi tem zavlačuje, kar je spričo visoke starosti teh, ki bi morali prejemati pokojnino, dejansko špeku-liranje s smrtjo dela prosilcev. Drago vprašanje, ki sta ga poslanec Škerk in senator Šema načela v parlamentarnih zbornicah, zadeva razplinjevalno napravo pri Sv. Roku v Miljah. Znano je, da se miljsko prebivalstvo, na čelu katerega stoji občinska uprava, u-pira dograditvi take naprave v Miljah. Župan je namreč na neki seji občinskega sveta že razložil, da bi naprava, ki rada eksplodira, bila preblizu stanovanjskih blokov in predstavljala stvarno nevarnost za miljsko prebivalstvo. Šema in Škerk sta ob priliki o-menila podpise miljskih delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki zahtevajo preklic ukrepa o gradnji. Po mnenju senatorja Seme in poslanca Škerka bi morali razplinjevalno napravo za petrolejske tankerje, ki prihajajo k »terminalu* dolinskega naftovoda, postaviti nekje, kjer bi ne ogrožala življenja ljudi v neposredni bližini. V TOREK SO JO POKOPALI V ZGONIKU Naš sodelavec v razgovoru z Efo. Vsenaokrog in seveda pod mizo razne živali. Koza mu je celo skušala pojesti beležko Prejšnjo nedeljo je umrla Karolina Perčič iz Saleža Nove in širše ulice v Skednju, nova poslopja za škofijsko semenišče zeleno področje v Ul. Baiamonti in olajšave za verske in podporne ustanove, ki razpolagajo v mestu s svojimi zazidalnimi zemljišči ^tod avgustovskimi počitnicami ^ ie tržaški občinski odbor sestal ? enkrat in sprejel več važnih Jdepov s področja urbanistike. Med je odobril več sprememb j 'hestncmu regulacijskemu načrtu * .odobril izdatek 24 milijonov lir a japonsko skupino artitektov «Ken-Tange & Urtec*. -Ti morajo v 180 dneh proučiti tr-ozemlje, upoštevati pri tem aj 1 “Poznanja, do katerih se je ob-,na dokopala tudi s pomočjo znan-jVta>ih centrov, predvsem kar za-urbanistiko, industrijski in tr-pvski razvoj, povezavo z velikimi Ornunikacij.skimi sredstvi in notra- hTja prometom, kakor tudii s pro-j*®iom vsega vzhodnega področja ^ele Furlanije — Julijske krajine, v n2? Tange je arhitekt, ki se je i Vsltaliji že uveljavil. Znan je pred-ker je podoben razvojni ur-sf^tičnd načrt glede na vse go-' izrSarske in družbene dejavnike že /^Jal po naročilu mestne uprave (wlogni- j^dbor je nadalje sprejel sklep, b_ ^deva opensko pokopališče, ki odstranjeno iz centra vasi, kjer k trenutno nahaja, na 115 tisoč ^auratnih metrov obsežno področja’ *d ni namenjeno zidavi, med Tl'°dno Odbor 5°bno V Skednju bodo, na primer, zgra-1 conami «A 2», bile dovoljene grad- in Bazoviško ulico, je nadalje imenoval po-Ha, — strokovno komisijo, katere (JT®,3 bo proučiti nastali položaj Pl- Battisti, kjer bo treba ob-oboke nad potokom, ki se v 'b0 steka v morje. *d'k. del dela občinskega odbora . a-ugib tehničnih organov pa za-Vj a **dnje tedne spremembe k iz-žJ?e,nu regulacijskemu načrtu tr-v bega mesta. Te zadevajo pred-nekatera manjša mestna pod-jp.hh vendar jih mora odobriti de-1 urbanistični odbor. *Yariante» je občinska uprava že alba jr?'",uslW, osredotočene pa so 0(JqU .lc* sirila jn tudsi ustrezna svetoval-U- , b°misija, osredotočene jw ~' mestna področja, kjer bi bil rešit 6,1 javni družbeni poseg za ni k lev nekaterih krajevnih in sploš Problemov. dih novo osnovno šolo. Urediti pa je treba ceste ob šoli in traso, kjer potekajo. Od tod sprememba regulacijskega načrta, ki očitno tega prej ni predvideval in se je osla-njal na prej obstoječe stanje. Tako bo razširjena Ulica Marco Praga na širino 7 metrov za odsek med ulicama Soncini in Vigneti, povsem novo cesto, široko 5 metrov, pa bo občina uredila od Ul. Panebianco do poslopja nove šole. Med ulicama Baiamonti in Capo-distria pa bodo uredili »zeleno področje*, na zemljišču, kjer so sedaj barake bivše tovarne vrvi. Stari, točneje zadnji regulacijski načrt, je to zemljišče namenil gradnjam, toda očitno je, da oi v takem primeru ostal rajon okoli Ul. Baiamonti brez zelenja in zraka. Od tod predlog občinske uprave, naj bi se odvzela zemljišču značilnost gradbenega zemljišča in naj se spremeni v »zeleno področje*. Tretji poseg občinske uprave pa je v korist škofijskemu semenišču, ki namerava v parku zraven stare zgradbe urediti knjižnico in nekaj novih poslopij. Na osnovi starega regulacijskega načrta to ni bilo mogoče, ker je bilo zemljišče označeno kot «park». Občinska uprava je predlagala, naj bi postalo tudi to področje «za zgradbe ali naprave javne koristi*, med katere spada tudi semenišče. Vendar pa je občinski odbor pojasnil, da uprava semenišča ne bo sekala dreves. Zadnji spreminjevalni predlog pa je bolj splošnega značaja in zadeva področja, ki so bila označena kot «področja javne koristi, za zgradbe in naprave, ki pripadajo javnim, verskim ali drugim podpornim u-stanovam*. Doslej je bilo na teh področjih dovoljeno graditi stavbe «odprtega» značaja, se pravi z vrtom med eno in drugo zgradbo, prostornina le-teh pa ni smela biti večja od 4 kub. metrov za vsak kvadratni meter zemljišča. Občinska uprava je bila mnenja, da je : spoštovanje tega pravila v mestu samem bolj težko, saj bi v takem primeru morale omenjene ustanove potrošiti znatno več in bi bile po primerjavi z zasebnimi ustanovami na slabšem. Po spreminjevalnem predlogu občinske jprave naj bi tudi na teh področjih, ki bi bila izenačena s Nenadna smrt Alojza Kalca V torek smo spremili na zadnji poti Karolino Perčič roj. šimoneta, po domače Boštjanovo. Umrla je v nedeljo, 26. julija, v tržaški bolnišnici, po hudih bolečinah. Na pogrebu, iz hiše žalosti v Saležu na pokopališče v Zgoniku, je pel žalostdnke vaški pevski zbor in je bilo videti, kaiko so cenili in spoštovali domačini to kraško ženo. Pokojna Karolina se je rodila pred 75 leti v Zgoniku, leta 1929 se je poročila s Francem, ki je umrl leta 1953. Imela sta 5 otrok, od katerih so še živi 4, eden pa je umrl kot otrok. Preden se je poročila, je nekaj časa delala v Trstu pri podjetju Stock, potem pa je pomagala možu na skromni kmetiji. Kot drage kraške žene je dolga leta nosila mleko v Trst. Bila je zavedna slovenska žena, njena družina je sodelovala v narodnoosvobodilnem boju ter pomagala partizanom in aktivistom, moža pa so ji med vojno odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Zelo rada je brala časopise in je več let marljivo raznašala po vasi Primorski dnevnik ter pripovedovala drugim, kar je brala in o dogodkih v starih časih, ker je imela dober spomin. Naj ji bo lahka domača zemlja. Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Včeraj zjutraj se je na Proseku nenadoma razširila vest, da _ .je v tržaški bolnišnici umrl domačin A-lojz Kalc. Pokojni Alojz je bil rojen 21. decembra 1901. Bil je zaveden in aktiven Slovenec. Pred vojno so v njegovi hiši zbirali prispevke za internirance pri Alojzu pa so se tudi zbirali aktivisti. Tudi po vojni je pokojni ostal aktiven in skrben Slovenec. Posebno pri srcu mu je bila slovenska šola. Zato je sodeloval pri domačem odbora za šolstvo. Leta 1907 je bil izvoljen v odbor za preuredi tev prosvetnega doma na Proseku. Ves čas je skrbno in vestno sodeloval in dosegel da je po tolikih letih Prosek dobil sicer skromen, a prijeten prostor za domače prireditve. Bil je seveda zvest obi skovalec prireditev domačega društva in tudi naročnik Primorskega dnevnika. Na zadnjem občnem zboru domačega društva je bil izvoljen za člana razsodišča. Od pokojnika se bomo poslovili danes popoldne ob 18.30 na Proseku. V kratkem bo gradbeno podjetje Marcon začelo popravljati streho hdše v Ul. Danizetti 1 in bo pri tem ogradilo gradbišče z leseno ogrado. Zaradi tega je občinska uprava u-vedla prepoved parkiranja vzdolž ograde do zaključka del. «V majhni koči sredi jase v gozdu živi stara ženska s svojimi kozami; nabira gobe, cvetje ...» večinoma se začenjajo tako pravljice, danes pa je to začetek našega članka, ker v resnici živi na Krasu taka ženska. Zdi se neverjetno, da lahko obstaja kaj takega ob mestu, ki ni prav majhno. V začetku sploh nisem verjel temu, kar so mi pravili domačini v bližnji kmetiji v Zagradcu, pa sem se tolažil, da tudi če ni res, nisem zapravil popoldneva, saj ob kozarcu domačega vina, ob okusni .panceti’ in siru, ni dan zapravljen. «Res, že 12 let živi tam, kar tako v gozdu. Ima cel kup živali, tudi mi smo ji dali psa . . .* «Uboga žival!* je pripomnila gospodinja. «Kaj uboga žival,* jo je takoj prekinil stari gospodar, «še dobro se ima tam v gozdu. No, če pa ne verjamete, vas bom jaz pospremil do Efe.» «Tudi jaz bom prišel, ata* je prosil mali plavolasi Andrej. «Pa se nič ne bojiš?* sem se začudil. Ni mi odgovoril, verjetno se je bolj bal moje črne brade kot Efe. ^ i Tako smo se^ffeftotili gozd Hi po poti sem zvedel še nekaj stvari o Efi. «Ima že več kot 60 let, pa vseeno prihaja v vas na sestanke. Tudi pozimi, v snegu in burji je od vseh najbolj točna * Kar na lepem je začel lajež, meketanje, kikirikanje »— dospeli smo v Efino kraljestvo. Na desni star avto, bolj naprej dva šotora iz desk in plaht in lesena hišica. «E-fa, Efa!* je zaklical moj .vodič’. «Morda je šla v vas ali pa kam v gozd.* Psa sta lajala In se zaganjala proti nam, da me je bilo kar strah, da veriga ne popusti. «Mir, kaj lajate!*, se je nenadoma oglasilo izza dreves. Na majhno jaso je stopila Efa. «Kaj, ste prinesli liter vina, da ne bo tako peklo?* se nam je smeje približala. »Časnikar ste? Oh, nikar ne pišite o meni, ali pa vsaj tako malo, da nihče ne zapazi. Veste, če se razve o meni, bo tukaj ljudi kot toče. Že tako prihajajo sem .triještini’. .Muloti’ mi lovijo kokoši, drag dan čotajo piščeta. Prinesejo sicer kaj kave, pa si jo krvavo zaslužim: puščajo smeti, samo spraševanje je iz njih, pa to pa ono, pa voda, pa kače .. .» «že prav, Efa, pa ne bom točno napisal kraja, kjer živite, saj je okrog Volnika dosti dolin in jas, pa vas ne bodo našli.* Prinesla je nekaj stolov k mizi v senci pod hrastom in sva se začela pogovarjati. «Ah, za Primorski pišete. Veste, da sem bila v Repniču prva raznašalka Primorskega, pa prej tudi Partizanskega dnevnika? Vso partizansko literaturo sem imela doma, pa me je nekdo zatožil, in so me Nemci peljali v Koroneo,, Sonja mi je bilo ime v partizanih. »Sonja, Efa ... kaktrvari* je pravzaprav lme?» »Albina sem, Albina Muženič vdova Bembič, pa me vsi poznajo kot Efo. Doma sem s Kortine, pri Bertokih, v šolo sem hodila v Prade. Pridna sem bila v šoli, veste, učiteljica je vedno pravila, da je Zorka najpridnejša učenka ... šemo za molitve ne preveč!*, se je spet zasmejala Efa. «Potem sem prišla delat v Repnič. Po vojni sem se naselila v majhno hišo in sem i-mela nekaj živali na vrtu. Pa so hišo prodali... in kam naj bi šla z vsemi živalmi? Prišla sem na to jaso: mislila sem, da bom ostala Vas ne zebe?* «Malo že, pa imam volnene obleke, dobre čevlje in .špargert’. Snega pa je dosti: letos ga je bilo toliko, da mi je zamelo vso kopo sena in sem morala v vas po malo sena, da sem lahko dala kozam jest. So dobri ljudje v vasi, jaz sicer nikogar nič ne vprašam, pa mi vseeno pomagajo * «Niste bila nikoli bolna?* »Kdo, jaz? Živim v naravi, pa kaj bi zbolela. Tifus sem imela, ko sem bila v Koroneu, in nič dragega. No, letos me je pičil modras, a so me vojaki takoj odpeljali v bolnišnico. Jaz sem si '•e-kla: jo bom zvečer popihala in bom šla domov s korjero. Pa so me držali pet dni na pregledu. Na koncu mi je .primarjo’ rekel, da sem zdrava kot riba. Bila sem tako zaskrbljena za živino, a dobri ljudje so prišli molzt in so prinesli tudi nekaj živeža in vode. Veste zakaj pride toliko ljudi sem? Ker sem prijazna, tudi z nadležnimi, in me vsi ,rešpetirajo’.» Res je Efa prijazna tudi z nadležnimi, saj je bila tako prijazna z nami, ki smo jo kar precej nadlegovali s svojimi vprašanji, da nam je ponudila celo kavo: «Bost« pili eno kavico?* »Bomo, hvala.* »Takoj, grem samo po nekaj polen.* Kmalu se je vrnila iz gozda z naročjem drv, zakurila je ogenj in pripravila kavo. «Bii hotele malo kave...» se je Efa rogala kozam, ki so se zbrale okoli nje, «vse bi mi pojedle, še izpod pazduhe mi odnašajo kruh.» Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika čestitata svoji bivši raznašalki ob njenem 66. letu in ji poklanjajo v dar letno naročnino na dnevnik. Neroden padec v bolnišnici Včeraj ob 12. uri so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 77-letno Giacomino Witreich iz Ul. Ca-nova 25, ki je predvčerajšnjim zjutraj nerodno padla na vrtu glavne bolnišnice. Zaradi zloma leve stegnenice se bo morala zdraviti približno tri mesece. nje za 12 kub. metrov na kvadratni meter zemlje in brez obveze urejevanja vrtov med eno in drugo zgradbo. Nasprotno, omenjene ustanove lahko gradijo odslej tudi »zaprte* zgradbe, se pravu navadne stanovanjske hiše. Seji občinskega odbora je sledilo še prisrčno srečanje, ki so se ga poleg župana Spaccinija udeležili še odborniki Lonza, Di Gioia, Chic-co, Mocchi, Verza, Vigini, Romano, Lovero in Puppi, ob priliki odhoda v pokoj, po 35 letih službe v občini. odvetnika Marina Fortune. V občinsko upravo je vstopil leta 1935, od tedaj je vodil več odsekov, med temi odseke za davke, šolstvo in osebje v letih Bartolijevega županovanja, od 1963 pa je vodil odsek za ekonomat. Za pravilno izbiro univerzitetnega študija Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Padla je z lestve Včeraj ob 14.40 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 67-letno Maddaleno Ravalico vd. Castro iz Ul. Santa Giustina 20, ki r.e bo zaradi zloma desnega zapestja in verjetnega zloma desne stegnenice morale zdraviti dva meseca. Ženska je okrog 11.45 v svojem stanovanju padla z lestve. Ti sto, pred čemer se bo znašlo precej naših abiturientov srednjih šol, ki bodo želeli nadaljevati študij na univerzi, je vprašanje: Kaj bi jim svetovali? Ne, svetovati ne, mislim, da bi bilo to najslabše. Se prijatelju, ki ga dobro poznam in vem, alt vsaj mislim, da vem, kaj mu prija, k čemu je nagnjen, bi si ne upal svetovati. Marsikomu se zdi, da izbira študija ni tako težavna stvar. Prepričan pa sem, da ta «marsikdo* ni v tistem številu, ki je tako svojo izbiro že opravil pred leti. Priti danes iz srednje šole pomeni biti še preveč nerazgledan. Pustimo suhoparnost in mocionizem*, s katerim nas bašejo že od osnovne šole, preskočimo mladostne, pubertetne iluzije in vizije o lastni bodočnosti, ki so nam jih marsikdaj in v veliki meri vcepili starši in družba. Sicer že to, kar sem povedal, pogojuje izbiro nadaljnjega študija, a jaz bi raje poudaril še nerazgledanost v smislu življenjske neizkušenosti, popolnega nepoznanja univerzitetnega sistema, študija, finančnih zmogljivosti in to, kar se mi zdi še najvažnejše, nepoznanje samega se- be, nepripravljenost realnega ocenjevanja lastnih interesov, teženj, skratka lastne osebnosti. Tu bi lahko razvili dolgo diskusijo, ki pa bi bila verjetno koristna le, če bi bila neposredna, v direktnem stiku z mladincem ali mladinko, ki želi nadaljevati študij. Tu bi lahko svetoval le knjigo »Izbira visokošolskega študija*, tiskano v Jugoslaviji, ki sicer ni nekaj nezmotljivega, vendar lahko pripomore, da se vsakdo malo psihološko mtestira». da vidi, kaj bi mu po njegovih sposobnostih in težnjah najbolj prijalo. Nekdo je omenil diskusijo, neposredni pogovor med veterani univerze in bodočimi bruci. Toda, kdo bi moral biti pobudnik takega širšega pogovora? Pripomnil bi, da recimo Kasta organizira vsako leto po maturi večer z zakusko, kjer sicer nagradi najboljšega študenta, obenem pa že naveže stike z novopečenimi knjigovodji glede njihove vključitve v življenje, njihove zaposlitve. Za tiste, ki pa izberejo nadaljnji študij, bi morali malo poskrbeti študentski klubi. Zakaj tega ne delamo? Oziroma, bolje, zakaj tega ne delamo redno? Osebni stiki in pogovori, kaka okrogla miza — zadnja se mi zdi, je bila pred tremi leti -je logično premalo. Krivda je na nas vseh. Vendar sedaj študiram in živim v Ljubljani. Zato bom povedal, v čem je naša krivda. V Ljubljani že nekaj let ni bilo večjega števila tržaških in gori-ških študentov; zato je delovanje kluba zamejskih študentov zamrlo. No, letos se nas je zopet nekaj priklatilo na ljubljansko univerzo. številčna moč je zrasla in, mislim tudi kvaliteta. (Živela skromnost!). Delovanje se je razvilo počasi. Potreben je bil semester «aklimatizacije». Tako nam je ostalo za delovanje le nekaj zadnjih mesecev. Kljub temu smo organizirali, po občnem zboru, ki smo ga imeli februarja, brucova-nje, natiskali bilten, organizirali gostovanje Male drame v Trstu, poslovilni večer. Potem pa... izpiti. Ena važnih točk programa je bila ravno diskusija s srednješolci. Nismo uspeli. Diskusija bi morala biti že v aprilu. No, nam bo vsaj v poduk, da moramo za tako važne stvari poskrbeti pravočasno. To, da nismo organizirali te važne in ne tako težko izvedljive ak- Mali Andrej .je postal velik prijatelj vseh koz, posebno pa te, z dolgo dlako samo en teden, tako, za počitnice, pa je že 12 let.* «Vas ni nikoli strah, tako sama v gozdu?* «Strah? Saj nisem sama: imam dva psa, mače, nad 80 kokoši in piščet — včasih mi kakšno odnese kragulj, pa jih je vseeno dosti. I-mam tudi 10 koz in tudi samca sem imela, pa mi je crknil, ker se je prenažrl kruha, ki so mu ga dajali .triještini’, da niti .dohtor’ ni znal pomagati. Zdaj bom morda dobiia stanovanje, pa kam bom dala vso to .cegajnar bando’? Jih imam preveč rada, ni res, Nežka?*, se je obrnila do koze, ki mi je skušala iztrgati iz rok notes, kjer sem sl beležil pogovor, medtem ko mi je druga koza objedala pas pri hlačah. «In ostajate tukaj tudi pozimi? cije, je dokaz, da vlada v okviru našega dijaškega in študentskega ambienta precejšnje organizacijsko mrtvilo, česar si pa res ne moremo šteti v čast. Ravno tako je brez vsakega smisla opravičilo, češ saj bi tudi šole lahko organizirale take diskusije. Menim, da je še najbolj koristen neposredni pogovor med bodočim univerzitetnikom in «starimi bajtami*. Še posebno, ker zanimajo pač vsakogar ne samo študentsko življenje in problemi na splošno, temveč bolj podrobno, pač v okviru tiste smeri študija, ki si jo misli izbrati. Rad bi pripomnil, da naj si vsakdo izbira z osnovnim načelom, da bo študiral to, kar mn daje že sedaj največ zadoščenja in veselja. Taka izbira mu bo brez dvoma olajšala študij in premagovanje vseh mogočih težav in nevšečnosti, ki neobhodno pridejo. In ravno s tem v zvezi bi poudaril, da je nujno potrebno, da se vsakdo spravi takoj, od vsega začetka z vso resnostjo in zavzetostjo na delo. Da opravi najprej najtežje izpite svojega študija, ker bo pač tako v najkrajšem času na lastni koži občutil, če je bila njegova izbira pravilna. S. LIPOVEC Efa in Nežka — neločljivi prijateljici «Meni pa beležko. No, povejte mi še nekaj stvari: od česa živite?* Prodajam jajca, piščeta, mleko. Kozjega mleka je okoli Trsta malo, pa prihaja celo iz mesta neki lekarnar ponj sem. In nabiram tudi cvetje in gobe. Za gobe imam tak nos ... kakih deset .ežulov’ je prišlo sem nabirat gobe pred časom, pa sem kar smuknila pred njimi in cik cik! sem pobrala vse jaz. Včasih pa mi tudi kdo prinese kaj, malo kave. .. tudi tranzistor so mi posodili, tako da mi ni dolgčas. Poslušam najraje radio Ljubljano, ker sem za muziko zahtevna. Ti .talijani’ samo opevajo ljubezen: jočejo ,nečko' zdihavajo. I-mam tudi nekaj knjig: Ovčarja Marka, Gregorčiča. Rada bi jih imela kaj več, pa kaj ko so tako drage!* Res čudna ženska. Visoke in krepke postave, ravna kot sablja. Že od vsega začetka me je mučilo vpr.šanje, koliko let ima. Sicer ni kavalirsko vprašati žensko koliko je stara, pa sem se končno odločil. »Koliko let mi daste vi? 66 jih imam, rojena sem 31. julija 1904.» »Pa saj je 31. julij jutri, čestitam vam. res hi človek ne verjel, tako mladostno izgledate!* «Ja, kaj ne bi bila čila, ko živim v naravi že toliko let.* Poslovil sem se, ker je sonce že izginjalo za drevesi. V meni je bilo nekoliko otožnosti, ko sem gleda' to žensko, ki živi srečna, prosta, brez skrbi našega vsakdanjega .civiliziranega’ življenja. Res je lepo živeti tako v naravi, vsaj nekaj časa. Dobro tiro pozneje sem sedel v avtu, ki je brzel nroti mestu. Mudilo se mi je, bil sem v skrbeh, ker je bilo že pozno, vračal sem se v .civilizirani’ svet. Moram priznati, da sem vsaj malo zavidal Efi njeno mirno, preprosto in zdravo živlienje v naravi. V tisti naravi, ki ie tako daleč od mesta, preveč daleč od nas. SERGIJ PREMKU PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tud) v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 V TOREK SE SESTANE POKRAJINSKI SVET NEDELJA, 2. AVGUSTA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za klavir; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V praznič nem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringaraja; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Co-dignola: »širjenje* (drama), 16.30 Orkestri lahke glasbe; 17.30 Primorska poje; 18.00 Miniaturni 'koncert; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Glasba iz filmov; 20.00 Šport; 20.45 »Zadovoljni Kranjci*; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu. TRST 9.00 Tamburaški ansambel; 10.30 Tržaški motivi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Nedeljska glasba; 9.00 Nedeljsko srečanje; Skrb za stare ljudi; 9.15 Nedeljske pesmi; 10.15 Uspeli motivi; 10.30 Plošče za poletje; 10.45 Operni zbori in baleti; 11.00 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.20 Pevec dneva; 15.00 Popevke; 15.15 Uspeli motivi: 17.00 Prenos RL; 19.00 Prisluhnimo jim; 19.20 Valčki; 20.00 Poje S. Diestel; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; (9.00 Skladbe za godala; 9.30 Nabožna oddaja; 10.15 Plošče v sen-ici; 12.38 Hit-Parade; 13.15 Pro-Bgram za popoldne; 15.10 Glasbeni fkomfcrasti; 15.30 Popoldne z Mino; 17.00 Predvčerajšnjim, včeraj in jdanes; 18.00 Nedeljski koncert; 19.30 Pisana glasba; 20.25 Glasbeni variete: 21.15 »I solisti veneti*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Ansambel Cetra; 14.30 Skladbe za pihalne godbe; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.20 Popoldanski spored; 17.30 Glasba in šport; 20.10 Beethovnove simfonije; 20.40 Orkester Mantovani; 21.06 Nove plošče; 21.30 Prikrita Italija; 22.10 Radijska priredba; 22.45 Francoski program. III. PROGRAM 9.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi: 12.20 Haydnovi trii za klavir; 14.00 Folklorna glasba; 14.10 Izraelski simfonični orkester; 15.30 Seneka; »Petra*; 16.50 Brahmsove skladbe; 18.00 Latinsko-ameriški pisatelji; 18.45 Pisatelj, bolezen, zdravilo; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00, 14.00, 15.00, 16,00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Radijska Igra za otroke; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 Srečanja v studiu 14; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 15.05 Priljubljene melodije; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Klavir v ritmu; 16.05 Iz opernega sveta; 17.00 Zabavna radijska igra; 17.40 Orkester Atija Sossa; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Igramo za ples; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Kmetijstvo; 15.00 Kol. dirke za pokal Matteotti; 18.15 Program za mladino; 19.15 Meje mogočega; 19.50 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Saga o Forsytih; 22.15 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.25 Lahka atletika, prenos iz Sarajeva; 21.00 Dnevnik; 21.15 Program z Orietto Berti; 22.15 Habitat. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonika in cordovox; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar ne kaj; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.15 Znane melodije; 20.00 športna tribuna; 20.30 Pesmi; 21.00 Romani, ki so vplivali na zgodovino; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Tenorist Koritnik; 22.06 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Prireditev pesmi; 15.45 Simfonični koncert. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.00 Juke box; 10.30 Plošče za poletje; 10.45 Modema glasba; 11.00 Popevke; 11.30 Glasbeni vrtiljak; 11.45 Plošče Ricor-dd; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 l^ihka glasba; 15.00 Popevke; 15.15 Uspeli motivi; 16.30 Rezervirano za mlade; 17.05 športni pregled; 17.20 Znani pevci; 18.15 Mali oder; 19.00 Plošče; 19.45 0-peme skladbe; 20.30 Prenos RL; 23.10 Orkestri v večeru; 23.35 Večerni koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.45 Program s T. Renisom; 14.00 Program za popoldne; 16.30 Poletni program za mladino; 18.00 Glasbena paleta; 18.15 Nove pesmi; 19.30 Luna park; 21.05 Simf. koncert; 22.10 XX. stoletje: Rosa Luxenburg. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka Anna de Cava-litsri; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Program s Pippom Baudom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasba po željah: 21.15 Pianistka Dora Musumeci; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Fantastični Berlioz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Haendiove skladbe; 11.05 Od gotike do baroka; 1145 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.00 Lisztove skladbe: 14.20 Pa-ganinijevi Capricci; 14.30 Simf. skladbe; 15.30 Lebarjeva opereta «Vesela vdova*; 17.35 Pavesejeva poezija; 17.45 Jazz; 18.45 Plošče klasične glasbe; 21.30 Na sporedu so skladbe StradeMe. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Orkester Bela Sanders; 10.45 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 L. M. Škerjanc: Suita v starem slogu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 15.10 Operetne melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glas; beoi intermezzo; 16.40 Zabavni zbori; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.45 Naš podlistek; 20.15 Ansamebl Milana Križana; 21.00 Giuseppe Verdi: »Moč usode* — I. del; 22.20 Lepe melodije; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke; 00-40 Orkester Nelson Riddle. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 18.45 Cirkus na ledu (moskovski dokumentarec); 19.15 Delfin in letalo (TV film); 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Hitchcock: Lov na tatu; 22.50 Premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja: F. Malipiero; 22.15 Ganski nacionalni balet. JUG. TELEVIZIJA OD 2. DO 8. AVGUSTA 1» 70 NEDELJA, 2. avgusta 21.00, 23.15 Poročila; 10.30 Ansambel Slak; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.50 Mozaik; 11.55 Sebastijan in odrasli; 12.45 TV kažipot; 13.05 Dubrovniške poletne prireditve; 16.30 Past za Pepelko — film; 18.25 Atletski polfinale za pokal Evrope; 21.35 M. šušmel: Lastovka in policaj; 22.25 Videofon; 22.40 Športni pregled; 23.35 Risanka; 23.45 Filmski festival v Pulju — zaključek. PONEDELJEK, 3. avgusta 21.00, 23.50 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke in še kaj; 20.05 Narodna in zabavna glasba; 21.35 Waterpolo Triglav : Mornar — prenos iz Kranja; 22.45 Dokumenta rno-feljtonska oddaja TV Zagreb. TOREK, 4. avgusta 21.00, 00.10 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Deklica z zlatimi stopali; 19.45 Risanka; 20.05 Sonja Gabršček, pevka Frangoise Har-dy; 20.30 človek v vozilu — oddaja iz cikla Cesta in mi; 20.45 Cikcak; 21.35 Iz sveta fantastike: Prepovedani planet — amer. film; 22.10 Zboristke. SREDA, 5. avgusta ai.00, 23.30 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.25 Mladinski quiz TV Sarajevo; 20.05 Popularna glasba; To je rečeno v delovnem programu strank leve sredine za goriško pokrajinsko upravo Pokrajini je treba dati sodobnejši delokrog - Bolj tesno sodelovanje s Slovenijo 20.20 Oddaja za ital. narodnostno skupino; 20.45 Cikcak; 21.35 Uralski folklorni ansambel — predstava v Križankah; 22.50 Plesni orkester RTV Zagreb. ČETRTEK, G- avgusta 21.00, 23.35 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbeni Ciciban: Rojstni dan tete Eve; 19.45 Risanja; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Ohrid — I. del reportaže; 20.45 Cikcak; 21.35 Poglejte! — zabav-no-glasbena oddaja; 22.15 Reportaža s filmskega festivala v Pulju; 22.45 Maranix — film. PETEK, 7. avgusta 21.00, 23.50 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in odrasli — film; 20.00 Obiščite z nami Dunaj!; 20.45 Cikcak; 21.35 Domači pevci na festivalu zabavnih melodij — prenos; 23.05 Znani obrazi: Melina Mercouri. SOBOTA, 8. avgusta 21.00, 00.50 Poročila; 17.15 Mednarodni rokometni turnir v Dobo-ju; 19.00 Obzornik; 19.05 Nove me lodije; 19.30 McFheetersovo popotovanje — serijski film; 20.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 20.45 Cikcak; 21.35 Tuji pevci na festivalu zabavnih melodij; 23.05 Skrivnosti morja; 23.30 Močnejše od življenja — film; 00.30 TV kažipot. ročnih ustanov. Stranke leve sredine so se obvezale, da bodo potom svojih izvoljenih predstavnikov skušale v tej mandatni dobi izvesti zelo obširen program. mov itd. Pokrajinska uprava se bo zavzemala za reševanje raznih problemov, ki so še vedno aktualni' na Goriškem. Skušala bo dokončati cestno mrežo, zavzemala se bo za nadaljevanje avtoceste pinti Ljubljani na jugoslovanskem ozemlju, zavzemala se bo za odprtje železniškega prehoda za tretje države. Prav tako bo pokrajinska uprava med ustanovitelji goričkega avto-porta. Zdravstvene ustanove je treba modernizirati. Pokrajinska uprava se bo zavzemala za nadaljevanje zdravstvene reforme v umobolnici, sodelovala bo z raznimi občinami za rešitev problema subnormalnih otrok. Tudi na drugih področjih se bo pokrajinska uprava zavzemala za čimvečje sodelovanje z delom pod iiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiDiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiia Potrjena občinska uprava v Števerjanu V zvezi z našim pisanjem o težavah, ki jih je imela občanska u-prava v števerjanu glede izvolitve župana in odlbomndlkov spričo nekaterih nepravilnosti v proceduri, so nam z županstva sporočili, da so te dni prejeli končno odobritev pokrajinskega kontrolnega urada, s katero so potrdili izvolitev župana Klanjščka in izvoljenih občinskih odbornikov. DANES V DOBERDOBU Balincarsko tekmovatije za občinski pokal Za zmagovalce so določeni še drugi pokali in med njimi je tndi Primorskega dnevnika L. VESTI IZ STA NDREŽA V torek zvečer se sestane pokrajinski svet v Gorici. Na seji bodo, kot smo že poročali, izvolili predsednika in odbornike. Po sporazumu, ki so ga sklenile stranke leve sredine izgleda, da bo bodoči pokrajinski odbor takole sestavljen: predsednik dr. Bruno Chientaroli (KD), podpredsednik bo Marko Waltritsch (PSI), ki bo imel tudi resor za o-sebje, odbornik za javna dela bo Tacchinardi (PSU), odbornik za proračun in programacijo bo Roberto Lodi (KD), odbornik za zdravstvo Ermellino Perissin (KD), odbornik za socialno pomoč Ezio Bot-tegaro (KD), odbornik za turizem, šolstvo in kmetijstvo bo Mario Cor-batto (KD). Izvolili bodo tudi dva namestnika, ki pripadata krščanski demokratski stranki. Njuni imeni še nista zani. Ta odbor bo podpirala tudi Slovenska demokratska zveza. Okvirni program delovanja pokrajinske uprave so prejšnji teden o-dobrila vodstva vseh strank leve sredine. V njem so tudi točke, ki zadevajo tudi vprašanja slovenske narodne manjšine na Goriškem. O naši manjšini je v programu rečeno: »Levosredinske stranke so mnenja, da predstavlja obstoj državljanov slovenskega jezika na Goriškem dragoceno priliko za obogatitev demokratske osnove za vso pokrajinsko skupnost. Ta obstoj je treba valorizirati kot sredstvo in boljšo garancijo za posebno in stalno sensibilnost v mednarodni funkciji, ki jo ima goriška pokrajina do prebivalstva onkraj meje.* «Zaradi tega je treba pospeševati sodelovanje slovenske nacionalne skupnosti v političnem, gospo darskem, socialnem in kulturnem življenju v enakosti pravic. Treba je pospeševati medsebojno spoznavanje.* V programu je tudi točka, ki predvideva povečanje stikov s krajevnimi upravami onkraj državne meje in tudi z drugimi podonavskimi državami. Zanimiva točka programa je tista, ki predvideva stalni dialog z opozicijskimi silami. Kot opozicijske sile večinske stranke smatrajo komuniste, soeialproletarce in liberalce. Fašistov sploh ne bodo upoštevale. Program je zanimiv, ker skuša dati pokrajinski upravi novo lice. V glavnem so v tem programu povzete točke iz socialističnega in de-mokrščanskega volilnega programa, po kateri je stara upravna oblika pokrajine izgubila na vrednosti. Zaradi tega je treba v realnosti deželnega upravljanja dati pokrajinam nov obraz, novo obliko sodelovanja z občinami. Zaradi tega se bo pokrajinska uprava v Gorici zavzemala za ustanavljanje konzorcijev med občinami, podpirala bo te konzorcije posredovala bo pri deželni upravi za rešitev raznih proble-........................................................................................................................................... O FE O mm !< : > > <*:»«' Trofeja za najboljše Danes bo Zahvalno pismo prirediteljev za pomoč pri nedeljski avtotekmi Pismo so naslovili tudi na uredništvo Primorskega dnevnika Po razgibani ocenjevalni avtotek-mi preteklo nedeljo se življenje v s ta n d rt žu zopet polagoma normalizira: seveda pa je poskrbela ta teden za primerno razgibanost tudi Juvenitina s svojo tradicionalno ša-gro domačih športnikov, ki je privabila vse dneve številne obiskovalce ng njeno športno igrišče. Organizator nedeljske ocenjevalne avtotekme, domače prosvetno društvo «Oton Župančič*, je te dni poslalo zahvalno pismo vsem posameznikom in ustanovam odnosno organizacijam, ki so pomagale pri pripravah im dober potek športne manifestacije. Tako pismo je prejelo tudi goriško uredništvo Primorskega dnevnika. V njem se prosvetno društvo zahvaljuje za prejeto darilo, ki je obogatilo število nagrad za omenjeno avtotekmo, ki jo je prosvetno ..flruštvo «Oton Župančič* priredilo ob svoji 25. obletnici. To darilo, je še rečeno v pismu, je imčlb" poleg svoje materialne vrednosti" tudi moralno ter je znatno pripomoglo k boljši izvedbi celotne manifestacije. Zahvalna pisma so poslali še SPZ v Gorici, pokrajinski upravi, športnemu društvu Juventina, Kmečki banki v Gorici, trgovskim podjetjem Koren, Market S. Andrea in Marzolli - Nanut, dalje zavarovalnici L’Abeille in avtoprevoznemu podjetju «La Goriziana*. Množica ljudi na cilju avtomobilske ocenjevalne vožnje prejšnjo nedeljo v Standrežu Doberdobu četrto zaporedno balincarsko tekmovanje za «Trofejo občine Doberdob*. Kot prejšnja leta skrbi za prireditev tega turnirja domače balincarsko društvo «Gradina*, ki je že dovolj izkušeno, da izpelje vse potrebne podrobnosti. Vpisnino in druge formalnosti sprejemajo odborniki na njihovem sedežu pri »Viktoriji*, kj-.*r sta tudi dve igrišči za vežbanje in za tekmovanje. Letos so zaradi višje kvalitete igralcev število dvojic omejili na 64, ter bodo predstavljale najboljši izbor cele dežele Ftorlanije - Julijske krajine v tem športu. Tekmovanje bo potekalo na 16 igriščih v Doberdobu in na Laškem. V Doberdobu bo tudi finale za prva štiri mesta. Letošnja novost bo ta, dr bo vsak igralec imel na razpolago tri krogle namesto običajnih dveh, zato bodo tudi izločilna tekmovanja šlh do 16 točk, medtem ko so prejšnja leta igrali samo do 12. Lepo presenečenje so pripravili člani domačega društva »Gradlna*, ko so sami izdelali trofejo namesto da bi kupili pokal kot so to delali prejšnja leta in kakor delajo še italijanska moštva. Domačina Stanislav Kosič in Jože Fran-dolič sta iz jame privlekla na dan stalaktit, ki sta ga dala potem po staviti na kamnit podstavek. Na njem sta pritrjeni še dve kamniti krogli, simbol tega športa. Na prednjem mestu podstavka je pritrjen dvojezični napis «ObČina Doberdob*. Za prvo nagrado bo veljala trofeja, medtem ko so drugi pokali darila dežele, posojilnice, Primorskega dnevnika ter drugih domačih zasebnih podjetij. Kljub temu, da doberdobski ba-lincarji ne zaostajajo za laškimi tako po kvaliteti kot po sposobnosti so imeli na svojem turnirju prejšnja leta dokaj slabe uspehe Zato upajo, da bodo letos vsaj delno popravili zamujene priložnosti. Vpisalo se je več dvojic, dobre volje tudi ne manjka. Upati je, da jim bo sreča tokrat bolj naklonjena VERDI 15.30—22.00: «Mla nipote to vergine«, E. Fenech in F. Wi* liams; nemški kinemaskopsiki film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 15.30—22: «1 canniballi«, T. Eckland in P. Clementi. Kinoma-skopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.15—22.00: «0 mercenario«, F. Nero in T. Mi*’ sante. Barvni film. VITTORIA 15.30—21.30: «Io e Dlo», J. Torres in S. Palladino; itaM" jansko-španskl črnobell film, rnto' dini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 15.00-21.30: «Un fiunto di dollari«, T. Hunter in H. Silva ; italijanski kinemaskoprid film v barvah. TrziČ AZZURRO 16—22: «Alla bella Sera-fina piaceva fare allamore sera e mattina«, B. Lafont in G. Geret. Kinemaskope v barvah. EXC,ELSIOR 14.30; «Minuto per mi- > nuto senza respiro«, C. White to P. Burke. Barvni film. PRINCIPE 16—22: «Nel giomo d«* signore«. Barvni film. S. MICHELE 14.30—22.00: «La »-volta ded settev), T. Russed; je v barvah. Sledi slikanica. Nova Gorica SOČA «Benjamin», francoslki bart* nd film — ob 16.15, 18.15, 20.15 SVOBODA «Vidiim golo«, iteflijč*1' skd barvni film — ob 18.30 20.30. DESKLE »Bratje Karam azovto, sovjetski barvni film — ob 17 in 30* PRVACINA ((Lisjak«, ameriški bari-ni fiilm — ob 16. in 20. uri. RENČE ((Razposajeni«, francodkb" itbailijainiski barvni film — cit & in 20. uri. ŠEMPAS «HO», francoski bari«* film — ob 16. in 20. uri. KANAL «Noč vlomilcev«, angie®® barvni film — ob 16. in 20. uri- potujoči kino — selo: boj v Teksasu«, ameriški bari®11 film — ob 16. uri. BRANIK «Dvoboj v Teksasu«, am®* riški barvni film — ob 20. uri- NA SEJI FEDERALNEGA ODBORA VODSTVO KPI JE PROTI UPRAVAM LEVE SREDINE Sabbadini in Bergomas v pokrajinskem odboru stranke Pokrajinski in kontrolni odbor ljudske hiše (IACP) v Gorici, Ul. komunistične stranke za Goriško j Pltteri, predsednik ustanove GES- CAL dr. Capodagldo govoril o problemu ljudskih gradenj te ustanove na Goriškem. Prisotni bodo predstavniki IACP, deželni odborniki za javna dela in predstavniki treh večjih sindikaSniih organizacij. Ob tej priliki bodo skušali tudi vskladlti načrte za gradnje GESCAL deželnimi pobudami za gradnje. ZA POLETNE POČITNICE sta imela sestanek, na katerem sta proučila splošen položaj in stanje na Goriškem s posebnim ozirom na krajevno upravo. Glede na obstoječo politično krizo pozivajo vse organizacije naj konkretno prispevajo k izvedbi smernice vodstva KPI za uveljavitev delavskih zahtev in ukrepov v korist prebivalstva. Organizacije v okviru in sestavu KPI so izrekle bistveno odklonilno stališče do sporazumov za odbore strank leve sredine tako v pokrajinski kot v go riški občinski upravi. Poročilo navaja, da so se nekatere take koalicije izkazale nezmož ne za upravo že pred volitvami in zahteva večjo avtonomijo za krajevne uprave in večjo obnovitveno politiko v okviru demokracije. Poročilo pravi nadalje, da je nerazumljivo nadal.jn.ie sodelovanje med socialisti in socialdemokrati, ki sta pni volilni kampanji imeli tako nasprotujoče stališče. Zato bo KPI nadaljevala s svojo borbo proti koaliciji leve sredine ter se bo potegovala za demokratično alternativo in za enotnost vse politične levice ter za njihovo sodelovanje v borbi proti konservativnim in reakcionarnim silam. Končno so na seji Zveznega odbora KPI izvolili D. Sabbadinija za člana tega odbora in F. Bergomasa (ki je bil dolgo let pokrajinski tajnik CGIL in .je podal ostavko na to mesto) v tajništvo Federacije KPI. ____________ Prijava kmečke škode zaradi neurja in toče Kmečka zveza obvešča slovenske kmete, katerim je toča ali nevihta povzročila škodo na pridelkih, da lahko vložijo zadevno prijavo na njenem uradu v Gorici, Ul. Malta št. 2. ___________ Jutri konferenca o ljudskih gradnjah Jutri, v ponedeljek, 3. t. m. ob 17. umi, bo »b sedežu Zavoda za Pevci iz Tržiča nastopijo v Španiji Moški pevski zbor «E. Grion* iz Tržiča bo od 8. do 14. avgusta gostoval v Kataloniji v Španiji, kjer bo imel pet koncertov in enega od teh tudii v Barceloni. Zbor in sprem- Popoldanska ali celodnevna zapora goriških trgovin Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo spodaj navedene trgovine iz goriške občine zaprte zaradi poletnih počitnic popoldne v času, ki je naveden poleg njihovega imena, ali pa ves dan. Ob sobotah in pred prazniki bodo trgovine s polovičnim umikom odprte tudi popoldne. Popoldne zaprte trgovine v Pod-gori: Jestvine Lucio Bressan Ul. Calvario, od 3. do 21. avgusta. — Jestvine Bruna Bresciani, Ul. IV. novembra, od 3. do 21. avgusta. — Jestvine Bratje Klanjšček, Ul. IV. novembra, od 3. do 21. avgusta. — Jestvine Klavdij Persoglia, Ul. Co-tonificio 20, od 3. do 21. avgusta. _ Jestvine Gisella Riz, Ul. At-timis 17, od 3. do 21. avgusta. --Drogerija Marij Kumar, Ul. IV. novembra, od 10. do 23. avgusta. — Giovanni Gregorig, jestvine, Ul. Co-tonificio 30, od 3. do 21. avgusta. Popoldne zaprte v štandrežu: Zelenjava Valerija Gomišček, Mihae- ljevald, vsega 94 oseb, se bodo od peljali z jugoslovanskim letalom DC | lova ulica, od 3. do 28. avgusta. 6 z letališča pri Ljubljani. I - Jestvine Darinka Cijak por. Mar- ZAMUDNIKI, POHITITE Z VPISOM! Šmarenski izlet Števerjancev na Veliko planino in v Bistrico Ogledali si bodo tudi Gorenjski sejem v Kranju Pri prosvetnem društvu «Briški i žičnico in potem še s sedežnico grič* v Števerjanu nadaljujejo z na Veliko planino, kjer bo v ho-.................................. telu Šimnovec skupno kosilo. Zatem si bodo ogledali zanimivo plan vpisovanjem članov in prijateljev za enodnevni avtobusni izlet na Veliko planino in v Kamniško Bistrico, ki ga pripravljajo za praznik velikega šmarna v soboto, 15. avgusta. Za zamudnike je le še nekaj prostorov na razpolago v avtobusu. Ti naj se takoj prijavijo pri enem od naslednjih poverjenikov za vpis: Cvetana Kom-janc, Ivana Hlede, Sonja Terpin ali Bruno Grauner. V naslednjem odjavljamo še nekaj podrobnosti izleta samega Odhod z Dvora v števerjanu bo v soboto zjutraj točno_ ob 5. uri. Prvi postanek je določen v Kamniku, možen pa je še en kraiši tudi prej. Od tu bodo šli izletniki z šarsko naselje z weekend hišicami v pastinskem slogu in druge zanimivosti. Popoldne bodo obiskali Je Kamniško Bistrico in njen izvir, na kar se bodo odpeljali na tradicionalni »Gorenjski sejem* v Kranj. Zvečer je predvidena prosta zabava na sejemskem prostoru, kjer bosta od 20. do 24. ure nastopila znana ansambla Bardor-fer in pa Zvonček, ki jih Števerjan-ci že dobro poznajo. Povratek je predviden precej pozno, vendar je upati, da se bodo vrnili vsi zadovoljni in z lepimi vtisi s tega zanimivega poletnega družinskega izleta. vin, Michaelova ul. 217, od 3. do 31. avgusta. — Pekama Katarina Decleva, Mihaelova ul. 35, od 3. do 25. avgusta. — Kruh in mleko E-velina Zanutel, Ul. Montenero 13, od 3. do 29. avgusta. Po ves dan zaprte trgovine: Cvetličarna Jolanda Debeni, Ločnik, Trg. S. Giorgio 6, od 28. 7. do 12. 8. — Pekarna Olivo Cozzutti, Ul. Torriani, do 16. avgusta. — Knjigarna Giuseppe Cumar, Trg Arcive-scovado, od 3. do 22. avgusta. — Trgovina Fanin Enrico, Raste], od 10. do 14. avgusta. — Usnjeni izdelki Candido Tomani, Korzo Verdi, od 17. do 31. avgusta. — Železnina Braun izer & Magris, Ul. IX. avgusta, od 10. do 14. avgusta. — Lesnina Giovanni Bramo, Drevored XXIV maggio 12, od 10. do 14. avgusta. — Cvetličarna Voigtlaender. Ul. IX. agosto, od 16. do 31. avgusta. — Razno blago Nives Medeot, Ul. Pavia 82, od 10. do 22. avgusta. — Drogerija Guido Vittori, Ul. Mazzini 6, od 10. do 16. avgusta. — Konfekcija Giovanni Beltrame, Korzo Verdi, od 17. do 22. avgusta. — Cvetličarna Gorjan dediči, Ul. Garibaldi, od 2. do 16. avgusta — Klobučarna Leban, Raštel 54, od 16. 8. do 3. 9. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRALE dr. Fitz & Ennery, Trg republike št. 26, tel. 72341. Danes in jutri praznik v umobolnici V goriški umobolnici se je včeraj zvečer pričela običajna poletna ša-gra, ki jo skupno prirejajo bolničarji in bolniki. Praznovanje bo trajalo še danes in jutri. Na sporedu so razne šaljive tekme in tudi kulturni nastopi. Igral bo med drugim1 števerjanski kvintet »Briški slavček*. Povratek otrok s počitnic v Gorjah Jutri, v ponedeljek, ob 14.45 se bodo vrnili goriški otroci, ki so letovali v Gorjah pri Bledu. Starši naj jih pridejo iskat ob navedeni uri na mejni prehod pri Rdeči hiši, DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. Razna obvestila Uradi zveze trgovcev v Gorici, Ul. IX. avgusta bodo zaradi poletnih počitnic zaprti od 3. do 14. avgusta. V nujnih zadevah se člani lahko obrnejo na urad Bolniške bla gajne trgovcev v Ul. IX avgusta 6 — tel. 56-02 od 9. do 12. ure. SPD v Gorici priredil dne 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Logarsko drilino na štajerskem, za katerega je le še nekaj mest na razpolago za tiste, ki bodo pohiteli z vpisom. Včeraj-danes HOJSTVA. SMHTI IN POKORE V goriški občini se je od 26. jjj’ lija do 1. avgusta rodilo 29 otrok umrlo 11 oseb, poročili so se pari in 17 so jih oklicali. ROJSTVA: Mauro Trovč, Cristja; no Cumin, Roberto Fratepietro, N. chele Glavana, Federica NardJi” Andrea Vazzano, Alessio Gerrn'n/ Serena Moro, Lucia Caruana, Lu sa Pettinella, Elena Gatto, Era cesca Bolzan, VIDA TERČIč, u stina Tricarico, Mario Bosco (f®:, vorojen), Paolo Zavadlav, Alessa dro Signoretti, Michela Ptilon, M co Seda, Mario Bregant, Adrian Marcocig, Anna Vuerich, Fran Glarritiello, Katia Laurenti, Ma na Segat, Tiziana Finocchiaro, Ma similiano Burlini, Lara Pechizza Giuliana Medica. SMRTI: kmet 63-letni Enrico tar, gospod1 n,ja 75-letna Maria l\ vak vd. Collodi, upokojenka letna Mercede Margherit _ vd. J-to pello, upokojenec 79-letni Mu Louvier, upokojenec 77-letni ti Codispoti, 72-letni Lodovico ^ chiut, kmet 40-1 etri Luigi Žanu gospodinja 91-letna Maria Oblak Losar, invalid 62-letni Giusapk Gorjup; šofer 58-letni Casimiro si in upokojenec 84-letni An«* Plumiani. POROKE: električar Vittorio ter in prodajalka Nelida Ciini i ,, radnik Nevio Guglietti in baris Clara Vianello; študent Adriano varelli in študentka Giuliana, " ^ sto; trgovec Florjan Vetrih jn radnica Marilena Cian. OKLICI: finančnik GiamP8^ Giordano in zasebna tajnica Rita Caratozzolo; mehanik An tri1.. Žago in delavka Santa Lauren.^ trgovski zastopnik Dario Delise uradnica Giovanna Kogoj; dela'' Arrigo Leopardi in gospodinja C1 na Grusovin; uradnik Luigi Ben ^. si in prodajalka Mariagrazia Sj|l rian; uradnik Gaetano Amiranto c študentka Julita Devetag; Umberto Persogba in uradnica Rj, liana Proietti; bančnik Narciso busson in tiskarka Rosanna san; posredovalec Giuliano CoWL; in prodajalka Liliana Mdanori ^ podčastnik Romualdo Serrag0 . e. bolničarka Nerina Peressin; tist Vincenzo Roset in gospO®.cj. Graziana Martinuzzi; uradnik ^ nio de Colle in uradnica Paola p^ jak; pravnik Pierluigi PerencH1 ^ študentka Giuliana Prandi; urari.j, Sereio Casula in učiteljica ja Pierhonte; mizar Andrea JCC,^, gospodinja Renata Lorenzon; j 5;cj Vpisovanje in podrobnejša pojas-1 dent Roberto Lentini in uradu j, nila na sedežu SPD v Ul. Malta Teodolinda Pini; študent Dario P 2-1. vsak delavnik v dopoldanskih nese in študentka Franca de v urah. I naro. Trgovina čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Maržo 9 Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenab! PRIZNANO MEDNARODNO ^ AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE ** LA GORIZIANA GORICA — UL Uuca d’Aosta 189 - Tel 28-45 - GORIC* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLA<** Prunoršlčl^neviiik 2. avgusta 1970 Natečaj na pobudo p. d. «Tabor» na Opčinah ob 25-letnici osvoboditve Pripovedovali so mi o domači govorici v težkih časih... O tem so učenke in učenci tržaških slovenskih šol na Opčinah napisali marsikaj zanimivega in poučnega i \ \ »VI 111 f W .1 V petek, 17. t.m. smo v našem jjPevniku začeli objavljati sestav-? učencev in učenk nižje sred-Jj<' in osnovne šole na Opčinah a temo «Pripovedovali so mi o •»maži govorici v težkih časih», ■Ph je prejelo opensko prosvet-® društvo «Tabor», ko je ob 25-e uici osvoboditve razpisalo na 0 temo natečaj. Danes nadaljuje11'0 z objavo tistih sestavkov, vsebujejo marsikaj zanimivega Poučnega ter dokazujejo, da , Se — in se še bodo — sloven-* ‘"reci, ki so se rodili v pred-lndn:*®m desetletju, podrobno šestili z zgodovino zatiranja na-Ps materinega jezika, kar je Pvvi pogoj, da bodo vse življenje t a*‘ ceniti žrtve, ki so bile po-j “te, da smo si vsaj na Tria-, em in Goriškem ponovno pri-“vdi slovenske šole, medtem ko °-l tanje za slovenske otroke v em.ski pokrajini še vedno tra- f lorella vazzi fazred osnovne šole na Opčinah Gospodična učiteljica nam je dala • JV.v Pros'h spis- Pisati moramo Ir.j!- Govorici v težkih časih. Ze mi Govoriti. Doma smo se o tem sej," i« - ieJ,Se^ m‘ j*. da imam priliko o 0°i linij? Pogovarjali, kakšno je bilo planje v tistih časih. Da preide-i0r-na to, kako je bilo z našo go-Vodko tedai' dom °°’sa^a pokaj do- ljeta mi je večkrat pripovedovali 0 fašizmu. Saj je sama posku-°Pen ie Wi°- k° i« nekoč v . mskem tramvaju nagovorila svo-' sosedo v slovenščini. s d Opčine so prihajale mlekarice asa in te so vedno govorile niih?^0 me(f seboj. Vendar so bili trpi0”' Pogovori tihi. Kadar so se t0 Caie na tramvajski postaji, se ni-jgi Zdravile zato. da ne bi vzbti-t . Pozornosti fašistov. so morali voščila in pisma p italijanščini, sicer so pis- k 'oplenili in niso dospela v drugi troj, w”??i naši ljudje bi bili takrat »j ! ,^'tali slovenske knjige, tega pa spsi mogoče, ker so jim knjige ij0 9Qi.i- Vendar so naši ljudje po tropih vedno govorili slovensko in penska govorica se je ohranila. ,drugi svetovni vojni so se «a,VPo dvajsetih letih fašističnega ten l °dprle slovenske šole in slo-tifji0 govorica se je lahko tedaj si, d med našimi otroki in Ijud-faU,in se bolj in bolj izpopolnje lQ. Vci o« ooAn\ Inhhr Vsi domačini se sedaj lahko 'enščini. Pogovarjamo v našem lepem »l0',ru jn izrazimo svoje misli v lepi Ul, EDO KRAUS A razred drž. srednje šole re*ka Kosovela na Opčinah Po!«!? sem poprosil, naj mi pri-Jo nf?U‘ie’ kako je bilo takrat, ko gospodarili v naših krajih fašisti. »ne - sem ji postavil to vprašanje. OlofJf teta žalostno pogledala, se Dedek se je zamislil. Nisem ga motila, ker sem razumela njegove občutke.! Ponosna sem, da sem Slovenka in sem sklenila, da se bom pridno učila in tako pomagala svo jemu ljudstvu. TANJA REBULA III. C drž. srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah Težke, zelo težke čase je že pre bila naša lepa govorica. Vendar lahko s hvaležnostjo in spoštovanjem stisnemo roko našim zavednim prednikom, ki so nam jo o-hranili skozi vsa vojna leta. Bili so zatirani, zaničevani, a preveč so ljubili domačo besedo, da bi jo zavrgli. Nepojmljivo se mi zdi zaničevati človeka, ker govori drugačen jezik. Ali je zato kaj manj vreden? Fašistom pa se je zdelo to popolnoma razumljivo in so ravnali tako. Hoj oče je seveda tudi hodil v italijansko šolo. Na zunaj je Ugledala kot stanovanjska hiša. Nekega dne je uboga kmečka ženica s košaro jajc, ki jih je prodajala po hišah, pomotoma stopila razred. Profesor je skočil izza katedra in vzrojil: *Fuori, scia-ra/» Moj oče ne bi od tegu profesorja nikoli pričakoval kaj takega. Kaplja grenkobe je kanila v njegovo srce in prvič je razumel žalostno usodo našega naroda in veliko nalogo, ki jo mora v življenju vršiti vsak Slovenec: boriti se za narodne pravice in ostati zaveden v trpljenju in veselju. Veliko smo se in še veliko se bomo borili za svoje pravice. Tudi danes, ko so nam zasijali lepši časi, ostanimo zvesti svojemu materinemu jeziku in bodimo ponosni na svoj narod. Saj smo tudi lahko: cajti, kot je na nekem predavanju povedal gospod Jeza, naroda ve presojamo po množini, ampak po kvaliteti. "jn o nega večera, ko se je vr-d)o. tip- Počasi je stopil v kuhi- SILVANA ŠKABAR III. B drž. srednje šole »Srečko Kosovel* na Opčinah Večkrat mi mama pripoveduje, kako težko je bilo v času fašizma. V tem času je ljudstvo zelo trpelo, posebno pa otroci, ki so morali govoriti v šoli še med seboj italijansko, čeprav so bili nekateri učitelji Slovenci, so morali z otroki govoriti italijansko, če tega ne bi storili, bi bili kaznovani Nekega dne so tri ženske šle v Trst prodajat mleko. Med potjo so se ves čas pogovarjale. Ko jih je neki fašist slišal, da govorijo slovensko jim je rekel: «La finisci parlar quella brutta lingua.» Ženske so se v solzah pogledale. Tudi mojega dedka so hoteli Ja-šisti prisiliti, da bi nosil fašistično obleko. Ker on tega ni hotel, so ga vedno sovražili. Še meni, ki nisem tega časa poznala, se mi zdi zelo hudo pri srcu, da je slovensko ljudstvo zelo trpelo in bilo brez slovenskega jezika. MARIJA LAZAR III. B drž. srednje šole «Srečko Kosovel* na Opčinah Večkrat mi domači pripovedujejo, kako je bilo pri nas doma v času pretrpeli, bodisi zaraai govorice vojne. Za ljudstvo so bili težki ča ' si, ker niso smeli govoriti slovensko ampak samo italijansko. Tako mi je mama nekega dne pripovedovala, kako se je godilo, ko je hodila v šolo. Ker niso smeli govoriti slovensko, so imeli v šolah učni jezik italijanščino. Učiteljico so imeli Italijanko, ki ni znala niti ene besedice slovensko. Otroci se niso sporazumeli z njo, ker niso znali govoriti italijansko. Tako jih je vsakikrat, ko so zinili slovensko besedo, vlekla ~a lase in tolkla. Tudi v trgovinah in gostilnah je bilo prepovedano govoriti slovensko. Nekega dne se je moja mama peljala s tramvajem v Žavlje kopati krompir. V tramvaju se je pogovarjala s prijateljicami po slovensko. Nasproti njih pa je sedel neki fašist. Kar naenkrat je zakričal, da kaj govorijo tisti prekleti jezik. Nato so morale molčati vso pot. Noč so prespale v Žavljah. Drugo jutro je prišla novica, da je njihov gospodar umrl v nekem taborišču v Italiji. Vozili so ga z enega taborišča v drugo in ga tako mučili, dokler je umrl. Imenoval se je Andrej Čok. Bil je študiran človek in zaveden Slovenec. Navadho so fašisti takšne Slovence mučili in pretepali do smrti. Ljudje so v tistih časih mnogo .....-.*» *. '-m* KORISTNA POBUDA ZALOŽBI «BHT» V zbirki ^Biblioteka obale» bodo izhajala v italijanščini dela italijanskih književnikov iz Italije in književ. nikov italijanske narodnosti, ki živijo v Jugoslaviji Založba italijanske skupnosti v tizansko republiko v Italiji. 2e Jugoslaviji «Edit» je v sodelovanju | dolgo pa traja sodelovanje z Zdru-s časopisom »Dometi« izdala prvo ! ženjem partizanov, ki so se med velikega strahu od fašistov. (Nadaljevanje na 6. strani) tmmm * ?<4■ ?!f %>. Dušica Žcgarac, popularna slovenska filmska igralka, ki nastopa v filmu Matjaža Klopčiča «Oxygen», ki je na sedanjem že XVII. filmskem festivalu v Pulju eden izmed dveh slovenskih filmov. O poteku festivala bomo objavili obširno poročilo prihodnjič. — Festival sc jc začel zelo slovesno že prejšnjo nedeljo oh navzočnosti pokrovitelja Josipa Broza Tita in njegove žene Jovanke, v njuni družbi pa je bila tudi slavna Sofia Loren. «Oxygcn» je bil na vrsti prvi, in sicer v ponedeljek dopoldne v dvorani filmskega centra; v puljski Areni pa so predvajali šele v petek samo drugi slovenski film »Onkraj* režiserja Jožeta Galeta. («Oxygem> obravnava osebnost, ki utone v «trenju boja za politični ugled« in »slika razpotja neke družbe, oziroma njenega državnega sistema«.) knjigo zbirke ««Biblioteka obale«. Ta knjiga obsega Dantejevo delo iz leta 1292 «Vita nova«, ki je poleg «Božanske komedije« najbolj znano njegovo delo. »Biblioteka obale« si je postavila cilj, da začne objavljati v italijanščini dela italijanskih književnikov iz Italije in književniikov italijanske narodnosti, ki živijo v Slovenskem primorju, v Istri in na Reki. Vsako leto nai bi »Bibllo-teika obale« objavila štiri knjige. Za sedaj že pripravljajo drugo knjigo »Antologijo sodobne poezije« z deli desetih italijanskih pesnikov to Italije in z jugoslovanske obale. Nedvomno bo nastanek te biblioteke odpri nove možnosti za sodelovanje med književniki dveh držav in za medsebojno spoznavanje književnosti dveh narodov. Založba »Edit« krepi to sodelovanje tudi na mnoge dTuge načine. Pred nedavnim je namreč uredništvo revije «Panorama» organizi ralo razgovore med župani nekaterih italijanskih mest in predstavniki občinskih skupščin In turističnih u-stanov v Istri In Slovenskem primorju na temo vzajemnega sodelovanja. Vsi, ki so sodelovali na teh razgovorih, so izražali svoje zadovoljstvo, ker se sodelovanje poglablja, in pokazali na nove oblike še širšega sodelovanja. Poleg tega je »Panorama« začela sodelovati tudi z italijanskim mestom Domodossola, v katerem so med vojno ustanovili prvo par- ...................im.i...i.. ....................mn Dvajsetletnica Slovenskega okteta Prvič je stopil na preprosti oder skromne slovenske vasi Šentvid pri Slični na Dolenjskem - Ponesel je slavo in lepoto slovenske pesmi na skoraj vse .celine sveta - Proslava obletnice se je začela 25. julija in se bo zaključila danes z odkritjem spomenika «Ribničan Urban» iz 200 let starega hrasta Pismo iz Clevelanda - V Šentvidu nameravajo postaviti tudi spomenik Jurčičevemu Krjavlju Pred dvajsetimi Tfeti je na pre- ramo ml doseči z zavestnim preprostem odru skromne slovenske hitevanjem časa, s premagovanjem vasi Šentvid pri Stični na Dolenj- ■ številnih ovir, s spodbujanjem šte-skem stopilo na oder osem mla- . všlčno malega naroda, toda spo- dih ianitov to Ljubljane in iz srca zapelo vrsto domačih pesmi. Tedaj so si nadeli tudi te ponosno ime, kot .ie bila ponosna njihova pesem: Slovenski oktet. Od tedaj je minilo polnih dvajset let. Slovenski oktet je zrastel do vrha slovenske poustvarjalne umetnosti na področju narodne pesmi. Ponesel je slavo in lepoto slovenske pesmi skorajda na vse celine sveta. Tisoči in tisoči so prav po Slovenskem oktetu spoznala lepoto slovenske pesmi in tudi narod, ki ga je ta oiktet, predstavljal. «Siovensw narod, Je zapisal predsednik častnega odbora za proslavo 20-letnice Ivan Ahlin v slavnostni brošuri, ni tisti, ki bi lahko dosegal uspehe in gradil bodočnost na zgodovinski preteklosti, na kaT se lahko opirajo veliki narodi. Marsikaj, kar so drugi narodi ustvarjali v zgodovini, mo- sobnega, žilavega in pridnega, ki ifjfegovo delovanje., .^ajso polno sa- vključili v velik kulti dov in tako umetniško dovršeno, , ki dovršeno, da kulturno gg&litfjjfCvo Slovenskega okteta poznli" danes In ceni tako rekoč Vfs Slovenski ok- k, obsega vrst o prireffiCčv /Te‘"so se začele 25, julija in. bodo trajale. do 2. avg\is;ta. so' odprli domači pevci'ž ' javnim' dosega vedno nove pomembne go- tet je dosegel v svojem razvoju koncertom narodnih in umetnih spodarske in kulturne uspehe. Slovenija ne more tekmovati z veli- najvišjo umetniško raven in zato dnb'1 priznanje svetovne kritike. kimi narodi, piše dalje Ivan Ah- j Svoj sloves in sloves slovenske pe lin, ne da bi gojila svojo lastno kvaliteto. Razvoj terja od našega naroda še posebno intenzivnost, prizadevnost in iznajdljivost pri ustvarjanju. Sposobnost in prihodnost našega človeka se zrcali v u-spehlh, ki riokazuiejo, ds Uidi mali narodi lahko uspešno stopajo v korak z velikimi in nemalokrat celo presegajo njihove dosežke na tem alt onem področju« Od svojega prvega nastopa, ki ga je imel Slovenski oktet pred dva jsetimi teti v Šentvidu pri St’č-ni, ko je doživel svoj prvi veliki uspeh ter v^okn prlznanle preprostega doleniskeea človeka, ki mu srni je ponesel to malega dolenjskega kraja in iz malega naroda v brezriiejnl svet. NtogoVt številni nastopi v vseh svetovnih srediččlh so pripomogli k temu, da je slovenska nesem, niena barvitost in lepota osrouja velika 'n rdela m'1-sta po vseh celinah 7, n,1!m j pesmi. Minulo nedeljo so na trgu v Šentvidu odkrila spomenik padlim v času narodnoosvobodilnega boja. Drevi (sreda) bo prav taiko v Šentvidu večer opernih arij, kjer bodo 1»otopili najvidnejši umetniki iz ljubljanske Opere: Vilma Bukovčeva, I-adko Korošec in Rajko Koritnik. Slovenski oktet sam pa je priredil svoj jubilejni koncert v spomin na prvi nastop v šent- vojmo borili v Jugoslaviji v okviru divizije «Garibaldi». Pred kratkim je 50 pripadnikov te divizije obiskalo mesta v Črni gori, v katerih so se borili z enotami NOB v Jugoslaviji. « « • Literarna revija v italijanščini »La Battana« pripravlja letos peto srečanje umetnikov to Italije in Jugoslavije. Po treh srečanjih književnikov so lani v Lovra.nu organi® rali prvo srečanje filmskih delavcev, to, peto srečanje, pa naj bi nadaljevalo začeto temo o filmu. Dotočili so že tudi glavno temo srečanja »Ekspresivno iskanje današnje kinematografije«. Uvodni referat o tej temi bo imel znani italijanski kritik in esejist Pio BaJ-delli to Perugie, poleg njega pa še B, Hrelja iz Zagreba. Peto srečanje bo potekalo jeseni, najverjetneje v Opatiji. Že razvito sodelovanje založbe «Ediit* z mnogimi ustanovami v Italiji, je značilno za razvoj narodne kulture Italijanov v Jugoslaviji pa tudii za spoznavanje italijanskega naroda z dosežki v Jugoslaviji. Taiko smo v eni izmed zadmjiih številk milanske revije za kritiko in književnost »Uomiini e libri« mogli zaslediti nekaj podatkov o delih jugoslovanskih književnikov. Revija bo, kot je že n*, javila, v nekaterih naslednjih številkah seznanila italijansko javnost z najbolj znanimi kniitoevniki po-sameznih jugoslovanskih republik in s književnostmi posameznih narodov, ki žive v Jugoslaviji. (Iz «Vjesnika», Zagreb, 28. 7. 1970) (Op. ur. Podobne pobude se pričakujejo tudi v Trstu.) Francois Villon Veliki testament naša perem postala velika, dvigni- vidu v soboto 1. avgusta v dvora-Ja je uvied maleea naroda jn dio-! ni osnovne šole Kulturni teden kazala otorovo umetniško in živ-1 bodo končali v nedeljo, ko bodo Meniško silo Slovenski oktri, le, popoldne odkrili 'sredi vasi spome-s svojo pesmiio dal velik prispe-(mik slovenskim izseljencem. Spo-vek k z,wi*fw-«nUi med narod! In - mernik bo oc|kril predsednik izvrš-s tem rvorev'1 veliko., pom-nnh-io . nega svsta ifclovenije Stane Kav-pos.lanst.vo nri krenitri medna,rod- 6!č, ki je tudii pokrovitelj kulturnih tn medz’o-f''l,'-ih odrmcov I osga tedna v Šentvidu v čast 20- ! letnice delovanja Slovenskega ok- Prosjavo 20-letatoe Slovenskega teta 0 predlogu, ki je potreben korenitih korektur n - fat,eri , }e obupan, potrt, žalosten, ie ( se je,, da je vse, za kar se »o. o."" it/ delal ter živel, uniče-^si j’* ie. da nas čakajo hudi Pojavi!1 res- čez nekaj dni so se Ui 11 navsezgodaj karabinjerji le i?Qi0fJheijalt. Vsaka sled za njim ^eielia' mesece in mesece nismo k p’ kakšna usoda ga je dolete-Ho . ? dolgih mesecih se je konč-*e as‘l in prav na božični večer Je »rnii.* I.B TANJA ČUK drž. srednje šole »Srečko Kosovel na Opčinah Ho* Učenka L razreda srednje šo-!(arej| Peiuah. Zelo rada poslušam ljudi, ko pripovedujejo o S Nekega dne. ko je zu- l’ sen0 'n ie P^ala močna bur-inm se stisnila k svojemu ded-Prosila, naj mi kaj pri-oT-. Pedek je rad ustregel 'H Vzel me je v naročje Jfn "• ""jiea, ko sem bil še maj-tto !?£’ so biH drugačni časi. fe g odi tako lepo oblečeni kot ,0(ni jfs vi. Večkrat smo bili tudi t^tii edn° smo viorali biti ob do-H hnUri. doma. Če je kdo manj k. jjL.ni bilo kosila in ne večer-i. smo namreč vsi iz ene ?re? ki ga ni bilo, je ostal / "isnerie' Najhuje pa je bilo, *SL P smeli govoriti v domačem ' zdijanščine nismo znali, ker je domača pesem len^ala žavljenie, pa tudii blažila trpljenje, je bito okteta sn v Šentvidu pri Stični Spomenik, ki ga oodo odkrili v ..............m,miniMim,m.....................................................................n................i.....um....i..im...i neciefj'0, ima svoj simbolični po- ....................."""....... men ne le za Slovenski oktet pač pa tudi za sam kraj, kjer bo stal. Ponazarja namreč osebno k iz ene najbolj priljubljenih m tisočkrat z.tpotih prsmi iz repertoarja Slovenskega okteta »Ribničan Urban«. Spomenik je izdelal kipar samouk Peter Jovanovič iz žetin nad Škofjo Loko. Izdelal pa ga je iz debla 200 let starega hrasta, ki so ga nosgkalf prav za ta namen v bližini Kostanieviee na Dolenjskem. Drevo so posekali in pripeljali v Šentvid že pozimi, ko je bila pot zm ranjena, saj je deblo tehtalo kar pet ton. Slovenski' oktet, ki mu je bil najprej,.; namenjen spomenik, pa ga je posvetil slovan- skim izseljencem in tako izrazil vso zahvalnost za ljubezen, ka so jo slovenski izseljenci izkazovali oktetu bodisi takrat, ko so prihajali nn obisk v domovino, ali pa takrat, ko jih je Slovenski oktet oblikoval in jim prinašal slovensko pesem v Nemčijo, Francijo, Belgijo in tudii daljno Ameriko. Spomenik so tako skrbno zaščitili pred zajedale!, dežjem in snegom, da bo trajal vsaj toliko let, kolikor je star hrast, iz katerega ga je umetnik izdolbel. «Ne morem dovolj poudariti pomerja dvakratnega obiska Slovenskega okteta med našimi izseljenci ti ZDA pa tudi njegovih turnej 'po (Evropi.' Kajti tudi naši evropski izseljenci so pokazali, kako je njihovo doživetje ob oktetovi pesmi postalo nepozabno,« Pa še besedo, dve o Šentvidu, skoraj neznani vasici, kjer je prvič zadonela pesem Slovenskega okteta. Šentvid pri Stični sodi v vrsto naijstarejših vasi na Slovenskem. V njegovi neposredni okolici je že za časa Ilirov, se pravi pred nekako dva tisoč leti obstajala naselbina, od katere so ostale kot dokaz samo gomile, značilni ilirski grobovi. Tudii za časa Rimljanov so bile tod manjše naselbine, ki pa so jih zasedli Slovani, ko so se začeli naseljevati v teh kra-1 človek: nesrečen, vendar svetel in jih. Pravijo, da so stari Slovani ' čist na dnu svoje dirie, ves raz-.častill boga Svetovita in da je od ! trgan od notranjih bojev Toda tod tudi ime vasi, ki je pozneje, 1 velik pesnik Njegovo pesniško depo pokristjanjenju Slovencev do- lo sicer ni obsemo. Niegovi pobilo obliko Šentvid. V srednjem glavitni pesnitvi Mali testament in voku je vas imela pod cistercijan- j Veliki testament, štejčta skupaj skutni menihi pravice trga. Iz šent- manj kot 2500 verzov. Mali testa vida Je doma slavni zdravnik Mar- menit je nasta l potem, ko je v Francois Villon (1431-1463), part ški pesnik, je edinstvena osebnost v svetovna poeziji. O njegovem življenju vemo '.pravzaprav malo in je njegov življenjepis nastajal šele kasneje te drobcev zapisanih v sodnih aktih, in drugih pričevanjih. Znano je, da je bil doma iz Pariza, da se je s pomočjo strica šolal, to šole pa zašel v vrtince tedanje pariške družbe ter se zgubljal med bohemstvom in hudodelstvom, med revščino in iskanjem prijetnejšega življenja. Zaradii zločina je bil obsojen na smrt in potem pomiloščen na pregnanstvo la Pariza. Pravzaprav se je to zgodilo dvakrat, toda po drugem pregnanstvu je za njirp izginila vsaka sled. Nekateri ga označujejo kot pijanca, lenuha, sleparja, zločinca, kar je vsekakor nečedna oznaka za največjega pesnika Francije 15. stoletja. Toda kot pravi Božidar Borko je bil Villon nekak dvojni NI lepo, da podarjenemu konju zijamo v uzdo. Zato bom začela kar s slavospevom, na koncu pa ko da mi je na grušču nehote spodrsnilo, na hitro zdrdrala nekaj kletvic, oziroma izpljunila grenko koščico, ki se mi je zataknila v grlu. Besedovala bom namreč o letošnji drugi številki tržaške revije L’Asterisco, ki jo urejajo Tulilo Reggenite, Bruno Chersi-cla, Anselmo Anselmi, Zvest A-pollcmio, Lorenza Codelld, Clau-dio Godina, Elvlo Guagnini, Rolande Mascarin, Carlo Milic, Pier-paolo Vender, Carlo Ventura in Giancarlo Vlatori... in je tokrat tudi obenem «Predlog za razstavni katalog« (Proposta per il ca-tatogo di una mostna) ter nas pobliže seznanja z Baldanom, Marassijevo, Perizljem, štolfovo in Ninom Zavagnam, s slikarji pač ki so nedavno razstavljali v ljubljanski Moderni galeriji. Kaitalog je, kar se tiče tehnične plati, skrajno prikupen in duhovit. Lepšega si sploh ne morem predstavljati. Bodisi umetniškemu uredniku Brunu Chersd-olu bodisi «Tulliu», kateremu dolgujemo «grafično ureditev« (sodeč po opombi na zadnji strani), se kaže globoko pokloniti. Urednika očitno obvladata svoj poklic In revija ubira nova, moderna, neprebojen« pota; je mirne duše lahko za zgled sodobnim publikacijam, Id se še trmoglavo oklepajo togih tiskarskih konceptov in tradicij in deloma tudi trpe na miselni sklerozi. Kaj pa vsebinsko? Ko bi ne bila Slovenka, bt se bržčas ogrela tudi za vsebino, saj gr* v bistvu za... agitko na višji ravni v prid «umetnosti, turizma In Internacionalizma«, skratka adutov, ki na svetovnih bor- zah, tako tržno - monetarnih kot duhovnih — (Umetniki vsega sveta, združite se) — nekaj kotirajo. Ugaja mi poslanica Gianfranča Viatorija v francoščini že zavoljo tega, ker je žrtvoval 11 dolce idioma, italijanščino, ln se razpisal — nostalgično? — v nekdanjem, od protokola strogo predpisanem jeziku diplomatov. Ugaja mi tudi učena tirada Carla Milica. Učene tirade so namreč moja nedeljska poslastica. Jemljem jih kot desert, da pač ločim delavnik od praznika in z njihovo pomočjo — z enim samim krepkim zamahom — razbijem ubijajočo enoličnost vsakdanjika. Ugajalo bi mi tudi slovensko besedilo, ko bi ne bila v slovenščini malce doma in bi vrstice preletela le s sanjavimi trepalka-mi, ko gredice s stročjim fižolom v cvetju ali večno deteljico, ne da bi skušala tudi dojeti smisel sporočala. Ojol, o ioj! Kdo pa je ta tekst skvačkal? (Pošljite tega bastarda k Jelki Miličevi v Sežano, da ga nemudoma in brez prič rksekutira!) Pustimo ob strani tipkarskega škrata, fcl nam jo je pošteno zagodel, saj je požrl pol biografskih podatkov Emanuele Maras-sd ln nas prikrajšal za vsega Zavagna — s črnim puloverjem vred — a kar je preveč, Je preveč. Nat svoiim bralcem preol-šem zanis v celoti ali le nekaj (jebetotoih ocvirkov? Prisluhnimo tore I umovanju nepodpisanega prevajalca: «Razstava, katero je VAsteri-sco zasnoval in namenil nekaterim najvažnejšim jugoslovanskim umetnostnim galerijam, ima namen prikazati metodologije in eks- perimente, ki so jih dosegli u-metniki Dežele Friuli ■ Venezia Giulia na področju likovnih umet nosti. Na razstavi je prisotnih petero umetnikov in sicer: Mario Baldan, Emanuela Marassi, Nino Perizi, Ljuba Štolfa in Nane Za-vagno. Kot bodo lahko videli oni, ki so sledili razvoju teh umetnikov ter vsi oni, ki bodo pregledali ta katalog, gre za skupino umetnikov, katerih ustvarjalna dejav nosf stremi preko nekake shema-tičnosti v linearno stmkturalnost. Vprašali se bomo, kako da se je prav «L’Asterisco», ki je vedno občutljiv in dostopen za sodobne idee in vprašanja, lotil v času ponovnega uspešnega uveljavljanja likovna umetnosti, poglavja, ki je vsaj navidezne že preživelo in zastarelo. Mislimo, da smo dolžni priznanja novim idejam in strogemu konstruktivizmu, ki je po vojni dosegel velik razmah na mednarodnem področju. Konstruktivizem je bil most preko fantazije in abstraktne improvizacije ter se je se do danes obdržal, ko že polagoma ugaša odmev in zagon protestnega «Pop» sloga. Ni šlo za enotno strujo in tudi ne za to, da bi ga mogla dojeti samo ožja elita, kot ga hočejo nekateri označiti. Iskanje nove oblike in skupinske dinamičnosti, ter matematične enačbe, ki naj bi rešila pomembno tridimenzionalno strukturo, je odkrilo strogost t.i osnovne naloge tega veka. Zamam bi bilo sklicevati se na šolo «Bauhaus» čeprav je ta blesteče jedro sodobne *uropske kulture, ali pa na določujoči vpliv, ki ga je imel konstruktivizem na pravilno vred .loterije povojnega *Designa-». To so jasni primeri, ki popolnoma opravičujejo našo izbiro. Predstavili smo umetnike, ki so v raznih dobah osebno posegli v razvoj likovne umetnosti v deželi Friuli - Venezia Giulia, začenši z Ninom Perizije, ki bil že večkrat povabljen na beneško Bienala, in vse do najmlajše Ljube Štolfe.» A to ni vse. (Glej zadnjo in predzadnjo biografsko stran!) Tudi srbohrvaški prevod je spotakljiv. Navedla bom le dva primera, ki pa bosta dovolj zgovorna: «Zadatak izložbe koju je zasmivala L’Asterisco...» »Konstruktivizem bio Je most preko fantazije i apstra-ktne improvizacije te se očuvao do danas, ka-da postepeno umire odjek 1 elan stila protestatora «FOP». Vprašam se (ko da bi cigan ko na cesti nagovorila in pričakovala od n je podrobno prerokbo o svoji bodočnosti): »Zašto« taka malomarnost na področju jezika?« «Pitaj boga,« mi odgovori pavšalno in gre naprej, ker pravega odgovora pri najboljši volji niti ona ne najde. In spet se sprašujem: Pa kaj ne sedi v uredništvu Asterisca tudi Slovenec? Da preciziram: Zvest Apol-lonio, ki — sodeč po prispevkih v 4. številki koprske Obale — piše lepo in tekočo slovenščino? Pa kaj nimamo v Trstu slovenskih šol in sposobnih slavistov? Pa slovenski radio? Pa Kulturni dom? Pa Primorski dnevnik in slovenske reviie? Pa kal .je Ljubljana tako od rok? Pa?... Kdo bo odgovoril na kopico oravkar nostavlien.ih vprašanj? Pobudniki razstave in pisci razstavnega kataloga bodo mojemu ceresu zamorili a)1 bodo hvaležno nobrali poduk? Asterisoo. Astorisoo, mila ptica,. odrvriorii in duioga, take nam jih špičiš rodi ti? JOLKA MILIC Kaj je napotilo Slovenski oktet, da je ta dragoceni in pomembni spomenik posvetil prav slovenskim izseljencem, pa je dovolj en sam odlomek iz pisma, ki ga je poslal Slovenskemu oktetu ugledni slovenski izseljenec iz Clevelanda pat dni pred svojo smrtjo. Takole piše med drugim: «V Clevelandu, največji slovenski naselbini, kjer imamo devet narodnih in dokaj aktivnih drugih pevskih zborov in druge kulturne dejavnosti, smo že marsikaj lepega videli in doživeli. Toda gostovanje Slovenskega okteta v naši naselbini je bilo eno izmed največjih doživetij, ki ga ne bomo nikdar pozabili in je najlepše zapisano v zgodovini clevelandskih Slovencev.» In še mnenje Zime Vrščaj predstavnice Slovenske izseljenske matice: ko Gerbec, ki je za časa Marije Terezije študiral na Dunaju, v Padovi in Bologni. Bil je pozneje v Ljubljani ustanovitelj družbe učenih mož «Aoademia operosorum«. Vas je zlasti po požaru v začetku 19. rirJetja začela nazadovati. Velikč prebivalcev pa se je začelo izseljevati v Ameriko. Pred vojno je v Šentvid hodil na počitnice znani slovenski pisatelj Juš Kozak Med vojno so mnogi vaščana so-1 nJ«». (Borko). Villon ne obtožuje delovali v osvobodilnem gibanju, * samo sveta, družbe, dobe, temveč družbi petih tovarišev vlomil v novarski kolegij. Veliki testament,, najpomembnejša niegova pesnitev, pa je nastal v času, ko Je bil Villon pomiloščen in osvobojen iz ječe. V času prestajanja kazni je veliko razmišljal o človeku, o svojem življenju, o minljivosti vsega človeškega in o bližajoči se smrti. Tako ie v Velikem testamentu u-podobll »svoj drugi jaz, ki so ga v btografskih potezah prekrile no-všečne peripetije njegovega življe- četudi Je bito čutiti velik vpliv nazadnjaških ga prav v teh siromašnih krajih Po vojni je Šentvid dobil novo šolo V vasi so ustanovili zavod za revmatične in srčne okrevance, ki je edini tovrstni zavod v Sloveniji, namenjen zgolj otrokom. Svojo podružnico ima v Šentvidu tudi tovarna zdravil »Krka« iz Novega mesta ter tovarna pletenin »Rašica« iz Ljubljane. Znano je tudi šentviško podjetje za strojno mizarstvo, pa tudi podjetje «Zmad», tovarna baterij, je ustanovilo pred leti v Šentvidu svoj oddelek. Organizatorji prvega kulturnega tedna nameravajo odslej tako prireditev ponoviti, seveda v drugačni obliki vsako leto. Postaviti nameravajo tudi dva spomenika poleg letošnjega posvečenega slovenskim izseljencem. En spomenik naj bi bil oddolžitev slovenskemu pisatelju Josipu Jurčiču, oziroma njegovemu nesmrtnemu liku Krjavlju, drugi pa naj bo v spomin slavnemu domačinu Marku Grbcu. Odkriti nameravajo tudi spominsko ploščo rojaku Stanku Vurniku, znanemu slovenskemu muzikologu In folkloristu. Vse kaže, da je prvi nastop Slovenskega okteta pred dvajsetimi lefcl pustil globoke kulturne korenine tudi v tej sicer neznani dolenjski vasi in jo spodbudil k intenzivnejšemu kulturnemu življenju. Letošnji kulturni teden pa priča, kako lahko tudi majhna vas stori veliko kulturno dejanje, DRAGO KOŠMRU tudi sebe in v tej obtožbi je veličina njegove osebnosti, ki so jo kazili zunanji zapleti Ja ji. Njegova spoznanla o človeku, o življenju ln smrti sicer niso nova, saj jih najdemo že v orientalski poeziji, vendar ie bil Villon v moderni poeziji Prvi pesnik te vrst,e, na dmgj strani pa je prav v vprašanjih minljivosti In večnosti ubral drugačna pota kot drugi pesniki. »Villon je prvi naib-čl human in najbolj poetičen pesnik francoske literature«. t.a.ko .označujejo tega pesnika (Chn.rpier) Viltonovo poglavitno delo je torej Veliki testament, krik pesniškega upora zoper to, kar so pesnikovi sodobniki videli v srednjem veku ,ki je v Franciid v zmedah 15. stoletja zgubljal družbeno podlago: premoč plemstva in cerkvene hierarhije. Villon se je rod.il sicer sto let po koncu srednjega veka, vendar je še čutil niega sledove in njega posledice in prav iz upora zoper te, se je rodila njegova poezija. Pesnitev vsebuje poleg samega uvodnega Velikega testamenta še osemnalst balad oziroma pesmi Vse to je v celoti prevedel v slovenščino pesnik Janez Menart, Državna založba pa je Veliki testament todala v knji-gl, katero le žlahtno, poeziji primerno opremil Uroš Vagala. Božidar Borko je napisal krajši uvod, v katerem prikazuje v kratkem Villomnvo živi|enle In delo ter sku-Sl. Ru. (Nadaljevanje na 6. strani) P rTiiior?ki" no vtu t 2. avgusta 197® Ameriški črnci se že osvobajajo mučnega kompleksa manjvrednosti To, kar je bilo nekoč žalitev, postaja danes že nekak ponos Izven glavnega toka ameriške kulturne zgodovine so ostali Smel, ki predstavljajo 11 odst, vsega ameriškega prebivalstva. Ker jih je 22 milijonov, bi mogli na-seliti srednje veliko evropsko državo. Črncem so nasilno odvzeli njih domovino, vero, jezik in kulturo, ko so jih iz Afrike pripeljali v suženjstvo. Z ameriškimi črnci so ravnali kot s stvarjo, ne kot s človekom. radi tega, ker so črnci še pred nedavnim z vsemi mogočimi sredstvi skušali potlačiti svoje lase, da bi bili vsaj glede tega čim bliže belopoltim ljudem. Znani pa so tudi primeri, ko se je temnopolti človek trudil, da bi ne bil tako črn. Veleblagovnica «MASI», ki ima podružnice po vseh ZDA, pa prodaja — afriške lasulje za moške in ženske. Mnogi črnci nosijo afriško no- Amrri.ški črnci so organizirani v več skupinah, začenši s tisto, ki teži k integraciji z belci, toda po priznanju vseh pravic, do skrajno nepopustljivih «čmih panterjev*. Med svojim članstvom ima ta organizacija veliko levo usmerjenih mladih ljudi. Ameriški črnci niso smeli uporabljati svojega jezika, tudii lastniki sužnjev so poskrbeli za to, da pripadniki enega in istega plemena niso živeli skupaj na isti plantaži. Ameriški črnci so bili s silo primorani, da postanejo protestanti, hkrati pa se je komu zdelo povsem razumljivo, da niso smeli prisostvovati službi božji skupno s svojimi belimi gospodarja. Večina ameriških črncev je še vedno protestantske vere. Njihova afriška kultura pa se je sistematično dušila in zadušila. Ko sem obšel južnoameriške države, sem dopotoval v Detroit, veliko mesto, ki ima 40 odstotkov črnskega prebivalstva in ki je bilo pred letom 1967 vzor napredka, ko je bdi govor o reševanju vprašanj sožitja črncev in belcev. Tu je bilo tudi največ žrtev, ko je 1963. in 1967. prišlo do plemenskih nemirov. Ko sem pred 16 leti prvič dopotoval v Detroit, so se črnci v njem imenovali «barvast.i ljudje«, v Južni Afriki pa se ta izraz uporablja za otroke mešanih zakonov. Osem let pozneje je beseda «čmec» pomenila žalitev. In bila je to, dokler ni bil na Antilih ter v deželi Leopolda Sengorja skovan pojem »negritud«. Sedaj pa ameriški čmci dopuščajo, da Vih imenujejo «čmce». Hkrati pa vsi voditelja ameriških črncev, začenši od radikalnih l ju nov rekord v disku HERFORD, 1. — V nedeljo bo polfinale evropskega atletskega pokala tudi za ženske reprezentance. V skupini, kjer se bo borila Jugo slavija nastopajo še reprezentance Zah. Nemčije, Madžarske, Švedske. Bolgarije, Belgije in Grčije. Splošno upanje v Zah. Nemčiji je, da bo zmagala domača ekipa in to popolnoma upravičeno. Edine, ki jim lahko delajo nekaj preglavic so zelo močne Madžarke. Za Jugoslovanke predvidevamo «zlato sredino« in tudi to po trdih bojih s Švedinjami in z Bolgarkami. Grčija in Belgija ne predstavljata, vsaj na papirju, bogve kakšne nevar nosti. Svetovna rekorderka v metu diši:« Nemka Liesl Westermann se je te dni prav pošteno prestrašila, ko ja prišla novica, da je njena vzhodnonemška rojakinja Karin lllgen vrgla orodje 63,66 m daleč, to je samo 30 cm manj od Liesliinega svetovnega rekorda. Kmalu pa se je potolažila in obljubila, da bo v Herfordu naredila vse, da bi «zbe žala» svoji nevarni tekmici. Zelo verjetno bomo torej priče svojevrstnega tekmovanja, rekli bi tekmovanja na razdaljo. Tudi tek na 800 m bo brez dvoma zelo zanimiv. V nemškem tisku zasledimo mnogo pričakovanja za borbo med svetovno rekorderko Vero Nikoličevo in Madžarko Velekei ter Švedinjo Nenzell. Lahko pričakujemo čas svetovne veljave. Za sedaj je v Nemčiji vreme idealno. Ni sopare, ki vlada pri nas. a kljub temu ni niti dežja. Meteorološka predvidevanja pravijo, da do nedelje ne bo deževalo. Še ena zanimivost: ko so v Nemčiji zvedeli o jugoslovanski akciji za prekritev tekališč s plastično snovjo tartanom, so, po pisanju nemških časopisov, prebledeli od jeze; polfinale evropskega pokala za ženske bo namreč na navadnih stezah. CASTELGANDOLFO, L — Francija je osvojila prvo mesto v srečanju mladinskih veslaških reprezentanc, ha katerem so poleg Francozov prisostvdvali še mladinci iz Italije, Belgije, Nemčije in Švice. Na sporedu so bila tekmovanja v četvercu brez krmarja, četvercu s ki-marjem, dvojcu s krmarjem, dou-ble scoullu, skiffu, dvojcu brez krmarja in osmercu. Francija je1 o-svojila v’f)Rtl rtič sto v štirih disci- v dveh. Italija, ki je na končni lestvici zasedla tretje mesto, je osvojila tri druga mesta. Končna lestvica je taka: L Francija 33,5 točke 2. Nemčija 31,5 3. Italija 26 4 Švica 25,5 AVTOMOBIL fUM VVILLIAMSON (New York), 1. -Na neki avtomobilski dirki so izgubile življenje štiri osebe. Gary Cor-nelius je na nekem zavoju zgubil kontrolo nad vozilom, ki je s polno hitrostjo zdrvelo med občinstvo. Zdi' se da se je na avtu pokvaril pospe-ševalnik in ga pilot ni mogel več ustaviti. IIIIIMIIHIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINI Spored drugega športnega tedna Gaje na Padričah 1NDTANAPOLIS, 1. - Jugoslovan Željko Franulovič je letos eden najboljših loparjev na svetu. Na mednarodnem teniškem turnirju . v tem ameriškem mestu je v četrtem kolu premagal. Kanadčana Belkina, ki je ,v kanadski ekipi za Davisov pokal. Izid je bil v Ffanulovičevo korist 6:4. 5:7, 6:2. V četrtfinalu se bo srečal z zelo močnim Američanom Graebnerjem. Na tem turnirju so že izpadli iz nadaljnjega tekmovanja oba Romuna Nastase in Ti-riac, Hewitt, Avstralec Carmichael ter Američan Passarell. plinah, Švica jn Nemčija pa vsaka . j ... -7” , ..... , ., '. J ■ M.ferorevn iiiniiiiiiniuiiniiuniiinmmuimnimimiimniiiiiiiiiltiiniiiminiiiimniniiiiiirimiurnniiiitTriiniuitiiniiuini^ii^^^ti^m^^niipummiitnmiitn^^miini DANES, 2. avgusta: ob 10.00 med dvema ognjema ob 17.30 nogomet »poročeni — ledih« PONEDELJEK, 3.8. ob 20.30 ženska odbojka TOREK, 4.8. ob 21.30 film: Kaplan Martin Čedermac SREDA, 5.8. ob 20.00 moška odbojka ČETRTEK, 6.8. ob 20.30 košarka (Servolana — Sežana) PETEK, 7.8. ob 20.30 bližanje SOBOTA, 8.8. ob 18.00 balinanje ob 19.00 košarka (Bor — Salonit) ob 21.30 maraton Gaje NEDELJA, 9.8. ob 9.00 balinanje »b 10.00 košarka (finale za 3. mesto) ob 17.30 nogomet (Gaja — Olimpija, mladinci) ob 19.00 odbojka (Bor — Jesenice) ob 20.30 košarka (finale za L mesto) ob 22.00 nagrajevanje 2., S. in 9, avgusta ho po tekmovanjih ples do 0.30. OZllH.t no 9|OJ * l NASTOPILA BO TUDI NA ^TROFEJI S0K0LA» V NABREŽINI Forestellijeva talent italijanske odbojke •r. ir ■ ma ' .uw-£>ir< p-5. Prejšnji * teden smo poročali o najboljši igralki reškega Partizana Dukičevi, ki je na nabre-žinskem mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za «Trofejo Sokola* nismo še videli. Prav tako pa lani nismo videli dveh najboljših igralk ekipe CVS Parma. Prva, Mazza, je sicer prišla v Nabrežino, vendar jo je udarec v koleno, ki ga je zadobila med treningom, onesposobil za igro. Druga, Vincema Forestelli (na sliki), pa je bila zadržana na pripravah za državno reprezentanco. Ta igralka sodi med najbolj nadarjene mlade ita- ■ lijanske odbojkarice in je kljub svojim mladim letom, (saj jih ima le 17), že redna članica državne reprezentance, tako članske kot mladinske. Forestellijeva na nabrežinskem turnirju, ki bo, kot je znano, od 11. do 13. septembra letos, ne bo vodila samo borbe za končno zmago, temveč tudi popolnoma individualni dvoboj z Dukičevo za naslov najboljše igralke turnirja, dvoboj, v katerega bi se lahko vmešala le še igralka ekipe Ca-sagrande laffaldano, vse druge pa so odrezane iz borbe za ta prestižni naslov. O Hotel LEV v Liub,iana VOŠNJAKOVA I TELEF 310-555 Telegram LEVHOTE1 Telex 31350 KATEGORIJA «A» sodoono opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan-cing Kavama Zabavni ln artistični program ples- na glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne tn Konferenčne ivorane Čitalnica' Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajal išCe za hellkoptt -■ Je Boksi za pse H'a dilnlca za hivlačino SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s tvojimi tovorno-potniškimi ladiarrii: redno linijo okoli ivela, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8 000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA« - Piran, Župančičeva ul 24 in na naše agente po vserti svetu Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse kraje tudi t inozemstva Stetfe RESTAVRACIJA IN VAM PRIPOROČA 8 V O J E TURISTIČNE USLUGE PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CII EMIN UE FER RACI .ARA V HOTELU «PflLACE» PORTOROŽ Odprlo vse leto hoEENTRAL-RIVIERAp OPTOPO? m Moderne sobe, moderna kuhinja, »GIRL BAR« z modernim programom odprt vso noč :' RESTAVRACIJA UDA Šempeter pri Novi Gorici una vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami pristen Kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Hotel «SOCA» msTJ\!Ž Moderno urejen hotel Pristna kuhinja s specialitetami na žaru Domača postrv - Lep vrt — Glasba in ples ob sobotah - Izdaja nje ribolovnic od 1 4.‘do 31. 10. Za nižjo ceno boljša kvaliteta pariških in posebnih £alam ter gorenjskih klobas REHRANA MLADKN OLJAČAl KOZAR A v Prevedel: Severin Šali ''Komandir, tu imaš sina,» ga je vzdramil glas za hrbtom. Um za boži° voljo, saj te bo zadelo!« je kriknil, ko je dečka, ki je korakal z dvignjeno glavo. «Lezi, budalo! ®al?» mu je dajal znamenje z roko. ,, "Lezj ti pa bom še jaz,» Je odgovoril deček; lica so mu ža ’061 sijale. ***!■ boš pa počel tukaj, Boško? Zakaj si prišel?« 6, puško,« je odgovoril Boško. ((Potrebujem tudi čev- t(pLne morem več hoditi bos.« «tr i di tja,« je rekel Lazar. «Tam imajo čevlje in škornje. Ulj skih jarkih. Pojdi pa upleni, kar potrebuješ,« se Je po-su. ^božai dečka po laseh in mu potisnil glavo k tlom, da štr>ela kvišku. tamle?« je vprašal deček in pokazal z roko bojišče. ath,» je potrdil Lazar. sUrem,» je odločno rekel deček in stekel ob robu gozdička, ‘t se šali' ne b0 šel dalee- vrnil se b0’ si je mislil La' * 'Oda deček se ni šalil. Sklonjen je stekel proti rovom. ((Nazaj, Boško, semkaj!« je zavpil Lazar, toda deček se ni obrnil ne odgovoril. Kmalu je pritekel na rob gozda, se pognal po jasi, prek dolinice in čez njivo ječmena. Noge se mu niso videle, ker .jnu je iz žita gledala le glava. Skakal je .padal se zvijal in vzravnaval pa kobacal naprej proti rovom. . . «Ce ga zagledajo, bo po njem,« je rekla Emira. ((Komandir, jaz ga bom varoval,« je rekel Rajko in dvigni) vizir na mitraljezu. . «Udri, Kajkan!« je zavpil Lazar. «Tolci po rovih«. «Stric, jaz grem tudi za Boškom,« je rekel mali. «In jaz,« se je oglasila Emira. «Ti ostani,« je rekel Lazar, bal se je, da bolničarka sluti nesrečo in kri, ker je nekaj brskala po torbi, polni zavojev. «Za Kosovo, za Boška Jugoviča!« «Ogenj na rove!« je vpil Lazar in upiral pogled na dečka, ki se je odmikal skozi žito. «Niso ga opazili!« je vzkliknila Emira. ((Premlatil ga bom, ko se vrne,« je Lazar strmel v črno dečkovo glavo, ki se je kotalila skozi ječmen. Zagledal je rjavkasto žrebe, ki je priteklo iz koruze in se ustavilo pred rovi, zmedeino od streljanja. Za hip je stalo in zijalo, nato pa se o-bmilo in steklo nazaj v koruzo. Boška ni več zagledal. Boško je izginil v- žitu kot ptiček, ki je skočil iz gnezda .,. * * * Šel je ob jarku, po razdrapanem in ponekod globoko izpodkopanem kolovozu, ki so ga mendrale številne noge in vo jaški čevlji, poklinčena podplati, bosa stopala, parklji in kopita; šel ob rečici, umazano modri in narasli od dežja, ki je nosila štore, debla in veje in valila tudi kamenje. S soncem obsijana Mlečanica, brez mostov in plitvin, preseka hrib in ustvarja dolino, utesnjeno s hosto, rastlinjem in mrakom. Desno in levo, kamor seže pogled, se razgrinja mo- dro zelena lesa listja: molči ta hosta vitkih debel, gostih in mogočnih krošenj, po nepregledni lesi listja pa se kot sončniki bleščijo bele krone razcvetelih lip. «Od kod lipe na Kozari?« se sprašuje Lazar, vprašati pa noče, ga je sram. So pač zrasle, kot bukve, jelke in bori! O brne se k črnookemu dekletu v uniformi, opasani z jermenom. «Kaj misliš, Andjelija, bova našla dovolj fantov? Potrebu jemo trideset mož.« «Nabrala jih bova sto,« pravi Andjelija; njen obraz se ne smehlja, ampak Je videti še bolj mračen. Zakaj Je zmeraj mrka? Zakaj se ne nasmehlja? Zakaj molči, kot da je pokopala očeta? Stara je komaj osemnajst let, videti pa je starejša in resnejša kot komandant Žarko in tovariši govorijo v šali, da z Žarkom lahko menjata: Žarko naj vodi mladino, Andjelija pa poveljuje bataljonu . Rad bi jo vprašal, zakaj se ne nasmehne, in če se je mor da zagledala v kakega junaka v četi, vendar se niti ust ne upa odpreti, kajti Andjelija ne pozna šale. Lahko se razjezi, te u-seka po obrazu. Zmeraj je zamišljena in mrka. Morda pa mora biti taka, ker je skojevka. Ampak tudi druga dekleta so sko jevke, pa vendar se šalijo in veselijo in smejejo .morda se tudi ljubijo s fanti, na skrivaj in ponoči, v mraku, ko ni videti oči in obrazov in je lažje premagati sramežljivost. ((Andjelija, še nikoli te nisem vprašal, od kod si?« «Moj dom je tam/ za Planinico,« pravi Andjelija. «Koga imaš doma?« «Očeta in mater.« «Ali sta tukaj, v zatočišču?« «Ne vem,« pravi Andjelija. «Treba je ugotoviti, kje sta.« «To ni moja skrb,« pravi Andjelija. «Ne bodi no taka,« poskuša Lazar omečiti dekliško srce. «Bi rad še kaj vprašal?« se ustavi Andjelija na stezi, črna in naježena. ifcSf “ °“10 ,ol)0-” “ »Užalil me nisi .ampak tudi proslavil me nisi,« ga zavrne Andjelija «Odbor za obrambo Kozare, ki ga vodi Soša skrbi za vse begunce, pa bo poskrbel tudi za moje starše, če sta v zatočišču Jaz pa Imam druge naloge.« «Vem, vem « ponovi Lazar skozi nos in obrne pogovor «Rad bi, da nabereva čimveč mladih. To so najboljši Dorci « iiPonbUa bova predvsem fante,« pravi Andjelija «V zatočišču jih je na tisoče.« «Upam, da bodo privolili.« «-Saj zato greva tja,« pravi Andjelija. Zdaj je pogovor utihnil. Andjelija koraka oblačna in jezna, kakor da se spopada z nevidnim in hudim nasprotnikom, ki jo nepretrgoma muči La. zar pa bega s pogledom po gozdovih nad dolino Že nekajkrat je šel tod, odkar je obesil puško na ramo Najprej z Mladenom, enainštiridesetega leta, po prvi /stali ko je sovražnik uničil kmečke fronte okrog mest in pregnal 'partizane v hribe, kateri so jih rešili; potem kasneje, pozimi ko je koranska četa šla na Vitlovsko, se pridružila drugim četam in napadla Podgradce, kjer so uplenili nad sto karabink, )o se kasneje, ko je odred napadel Mrakovico, uničil garnizijo ki je imela več sto vojakov, in zajel prve metalce min. Kadar te pnšeil v to dolino, je bila Kozara videti veličastna ((Tamle so!« je vzkliknil Lazar, ko je pod drevjem zagledal moške m ženske. Stali so, nekateri se naslanjali na debla Vi-del je njihove klobuke, kučme, kape in rute. Moške in ženske pomešane, kot da se šepetaj e pogovarjajo. «Kaj delate?« je vprašal, čeprav je videl, kako vlačijo veje m bruna, drugi pa sekajo drevesa. J (Nadaljevanje sledi) t UrednUtvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ »ADIT* • DZS, Ljubljana, Stari »rg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno• upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 lit beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi- Iz vsefj drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubbiicita Italiana'- tiska ZTT - Trst 2. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in POLITIČNI RAČUNI V FRANCOVI ŠPANIJI Zaviranje delavskega gibanja in milijoni dolarjev iz ZDA Ne izključujejo možnosti, da bo Franco v kratkem preosnoval sedanjo «homogeno» vlado MADRID, 1. — V teh dneh, pasjih dneh. ko se nad vso srednjo in južno Evropo kopiči greben visokega rotilo kazenski postopek proti trem bivšim ministrom, a kar je nahuj-še tak postopek grozi dvema mind- zračoega pritiska, se ie Špansko! stroma sedanje vlade, to je zuna-politično in socialno vzdušje še bolj njemu ministru Lopezu Bravu Jn ministru za prosveto Vilarju Pala-siju Španski vladni krogi se skušajo rešiti iz tega precepa z raznimi pobudami, oziroma političnimi koncepcijami, ki pa Jih lahko obravnavamo kot dele in poteze ene same politične zamisli: zagotoviti v sodobni Španiji nadoblast, starih, tradicionalnih družbenih razredov, ob neizprosni borbi proti zahtevam delovnih množic itn seveda izdatni pomoči tujega kapitala. Zato špansko javno mnenje zasleduje v teh dneh z največjo pozornostjo razvoj dveh pomembnih problemov: na eni strani je problem delavskih nastopov za Izboljšanje živi|enjskih razmer, na drugi na podpis novega sporazuma med Španijo in ZDA o statusu ameriških vojaških oporišč v Španiji. Jas-no je, da sta ta dva problema tesno povezana med seboj, saj bo notranja gospodarska, socialna in politična stabilizacija v veliki meri odvisna od bolj ali manj pozitivnega (za španske vladne kroge seveda) zaključka pogovorov z Ame-rlkanci. špansko sindikalno gibanje je še vedno v razmahu. Po krvavih dogodkih v Granadi je gibanje zabeležilo še vrsto drugih stavkovnih protestnih demonstracij. Pri tem je treba omeniti predvsem veliko stavko uslužbencev madridske podzemske železnice. Več kot ti«oč uslužbencev je prekrižalo roke, toda vlada je takoj posegla vmes ter zagrozila, da bo militarizlrala vse osebje. Zdi se, da se ie stanje na tem področju nekoliko normaliziralo. toda napetost je še vedno zelo velika. Osebie pcdzemske železnice je zelo Slabo plačano, saj prejema poprečno le okoli 125 pezet na dan, kar je malo več kot l.ooo lir. Naj omenimo, da so grenadski gradbinci postavili pred dnevi zahtevo po dnevnem zaslužku v višini 225 pezet, kar je izzvalo krvavo reakcijo policijskih organov (trije delavci so bili ubiti). Delavsko gibanje gre nevzdržno po svoji poti naprej ter sili tudi razne politične in cerkvene krogo, da mu sledijo in ga podpirajo. Tudi granadski nadškof se je odločno postavil na stran delavcev ter postavil zahtevo po izboljšanju njihovm gmotnih in političnih razmer. Vladna politika pa ne naleti na nasprotovanje samo na področju notranje politike. Mnoge vplivne politične osebnosti niso zadovoljne z besedilom bodočega sporazuma o vojaškem sodelovanju Španije z ZDA. Mnogi menijo, da sporazum krši špansko suvereniteto in da bo Španija prejela premajhno «denar-no» odškodnino. Osnutek sporazuma, ki ga je zunanji minister Lo-pez Bravo prebral pred španskim parlamentom («cortes») sestavlja devet poglavij. Osem poglavij obravnava oblike sodelovanja na raznih področjih (kultura, prosveta, znanost in tehnika). Omembe vredno je dejstvo, da se ZDA obvezujejo, da bodo sodelovale pri atomskem razvoju Španije. V poglavju, ki je posvečeno vojaškim zadevam, se obe stranki obvezujeta, da bosta sodelovali pri o-bojestranski obrambi. V Španiji je bilo po sporazumu z 1. 1953 pet ameriških vojaških oporišč. V novem osnutku se poudarja, da so o-porišča «španska», a njihov uradni naziv je: ^Kooperacijska oporišča s splošno špansko suvereniteto*. O izvajanju sporazuma bo poseben mešani odbor poročal mesečno prizadetim vladam Sestavljali ga bodo španski zunanji minister, ameriški poslanik, poveljnik španskih oboroženih sil in poveljnik a-meriških oboroženih sil v Evropi. Ameriške vojake, ki bodo zagrešili morebitne zločine in prekrške, bodo sodila španska sedišča. Ta osnutek ni popolnoma zadovoljil številnih španskih osebnosti 80 »procuradesov* (poslancev zbornice »cortes*) je zahtevalo, naj se o osnutku razpravlja na posebni seji zbornice. V glavnem pa gre pri tem za »ceno*, ki bi jo morali plačati Amerikanoi. Bivši minister Castiella je pred dvema letoma baje zahteval 1 milijardo doalr-jev, v resnici pa jih je ta dobila le 700, mjlijonov. Sedanji odnosi . med Španijo in, ZDA so v bistvu ti: Španija skuša dobiti čimveč dolarjev, toda na tem področju trpi hudo portugalsko konkurenco (radijska postaja »Svobodna Evropa* se je že preselila iz Zahodne Nemčije v Portugalsko), poleg tega pa je njen položaj šibkejši zaradi močnega delavskega gibanja. Smrt v gorah NOVI DELHI, 1. — Trije člani pave, ki je pred kratki skušala osvojiti vrh gore Sklrind (nekaj čez 5.000 ni) v severni' indijski pokrajini Hi-mahal Predeš, so zmrznili prejšnji mesec. Skupino štirih gornikov je zalotila že skoraj pri vrhu silna nevihta. En član odpratve se je rešil, ostal itrtje pa so podlegli hudemu mrazu. razgrelo. Nobenega dvoma ni, da Francova Španija preživlja danes eno od svojih najtežjih razdobij po državljanski vojni. To priznavajo sami Španci in tudi njihove vodilne uradne osebnost’ • Vzroke za to ostro krizo: je treba poiskati najprej v okorelem gospodarskem in socialnem sistemu, ki hi korakal vštric s čeprav po-časnim, toda vendarle nezadržnim razvojem proizvajalnih sil. Zato se danes pojavlja v ospredju vprašanje korenitega izboljšanja življenjskih razmer velike večine španskega delavstva. Kar se ni posrečilo političnim skupinam in strankam v vsem tridesetletju po državljanski vojni, ustvarjajo danes objpktivni gospodarski in socialni zakoni: odpor delavskega razreda v Španiji raste iz dneva v dan. Francov režim se je začel zavedati te nevarnosti že pred nekaj leti. Falanga, ki' je imela največji delež pri zmagi nad »rdečimi*, je postala sčasoma odvečno breme, kar je bilo pač v dejanskih gospodarskih, socialnih in političnih razmerah nemogoče uresničiti njene i-deološke zahtevke (v resnici je šlo za močno pobarvan državni kapitalizem), Objektivni razvoj gospodarstva na zapadu je prisilil Pidi španske vodilne ljudi, da se spoprimejo s stvarnostjo. Pred njimi sta se odpirali dve poti: ■ ali zadostiti zahtevam širokih ljudskih množic po izboljšanju njihovega življenjskega standarda ter po svobodnejšem političnem in socialnem življenju, šli pa kreniti po poti teh-, ničnega napredka, ki bir/zanemarjal zahteve širokih ljudskih množic v korist monopolističnih skupin. Francov režim je ubral to drugo pot, kar je bilo pravzaprav v skladu z njegovim konservativnim poslanstvom v državlianski vojni. Vsi ti dogodki so privedli Špani-po na rob gospodarskega in političnega prepada. Franco se je znebil Falange ter imenoval lani, prvič po državljanski vojni, homogeno vlado, kd je pravzaprav orodje v rokah znane na ppl politične organizacije «Opus dei». Res pa je, pa so nekateri člani te vlade zapleteni v znano aferp «Matesa», kjer je v nenasitnem žrelu špekulantov izginilo na desetine in desetine milijard lir. V nekaterih krogih domnevajo celo, da bo Franco prisiljen v kratkem izvesti prepano-vo te vlade. Pripominjajo, da je špansko vrvohno sodišče že pripo- BOJ ZA RASNO ENAKOPRAVNOST V ZDA Eden mrtev in 9 ranjenih med spopadi v Hartfordu Policija je aretirala 125 demonstrantov - Izgredi so se začeli pred tremi dnevi - Oklicano izredno stanje .Slika japonske plaže pri Tokiu. Na sorazmerno majnem prostoru je zbranih nad 1000 oseb itiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiin NA PROCESU V LOS ANGELESU Kasabianova je priznala sodišču da se skuša rešiti plinske celice HARTFORD (Connecticut), 1. — Že tri dni so v Hartfordu neredi in spopadi med skupinami črncev in Portoričanov ter policijo. Oblasti so zaradi teh neredov proglasile izredno stanje. Med spopadi s policijo, ko .ie pri šlo tudi do silovitega streljanja, je bilo ranjenih šest oseb, policija pa je aretirala kar 125 oseb. Sinoči je stopila v veljavo tudi policijska ura od mraka do zore. Ponoči .ie policija zasačila skupino ljudi, ki so baje skušali vdreti v neko trgovino. Med streljanjem, ki je sledilo prihodu policije, je izgubil življenje 28-letni Portoričan Effraim Gonzales, ki ga je stre! zadel v prsi. Trije mladeniči so bili hudo ranjeni. Policijski glasnik je izjavil, da niso bili včerajšnji neredi tako hu-di kot v preteklih dneh. Policija je vsekakor uporabila večkrat solzilne bombe, da je razpršila vsako skupino črncev ali Portoričanov, ki jo je srečala po policijski uri. Popoldne je v neki veletrgovini v Belfastu eksplodirala bomba, ki je tudi povzročila manjši požar v tretjem nadstropju. Vendar je ga silcem uspelo, da so požar poga sili že ob nastanku in so tako o-mejili škodo. Tudi žrtve na srečo ni bilo nobene. Policija sklepa, da spada eksplozija v okvir neredov, ki so v zadnjih urah nastali v Belfastu. Mesto je še vedno navidezno mirno. Sicer trdi, da čuti to Teksasa Watsona, ki i tudi kot dolžnost - V kratkem bodo verjetno izgnali iz e bo nato moral predstaviti sodišču v Los Angelesu LOS ANGELES, 1. - Branilca Charlesa Mansona in Loslic Van Heutenove sta skušala na vsak način prikazati Lindo Kasabianovo kot popolno narkomanko, Li ne razlikuje resnice od fantazije. Odvetnik Ka-narek bo baje med svojimi pričami predlagal tudi žensko, pri kateri je Kasabianova stanovala nekaj mesecev in ki naj bi potrdi la, da ji je dekle zaupalo, da je zavžila »LSD* nad 300-krat. Veliko poudarka sta dala tudi dejstvu, da je Kasabianova že od šestnajstega leta dalje sodelovala pri mnogih »orgijah*. Hotela bi s tem dokazati, da je dekle popolnoma nemoralno. Večkrat sta tudi omenila, kako je zapustila hčerko v rokah «družine». Dekle je nekoliko presenetilo vse navzoče in predvsem branilce, ko je mirno in popolnoma ravnodušno priznala, da je i- rnela spolne odnose z vsemi, ki so si tega želeli, in da ni tako vedenje zanjo predstavljalo nobenega moralnega problema, pač pa je pri tem uživala. Isto je potrdila tudi v zvezi z uživanjem mamil. Zeh zanimive so bile poten’ izjave dekleta, ko ie govorilo o kazni, kateri se skuša izogniti s tem, da priča. Sama je priznala, da je prav dobro vedela, da bi ji priti-kala plinska celica, ko bi ne pričala. «Sojena bi bila z ostalimi,* je nadaljevala, «vendar bi sedaj dala življenje, da bi,,se y noči ne bilo zgodilo, kar se je. Dala bi življenje za vse, ki r;o umrli.* Priznala je tudi, da je vedela, da bo oproščena v primeru, da bo vse povedala. »Vendar.* je zaključila, »ne skušam prepričati nikogar, skušam samo čim točneje opisati okoliščine in dejanja. Opro- ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS POKAL DE GALEA V' V finalu Španija in Češkoslovaška Italija in Francija se bosta potegovali za tretje mesto VICHY, 1. - Kot je bilo pričakovati že po včerajšnjih srečanjih dvojic, sta se uvrstili v finale' mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea Španija in ČSSR. Obe sta v polfinalnih zmagali s 3:2 in sicer ČSSR nad Italijo, Španija pa nad Francijo. V današnjih zadnjih srečanjih posameznikov so dosegli naslednje izide: Panatta (It.) — Pisecky (ČSSR) 2:6, 6:1, 6:2 Hrebec (ČSSR) — Bertolucci (It.) 7:5, 4:6, 8:6 Dominguez (Fr.) — Herrera (Šp.) 6:2, 6:2 Munoz (šp.) — Meyer (Fr.) 7:5, 6:4 --------- KOŠARKA Drevi bo v športni palači v Tržiču (z začetkom ob 21. uri) mednarodno prijateljsko košarkarsko srečanje med državno teprezentan-Jugoslavije in ekipo Snaidera ATLETIKA V POLFINALU EVROPSKEGA POKALA V SARAJEVU So sprinterji zapravili Italiji uvrstitev v finalno skupino? CO - -----. iz Vidma, ki igra v prvi ligi. ...................imun..........................................................min.... SARAJEVO, 1. — V polfinalu tekmovanja. za moški atletski pokal Evrope v Sarajevu so se dogodki razvijali nekoliko drugače, kot so pričakovali Italijani. Tl so namreč doživeli dva huda spodrsljaja, in to prav v disciplinah, kjer so sicer tradicionalno dobri, namreč v teku na 100 m in v štafeti 4x100 m. Tako so prav sprinterji zapravili Italiji dragocene točke, katere bo jutri zelo težko nadomestiti. Zato lahko rečemo, da so Cehoslovaki na boljšem, kot Italijani, in če v drugem dnevu tudi pri njih ne bo prišlo do spodrsljajev, kot se je to S kotalkanjem in žensko odbojko sinoči otvorili športni teden Gaje Sinoči se je na Padričah uradno začel 2. športni teden Gaje. Na sporedu sta bila ženska odbojka in kotalkanje. Prvi dan te manifestacije, ki bo trajala do 9. avgusta, je nedvomno uspel, saj se je na padriškem igrišču zbralo številno občinstvo, ki je z navduše njem pozdravilo tekmovalce in s tem poplačalo trud organizatorjev, ki so s požrtvovalnostjo pripravili to obširno poletno prireditev. ODBOJKA Odbojkarski ženski turnir je naletel na neprijetno nevšečnost. Turnirja se namreč ne udeležuje e-kipa Brega kot je bilo prvotno rečeno. Na tem turnirju torej nastopajo naslednje ekipe: Gaja, Polet in Primorec. Prve tekme na sporedu med Primorcem in Poletom niso odigrali, ker je bila večina igralk Primorca zaposlenih z delom. To srečanje bodo odigrali v ponedeljek 10. avgusta. Sinoči je bilo torej na sporedu le eno srečanje, in sicer: POLET - GAJA 2:1 (11:15, 15:12, 15:4) GAJA: Bizjak, Bak, Kalc, Grgiič, Hrovatin, Jelušič, M. V. M. Grgič. POLET: Hrovatin, Guštin, Šva-gelj, Cunja, Sosič, Kralj. SODNIK: Milkovič; zapisnikar: Caputo. Vse j. kazalo, da bodo predstavnice Gaje z lahkoto osvojile to srečanje, saj so tudi prepričljivo o-svojiie prvi set. Nato pa so domačinke nekoliko popustile, kar so seveda izkoristile poletovke, ki so si najprej po napeti borbi zagotovile drugi šet, v zadnjem pa so bcez težav odpravile nasprotnice. Tekma ni bila ravno na najboljši tehnični ravni, vseeno pa je bila napeta, kajti vse igralke so se močno potrudile. Vsem se je narn-rez poznalo pomanjkanje kondicije. Prišla je ponovno na dan izkušenost poletovk, ki so s Hrovatinovo zagrešile manj napak in tako tudi zmagale. KOTALKANJE Kot je bilo pričakovati, so tudi na Padričah openski kotalkarji dosegi' velik uspeh in navdušili ob činstvo, ki je z burnim ploskanjem pozdravilo vsako točko revije. Dve- urni spored, ki ga je pripravil podjetni trener Mario Vitta, je bil skoraj brezhiben in koreografsko uspešno razporejen. Zadovoljili so pari, toda tudi ostali (večina najmlajši) so zaslužili pohvalo in odobravanje občinstva, ki je bilo včeraj priča res edinstvenemu športnemu dogodku. Kotalkarji so torej najbolje otvorili drugi športni teden Gaje, ki dobro obeta. Včeraj je bil na stadionu Grezar v Trstu prvi dan atletskega deseteroboja, ki ga organizira ŠZ Bor. 1. Marion (CHS Trst) 3.187 točk 2. C. Passini (Ubertas Trst) 3.104 * 3. Cesar Vojko (Bor) 2.844 točk (U”7 — 6,03 m — 12,09 m - 165 cm — 59”6) 4. Gentili (CHS Trst) 2.750 točk 5. Švab Duško 2.651 točk (*11”8 — 5,98 m — 8,25 m — 160 cm — 54”8) 6. Menegazzo (IJbertas Videm) 2.597 točk 7. Cirello (CS1 Trst) 2.586 točk Izven konkurence je nastopil tu-i di De Ana (CHS Ferrara), ki j« zbral 3.245 točk. zgodilo Italiji lahko upajo na finale. Neuspeh italijanskih barv v obeh najkrajših tekih je delno o-mdildl Arese z lepo zmago na progi 1.500 m in pa Azzaro, ki pa mora prvo mesto delita z Alexo. Jugoslovani so presenetili. Vse je kazalo, da se bodo le otepali zadnjega mesta, toda po prvem dnevu (čeprav so res predzadnji) imajo le malo zaostanka za ostalimi boljšimi ekipami. Sijajno zmago je izbojeval Kariča, presenetili so v teku na 100 m in tudi v štafeti so premagali visoko kvotirane Italijane. Tako je zdaj v tej skupini položaj še precej odprt. Jasno je le, da so si zahodni Nemci že zagotovili prvo mesto. Rezultati: 1. Zahodna Nemčija 49 2. Češkoslovaška 38 3. Italija 37,5 4. Madžarska 36,5 5. Jugoslavija 34 6. Bolgarija 12 110 m ovire: 1. Nedeniček (Čeh.) 2. Liaini (It.) 3. Nickel (Zah. Nem.) 4. Stojčevič (Jug.) 5. Dimitrov (Bolg.) 6. Milasin (Madž.) 1500 m: 1. Arese (It.) 2. Blaha (Čeh.) 3. Masch (Zah. Nem.) 4. Torok (Madž.) 5. Koprivica (Jug.) 6. Petrov (Bolg.) 400 m: 1. Hupner (Z. Nem.) 2. Kocuvan (Jug.) 3. Bello (It.) 4. Rozsa (Mad.) 5. Plačhy (ČSSR) 6. Janev (Bol.) 100 m: 1. Bohman (ČSSR) 2. VVucherer (Z. Nem.) 3. Karasi (Jug.) 4. Farkaš (Mad.) 5. Preatoni (It.) 6. Arnaudov (Bol.) 13”7 13”8 13” 8 14”2 14”3 14 ”4 3'47”6 3’48”2 3 48”4. 3'48”5 3’49”2 3’49”6 46”5 46”8 46”8 47”0 47”3 49”1 10”4 1Q”5 10”5 10”6 10”6 10”8 Krogla 1. Birlenbach (Z. Nem.) 2. Holub (Mad.) 3. Ivančič (Jug.) 4. Janoušek (ČSSR) 5. Pergonzoni (It.) 6. Čosev (Bol.) 10.000 m: L Korica (Jug.) 2. Letzerith (Z. Nem.) 3. Andizzone (It.) 4. Mecser (Mad.) 5. Mladek (ČSSR) 6. čonev (Bol.) Daljina: 1. Schranz (Z. Nem.) 2. Kalossai (Mad.) 3. Breda (ČSSR) 4. Stekič (Jug.) 5. Arrighi (It.) 6. Marinov (Bol.) štafeta 4x400 m: 1. ČSSR 2. Z. Nemčija 3. Jugoslavija 4. Italija 5. Madžarska 6. Bolgarska diskval. Višina: 1. Azzaro (It.) in Kelemen (Mad.) 3. Alexa (ČSSR) 4. Magerl (Z. Nem.) g. Teodosijevič (Jug.) 6. Bogdanov (Bol.) Kladivo: 1. Zsivotzhy (Mad.) 2. Layer (Z. Nem.) 3. Vecchiato (It.) 4. Mindov (Bol.) 5. Hajek (ČSSR) 6. Gojič (Jug.) 19,64 m 18,25 m 18,22 m 18,06 m 17,14 m 16,24 m I 29’25”8 29’25”8 29’27”8 29’29”6 29’56”2 31’22”8 7,82 m 7,51 m 7,48 m 7,43 m 7,39 m 7,21 m 39’'3 39"6 39”7 39”8 40”2 2,11 m 2,11 m 2,09 m 2,05 m 2,05 m 70,92 m 69,10 m 66,42 m 64,12 m 63,18 m 60,16 m Zlirichu: Francija 52 točk Sovjetska zveza 51 , 37 Španija V. Britanija 32 Švica 22 Romunija 16 Helsinkih: V. Nemčija 49 točk Poljska 46 Finska 45 Švedska 28 Norveška 26 Belgija 16 stitev je kos papirja, jaz pa ravnam po svoji vesti.* Ko jo je odv. Fitzgerald vprašal, če se ji ni zdelo čudno, ko so se v noči 8. avgusta odpravili s tremi noži in eno pištolo, je povedala, da se ji je res zdelo nekoliko čudno, ni pa postavljala vprašanj, ker je bilo to prepovedano. Na točno vprašanje je poudarila, da ne ve, če bi bila priprav.jena storiti vse, kar bi ji bili ukazali v »tisti* noči, odvisno bi bilo od ukaza. »Verjetno ne bi bila pripravljena ubijati,* je zaključila. Edini od glavnih krivcev, ki ni navzoč, je Charles «Tex» Watson, proti kateremu je bil pred kratkim proces v Teksasu. Zdi se pa, da bodo mladeniča v kratkem izgnali v Kalifornijo in se bo moral tako predstaviti sodišču v Los Angelesu. Nov rekord na gugalnici SAN FRANCISCO, 1. - Dva 17-letna ameriška študenta sta danes postavila nov rekord na gugalnici. Zdržala sta kar 125 ur, medtem ko je prejšnji rekord znašal 115 ur in 33 minut. Tega sta postavila dva mladeniča iz Yorkshirea v Angliji. Turpen in Cooper sta izmenično tudi spala na gugalnicah: eden je spal, drugi pa ga je porival. Ko so ju vprašali, zakaj sta to storila, sta odgovorila, da sta želela narediti nekaj novega. b • Mentol v Bruslju na poslaništvu SFRJ BRUSELJ, 1. — Prejšnjo noč so neznani atentatorji položili eksplozivni naboj pred vhod v jugoslovansko poslaništvo v Bruslju. Eksplozija bombe je povzročila le malenkostno škodo in ni terjala člo- veških žrtev. Policijski organi s° našli v bližini še dva druga ekspk' zivna naboja, ki pa na srečo nisi* eksplodirala. _ . Časopisne agencije poročajo, 113 prevladuje v krogih jugoslovanskega poslaništva mnenje, da je d*' našnji atentat delo ;ste skupin®' ki je pred časom odvrgla bom-" proti rezidenci jugoslovanskega P*1 slanika. V belgijskih uradnih krogih povezujejo ta atentat z nam®' ravanim obiskom predsednika Tit* v Belg:ji v oktobru letošnjega let*' 7 gverilcev za dva diplomata MONTEVIDEO, 1. - Pokcijsk' organi so uradno potrdili verod*; stojnost pisma, ki so ga Sv®F1lc. (domnevajo, da gre za gverilsk organizacijo «Tupamaros») odvrg v središču Montevidea. V pisj® gverilci zagotavljajo, da bodo osvon dili 49-Ietnega ameriškega diplolTU ta Daniela Mitrioneja in 41-letnefS Brazilca Aloysia Dias Gomidesa zameno z osvoboditvijo določene^ števila političnih zapornikov urugvajskih zaporih. V sP°.rc.n. gverilcev je rečeno, da je bil trione ranjen od krogle strelne# orožja v levo ramo. Rana ne vzb ja zaskrbljenosti. Gverilci izjavi.]*', nadalje, da bodo predložili sezn* oseb, ki bi jih morala vlao izpustiti na svobodo, takoj ko bo njihova zahteva uradno sp jeta. .. Pozneje se je zvedelo, da so S . rilci zahtevali osvoboditev sednj oseb. Med njimi je baje neka z-ska, Violeta Steletic, ki je P°rj. čena z erim od najvidnejših Prl stavnikov urugvajske gverile. ed- PARIZ, 1. — V francoskih kol® mističnih krogih se je v teh d®®] vnela precej ostra politična mika v zvezi z domnevno «Vafl!“ vo oporoko*. Pokojni Varga je bil priznan . vjetski ekonomist, čeprav je . Madžar po poreklu. Prepis nek" njegovega domnevnega dela je P// jel pred časom zmami francoski Pi btičjij delavec Garaudy, ki je . izključen iz francoske KP. Gaff* dy je objavil zapiske («oporokoL| ki so na splošno zelo kritični ™ sovjetske družbe. Pred dnevi je skupina soviie*^t ekonomistov oporekla avtenidčnPf tega Vargovega spisa, kar je vedlo glasilo francoske KP miite*, da ponovno napade G»rž“ dy)a. «ai«llll»llllii*i»lli«lllllBlllli«lllllifailtllinMlliliiMalita>li>ll«llllflllii*ail«llliilMllliitiiiMliii*iiiii**ivi»aiailiiliiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiailiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit>aiiiiiiiiiiliii|lil11111 NEREDI V KATOLIŠKI MESTNI ČETRTI Policiji v Belfastu ukazali naj strelja na demonstrante Prvič je angleška policija uporabila proti demonstrantom hidrante, demonstranti pa so se branili z loki in puščicami BELFAST, 1. — Do precejšnjih neredov 4n spopadov s 'policijo je prišlo včeraj in danes ponoči v Belfastu. Približno 30 demonstrantov je prevrnilo avtobus ln ga uporabilo koit barikado. Takoj je nastopila policija s hidranti in solzilmiml bombami. Demonstranti so se braniti s kamni in z vsem, kar jim je prišlo pod roke: Policija'je že včeraj uredila cestne bloke po celem mestu. Ponoči so demonstranti napadli tudi policijski komisariat, ki je oddaljen približano dva kilometra , od New Lodge Roada, kjer so začeli nastajati neredi. New Lodge Road Je katoliška mestna četrt. * Kasneje Je. policija nastopila proti demonstrantom kar z buldožerji, s katerimi je skušala premaknili prevrnjeni dvonadstropni avtobus, in s smrdljivimi plini.’ Kakor smo prej omenili je. policija 'najprej ,u-ponabila hidrante, kar, se je prvič zgodilo v Angliji. Pod noč Je prišlo tudi do streljanja. Na, strel policije so demonstranti odgovorili, z bombami «molotov* in s streljanjem. Policiji so pomagali tudi vojaki angleške vojske, ki so pa imeli ukaz, naj streljajo proti, vsakomur, ki bi ga zasačili, ko meče steklenice z zažigalno zmesjo. Vendar če so policisti tokrat u-porabili prvič smrdljive pline, so si tudi demonstranti' 'prvič izmislili novo orožje, M so ga pa že pred stoletji uporabljali njihovi predniki: puščice s kovimasto konico In velike loke. ' ■ . : ■ \ Zdi se, da Je - prišlo . do nereda zaradi umora 19-letnega mladeniča, M ga je umoril policist s» strelom, .češ da je ,hotel, vreči bombo «mo-lotov*. Izbrani strelec ga je zadel, preden je fant utegnil vrečd - bombo. Zdi se tudd, da je oče umrlega mladeniča ponoči sredi neredov šel do demonstrantov in Jih prosil, naj bd prenehali, vendar brez uspeha. To je bila do sedaj edina žrtev neredov, vendar se Je podoben prizor ponovil tudi ponoči po ukazu policije, naj prosto strelja. Posebni strelci so-, streljali na demon- strante, ki so metali bombe ln kamenje, ni jim pa uspelo, da bi koga zadeli. Približno dve uri pred zoro je nad dvesto demonstrantov zažgalo neko bivšo kinodvorano, ki so jo sedaj uporavljall kot skladišče. Kljub temu, da Je policija zelo ostro naskočila demonstrante, ji ni uspelo, da bi se približala, ker so ti neprenehno metali kamenje in streljali puščice. Policija je poskusila tudi z uporabo hidrantov, vendar se gasilci niso mogli približati kinodvorani, dokler nd ogenj pojenjal. Skladišče je bilo tako potooma uničeno, gasilci pa so **i ko samo poskrbeli, da se ogehJ jj raztegnil na bližnje poslopje, sedme ure zjutraj so demonstf*^ zažgali tudi prevrnjeni avt nato pa odšli. Malo kasneje s° tudi policisti in vojaki vrnili v jašnice. Vsekakor je ozračje vC precej napeto in ni izključenOi^ se neredi in spopadi ne bod° novlli. ; Nekoliko otroški obraz, mile oči, majhne roke. Ottavia