Poltnl urad 9021 Celovuc — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
Razstava didaktike obveznih šol Alpe-Jadran
Zadnjo sredo je bila v veliki dvorani delavske zbornice v Celovcu otvoritev mednarodne razstave didaktike obveznih šol treh sosednjih dežel, ki bo odprta do prihodnjega ponedeljka.
V imenu deželnega Šolskega sveta za Koroško, ki je prireditelj te razstave in se prizadeva za sodelovanje tudi na šolskem področju v prostoru Alpe-Jadran, je okrajni nadzornik Hans Lach izrekel prisrčne pozdrave deželnemu glavarju Hansu Simi ter delegacijama iz Slovenije in Furlanije-Julijske Benečije s predsednikoma Milošom Poljanškom in Brunom Giustom na čelu ter vsem, ki so prišli na otvoritev, predvsem tudi podžupanu dr. Romauchu in številnemu učiteljstvu. Izrekel je željo, da bi ta skupna razstava, ki ima svoje začetke v sličnih prireditvah v Vidmu in Novi Gorici,
ponovno prispevala k duhu, ki naj bi našo mladino usposobil, dati zares vzorec sodelovanja med narodi sosedi.
Otvoritve sta se udeležila člana koroške deželne vlade Wagner in Gallob, generalni konzul K. Budihna, deželni poslanci, med njimi podpredsednik deželnega šolskega sveta Seitschnig, vsi okrajni šolski nadzorniki, med njimi vodja manjšinskega šolskega oddelka Rudi Vouk, ki je z inšp. Naglom povezovalec s sosednjima delegacijama.
Pozdrave deželnega glavnega mesta je izrekel podžupan dr. Romauch. Naglasil je, da Celovec rade-voljno vzame vsako priložnost na znanje, da ustreže oznaki »mesto Evrope" in poglobi stike s prijatelji onstran meja.
Pozdravne besede za Slovenijo je treba, kljub temu, da imamo vsi svoje posredoval predsednik prosvetno kul- posebnosti, rešiti zaradi uspešnega na-turncga zbora, Miloš Poljanšek. Iz- daljnjega razvoja našega šolstva. Sre-rekel je priznanje učiteljem vseh treh Čanja naših učiteljev naj bi poglobila pokrajin, ki so s svojim ustvarjalnim humanistične težnje in vzgojne smo-sodelovanjem omogočili v Celovcu ta- tre tudi v okviru dobrososedskih od-ko lepo javno manifestacijo medse- nosov. To zasluži naše priznanje in bojne povezanosti, ki je dokaz do- našo podporo.
bre volje in prijateljstva. Na pod- Za italijansko stran je govoril ročju pedagoške teorije in prakse je upravnik za šolstvo prof. Bruno že dosti odprtih vprašanj, ki jih je Giust. Naglasil je, da se v Vidmu
Spominski zbor v Prevaljah
V okviru proslav 25-letnice osvoboditve je bila preteklo nedeljo v Ravnah slavnostna seja občinske Skupščine, nato pa je sledilo množično zborovanje na Poljani pri Prevaljah, kjer so bile zadnje 'borbe pred 25 leti.
Na zborovanju v Poljanah, ki se je začelo z mimohodom enot ljudskega odpora, je predsednik Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf poudaril, da se je druga svetovna vojna končala v kraju, ki je bil izbran za zborovanje. Konec bojev je bil sedem dni po podpisu kapitulo-cije fašistične Nemčije. V teh bojih so sodelovale enote iz raznih kra-
jev Jugoslavije. Poudaril je tudi pomembno vlogo štirih avstrijskih bataljonov, ki so bili ustanovljeni v Jugoslaviji in so prispevali k dobrim sosedskim odnosom. Janko Rudolf je obsodil razširitev vojne Iz Vietnama na Kambodžo in surovo, agresivno nadaljevanje vojne na bližnjem vzhodu. Dodal je, da je narod, ki se bojuje za svojo svobodo, nepremagljiv.
Z zborovanja so poslali protestno pismo ambasadi Združenih držav Amerike zaradi razširitve vojne na Kambodžo in grozodejstev, 'ki jih počenjajo v Vietnamu.
pred dvemi leti začeto hotenje dobro razvija, kajti zamisel za sodelovanje in prijateljske odnose med ljudmi v našem skupnem prostoru ni prazna fraza, temveč živa želja vseh prizadetih ljudi. Tako naj bi šola postala moderna tudi v smislu posredovanja dobre soseščine, ki hoče zgraditi vse najboljše za človeško skupnost.
Kot pokrovitelj razstave je poudaril deželni glavar Hans Sima dejstvo, da ima Koroška že dolgo vrsto let prijateljske stike s sosedoma na jugu. Zdaj so se v ta krog uvrstili tudi šolska oblast, učitelji in mladina, kot ta razstava, ki stoji pod geslom sodelovanja, na očividen način dokumentira. V tem našem majhnem evropskem prostoru, je naglasil deželni glavar, obstoja obveznost politikov, da rešijo vse probleme tako, da so izključene napake preteklosti in ustvarijo pogoje za srečnejše dni v naših pokrajinah. Ta nepresiišen klic terja od nas prijateljstvo in sodelovanje. Treba je ta duh sporazuma razviti in poglobiti. V središču našega hotenja na Koroškem mora biti, da damo šoli in mladini vse, česar potrebuje in da poglobimo dobrososedske odnose in jim damo nov pomen. Tako bomo uspeli in ustvarili modul nove Evrope, brez predsodkov in pridržkov, ki izvirajo iz preteklosti.
Nekaj statistike po občinskih volitvah
V	tem tednu so izvolili še zadnje župane, tako da bodo sedaj novi občinski odbori lahko pričeli z delom.
V	večini občin, in sicer povsod fam, kjer je kaka sfranka dobila pri občinskih volitvah absolutno večino, so 'bile volitve županov več ali manj zgolj formalnega značaja. Ponekod ,pa je prišlo tudi do ostrih spoprijemov. Tako je OVP na Bistrici v Rožu in v Pliberku pri prvih volitvah župana zapustila celo sejo in so morali v teh krajih volitve ponoviti. Vendar OVP v nobenem primeru ni uspelo, da bi preprečila izvolitev socialističnega župana, kar je bil namen njenega eksodusa. Zlasti v Pliberku se je OVP srdito trudila, da bi razbila dogovor med SPO' in slovensko volilno skupnostjo, pri tem pa očitno pozabila, da je njena celotna volilna borba bila naperjena samo proti Slovencem.
Značilen je primer v Logi vasi, kjer so trije socialistični odborniki iz jeze, ker jim je Logavaška občinska lista pod vodstvom Stanka Černiča pri volitvah odvzela vodilni položaj, podprli FPO-jevskega kandidata, tako da ima v Logi vasi sedaj župana sfranka, ki je tako po številu volilcev kot po številu mandatov šele na tretjem mestu. Kakor slišimo iz Loge vasi, večina občanov to zadržanje krajevnih socialističnih funkcionarjev ostro obsoja.
Na splošno so dobili na dvojezičnem ozemlju Socialistična stranka 361, OVP 236, F PO' 33, KPG 2 in razne druge liste 37 občinskih odbornikov. Zupanov ima v teh občinah SPO 41, OVP 12 in FPO 2.
Če končno pregledamo občinske odbore še v pogledu priznavanja njihovih članov k slovenski narodnostni skupnosti, takih lahko naštejemo 65 in sicer je bilo od teh izvoljenih na socialističnih listah 30, na listah OVP 7 in na raznih drugih listah 28. Vseh 5 županov, ki se priznavajo kot Slovenci, je bilo izvoljenih na socialističnih listah, slovenskih podžupanov pa je 7.
To so vsekakor zanimive številke, ki tudi odražajo odnos avstrijskih strank do naše narodnostne skupnosti.
To skupno hotenje političnih sil v prostoru med Alpami in Jadranom ni bilo brez uspeha; danes se ne srečajo le politični predstavniki, temveč ljudje ki živijo v dobrem sosedstvu in se priznajo k sodelovanju. Ta duh pa je najlepši uspeh tistih, ki nosijo politične odgovornosti. Ker je mladina naša prihodnost in šola pomemben faktor v družbenem življenju, naj bi mladina širila ta duh dobrega sosedstva in tolerance v lastni deželi in preko meja in ga ponesla v bodočnost. To je pravilna pot, ki nam zasigura miren raz-
voj v nadnacionalno skupnost dobrega sosedstva.
Razstava vsebuje plakatni natečaj pod geslom »sodelovanje treh pokrajin". Ti plakati zares dajo upati, da bo mladina šla novo pot prijateljskega sodelovanja. Vsaka pokrajina razstavlja risbe iz vseh stopenj obvezne šole. Te risbe kažejo, koliko ustvarjalne sile je v mladini. Učne knjige nudijo informativen vpogled v učne programe vseh treh pokrajin. Avstrijska državna založba razstavlja moderna sodobna učila, avstrijski mladinski knjižni klub pa dobro mladinsko literaturo.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM OB SODELOVANJU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
vabi vse koroške Slovence na
spominsko pvosluvo
25-letnice osvoboditve Avstrije in 15-letnice podpisa Državne pogodbe
ki bo v nedeljo, dne 31. maja 1970 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu.
Na sporedu bodo slavnostni govor, recitacija in koncert združenih mešanih in moških pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze.
L	i rnml	PPPfi		p” i L ...J	. t	j| ..
				
Združeni meiani ibori SPZ ob gostovanju v Ljubljani
Minister Ollinger odstopil
Sredi tega tedna je bilo uradno sporočeno, da je kmetijski minister dipl. ing. dr. Hans Ollinger iz zdravstvenih razlogov odstopil. Zvezni kancler je zveznemu predsedniku Jonasu predlagal za naslednika štajerskega socialističnega državnega poslanca dipl. ing. dr. Oskarja Weihsa.
Dr. Ollinger je bil po svojem imenovanju za kmetijskega ministra izpostavljen hudemu pritisku, ki so ga nekateri listi sprožili zaradi njegove pripadnosti k civilni SS v nacistični dobi. Ko je moral dr. Ollin-ger sredi prejšnjega tedna zaradi srčnega napada v bolnišnico, je bil to povod za domneve, da se bo dr. Ollinger prostovoljno umaknil s položaja ministra za kmetijstvo in gozdarstvo.
•
Spodrsljaj, ki ga je brez dvoma predstavljalo imenovanje dr. Ollin-gerja za kmetijskega ministra, je tako popravila višja sila — bolezen.
Čeprav se uradno zagotavlja, da gre za dejansko bolezen, vlada v javnosti splošno prepričanje o »politični bolezni” ki je omogočila na lep način rešitev neprijetnega notranje- pa tudi zunanjepolitičnega vprašanja.
Naše stališče do nacističnega režima in njegovih pomagačev je znano. Zato nam je tudi spodrsljaj z dr. Ollingerjem nerazumljiv. Vedno pa smo znali razlikovati med
ljudmi, ki so bili zgolj člani ene ali druge nacistične formacije, in med takimi, ki so vplivno in vodilno soodločali pri različnih krivičnih akcijah nacističnega režima. Tembolj se zato čudimo, da so topot najglasneje in najostreje nastopati proti dr. Ollingerju tisti krogi in listi, ki so nas vedno napadali, kadarkoli smo upravičeno opozarjali na ljudi, ki so bili med nacizmom na visokih položajih in tudi danes še vidno mešajo zlasti v vprašanjih, ki se tičejo naše slovenske narodnostne skupnosti.
Če je spodrsljaj z dr. Ollingerjem koristil v toliko, da so gotovi krogi spoznali, da je treba vedno enako nastopati, potem je ustvaril celo nekaj pozitivnega; v kolikor pa je to razburjenje veljalo le novi vladi, pa je pokazal licemerstvo teh krogov. Mi vsekakor mislimo, da so tisti »junaki", ki so baje iz opozicije do nacizma šli na fronto, tam pa pisali slavospeve »Fiihrerju” in njegovi »genialnosti”, bolj obsojanja vredni, kot človek, ki je šel na fronto, da se je rešil Iz SS, ko je spoznal njene nečloveške cilje. V ostalem pa je licemerstvo že dejstvo samo, da so se topot razburjali listi in krogi, ki sicer odobravajo in zagovarjajo celo še obstoj raznih „SS-Kameradschaffen".
Letošnje leto bo vsekakor dalo še večkrat priložnost, da bomo spoznali, koliko je bilo razburjenje go-
tovih krogov zlasti na Koroškem resnično in kolikor je ta spodrsljaj služil le za dobrodošlo sredstvo za napade na socialistično vlado. Kaj, ko bi enkrat pregledali razne kričače in skupine, ki se toliko hvalijo z »zvestobo do domovine” glede njihove nacistične preteklosti?
Nov podpredsednik izvršnega sveta Slovenije
Republiški zbor Slovenije je na predlog predsednika izvršnega sveta skupščine — Staneta Kavčiča konec prejšnjega tedna izvolil Toneta Tribu-šona za novega podpredsednika izvršnega sveta Slovenije.
Novi podpredsednik je diplomiran inženir kemije in je doslej opravljal vrsto pomembnih družbenih funkcij. Med drugim je bil sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in direktor republiškega zavoda za planiranje. Nazadnje pa je bil poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine in podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.
GOSPODARSKO SODELOVANJE NA MEJI:
Graz in Štajerska pred Celovcem in Koroško
Skoraj vzporedni sejmski prireditvi — Avstrijski jugovzhodni sejem v Grazu in sejem Alpe-Adria v Ljubljani — kažeta, da Celovec in Koroška zanemarjata gospodarsko sodelovanje in partnerstvo na meji. Potek obeh sejmov je zgovoren primer resnice, da na Koroškem za to sodelovanje in partnerstvo ni prave brige, medtem ko ju Štajerska uspešno izgrajuje v prid svojega gospodarstva.
Najprej nekaj značilnih primerjav med Avstrijskim jugovzhodnim sejmom v Grazu in med Avstrijskim lesnim sejmom v Celovcu. Na obeh razstaviščih staji jugoslovanski paviljon kot simbol dolgoletne udeležbe gospodarstva Slovenije in Hrvatske na vsakoletnih sejmskih prireditvah. Toda razlika med sejmom postaja čedalje bol očitna. Obstoja v mestu, na katero v Grazu in v Celovcu uvrščajo jugoslovanske razstavljalce in obiskovalce sejmov. V Grazu so med inozemskimi udeleženci na prvem mestu, v Celovcu pa se jih omenja le ob robu.
Graz in Štajerska gledata v Jugoslovanih resne in zanimive gospodarske partnerje, bodisi kot kupce in turiste ali pa kot prodajalce. Iz leta v leto se bolj prizadevata za sodelovanje s Slovenijo in Hrvatsko ter z njunimi kraji in ljudmi. Tako je n. pr. za svojo letošnjo pomladansko sejmsko prireditev uprava graškega sejma
■	sklenila z jugoslovanskimi potovalnimi agencijami aranžmaje za obisk sejma,
•	razposlala v slovenskem in hrvaškem jeziku okoli 120.000 prospektov in še večje število poštnih vabil,
•	postavila širom Slovenije in Hrvaške reklamne table, pri RTV pa naročila 50 reklamnih oddaj v radiju in 25 v televiziji ter
■	prodajala vstopnice za dinarje, na razstavišču pa namestila kažipote v sloven-scini in hrvaščini.
Uspeh teh prizadevanj ni izostal. Ob koncu sejma je uprava ugotovila, da se je vse, kar je za obisk iz Jugoslavije napravila, bogato obrestovalo. Jugoslovani se niso le odlikovali z množičnim obiskom, marveč tudi z veseljem do kupovanja in s kupno močjo. Oboje osvetljuje najbolj to, da je že prvi dan sejma prišlo iz Jugoslavije v Graz 6 posebnih vlakov in 530 avtobusov, v četrtek navrh pa 280 avtobusov in 2400 osebnih avtomobilov. Zadnji dan sejma, v soboto, 9. maja pa je jugoslovanski obisk presegal vse dotedanje rekorde. Kakor izgleda je bila od obiskovalcev sejma več kot ena četrtina Jugoslovanov.
Naraščanje avstrij. tranzitnega prometa skozi Reko
Avstrijski tranzitni promet skozi re-ško pristanišče je v letu 1969 dosegel 1,490.692 ton oziroma 165.708 ton več kot v predhodnem letu. Pri tem je avstrijski uvoz znašal 1,238.069 ton in je bil za 23 odstotkov večji kot v letu 1968. Pri avstrijskem uvozu skozi Reko odpade največji delež na rude in na mineralno olje. Z druge strani pa je avstrijski izvoz skozi Reko lani nazadoval za 68.504 tone na 252.623 ton. Avstrija izvaža skozi Reko pretežno les, umetna gnojila ter železo in jeklo.
V celotnem tranzitnem prometu skozi reško pristanišče je bila Avstrija lani udeležena z 48,6 odstotka in je tako pri tem prometu zavzemala med tujimi državami prvo mesto pred Češkoslovaško z deležem 25,7 odstotka in Madžarsko z deležem 11,9 odstotka.
Čedalje večje investicije ZDA v inozemstvu
Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo letošnje investicije raznih ameriških koncernov za trgovino Združenih držav Amerike, bodo v inozemska podjetja dosegla skupaj 12,7 milijarde dolarjev proti 10,6 milijarde dolarjev, kolikor so znašala v letu 1969. S povečanjem za okoli 20 odstotkov bo letošnji porast inozemskih investicij največji po letu 1965.
Največ ameriških investicij bo v tekočem letu šlo v območje Evropske gospodarske skupnosti in v Kanado. V območju Evropske gospodarske skupnosti bo v letu 1970 investiranih 2,8 milijarde dolarjev oziroma 800 milijonov dolarjev več kot v letu 1969. Investicije v drugih evropskih deželah pa bodo po sedaj znanih investicijskih načrtih ameriških koncernov znašale letos okoli 2 milijardi dolarjev ali 400 milijonov več kot v prejšnjem letu.
Pri navedenem povečanem obsegu ameriških inozemskih investicij bo kar 6,1 milijarde dolarjev investiranih v razne industrijske veje, medtem ko so zadevne investicije lani dosegle 4,6 milijarde dolarjev. Največ ameriških investicij v industrijskem sektorju je v območju Evropske gospodarske skupnosti letos namenjenih za razno industrijsko opremo. Na drugem mestu tega sektorja pa so inozemske investicije v kemično industrijo, ki bodo letos dosegle 1,3 milijarde oziroma 300 milijonov do-
larjev več kot v letu 1969. Izredno visoke so tudi za letos predvidene inozemske investicije ameriških petrolejskih družb, namreč skupaj 3,9 milijarde dolarjev, kar je za 200 milijonov dolarjev več kot v letu 1969.
Navedeni podatki o angažiranju ameriškega kapitala v raznih inozemskih industrijskih podjetjih prepričljivo govorijo o gospodarski ekspanziji Združenih držav Amerike zlasti v območje Evropske gospodarske skupnosti in v Kanado.
Takega obiska iz Jugoslavije na Avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu še nikoli ni bilo. To končno tudi ni čudno, saj njegova uprava doslej v Jugoslaviji ustrezne reklame ni napravila. Tudi od uslug v prid jugoslovanskih udeležencev, kakor jih manifestira Graz, v Celovcu še ni bilo nič opaziti. Isto velja v primerjavi med Štajersko in Koroško. Na Koroškem se namreč še vedno dogajajo primeri, ko morajo Jugoslovani z dinarji plačati 'blago in usluge dražje kot s šilingi.
Odnos do gospodarskega sodelovanja in partnerstva na meji je na Koroškem še vedno vse prej kot času in potrebi po kooperaciji odgovarjajoč. Še vedno ga v veliki meri usmerjajo sicer čedalje redkejši včerajšnjiki in nacionalni mračnjaki iz vrst Heimatdiensta. To je znova pokazal zadnji občni zbor tega združenja. Da to razvoju koroškega gospodarstva in njegovi rasti samo škoduje, jih ne briga.
Mentaliteta teh ljudi in krogov pod njihovim vplivom koroškemu gospodarstvu škoduje. To ni le razvidno iz primerjave med Grazom in Celovcem, marveč tudi iz koroškega odnosa do sejma Alpe-Adria v Ljubljani. Čeprav je ta sejem potrebna tvorba skupnih prizadevanj dežel na gospodarskem prostoru Alpe-Adria, ga koroški gospodarski krogi še vedno puščajo ob strani svojega zanimanja in ga v svojo škodo zanemarjajo. O koroški udeležbi na tem sejmu tudi letos skoraj ni vredno govoriti. Kakor prejšnja leta so ostale zvezne dežele veliko močneje zastopane, da ne omenjamo posebej zastopstva Štajerske ali pa Furlanije-Julijske krajine, ki se nista reprezentirale le s svojimi gospodarskimi podjetji, marveč tudi s svojimi turističnimi agencijami.
Ko sodelovanje na meji gledamo v luči letošnjega graškega pomladanskega sejma in sejma Alpe-Adria, potem se ne moremo otresti očitka, da na Koroškem zadevnim, vedno spet visokodonečim deklaracijam deželne vlade, trgovinske zbornice in občin sledi bore malo dejanj za njegovo utrditev in razširitev na gospodarski sektor. Ta ugotovitev v letu, ko mineva 20 let gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, kaže, da v Celovcu in na Koroškem doslej še ni uspelo pospraviti ostanke ozko nem-ško-nacionalistične, če že ne sovražne miselnosti do naroda soseda. Da to ni v prid, marveč v škodo koroškega gospodarstva, bodi ob koncu le še enkrat ugotovljeno.
(bi)
Na svetu še vedno gladuje polovica prebivalstva
Pred nedavnim je prehrambena in kmetijska organizacija Združenih narodov (FAO) 'izdala poročilo, iz katerega izhaja, da se je svetovna kmetijska proizvodnja v letu 1968 dvignila za 3 odstotke napram letu 1967. Če se upošteva, da je v istem času naraslo svetovno prebivalstvo za 2 odstotka, potem dejansko povečanje kmetijske proizvodnje za 1 odstotek nikakor ne zadovoljuje pričakovanj tistih, ki se zavzemajo za odpravo lakote na svetu. Za leto 1969 še ni oficialnih
Načrti o rekonstrukciji in modernizaciji ceste
Zagreb —Beograd
Pred nedavnim je bil v Slavonskem brodu sestanek predstavnikov vseh hrvatskih, srbskih in bosanskih občin, na katerem je bil govor o rekonstrukciji in modernizaciji sodobne ceste Zagreb—Beograd. Predstavniki občin, ki mejijo na to cesto so ugotovili, da je ta prometna zveza že tako dotrajana, da je promet na njej skoraj docela ogrožen. Sredstva za njeno vzdrževanje nikakor ne zadostujejo, ker promet vozil vsakodnevno narašča, stanje ceste pa se vsebolj poslabšuje. Dnevno na tej cestni komunikaciji naštejejo okrog 10.000 vozil, ki vozijo po njej v obeh smereh. Okrog 30 odstotkov vseh vozil, ki uporabljajo cesto Zagreb—Beograd, je težkih tovornjakov. Gostota prometa je daleč večja, kot so jo predvidevali, ko je bila cesta v gradnji.
Na sestanku so podprli predlog, po katerem naj bi sodobno cesto Zagreb—Beograd z rekonstrukcijo in modernizacijo usposobili za avtocesto tako, da bi poleg obnovljene obstoječe ceste vzporedno zgradili še novo dvopasovno cesto na vsej dolžini 410 kilometrov od Zagreba do Beograda. Po približni oceni bi ta investicija veljala okrog 3 milijarde dinarjev. Računajo z možnostjo pobiranja cestnine, ki bi že po štirih letih uporabe ceste zagotovila zadostna sredstva za obnovitev.
Na sestanku so poudarili, da bi zakasnitev obnovitve in modernizacije te pomembne jugoslovanske in mednarodne prometne zveze povzročila nezaželene posledice, predvsem pa nevarnost, da bi mednarodni tranzitni promet obšel Jugoslavijo In se usmeril na konkurenčne prometne zveze, ki jih pospešeno gradijo v sosednjih državah.
statističnih podatkov, vendar se računa, da je proizvodnja narasla za isto vrednost kot leta 1967, torej za 3 odstotke.
Povečanje kmetijske proizvodnje pripisujejo v prvi vrsti novim, bolj donosnim sortam žita, povečani uporabi mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, boljši preskrbi z vodo, povišanju cen kmetijskih pridelkov, postopni zamenjavi primitivnih pridelovalnih metod s sodobnimi ter sorazmerno ugodnem vremenu. Navedeni momenti pa ne opravičujejo pretiranega optimizma. Šele ko bo svetovna kmetijska proizvodnja zagotovila vsa potrebna živila za milijone nezadostno prehranjenih prebivalcev v zaostalih državah ter za 70 milijonov novih prebivalcev, ki se rodijo vsako leto, bodo dani pogoji za odpravo lakote.
V svojem poročilu o prehrambeni situaciji leta 1968 je FAO opozorila na položaj v državah Latinske Amerike, kjer se je živilska proizvodnja napram letu 1967 zmanjšala za 2 odstotka, medtem ko je prebivalstvo v teh deželah poraslo za 2 odstotka. Tudi v Afriki ni bilo mogoče vzpostaviti ravnotežja med proizvodnjo živil in porastom prebivalstva. Bistveno pa se je situacija izboljšala v Aziji, ki je dosegla drugič zapovrstjo 5 odstotno povečanje proizvodnje živil.
Po poročilu FAO je še vedno 50 odstotkov svetovnega prebivalstva nezadostno prehranjenega. Lakote še vedno trpi prebivalstvo številnih področij, predvsem pa zaostalih držav. Nad 10.000 ljudi, predvsem otrok, umrje dnevno zaradi podhranjenosti in njenih posledic, od katerih je najakutnejša pomanjkanje beljakovin.
posiROKecDsveai
SANTA DOMINGO. — Na predsedniških volitvah v Dominikanski republiki je prepričljivo zmagal prvak stranke »reformistov" Balaguer, ki je bil v zadnjih štirih letih šef države. Po končnih uradnih podatkih je Balaguer dobil več kot 655.000 glasov, njegovi štirje nasprotniki pa skupno 504.000 glasov. Balaguerjeva stranka je zmagala tudi na volitvah za nacionalni kongres in lokalne organe oblasti.
BRDO PRI KRANJU. — V začetku tega tedna je predsednik SFRJ Josip Broz Tito na Brdu pri Kranju sprejel predstavnike Zveze komunistov in drugih političnih organizacij Slovenije. Slovenski predstavniki so predsednika Tita seznanili s političnim položajem in z aktualnimi družbenogospodarskimi problemi. V pogovorih so med drugim obravnavali tudi vprašanja mladine, vseljudske obrambe in dela Zveze borcev kakor tudi aktualna vprašanja o mednarodnem položaju.
RIM. — Italijanski parlament je sprejel tako imenovani »delavski statut", prvi italijanski zakon, ki ureja pravice delavcev in delavskih organizacij v tovarnah in predvideva tudi kazni za kršenje teh pravic s strani delodajalcev. Sindikatom je priznana vloga edinega ustreznega instrumenta za zaščito delavskih interesov, delavcem pa je med drugim legalno zajamčena pravica, da razpravljajo o svojih problemih in v določenih primerih zborujejo v tovarnah tudi med delovnim časom.
WASHINGTON. — Črnske organizacije v državi Mississiippi so organizirale množične proteste zaradi smrti dveh črnskih študentov, ki sta bila ubita prejšnji teden med demonstracijami v Jacksonu. Sedanja črnska kampanja je zajela tudi ustanavljanje oboroženih enot za obrambo in splošni bojkot trgovin, katerih lastniki so belci. Kampanjo je začela »združena fronta", v kateri je približno 30 črnskih organizacij v državi Mississippi. Enote za obrambo naj bi zavarovale študente in druge črnske skupine proti nasilju policije in rasistov.
SAARBROCKEN. — Kongres zahodno-nemšikih socialdemokratov je skoraj soglasno znova izvolil kanclerja Brandta za predsednika stranke. Od 331 delegatov jih je 318 glasovalo zanj, s čimer je dobil Brandt zaupnico tako večine v stranki, kakor tudi mlade levice, ki ji sicer pravijo »strankina opozicija". Sedanji podpredsednik stranke in obrambni minister Helmuth Schmidt je zdržal vse napade levice in premagal svojega protikandidata z levega krila ter predsednika mladinske organizacije Norberta Gansela. Kongres je zavrnil večino zahtev levice za radikalne družbene spremembe, vendar je kljub temu dala levica kongresu svoj pečat. Spomnila je stranko na obveznosti d'o tistih ljudskih množic, ki so brez privilegijev in brez bogastva.
MEHIKO. — Ob koncu svoje poti po Latinski Ameriki, je član federacije SFRJ Edvard Kardelj v začetku tega tedna prispel v Mehiko. Med enotedenskim bivanjem se bo z visokimi predstavniki Mehike, s predsednikom Diazom Ordazom in ministrom za zunanje zadeve Carillom Floresom pogovarjal o aktualnih mednarodnih dogodkih, pa tudi o dvostranskem sodelovanju med Mehiko in Jugoslavijo.
BUKAREŠTA. — Romunska partijska delegacija, ki jo vodi njen generalni sekretar Nicolae Ceausescu, je nenadoma odpotovala v Moskvo. V delegaciji so člani stalnega prezidenta in izvršnega komiteja Emil Bodnaras, podpredsednik državnega sveta in Paul Nikolescu-Mizil, sekretar CK RPK, nato član izvršnega komiteja, podpredsednik državnega sveta in predsednik gospodarske zveze Manea Manescu ter kandidat za člana izvršnega komiteja CK RKP Mihai Gere.
BEJRUT. — Minulo nedeljo je libanonski premier Rašid Karame skupaj z glavnim poveljnikom libanonskih oboroženih sil generalom Jeanom Nezeimom dopotoval v Damask na pogovore ,z voditeljem sirske države in vlade Nuredinom Atasijem. Pričakujejo, da bo ta obisk izboljšal ozračje v odnosih med obema državama. Sirski režim je večkrat grajal liberalno politiko libanonske vlade.
PARIZ. — V Parizu se je zaključil sestanek predsedstva Russelovega sodišča proti vojnim zločinom. Tega prvega sestanka o Russelovi smrti se je udeležil Jean Paul Sartre, prof. Laurent Schwarz in univerzitetni profesor Vladimir Dedijer. Razpravljali so o razširitvi vojne v Indokini in novih ameriških vojnih zločinih.

Obiskal nas bo učiteljski pevski zbor Slovenije „Emi! Adamič"
Jutri, v soboto 23. maja bo v dvorani Glavne šole v Železni Kapli kot gost Slovenskega prosvetnega društva ..Zarja" koncertiral učiteljski pevski zbor Slovenije ..Emil Adamič". Ta zbor, ki ga vodi prof. Branko Rajšter, je v petek na razstavi treh dežel, katero so odprli v sredo, s svojim nastopom zastopal Slovenijo na slovenskem dnevu te razstave. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič" letos praznuje 45-letnico ustanovitve, kar pomeni, da ta zbor z zadovoljstvom lahko gleda na vrsto lepih uspehov, ki jih je od svoje ustanovitve dosegel. Ob gostovanju tega kvalitetnega zbora in ob njegovi 45-letnici objavljamo nekaj zgodovine iz njegove dejavnosti, ki jo je zbor objavil ob tem jubileju. Pred tem pa smatramo za potrebno, da bralce še obvestimo, da je učiteljski pevski zbor »Emil Adamič" ob njegovi 45-letnici, predsednik republike Tito odlikoval z Redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije pa za dolgoletno uspešno delo na glasbenem področju z Gallusovo plaketo. To brez dvoma pomeni, da bomo v soboto imeli priliko prisluhniti pesmi enemu izmed najboljših pevskih zborov v Sloveniji.
Prednik sedanjega zbora je bil »Pevski zbor učiteljske zveze Julijske krajine", ki ga je ustanovil glasbeni pedagog, zborovodja in pija-nist Srečko Kumar v Trstu. Njegovi začetki segajo v leto 1920, ko je bila ustanovljena navedena zveza. Zbor se je bil razvijal v najvažnejši steber glasbene prosvete na Primorskem. Vsepovsod je prirejal koncerte, njegovi pevci pa so kct zborovodje močno širili slovensko zborovsko kulturo. Po zapiskih zasledimo prve nastope že takoj 1921. in 1922. leta, ko so bili prvi kon-
ba na Primorskem, tako so po njegovi zaslugi doživljali zbori v mestih in na podeželju v vseij Sloveniji nov vzpon.
Do začetka druge svetovne vojne je zbor nastopil 100 krat doma in v tujini. Svoje delo je prekinil z zadnjim pevskim tečajem 2. februarja 1941. Med drugo svetovno vojno ije zbor začasno umolknil. Na občnem zboru republiškega sindikata prosvetnih delavcev 30. oktobra 1949 so navdušeno pozdravili predlog po obnovitvi zbora. Izrekel
certi v Gorici. Njegov zadnji, oči-vidno že močno tvegani koncert pa je bil leta 1926 v Solkanu.
Ko je prišel Srečko Kumar v Ljubljano, so 1. novembra 1925 osnovali pevski zbor slovenskega učiteljstva, kar smatramo za ustanovitev sedanjega učiteljskega zbora. 10. aprila 1926 je imel svoj prvi koncert. Pod Kumarjevim skoraj desetletnim vodstvom je učiteljski zbor zrasel v prvovrstno umetniško telo z bogatim repertoarjem sodobnih pesmi. In kakor je v letih po prvi svetovni vojni vzcvetela po Kumarjevi zaslugi zborovska glas-
giji leta 1964 je zbor dosegel tretje Umetniško vodstvo zbora so imeli v rokah: Adolf Grobming, Srečko Kumar, Milan Perfof, Pavel Šivic in Drago Šitjanec do 2. svetovne vojne, po obnovitvi pa Rado Simoniti,
Jože Gregorc, Jože Hanc in Marko Munih. Sedaj zbor vodi Branko Rajšter. Kot korepetitorji in pomožni dirigenti so sodelovali: Radovan Gobec, Slavko Mihelič, Avgust Šuligoj, Marija Mikeln, Jože Leskovar,
Franc Horvat, Egon Kunej in 'Evgen Prinčič. K zborov im uspehom so pripomogli njegovi mentorji: Blaž Ar-
^Č;,*a|?l11P°h0r' dr‘ Dani'° ŠVam ničnih dneh ter počitnicah. Skoraj
vsi pevci in pevke so tudi zboro-
OBJAVA SLOVENSKE GIMNAZIJE
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri.
Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.
Za izpit je treba predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slo-
vence.
Ravnatelj:
dr. Pavle Zablatnik
in Vasilij Mirk.
Zbor šteje sedaj 80 pevcev iz vseh predelov Slovenije. Vadi ob-
vodje in vodijo 68 zborov. UPZS ,Emiil Adamič" jim je pomembna
časno o>b nedeljah in prostih praz- šola glasbenega izpopolnjevanja.
»Samorastniki« navdušili ljubitelje slov. filma
ga je skladatelj Radovan Gobec. Močno ga je podprl Rado Simoniti. Največ zaslug za realizacijo sklepa pa imata Jože Zorn, takratni predsednik in Marija Vedernjakova, takratni tajnik ROSPD. Prvi tečaj je bil v semestrainih počitnicah januarja 1952. Po obnovitvi je nastopil zbor 119 krat doma in v tujini.
Zbor je gostoval v Fronoijii, Švici, Italiji, Zahodni Nemčiji, Danski, Švedski, Nizozemski, Češkoslovaški in Bolgariji. Leta 1957 se je zbor udeležil tekmovanja v Arezzu in osvojil v I. kategoriji drugo mesto. Na tekmovanju v Knokkeju v Bel-
Že svojčas smo poročali o lepem uspehu slovenskega umetniškega filma »Samorastniki", katerega je Slovenska prosvetna zveza na željo številnih ljubiteljev izposlovala ter ga nekaterim kinematografom na dvojezičnem ozemlju dala na razpolago, da ga v svojih dvoranah predavajo. Razen tega pa je naša kulturna organizacija omogočila predvajanje tega filma tudi v drugih krajih, kjer ni kinopodjetij in s tem omogočila širokemu krogu Slovencev, da vidi ta odlični film, ki je bil posnet po istoimenski črtici največjega slovenskega pripovednika Prežihovega Voranca.
Obiskovalci teh kinopredstav so imeli priložnost, da vidijo tudi barv-n*i film o Ziljskem štehvanju. Nekaterim se je s tem nudila prilika, da občudujejo samega sebe, saj je znano, da so ta fi(lm posneli v Za-homcu in da so v filmu sodelovali naši rojaki v tem kraju. To je za slehernega obiskovalca bilo posebno doživetje, ker je lahko videl slovenski običaj v Ziljski dolini, ki se je ohranil vse do danes.
O filmu »Samorastniki" lahko zapišemo, da je producentom uspelo spraviti na filmski trak umetnino, kakor jo je napisal Prežihov Voranc. iPred gledalcem zaživi tisti čas, ko je neporočena ženska bila zaničevana, posebno če je rodila nezakonskega otroka. Vse mučenje, zaničevanje in preganjanje ni strlo ljubezni med sinom premožne kmetije in revno deklico, čeprav je ta ljubezen doživela tragičen konec.
Hudobivša Meta je s svojimi nezakonskimi otroci ostala sama, potem ko ji je ljubljeni Ožbe po nesreči umrl.
Hudobivša Meta je kljub tej krivici, ki jo je trpela s svojimi nezakonskimi otroci ostala zvesta svoji ljubezni do Ožbeja in tako tudi vztrajna borka za dosego človekovih pravic, katere so si v takratni dobi delili le premožni mogotci lin oblast.
Film »Samorastniki" je po naših krajih bil z navdušenjem sprejet. Tudi obisk je bil v večini krajev zelo dober, ponekod pa bi lahko bil boljši. V nekaterih krajiih je bilo zanimanje za »Samorastnike" tako močno, da vsi obiskovalci predstave niso mogli videti, ker so bile dvorane razprodane in do zadnjega prostora zavzete.
Film »Samorastniki"/ so predvajali v sledečih krajih: v Borovljah, št. Jakobu v Rožu, v Slovenjem Plajberku, na Brnci, v Čajni, v Bil-čovsu, v Selah, v Šmarjeti v Rožu, na Radišah, v Škocijonu, v Železni Kapli, v Pliberku in v Celovcu.
S tem je Slovenska prosvetna zveza vsekakor izvedla lepo in uspešno akcijo. S tako obliko prirejanja filmov bo Slovenska prosvetna zveza nadaljevala in tako skušala zadostiti željam ljubiteljev slovenske filmske umetnosti, ki jih — kot so pokazale zadnje predstave po naših krajih — ni malo. V jeseni bo SPZ skušala izposlovati slovenski mladinski film in s tem pritegniti tudi našo mladino.
Prisluhnili bomo pesmi
naših pevcev
Sicer ni v navadi, da bi v naprej pisali člankov o prireditvah, na katere šele vabimo. Toda kljub temu ■želimo naše bralce in ljubitelje slovenske pesmi obvestiti, da bodo v nedeljo 31. maja na spominski proslavi, katero prireja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, sodelovali združeni pevski zbori Slovenske prosvetne zveze. Na tej proslavi bodo združeni pevski zbori SPZ ponovili koncert, s katerim so v aprilu letos z 'velikim uspehom gostovali v Ljubljani. O tem gostovanju smo v našem listu že poročali. Vendar naj še enkrat ponovimo, da takega uspeha koroških pevcev v Ljubljani še ne pomnimo in da pohvale našim pevcem in zborovodjem o tem nastopu še vedno prihajajo z vseh strani, predvsem iz ust priznanih glasbenih strokovnjakov.
Te pohvale so brez dvoma iskrene, vsekakor pa jih ne pišemo in omenjamo zato, da bi se prikupili našim pevcem in zborovodjem, marveč s tem želimo poudariti in priznati njihovo nevidno delo, ki so ga imeli skozi vso zimo s pripravami za ta nastop v Ljubljani. Vsak pevec pa je po nastopu v Ljubljani spoznal, da ta trud ni bil zaman in da je bil povrnjen z velikim navdušenjem in priznavanjem s strani ljubljanske publike, ki je prav na tem področju zelo kritična in razvajena.
Zaradi tega pa bi napram pevcem in tudi ljubiteljem naše slovenske pesmi bilo krivično, če zborom ne bi omogočili, da ponovijo zelo uspeli koncert tudi doma in da pokažejo svoje dosežke, ki so sad njihovega vztrajnega in požrtvovalnega dela.
S tem pa seveda nikakor nočemo zmanjšati pomena spominske proslave kot take, kajti vsi se dobro zavedamo kaj pomeni jubilej proste, svobodne domovine. Prav ta proslava je primerna priložnost, da prisluhnemo tudi pesmi naših pevcev.
TONE SVETINA
1
I
’ i ii
LHI
a
II IH
: ii Hi
■ril
PRVA KNJIGA
Bili so že precej visoko, ko so počivali in spodaj v nasprotni grapi ugledali kolono z volom in pratežem. Prečkala je strmo pobočje, ko je v beli vestni nad njimi votlo počilo, in je slap snega zgrmel proti njim. Ljudje so odskočili in se oprijeli drevja. Vol pa je čakal, in plaz ga je pometel s steze v globino, kjer je obležal z zlomljeno hrbtenico in navzgor dvignjenimi nogami, na pol zasut s sipkim snegom. »Kosilo in večerjo je odneslo,” je zastokal Keča, ko so gledali, kako se prestrašeni pratežniki zbirajo na stezi in gledajo, kam je izginil vol. Potem so počasi, po vseh štirih, poparjeni lezli naprej čez plazovito področje. Niso še prišli daleč, ko so prve mine treščile v skale tik nad planino. Z vrha so videli, da se zasede, ki so se z Nemci prve spopadle, umikajo, Nemci pa tipaje razvijajo svoje vrste.
Komandant Svarun je ležal na robu z drevjem obrasle skale, ki je rahlo štrlelo iz pobočja in omogočala dober razgled. V kotanji so čakali kurirji, pripravljeni, da bodo med bojem prenašali povelja. Svarun je imel daljnogled nenehno na očeh. Skrbno je opazoval, kako se zgrinjajo nemške kolone okoli planine, vdirajo na planino, se razporejajo, zporejajo, zginjajo in se v kolonah pojavljajo vedno bliže in bliže. Niti strel ni padel nanje. Vedli so se kot nedeljski lovci iz mesta, ko dopoldne v prijetnem po-
menku obstopijo hrib za brakado. Mudilo se jim ni, kot bi bili prepričani, da so naleteli na manjšo enoto, ki jo bodo takoj zdrobili. Čez dobro uro pa je razlagajoči se odmev rafalov in eksplozij po skalovju naznanil, da se je začel napad. Brigada je bila skoraj obkoljena. Svarun je razmišljal. Ustnice je imel ostro stisnjene, čelo nagubano in oči lahno priprte. Nihče se ga ni upal motiti. V njegovi glavi ise je risala slika spopada. Kot dirigent je prisluškoval rohnenju orožja, po gostoti nemškega ognja si je predstavljal razpored enot, ki gredo v napad iz različnih smeri, iz vrvenja in pokanja pa je skušal razbrati načrt nemškega komandanta, preden se bo odločil za potek obrambe. Misli so mu delovale bliskovito, utrinjale so se in se kresale s čudnim občutkom tesnobe, ki ga je vsega prevzela in speljala v tok neke čudne usodnosti, ki jo mora prav on v imenu vseh in za vse reševati. Odločil se je za obrambo sistema »ježa". Brigada se je zaprla kof jež v klopko in lisjak, ki bi rad ježa zvalil s strmine v vodo, kjer bi se moral odpreti, bo odnesel krvave tace.
Snežena gora je bila zavratna. Njeno srce je bilo z branilci. Spodaj, preden se je strmina vzpela v nebo, je bil svet razdrobljen, posejan s skalami in razoran z lijakastimi in hudourniškimi grapami. Po njih so nemški vojaki varno napredovali navzgor. Na vrhu so čepeli nevidni strelci in mitraljezci, ki jih je Svarun tako razporedil, da so Nemci tipali kot slepci in zaman iskali mrtvih mest, kjer bi prebili obrambo in prišli na greben.
Primoževa desetina, s katero je bil Bosanec Keča, je čepela v razpokah med skalami in strmela v lijakasto grapo. Travnikarjev France je narezal vej, jih otresel snega in napravil ležišče za Ano. Vlegla se je in odeli so jo z vsem, kar so imeli. Primož je s skrbjo prisluškoval kratkim partizanskim rafalom in drdranju nemškega orožja. Pomiril
se je, ko je ugotovil, da Nemci ne morejo nikamor. V njihovo bližino še ni zašla mina.
»Borbo vodi Svarun, in ne bodo nam prišli do živega," si je mislil Primož, ki je prav tako kot vsi neomajno zaupal v komandanta, ki jih je pripeljal že skozi mnoge težavne boje. Zato so bili mirni.
Med streljanjem je Ana zaspala. Piš je zavel po grebenu in trgal meglene koprene. Skozi jasnice je posijalo sonce in pobočje se je lesketalo v slepeči luči. Pod njimi je valovalo morje zelenega smrečja Jelovice. Onkraj bohinjske kotline, za Pokljuko, pa je zemlja zakipela v nebo v strmih triglavskih vrhovih, ki jih je Primož gledal s tihim hrepenenjem v srcu. Gore miru, kjer ni vojne in ne smrti. Kamor koli je seglo oko, povsod so se dvigale snežene gore kot velikansko valovje na neznanem planetu. Ob pogledu na veličastno prirodo se mu je zazdelo pokanje okoli njih smešno. Vendar je bilo to le trenutno občutje, ki je zdrsnilo s kamenjem po strmini. Primož se je podzavestno stisnil k viharniku ob robu in vznemirjeno čakal. Namesto Nemcev pa se je na plazu pod njimi pojavil trop gamsov. Odložil je orožje. Vodnik Keča je pomolil Kuštravo glavo čez skalo in tudi Travnikarjev in Peter sta jih gledala z velikimi očmi. Bosanec je zamrmral med zobmi: »Ali enega ustrelimo? To bi ga pekli." Primož mu je odkimal. Trop preplašenih živali pa se je vzpel mimo njih, vstopil na polico in se po njej izgubil v prepadno pečevje. Primož je sklepal, da je živali nekaj prignalo, zato so postali pozorni. Čez pol ure se je kamenje zopet začelo trkljati, v grapi pa se je pojavil nemški oficir s šmajserjem v roki in negotovo obstal. Potem se je naslonil na skalo, dvignil daljnogled k očem in se razgledoval po pečinah. Videl je sveže sledove gamsov, ki so vodili na vrh. Za njim so prišli vojaki. Višina nad njimi, odmaknjena od boja, je bila vabljiva. Verjetno so imeli nalogo prodreti brigadi v hrbet. Vendar je bila nevarnost v
Pevci iz Hodiš in Škofič gostovali v Duplicah
V imenu gostujočih pevcev je ob tem srečanju spregovoril pozdravne besede predsednik društva »Zvezda" Janko Schottl, Kori Portsch pa je izvedel povezavo med posameznimi pesmimi.
Pred nastopom so predstavniki tovarne »Stol", to je tovarne sedežnega pohištva, gostom iz Hodiš in Škofič razkazati tovarno ter jih
Libuče—Mala vas pri Škocijanu
„Bom zapustov Libuče, to ravno polje, bom pa daleč porajžov v ta daljne kraje”, je zapel na binkoštni ponedeljeki Lojze Čik, najstarejši sin pri Kušeju v Libučah in se s svojimi starši, brati ter sosedi odpeljal v Ško-cijan. Tam je z svojo izvoljenko, nevesto Komarjevo Liziko stopil pred poročni oltar, kjer sta si obljubila zakonsko zvestobo. Poročne slovesnosti je opravil župnik Koglek.
Ženin Lojze izhaja iz znane narodno zavedne Kušejeve družine, ki je bila v času nacizma izseljena v Nemčijo, od koder se je po zlomu na-cifašizma srečno vrnila na svoj dom v Libuče. Lojze Čik je zelo razgledan kmetovalec, predvsem v živinoreji in je kot pomoč pri težkih telitvah znan in priljubljen v celem libuškem okolju. Nevesta Lizika pa izhaja iz Komarjeve družine v Mali vasi pri Ško-
Predsednik Grenzlandheima v Pliberku se razburja
seznanili s proizvodnjo tega velikega obrata pohištvene industrije.
Po koncertu so gostitelji našim pevcem prirediti še družaben večer na katerem so imeli dovolj možnosti za poglobitev prijateljskih stikov.
Ob slovesu so tako gostitelji, kakor tudi gostje izraziti željo po nadaljnjih stikih in sodelovanju na pevskem področju.
cijanu. V^KOmarjevo družino je nacizem posegel zelo kruto, saj so es-esovci obglavili nevestinega starega očeta in teto Liziko.
Ženin Lojze je tudi vnet prosvetaš in dober pevec ter je član plibrškega pevskega zbora. Njegovi pevski tovariši so ga ob tem življenjskem dogodku spremljali in pri poroki ter na poročnem slavju skrbeli za lepo in ubrano petje. Tudi za ples je bilo poskrbljeno, saj sta se za to zavzela Šuštarjev Francej in Košutnik Štefej, tako, da so vsi tisti, ki so jih srbele pete, prišli na svoj račun.
Mladoporočencema želimo obilo zakonske sreče. Mlademu gospodarju Lojzetu pa kličemo na večkratno svidenje v krogu domačih tovarišev pevcev, tako pri pevskih vajah, kakor tudi pri pevskih nastopih.
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
Qvebiitj
Na pokopališču v Grebinju je skromen grob z betonskim križem. V tem grobu počiva partizanski borec Severnega bataljona, Juschitz Franc, delavec iz Velikovca. Skrbne roke domačinov vsa povojna leta skrbno negujejo to zadnje počivališče tega borca, saj je njegova gomila vedno posajena z rožami in obložena s cvetjem.
Juschitz Franc je bil leto dni v partizanih. Pred tem je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko in nosil številko Feld. Nr. 12.264/c. Po pripovedovanju preživelih borcev, je Franc, ko je prišel v partizane, bil vnet borec proti fašizmu in vedno bil v prvih vrstah. Franc Juschitz je bil rojen 17. 1. 1919 pod Lipo pri Vobrah in je kot domačin bil dragocen svetovalec in zanesljiv vodič. Kot tak je ob nekem partizanskem pohodu pri kmetu Tušaku v Tolstem vrhu naletel na nemško zasedo in bil zadet od sovražne krogle. Na smrt ranjenega so ujeli geštapovci ter ga vprašali, kaj je njegova zadnja želja in Franc je odgovoril: „lzpustite mojo mater iz koncentracijskega taborišča. Sedaj imate mene". Franc je na težkih ranah umrl mučenTske smrti. Mati Marija pa je kljub temu morala umreti v taborišču. Franc je zapustil nevesto in tri leta staro hčerko. To se je zgodilo februarja 1945. leta.
Ko so se zastopniki Zveze koroških partizanov v grebinjskem župnišču pozanimali o zgodovinskih podatkih pokojnega borca, so ugotovili, da njegovo ime sploh ni zapisano v mrliško oziroma pokopališko knjigo. Očividci pa vedo povedati, da je bil Franc pokopan na gre-binjsko pokopališče še ob nemški zasedbi in bil položen v grob brez krste.
Njegovi preživeli soborci ga hranijo v trajnem in spoštljivem spominu.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS!
Št. Janž v Rožu
Pevci Slovenskega prosvetnega društva »Zvezda" v Hodišah in »Edinost" v Škofičah so v soboto 9. maja gostovali v Duplicah pri Kamniku, kjer so bili gost tovarne »Stol". S tem obiskom so se naši pevci odzvali vabilu pevskega zbora te tovarne, ki je lani bii gost prosvetnega društva v Hodišah.
Naši pevci so v Duplicah nastopali v mešanem in moškem zboru ter pod vodstvom Toneta Umeka in Foltija Pavliča izvajali predvsem koroške narodne pesmi, ki so pri občinstvu našle izredno topel sprejem in navdušenje.
Slovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Železni Kapli vabi na
PEVSKI KONCcRT
ki bo v soboto 23. maja 1970 ob 20. uri v dvorani Glavne šole v Železni Kapli.
Nastopil bo učiteljski pevski zbor Slovenije „Emil Adamič", ki bo pod vodstvom prot. Branka Rajšterja izvajal slovenske narodne in umetne pesmi
Ljubitelje zborovske glasbe prisrčno vabi	društveni odbor
Slovensko prosvetno društvo »Zarja v Železni Kapli vabi na LITERARNI VEČER ki bo v nedeljo 24. maja 1970 s pričetkom ob 7. uri zvečer pri Brunerju v Lobniku.
Na tem večeru se nam bodo predstavili predstavniki slovenske besedne umetnosti iz Maribora.
K številni udeležbi vabi odbor
Vabilo
na PEVSKI KONCERT graških študentov, ki bo v soboto 23. maja 1970 ob 19.30 uri v Slovenjem Plaj-berku v gostilni „Feidl".
Koncert združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze v Ljubljani je odlično uspel. Navdušil je stare in mlade poslušalce. Lepo nam je bilo ob tem, da smo bili zbrani Slovenci pod eno streho; iz Koroške pa tja do morja in gričev Beneške Slovenije. Bil je to nepozaben večer. Posebej ga je polepšal s svojo prisotnostjo ljudski pesnik Pavle Kernjak, potem še župan Herman Velik. In
V zvezi s kritiko, ki jo je Slovenski vestnik iznesel na odločbo »Grenzlandheima v Pliberku", da ne dovoli predavanja filma »Samorastniki" v svojih prostorih, je predsednik tega društva šolski nad-svetnik Karl Stukovnik poslal Slovenski prosvetni zveri pismo z željo, da bi ga v Slovenskem vestniku objavili.
Zaradi izzivalne in deloma žaljive vsebine pa je uredništvo odklo-
nazadnje kot krona vsega še Zdravica, ta naša himna! To je treba videti in doživeti! Hvala vam dragi bratje za čudovit večer. Hvala tudi vsem tistim neznanim rojakom pri Slovenski prosvetni zvezi, ki so pripomogli k vsemu temu lepemu.
Vas prisrčno pozdravlja Vaš zvesti, čeprav nepoznani prijatelj
Tone FrTskovec, Ljubljana
nilo objavo tega pisma, ki ponovno le jasno potrjuje, da gotovim krogom na Koroškem pač ni za sporazum in mir med sosednima narodoma v deželi in preko meja.
Ob tej priložnosti pa lahko samo z zadovoljstvom ugotavljamo, da so gledalci film »Samorastniki” povsod, kjerkoli so ga predvajali, navdušeno sprejeli in so v številnih krajih izrazili željo, da bi ga še ponovno kazali.
Vabilo
Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na
ŠOLSKO
AKADEMIJO
ki bo v nedeljo 7. junija 1970 ob 14.30 uri v Delavski zbornici (Arbeiterkamrnerj v Celovcu.
Ravnateljstvo
Občinske volitve so za nami. Po temeljiti presoji Slovenci na teh volitvah nismo postavili svoje liste, marveč smo podprli Socialistično stranko, ker je le-ta na izglednih mestih kandidirala naše zastopnike. Volilni izid je pokazal, da je ta pot bila pravilna, ker je na teh volitvah SPO dobila s 6 mandati absolutno večino, medtem ko je OVP dosegla 2, FPO' pa 1 mandat. S tem je SPO’ dobila tudi župana, ki je od novoizvoljenih mandatarjev bil soglasno izvoljen.
• Novi župan Jakob VVeiss, ki je v nafem kraju zelo priljubljena in spoštovana osebnost, je po izvolitvi povabil vse stare in nove občinske
OBVESTILO
SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Slovenska prosvetna zveza obve-šča vse pevke in pevce združenih mešanih in moških pevskih zborov, da bodo skupne pevske vaje za spominsko proslavo ZSO za moške zbore v sredo 27. maja 1970 ob 20. uri pri Rutarju v Dobdi vasi, za združene mešane zbore pa v petek, 29. maja 1970 ob 20. uri v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu.
Zborovodje in pevce prosimo, da se o teh skupnih vajah med seboj obvestijo in da se le-teh zanesljivo udeležijo.
odbornike v gostilno Hašpar ter jih v hvaležnost za izkazano zaupanje pogostil.
Prepričani smo, da bo novi občinski odbor pod predsedstvom župana V/eissa vodil vsestransko zadovoljivo občinsko politiko, predvsem pa v prid vseh občanov ne glede na njihovo narodno pripadnost in s tem doprinese! k mirnemu sožitju obeh narodov v občini.
Zbor aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah
Kakor smo v našem listu že poročali, bo 7. junija v Dolenjskih Toplicah zbor aktivistov OF Slovenije. Dopoldne ob 11. uri bo v Dolenjskih Toplicah množično zborovanje aktivistov s slavnostnim govorom, popoldne ob 15. uri pa bo na sporedu otvoritev muzejsko urejene Baze 20 na Kočevskem Rogu.
Zveza koroških partizanov bo za to prireditev organizirala avtobus, vabi pa tudi lastnike osebnih vozil in vse druge, da se v čim večjem številu udeležijo tega mogočnega zbora.
ALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRITRIBUNA BRALCEV • TRIBUNA BR
Pi$mc iz C>j ubijanj
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
plazišču tako očitna in upanje na rešitev tako majhno, da so pomišljali. Svet je bil tak, da bi jih lahko ustavil en sam borec, če bi volil kamenje nanje. Primožu, ki jih je gledal, so mravlje gomazele po rokah. Spodaj so vojaki staknili glave in se nekaj pomenkovali, eden pa je kazal z roko proti vrhu. Nazadnje je vodja malomarno zamahnil z roko, kar je bil znak, da se je odločil, in začel se je vzpenjati v strmino tik ob skalovju. V razdalji nekaj metrov so mu sledili drugi. Gazil je sneg dokaj naglo, da so ga vojaki komaj dohajali. Dvanajst zelenih postav s čeladami na glavah je naštel Primož. Pri vzponu so si pomagali z rokami, se opirali na puške in lezli bliže in bliže.
Primož je drhtel od vznemirjenja. Prvič po dolgih mesecih so mu prišli tako blizu pred cev, obenem pa je bil tako varen pred njimi. Za hip je zatisnil oči. Krvava megla je zaplesala pred njim in sredi nje je razločil pet kolov. »Primož!" Očetov krik je odmeval v njem. iPekoč občutek v lobanji tik za očmi je prelil žalost v gnev. Kri mu je udarila v glavo in šumela kot reka, ki predira nasip. Rahlo so mu zadrhtele roke. Slastno pričakovanje ga je preplavilo. Usločil se je kot žival, ki se pripravlja na skok. Ko je odprl oči, so Nemci še vedno lezli v plaz. Dobil je občutek, da si z vso silo prizadevajo čimprej prilesti v bližino neba, se zlekniti na pernici konca in tam za večno otrpniti. Morda je v tej zagrizenosti in omejenosti nekaj tistega, kor jih žene, da strahujejo skoraj pol sveta? Njemu pa so se zdeli navadni, nebogljeni in celo neumni ljudje, ker se trudrjo tako nesmiselno in tako hitro umreti.
Po lijaku je prilezlo še nekaj vojdkov z oficirjem na čelu. Ti so spoštljivo obstali in čakali, da oddelek s strojnico zasede greben. Ko so slednji prigazili pod steno, kjer se je strmina v ozkem jeziku pognala med skale, so zasopli postali. Zdaj je že razločil obraze pod šlemi. Bili so mladi in na vseh se je risala negotovost. Takrat se je Primož dvig-
nil, da je lahko pomeril navzdol po koloni. Pogled mu je zdrsel po cevi. V zarezi merila se je poravnala mušica in se je spačil, z obema rokama zgrabil za prsi in padel kot bi nekaj zaslutil, pogledal navzgor in zagledal Primoža s strojnico, uprto naravnost vase. Zdelo se je, da bi rad nekaj zakričal, ker je odprl usta, toda obstal je osupel. Primož pa je pritisnil na petelina in se z vsem telesom uprl v kopito. Strojnica je z bobnečim tleskom oškropila kolono. Podoficir se je spačil, z obema rokama zgrabil za prsi in padel kot izpodrezan. Strkljol se je po plazu. Padlo jih je še nekaj. Drugi so skočili navzdol, dva sta se skušala potuhniti k steni.
Za Primožem so začeli streljati tudi drugi. Kar je bilo še sposobnih za beg, ni nihče pritekel do grla. Trkljali so se in se ob steni, ki je zapirala vhod, ustavljali.
Ana je planila pokonci, kot bi se zdramila iz hudih sanj. Zmedena je bila in ni vedela, kaj se dogoja. Pogledala je čez rob in videla kako Nemci padajo, ne da bi se branili. Ko so spodaj pred gozdom prečkali plaz, jih je še vedno zasipalo smrtonosno zrnje. Slišati je bilo hropenje ranjenih. Keča si je obrisal čelo in popravil lase, ki so mu lezli v oči. »Mater jim švabsko, esesovsko! Nočejo umreti!" Primož je odložil orožje in se oddahnil. Obšel ga je občutek grenkega zmagoslavja. V srcu se mu je smehljal oče. Zdelo se mu je, da mu sedi kot nekoč na kolenu in da listata debelo zgodovinsko knjigo, oče pa mu rozlaga barvaste slike o bitkah, kar je vedno z veliko vnemo poslušal. Napetosti v njem ni bilo več, in prav malo mu je bilo mar za vzdihe v kotanji.
»Primož, nisi še opravil z njimi!” mu je zavpil Keča.
»Opravil!" je dejal Primož brezbrižno kot otrok, ki se je umaknil iz igre. Odtrgal je suho 'bilko in jo grizel.
»Poglej, premikajo se! Morda se je kdo potajil!"
»Naj se! Se bodo že naveličali."
Ana, Travnikarjev, Peter in drugi so brez besed strmeli
v pobite. Vodnik pa se je nagnil čez rob in začel s puško streljati najprej po tistih, ki so se premikali, potem pa je vsakemu, ki ga je imel za potajenega, poslal dobro merjeno kroglo. Ko se nihče več ni premaknil, se je nasmehnil. »Dobro je! Ne bo se jim treba mučiti na italijanski fronti in tudi čakanje na invazijo smo jim prihranili."
Tišina je legla med skale. Ana je prišla k Primožu in se stisnila k njemu. »Bilo je grozno! S streljanjem ste me zbudili iz sanj. Zgubljena sem bežala skozi snežno goščavo, brez upanja in z občutkom, da mi nekdo sledi in samo čaka, da se ustavim, sedem ali padem. Groza me je gnala naprej. Primož, tako se bojim. iBrez moči sem kakor otrok.’
»Ne boj se! Ne bodo več napadli. Tudi na vrh ne bodo prišli. Ne danes in tudi jutri ne, če bi ostali v teh skalah. Pa ne bomo. Ponoči se bomo umaknili. Jutri lahko streljajo v prazno, če se jim bo ljubilo. Zdi se, da imajo municije dovolj in verjetno tudi mrtvih. Mi bomo že daleč."
Minometi so še vedno zagrizeno tolkli v robove in pokanje se je razlegalo vzdolž Ratitovca. Z obema rokama se je Ana oklenila Primoža in ga gledala ‘kot otrok, ki išče zavetja. Oči je imela kalne in vlažne. Ustnice razpokane od vročine. Obupana je bila in nebogljena.
»Smiliš se mi, in ne morem ti pomagati."
»Žejna sem, lačna."
»Jaz ti lahko pomagam," se je oglasil Bosanec. »Če si lačna, grem do Nemcev in ti prinesem kruha. V čutaricah pa gotovo imajo pijačo. Esesovci so dobro hranjena vojska."
Hvaležno se mu je nasmehnila in rekla: »Ne trudi se zame.”
»Šel bom."
»Nikamor ne hodil" mu je dejal Primož. »Ne veš, kje tičijo ostrostrelci."

Tajne službe sodobnega sveta
Predvsem je treba zavreči nerealno poenostavljanje iz vohunske literature. Velike »centrale” same vse bolj zavračajo izraz »vohunski": sodobne obveščevalne organizacije črpajo kadre iz intelektualne elite svoje dežele, izkoriščajo vsa tehnična in znanstvena sredstva, ki so danes na razpolago in uporabljajo celo vrsto metod — vohunstvo, se pravi zbiranje podatkov po skrivnih poteh, je le ena izmed njih. Obveščevalne organizacije so tako postale eden najpomembnejših instrumentov obrambe in diplomacije.
^ Druga napaka, ki jo kaj lahko zagreši površen opazovalec, je ta, da ocenjuje obveščevalne službe po populariziranih podvigih tajnih agentov med drugo svetovno vojno.
Sodobna obveščevalna služba je podobna vohunskim organizacijam iz leta 1940 ravno toliko kot medcelinska raketa nemškim štukam. Danes so poglavitni viri informacij svetovni tisk, prisluškovanje radijskim pogovorom, merjenje radioaktivnosti v ozračju, fotografije, ki jih snemajo iz letal ali satelitov. Tehnični napredek pa ni potisnil človeka v ozadje. Agenti so danes ravno tako potrebni kot nekoč, ali pa še bolj, toda zdaj jih ne novačijo med železniškimi čuvaji in tajnicami, ampak v vrhu držav. Agenti danes ne zbirajo toliko informacij po raznih koktajlih, ampak predvsem skušajo zbrati čimveč fotokopij raznih dokumentov.
Toda čeprav je obveščevalna tehnika po drugi svetovni vojni silno napredovala, bi bila tretja napaka pri ocenjevanju dela obveščevalnih organizacij, če bi jim pripisovali vsegamo-gočnost, vsevednost, moč »nevidnih vlad". Vsak režim, pa naj bo demokratičen ali totalitaren, ljubosumno pazi, da obveščevalne organizacije upoštevajo njegove ukaze in delajo v skladu z njegovo splošno strategijo. In zato, ker so posamezne obveščevalne organizacije prilagojene politiki dežele, so zelo različne. Edino ZDA in Sovjetska zveza težita za tem in imata tudi možnost za to, da bi razpredli vohunsko mrežo po vsem svetu, a tudi ta mreža je v raznih predelih sveta različno učinkovita, pač glede na zanimanje »matične" države.
ZDA: VOHUNSTVO JE INDUSTRIJA
Kadar govorimo o obveščevalcih, o špijo-naži in kontrašpijonaži, mislimo seveda na CIA — Central Intellingence Agency. CIA, ki jo mnogi psujejo in drugi prezirajo, srečamo v vseh odkritih ali prikritih ameriških intervencijah od leta 1947 do danes: leta 1953 v Iranu, 1954 v Gvatemali, 1961 v Prašičjem zalivu, leta 1964 v Britanski Gvajani, leta 1965 v Dominikanski republiki... In vendar CIA ni edina ameriška obveščevalna agencija. Povsod, kjer delajo agenti CIA, delajo tudi agenti drugih ameriških obveščevalnih organizacij. Toda CIA ni znala ostati diskretna.
Eden iz poglavitnih razlogov na žalostno slavo, ki si jo je spletla CIA v zadnjih dvajsetih letih, je to, da je njena naloga ne le zbiranje informacij, marveč tudi režiranje intervencij v tujini. Toda s tem, da so CIA omogo-
čili, da je organizirala intervencije, so ji tudi omogočili, da informacije, ki jih zbira, izkorišča v lastne namene, ne glede na politične analize, ki so v pristojnosti predsednika ZDA. Skratka, CIA je kmalu začela igrati »svojo" igro, ki je služila zelo poenostavljeni protikomunistični ideologiji.
Poleg CIA-e je treba omeniti FBI — Federal Bureau of Investigations. FBI se ne bori samo proti naslednikom chikaških gangsterjev. Ta organizacija je odgovorna za »notranjo varnost ZDA" in se ukvarja tudi s špijonažo in kontrašpijonažo na ozemlju ZDA. Praviloma agenti FBI ne bi smeli delovati v tujini, toda zanesljivo se ve, da so jih nekaj opazili v Dominikam med krizo leta 1965. V zadnjih letih je menda FBI razpredel mrežo še dalje v Latinsko Ameriko.
Obveščevalne organizacije imajo tudi Pentagon — Defence Intelligence Agency, Letalstvo — Air Force Intelligence, mornarica — Office of Naval Intelligence in State Department — Intelligence and Reasearch Service.
Morda najmanj znana od vseh pa je National Security Agency. Vse pa kaže, da je ta ena od najpomembnejših, saj dobiva večja sredstva kot CIA. NSA je bila ustanovljena leta 1952 z nalogo, da »beleži in dešifrira sporočila iz vseh držav, vštevši prijateljske". To pomeni, da NSA, za katero je prav gotovo delala tudi ladja Pueblo, ko so jo zajeli Korejci, preučuje prav vsa radijska ali radarska sporočila, ki jih oddajajo iz tujih držav — iz vojaških oporišč, veleposlaništev, z ladij, letal itd.
špijonaža in vohunstvo pa sodita v okvir dejavnosti Komiteja za državno varnost (KGB), ki je neposredno odgovoren ministrskemu svetu ZSSR.
Šef GRU je visok general — armadni general ali vsaj generalni polkovnik. O notranji organizaciji GRU je znanega zelo malo. Domnevajo, da je ta organizacija razdeljena v štiri glavne sekcije: tehnične službe, izkoriščanje informacij, zbiranje informacij in centri za urjenje kadrov.
Drugo vejo sovjetske obveščevalne državne službe vodi visok funkcionar. Komite za državno varnost je formalno podrejen vladi, v resnici pa je neposredno odvisen od politbiroja. Kako je KGB organiziran, se točno ne ve, vendar najbrž ne dosti drugače kot nekdanje ministrstvo za državno varnost (MGB), ki se je preimenovalo v KGB po likvidaciji Berije leta 1953. KGB ima torej verjetno šest poglavitnih oddelkov: direkcijo za tujino, direkcijo za kontrašpijonažo, tajno politično direkcijo, direkcijo posebnih enot, centre za urjenje kadrov in tehnične službe.
VELIKA BRITANIJA: SLAVNA TRADICIJA
V Veliki Britaniji so obveščevalne službe tako razdrobljene, da je bil to po mnenju mnogih kritikov glavni razlog za hude spodrsljaje v preteklosti. Še pred kratkim je bilo v Britaniji devet različnih obveščevalnih organizacij, ki so delale v različnih poslopjih in z različnimi metodami ter ljubosumno skrivale informacije
Po zadnji svetovni vojni se javnost živo zanima za dejavnost obveščevalnih služb. Temu se ni čuditi, saj se skoraj vsak teden pojavi v tisku kaka vest, ki je v zvezi z vohunstvom. Po letu 1945 so se obveščevalne službe silno razmahnile in so postale pomembnejše kot kadarkoli poprej. Toda kljub vsej »reklami" ljudje slabo poznajo obveščevalce in njihovo delo. O tajni vojni, ki jo bijejo obveščevalne službe tudi najbolje obveščeni ljudje ne vedo veliko, zato pa vesti o vohunskih aferah vzburjajo domišljijo in ustvarjajo mite, tako da bo mogoče še najbolje predstaviti sodobne obveščevalne službe, če naštejemo napačna pojmovanja.
SZ: CENTRALIZEM TUDI V OBVEŠČEVALNI SLUŽBI
Zamisel in organizacija tajne službe v SZ izvira iz centralističnega značaja sovjetskega režima. Ta služba, ki jo nadzoruje sekretariat centralnega komiteja KP SZ, je razdeljena v dve popolnoma jasno ločeni veji:
Z zbiranjem in izkoriščanjem informacij se ukvarja Glavna obveščevalna direkcija sovjetskega generalnega štaba — GRU. Kontra-
druga pred drugo. Vojaške obveščevalne organizacije so se zdaj naposled združile v eno, a največja rivala na območju vohunstva sta še ostala vsaksebi. To sta SIS — Secret Intelligence Service, ki je znana tudi pod imenom M. I. 6 in pa kontraobveščevalna služba M. I. 5. Medtem ko je SIS zadolžena za zbiranje informacij v tujini, se M. I. 5 ukvarja s protiobveščevalno dejavnostjo v Britaniji.
M. I. 5 se v glavnem ukvarja z bojem proti sovjetskim vohunom, s katerimi imajo v Brita-
niji hude muke. Moskva je namreč v vzhodno-evropsih veleposlaništvih v Londonu organizirala zelo močno vohunsko mrežo. Foreign Office je naposled po nasvetu M. I. 5 previdno prosil Ruse, naj zmanjšajo število članov veleposlaništvu v Londonu (80) na 40, kolikor jih šteje britansko veleposlaništvo v Moskvi.
ZR NEMČIJA:
LOVIŠČE ZA TAJNE AGENTE________________
Nemška zvezna obveščevalna služba (Bun-desnachrichtendienst), ki je steber nemške obveščevalne službe, je stvaritev slovitega generala Gehlena. BND razpreda svoje mreže predvsem v tujini, kjer nemški agenti zbirajo vojaške, gospodarske, in politične informacije ter se borijo proti tujim obveščevalnim službam. General Gehlen, ki je med vojno pod poveljstvom admirala Canarisa vodil vohunsko službo v vzhodnih državah, je postal po vojni dragocen sodelavec ameriške vlade. Šele leta 1955 je »organizacija Gehlen" prešla v pristojnost zahodnonemške vlade. Odtlej je organizacija direkno pod kontrolo zveznega kanclerja.
Druga veja zahodnonemške obveščevalne službe je Bundesverfassungsschutz — organizacija za zaščito ustave — ki deluje na zahodno-nemškem ozemlju proti »kakršnikoli ilegalni akciji, ki bi utegnila ogrožati državno varnost". Bundesverfassungsschutz pa ni le klasična obveščevalna organizacija. Ukvarja se tudi z nadzorovanjem najrazličnejših političnih skupin. Verfassungsschutz nadzoruje pacifistične, študentske in druge podobne organizacije, v-ključno tiste, ki so povezane s sindikalnim gibanjem ali s socialnodemokratsko stranko,
FRANCIJA: NEPRIJETNI SPOMINI
Tudi francoska obveščevalna služba je razdeljena v dve osnovni veji: SDECE in DST. SDECE — služba za zunanjo dokumentacijo in kontrašpijonažo — je bila nekoč podrejena predsedniku vlade, zdaj pa jo kontrolira o-brambni minister. Kot že njeno ime pove, se SDECE ukvarja z organizacijo obveščevalnih omrežij in zbiranjem podatkov v tujini kakor tudi s kontrašpijonažo zunaj francoskega ozemlja.
Medtem ko deluje SDECE neodvisno od pravosodja — špijonaža je v bistvu v nasprotju z mednarodnim pravom — je DST popolnoma drugačna organizacija, ki je zelo podobna policiji. Agenti DST se borijo proti tujim obveščevalnim službam v Franciji in kadar odkrijejo kakega vohuna, ga obenem z dokumentacijo predajo sodnim organom.
Dvakrat v novejši zgodovini so na francosko obveščevalno službo posvetili žarometi javnega mnenja — prvič leta 1954-56 v tako imenovani aferi »infiltracij", drugič pa leta 1966 ob aferi Ben Barka. Obakrat so morali agenti obveščevalnih organizacij pričati pred sodiščem, v afero Ben Barka pa so bili nekateri neposredno vmešani.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA ________________________________________
Krit za rcrbom se je čez čas priplazil komandir Orlov s kurirjem, da bi si ogledal položaj. Keča si je popravil kapo in mu poročal. Potem se je splazi! do Primoža in pogledal čez rob. »Kam ste streljali?"
»Na tistele," mu je Primož pokazal z roko zverižena trupla v snegu, na katera je legla senca odhajajočega dne.
»Tu spodaj je sedaj pištola za Fazana," se je nasmehnil Primož.
Orlov jim je povedal, da se bodo z mrakom umaknili. Nemci vlačijo mrtve in ranjene z vseh strani na planino. Ne napadajo več, le od daleč še tolčejo po položajih.
Potegnil je mrzel veter. Na nebu so se grmadili veliki oblaki in butali ob triglavske vrhove. Nad bojišče pa sla priletela dva krokarja. Nekajkrat sta zakrožila nad skalami, potem pa sta se spustila na plaz in nerodno poskakovala okoli mrličev.
»Imeli bodo imenitno pojedino vse do pomladi," je dejal Orlov, zgrabil kamen in ga zagnal v grapo. Požrešni ptici sta se vrešče dvignili in spet zakrožili. Z zateglim, turobnim glasom sta se oglašali in klicali ptičjo jato k pojedini.
Ko so sence umirajočega dne padle, na pobočja in se je zgostil mrak v smrečju, je bojišče potihnilo. Izvidniki so poročali, da so Nemci odšli v dolino. Grobna tišina je zagrnila gorovje.
Borci so se zbrali na robu grape ob macesnih. Lačni so bili in prezebli, vendar po uspešnem boju veseli. Tiho so se pogovarjali med seboj in čakali kurirja. Ko je ta prišel z obvestilom, so se spustili po gamsjih sledeh, po dokaj široki polici, v grapo k pobitim. Primož je poiskal podoficirja, hi je vodil. Ležal je stegnjen kot podrto drevo, z glavo zarito v sneg in z rokami, skrčenimi na prsih. Primož ga je obrnil. Bil je nenavadno velik, močan in tršat. Toga osuplost je ostala v obrazu in se pomešala z grozo, ki mu je spočila
blede ustnice. Primož mu je snel torbico in čutarico ter mu odvzel orožje. Ogledal si je še druge mrliče in si skušal zapomniti obraze vseh, ki so jih pobili. Tudi drugi borci so se razburjeni razkropili med mrtve, jih obračali in opazovali s čudno zvedavostjo, ter jim pobrali orožje in opremo. Primož je stopil k Orlovu, da sta odprla torbico. Ana jima je prevedla vsebino papirjev. Medtem ko je brala, je Orlov odprl čutarico in oduhal rum. Krepko ga je nekajkrat potegnil in čutarico pomolil Primožu.
Ugotovili so, da so pobili skupino vojakov SS divizije Viking, ki se je na poli na italijansko fronto za kratko vajo ustavila v gorenjskih gorah. Orlov se je ponosno nasmehnil. Počakal je, da so po prepadni polici prilezli v grapo še borci druge zasede, potem pa je stopil na skalnat previs in dejal:
»Fantje, dobro si jih oglejte! To so Vikingi, SS možje, plava kri. Tisti, ki mislijo, da se jih krogla ne prime. Prepričajte se, da se jih prime prav tako kakor vsakega od nas! Kavke in lisice jim bodo obrale kosti. Poberite orožje! Slecite jih in zmečite vstran in to čimprej, da gremo naprej. Zavedajte se, da Nemci svojih mrtvih ne razstavljajo radi, in je to posebna predstava za nas."
Keča, ki so mu čevlji zijali kot lačna riba, je zaman pregledoval trupla. Čevljev številka sedeminštirideset ni bilo, in spet je bil obsojen, da mu bo dan za dnem voda čmokala v obuvalu in da bo premrle noge grel ob vsaki priliki.
Orlov, Ana in Primož so stali ob steni in gledali, kako so borci preobračali mrtve, kleli, jih sezuvali in slačili. Goli, s šlemi na glavah, so bili dokaj bedni. Podobni so bili ljudem z drugih planetov. Z obleko je padla z njih tudi oholost, s katero so šli na zadnji pohod. Za noge so jih vlačili po snegu nekoliko niže na rob in jih zvalili v prepad.
Ana, ki se je naslanjala na Primoža, je drgetala in šklepetala z zobmi.
»Kaj je z njo?" je vprašal Orlov.
Primož mu je povedal in pripomnil, da pohodov v ofenzivi ne bo zmogla. Orlov jo je sočutno pogledal in se zamislil.
»Primož, poslušaj! Pelji jo k Travnikarju, kjer jo zabij! Mama jo bo pozdravila. Tja Nemcev ne bo, če pa pridejo, naj jo predstavi za domačo hčer ali sorodnico. Ti pa pridi za nami!"
Zahvalila se mu je z očmi, Orlov pa rvi odmaknil pogleda od nje. Čutila je, da jo zaliva rdečica.
»Tovarišica, čemu si le prišla v brigado? Poglej, saj to niso stvari za dekleta! In to je šele dobro jutro!"
Žalostno se mu je nasmehnila. »Nekaj je bilo treba izbrati. Brigado ali rešetke. Iskali so me, zato sem odšla."
»No, prav," jo je potolažil Orlov. »Nate bomo pražili. Vedno ni tako kakor te dni. Prišla si v ofenzivo, ki bo minila. Je pa tako: ko nehajo oni, začnemo mi, ne bo dosti spremembe."
Dekle z razpuščenimi lasmi in žalostnimi očmi mu je zbudilo slo po življenju.
»Ana ti je ime, ali ne?”
»Da, Ana sem."
»Veš, imam to grdo navado, da včasih ime pozabim, tvojega imena, tovarišica, pa nisem. Na, potegni, da boš hitreje zdrava! Nemški rum."
Vzela je čutarico v roke. Ni upala odkloniti, čeprav se ji je upiralo.
Vodnik Keča je bil s pogrebom gotov in prišel je poročat komandirju. Potem si je s snegom otrl kovaške roke in si jih obrisal ob žepe. Tudi drugi so ga posnemali. Ko je vse opravil, so si razdelili med seboj nekaj kruha in jestvin,
22. moj 1970
Vino: življenje in zdravje
Pred dvema letoma sta bili v Rimu in Milanu zborovanji italijanskih zdravnikov, na katerih so razpravljali o vinu. Prot. Rovesti, predsednik italijanskega društva kemikov in kozmetologov, je govoril o zanimivi uporabi vina na področju estetike in kozmetike. Drugi strokovnjaki so govorili o tem, da vino vpliva na vagosimpatični sistem, da pospešuje delovanje ptialina, termenta sline, ki raztaplja škrob, in da vino, zlasti belo, pospešuje tudi delovanje žolča in trebušne slinavke ter spodbuja pri normalnem človeku izločanje žlez, če stopnja alkohola ne presega 3 odstotke. Pri obilici kisline priporoča črno vino, ker ima več tanina in sorazmerno manj alkohola in kisline. Tako deluje kot regulator pH taktorja v želodčnem soku.
Bela vina so priporočljiva predvsem pri ribjih jedeh. Vsebujejo v primerjavi s črnimi manj sestavin in zato manj netopljivih beljakovinskih tanatov.
Kalijeve soli, ki prevladujejo v vinu, delujejo predvsem odvajalno, zlasti v belem, čeprav to nima toliko kalija kot rdeče. To lastnost pripisujejo rdečemu vinu zaradi večje količine tanina, ki zadržuje vpijanje, zato ima rdeče vino manjši odvajalni učinek.
Razmerje med kalijem in kalcijem je važno za vzdrževanje avtomatizma.
Leto 2000 brez nafte?
Pesimisti trdijo, da bo leta 2000 pritekla iz vrtin zadnja kapljica nafte, če bo poraba bencina naraščala v dosedanjem tempu. Nekateri znanstveniki so podobnega mnenja, drugače pa mislijo izkušeni gospodarstveniki. Prepričani so, da petrolejske družbe ne bi vlagale milijardnih zneskov v nekaj, kar bi usahnilo že v bližnji prihodnjosti. Možno porabo naftnih zalog napovedujejo šele za drugo polovico prihodnjega stoletja.
Geologi ocenjujejo svetovne zaloge nafte znatno više, kot jih poznamo doslej. Pod zemeljskim površjem na krajih, ki niso znani, leži še več sto milijard ton nafte. To potrjuje čedalje več novih ležišč, od sredine petdesetih let so raziskovalci odkrili dodatnih 45 milijard ton nafte. Nadaljnji dokaz bogatih zalog so nedavno odkrita ležišča na Aljaski. Pod večnim ledom je morda več nafte, kot so je doslej načrpali v vsem Teksasu.
Kljub temu je skrb za nove energetske vire povsem utemeljena. Na dlani je, da bi bil avtomobil najbolj prizadet, če bi na lepem zmanjkalo nafte. Tehnični napredek upravičuje upanje, da avtomobili takrat ne bodo več potrebovali bencina, toda od laboratorijskih poskusov do milijonskih serij je dolga pot. Obdobje četrt stoletja je bržkone prekratko zanjo.
Znano je, da zlasti peneče vino ugodno vpliva na dihanje, ker spodbuja delovanje dihalnega centra. Pri boleznih dihal so bela vina učinkovitejša od črnih; verjetno deluje vino tako, da širi ožilje in pospešuje bitje srca. Peneča vina delujejo na srce pomirjevalno v primerih živčne prenapetosti; pri pljučnici pospešujejo krvno respiracijo in krepijo odpornost telesa.
Znanstveno je dokazano, da vino tudi zelo hitro učinkuje na skupino tifusnih bacilov, zlasti črevesnih patogenih bacilov; zanesljivo jih uničijo že manjše množine vina, ki ga dodamo onesnaženi vodi. Prav tako je dokazano, da se obvarujemo običajnih nadlog, če jemo surovo sadje, oprano v vinu, in tudi tedaj, če pijemo vino po ostrigah.
Glede vitaminov štejemo grozdje kot tudi vino med revna živila. Manjkajo jima vsi v maščobi topljivi vitamini A, D, E in K. Z biološkega stališča pa lahko trdimo, da je vino bogatejše z biološko aktivnimi snovmi kot grozdje oziroma učinkovitejše od grozdnega soka, filtriranega in pasteriziranega. Količina vitamina B>i je samo v jetrih in raznih žlezah tako velika kot v vinu, medtem ko je vsa količina ostale skupine vitamina B enaka kot pri drugih fermentiranih pijačah. Vino pa ima še to prednost, da vsebuje več kisline, potrebne za ohranitev vitaminov. Količina mineralnih snovi, zlasti fosfatov, kalcija, železa, bakra in cinka, je v vinu enaka tisti, ki jo imamo v človeških mišicah.
Najzanimivejša lastnost, odkrita v zadnjem času, pa je učinek vina proti holesterolu v krvi, jetrih in nadledvičnih žlezah.
Na koncu je treba omeniti še to, da je zelo važno razmerje med kemično fizikalnim predelovanjem vina v kleti in človeškim zdravjem. Delci bakra, svinca in arzenika, npr., lahko zaidejo od snovi, ki jih uporabljamo v vinogradu in se jim pri predelovanju ne moremo popolnoma izogniti, tudi v vino. Ti ostanki pa lahko povzroče primarne ciroze. Največ nesnage najdemo v vinu, ki ga pripravljajo po domače, ko grozdje tlačijo z nogami.
Vina iz plesnivega ali hibridnega grozdja vsebujejo v splošnem tudi več metilnega alkohola, ki je še škodljivejši od etilnega. Sporno pa je še vprašanje o fiziološkem učinku žveplovega dvokisa, zlasfi glede fiste količine, ki jo dodajajo grozdju, da ga žveplajo, ker fa med predelavo vina skoraj popolnoma izgine.
Vpliv alkoholnih pijač na človekovo zdravje in bolezen že dolgo raziskujejo. Nastala je nova zvrst terapije, ki ji pravimo »eno-terapija"; ta uspešno uporablja vino in grozdni sok pri dietični prehrani, pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri odraslih kot tudi pri starčkih. Vino je uspešno pri zdravljenju kožnih bolezni in pljučne TBC. Vino zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi —
to pride v poštev predvsem za diabetike — in pospešuje proizvodnjo belih telesc, kar je pomembno pri nalezljivih boleznih.
Danes vemo, da je treba vino upoštevati kot razredčen alkohol, ki učinkuje tako na telo predvsem zaradi nekaterih mineralnih soli, fermentov, organskih snovi itd.
Pri vinu je torej važna prava mera. Praviloma vino ne bi smelo imeti več kot 11 od-
stotkov alkohola, dnevna količina pa ne bi smela presegati 7 gramov na kilogram teže osebe, ki ga pije.
Tako torej razpravljajo o vinu nekateri tuji strokovnjaki. Koliko je resnice v tem, je vprašanje zase. Zmerna količina pristnega vina, in sicer v pravem času, verjetno ne more škoditi, če pa naj bo zdravilo, je bolje, da ga pijemo po zdravnikovem navodilu.
Varna vožnja v letalu
Seveda ni podatkov o tistih ljudeh, ki so zatrdno sklenili, da se ne bodo nikoli peljali z letalom, ankete letalskih družb pa kažejo, da je vsakega tretjega potnika strah vsaj na določenem delu poleta. Kljub temu potuje z letalom vsako leto za 12 do 15 odstotkov več ljudi. Lani so letalske družbe (brez sovjetske in kitajske) prepeljale na rednih progah 300 milijonov potnikov. Natančni podatki o sovjetskih in kitajskih potnikov niso znani, po ocenah so letala v teh deželah prepeljala okoli 120 milijonov ljudi.
Kako varna oziroma nevarna je vožnja z letalom? Po podatkih mednarodne zveze za civilni letalski promet (IATA) so izgubile zahodne družbe lani 18 letal na rednih progah. Potnike je prevažalo nad 7000 letal, pri nesrečah je bilo skupno 681 smrtnih žrtev. Torej toliko mrtvih ob 300 milijonih potnikov. To razmerje ocenjujejo izvedenci kot zelo ugodno.
Vzemimo 300 milijonov avtomobilistov in njihovih sopotnikov, pravijo letalski strokovnjaki in močno dvomijo, da bi bilo med to množico v letu dni samo 681 mrtvih. Nasprotniki omenjajo prometna sredstva, ki so mnogo varnejša od letal, na primer avtobuse, vlake in zlasti še tramvaje. Pozabljate, jim odgovarjajo zagovorniki hitrega prometa, da ni tramvaja, ki bi v sedmih urah prečkal severni Atlantik.
Vedno iznova je slišati trditve, da se je nevarnost v zračnem prometu povečala z uvedbo reaktivnih potniških letal. Ni res, pravijo izvedenci, zakaj letalski potnik ne tvega nič več kakor tisti, ki se skupno z 900 turisti odpravi z izletniško ladjo na krožno plovbo.
Glede natančnosti statističnih podatkov o nesrečah in ustreznih preiskav se ne more nobeno prometno sredstvo meriti z letali. Kako je z letalskimi nesrečami od leta
1968, ko so na dolgih progah uvedli prva reaktivna potniška letala? Ob štirikrat višjem številu potnikov in ob podvojitvi hitrosti od 450 na 900 kilometrov na uro se je število smrtnih žrtev znižalo od 1,15 na 0,40 na sto milijonov letalskih kilometrov.
Priznati pa je treba, dodajajo letalski izvedenci, da je bila do konca leta 1967 pogostnost nesreč na čarterskih poletih trikrat večja kakor na rednih progah. Vzroki: stara letala, pomanjkanje dobro u-sposobljenega osebja in premalo denarja, da bi mogle čarterske družbe uveljaviti vse možne varnostne ukrepe. Po letu 1967 se je to naglo spremenilo, zdaj imajo skoraj vse čarterske družbe moderna letala, enaka tistim na rednih progah. Tako so minili časi, ko so se vključevali v letalski promet avtobusni prevozniki in lastniki ženitvenih posredovalnic, ki so imeli premalo strokovnega znanja in ki jih je privabila misel, da se jim tu obeta zlata jama.
Pet pravil za voznike avtomobilov, ki vozijo s seboj otroke
Nevarnost ne preti otrokom samo na cesti, ampak tudi v avtomobilu, kadar se vozijo kot sopotniki. Starši in drugi morajo otroke vzgajati za tako vožnjo. Toda pomembnejša od vzgoje je dolžnost staršev in drugih, da posebej poskrbijo za varnost takih otrok.
#	Otroci morajo biti med vožnjo samo na zadnjih sedežih. Najbolj so zavarovani, če imajo posebne sedeže, ki so varno pritrjeni, otroci pa v njih privezani. Otroci nikoli ne smejo biti na krilu odraslih sopotnikov.
#	Otroci ne smejo stegovati glav ali rok skozi okna. Zato okna avtomobila nikoli ne smejo biti preveč odprta.
0 Že majhnemu otroku je treba zabičati, da se med vožnjo ne sme sprehajati sem ter tja po avtomobilu. Prav tako ne sme prijemati za kljuke vrat. Najbolj varno je, če ima
vozilo na zadnjih vratih varnostne ključavnice, ki morajo biti zaprte.
O Na cesti mora otrok vstopati in izstopati samo na desni strani.
# Otroka ne puščajte samega v avtomobilu, če to že morate storiti, potem ne puščajte avtomobila na strminah. V takih primerih, ko ni druge možnosti, ne pozabite prestaviti menjalnika v prvo ali vzvratno prestavo, zategniti ročne zavore in vzeti s sabo ključev za startanje.
Otroka ne imejte v avtomobilu nikoli na krilu, ko sedite na sprednjem desnem sedežu. Že pri nepredvidenem hitrem zaviranju lahko otrok udari z glavo v armaturno desko ali sprednje steklo.
TRČENJE PRI HITROSTI 60 KILOMETROV NA URO IMA UČINEK, KI JE ENAK PADCU OTROKA IZ 5. NADSTROPJA STANOVANJSKEGA BLOKA.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
ki so jih dobili pri mrtvih. Nahrbtnikov in plaščev pa Nemci niso imeli s seboj, ker bi jih ovirali pri plezanju, in fako niso dobili pri njih tega, česar so bili najbolj potrebni.
Pred mrakom so se spustili po grebenu v gozd. Na križišču so se sešli z vodom, v katerem je bil komisar Pajk, in z drugimi enotami bataljona. Pajk je povedal, da so ustrelili dva dezerterja, ki sta odvrgla orožje in se pretolkla skozi hosto na njihove položaje. Zmotile so ju nemške uniforme, prišla sta z dvignjenimi rokami, kot da se predajata Nemcem. Pri njima so našli nemške propagandne letake, ki so jih letala vso jesen trosila po gozdovih, na katerih je pisalo: „Od band zapeljani, vrnile se iz gozdov! Nič se ne bo zgodilo ne vam ne vašim družinami’
Pajk je pomolil komandirju listke, ki so jih jima odvzeli. Orlov pa ga je zavrnil: »Kar imej jih, Pajk! Jaz si z njimi že vso jesen brišem zadnjico."
Brigada je brez strela zapustila Jelovico. Ognili so se Prtovču, ki so ga Nemci požgali. Lačni, utrujeni, prezebli so gazili sneg vso noč po neuhojenih stezah in poteh. Pri eni od zadnjih kmetij med cesto in reko so počivali in čakali, da izvidniki prinesejo poročila o prehodu. Pri kmetu, ki so ga Nemci oropali, niso dobili drugega kot krompir. Skuhali so ga v hotlu za prašiče. Preden so krenili naprej, so kuharji razdelili med borce vsakemu po tri na pol kuhane krompirje, ki so jih jedli počasi in s slastjo.
Cesto in reko je brigada brez nezgode prešla proti jutru. Dan je dohitel omagujočo kolono na Blegošovem pobočju. Ustavili so se ob zapuščenem mlinu in počepali v sneg. Pred njimi se je pognala v strmino s snegom zamejena pot. Svarun in člani brigadnega štaba so gazili naprej, toda vseeno je vojska, ko je posedla, začela mrmrati. Svarun, v skrbeh zaradi nemških kolon, pa je nameraval z bri-
gado na vrh. Toda, kako ljudi spraviti naprej, ki so se v gručah zbirali na planjavi, to je bilo vprašanje.
„Rudi, ali se greva metat?" je zavpil Svarun in udaril po ramenu visokega, plečatega fanta, kurirja, ki mu je sledil vedno kakor senca.
»Seveda! Ali kar koj, tovariš komandant?"
„Kar koj”, je odsekal Svarun. »Sodil bo pa komisar. Tu imate orožje."
Oddala sta orožje in odpela pasove. Postavila sta se drug proti drugemu in s pripravljenimi rokami zaplesala po snegu. Kmalu potem sta se zgrabila, se ruvala, padla v sneg, se pobrala, se spet otipavala in zgrabila.
»Svarun se meče s kurirjem," je završalo po koloni in utrujenost je minila borce. Vse je lezlo naprej, razen zased na obeh straneh. Vse je hotelo videti boj. Zbrali so se okoli borečih se mož in ju podžigali.
Zasopla sta obstala. Nekaj borcev se je trudilo okoli njiju in jima s smrekovimi vejicami stepalo sneg z obleke.
»Neodločeno," je prisodil sodnik.
Bila sta bela kot mlinarja. Smeh je šel po koloni.
»Zdaj pa, fantje, naprej!" je zapovedal komandant in zagazil v zamet. Kolona je oživela. Z novo voljo so šli za njim. Pozabili so na utrujenost, ki je ščipala v mišice in godla v praznih želodcih, in minile so jih skrbi. Brigada je zavila proti goram na vzhodu.
Primož, ki je z Ano in obema pomočnikoma že po dobrih dveh urah zaostal za kolono, se je napotil k Travnikar-ju. Ana je hodila vse teže in teže. S poslednjimi močmi se je vlekla in opotekala po strmih stezah, zato so vse pogosteje morali počivati. Proti jutru so dospeli do samotne domačije ob gozdu. Primož je splezal na okno in nekajkrat tiho potrkal. Travnikarjeva mama se mu je oglasila, ko ga je spoznala po glasu. Vsi štirje so obstali pred vrati
in čakali. Kmalu so se vrata odprla in s petrolejko v rokah jih je pozdravila stara ženica. »Primož, ali si sam?"
»Nisem."
»Mislim, našega nimaš s seboj?"
»Janeza mislite, mama?" je zajecljal in sklonil glavo. Povedal ji je, da je z neko patruljo odšel v Bohinj in da se še niso vrnili. Zena je bila v skrbeh, ker je na Ratitovcu tako pokalo.
Vstopili so v izbo, kjer je bilo prijetno toplo. Oče Trav-nikar je zakuril, ker ga je mučil revmatizem. Čez dan se je rad grel za pečjo. Posedli so. Mati jim je hitro postregla s kruhom, zakurila v štedilniku in jim obljubila toplega mleka.
Hlastno so se lotili jedi. Ko so se najedli, je Primož povedal, kaj jih je prignalo. Mati si je ogledala Ano in ji položila roko na razbeljeno čelo.
»Seveda jo bomo vzeli. Dovolj ranjencev smo že zdravili v naši hiši. Vsakemu radi pomagamo. Vedno imamo pred očmi, kakšni reveži so moji fantje. Kadar dežuje, sneži, kadar poka v hostah, se mi stiska srce. Takrat molim zanje. Vsakemu sem hvaležna, kdor jim pomaga. Težka ura je zdaj prišla, vse to so že prerokovali stari ljudje," je potožila žena.
»Še so dobri ljudje na tem umazanem svetu,” je pomislila Ana, ko je šla za ženico v gornjo sobo. Občutek krivde se je je polastil, ko je gledala, kako zanjo pripravlja posteljo. Zenica je odšla. Ana pa se je slekla in legla.
Ko je mati skuhala čaj, ga je Primož odnesel Ani. Vstopil je tiho in jo hote! poklicati. Na okno je trkal veter, svetilka je utripala, in plahe sence so se potikale po kotih. Dekle se je vsa vroča in potna premetavala po postelji ir» nekaj bledla. Primož je obstal in prisluhnil. Sprva ni razumel, koj dekle govori, potem pa je razločil nemške besede.
(Se nadaljuje)
J. A L B E R
ooo<xkxx>o<><><xxx>o<x><xxx>oooooooooo<x>ooooc>oo<x>c><xxxxxx>c 000000000000000000000000000000000000000<X>0<X>0<X>0
H
E
L
E
N
A
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC 00000<>0000c><x><xxxxxxx><x>0<0'00c>00<x>0<>0<>00c>000000000
Mlado, ljubko učiteljico Heleno Blatterjevo je poučevanje v šoli tako izmučilo, da se je odločila, da bo svoj večtedenski dopust preživela daleč od mestnega hrupa in med čisto tujimi ljudmi.
Helena je svoje proste urice najraje preživljala med svojimi knjigami, udobno zleknjena v naslonjaču v kotu svoje velike prijazne sobe. Zdaj, ko so se bližale počitnice, si je čedalje Bolj želela samote in se je odločila, da bo to svojo željo potešila v samotnem gorskem kraju.
Ko so se začele počitnice, je Helena pripravila kovčke in odpotovala v idilično zdravilišče v mirni gorski dolinici. Sklenila je, da bo vse dneve posedala s knjigo v roki v dišečem smrekovem gozdu in se ob branju romanov predajala duševnemu užitku. Da, celo samo je imela smisel za pisanje. Večkrat je sanjarila, da bi sama napisala roman, ki bi njeno ime ovenčal s častjo in slavo. Trdno je bila prepričana, da bo v svežem gorskem zraku veliko laže našla pravo misel kakor v morečem mestnem zraku.
Nekega večera je Helena sedela za mizo v veži hribovske hiše, da bi preživela večer v veseli družbi. Družabno življenje se ji je tu v gorah zazdelo čisto drugačno kot v mestu -— preprostejše, veselejše in neprisiljeno.
Ura je morala biti že okrog devetih zvečer. Helena je opazovala natakarja, kako je hitel s krožnikom po sobi, se obrnil, zavil nato skozi vrste miz in odhitel naravnost k njej. Priklonil se ji je in ji skrivnostno dejal:
»Gospodična Blatterjeva, pravkar je nekdo oddal tole pismo za vas.“
Helena je vzela pismo in se zahvalila. Radovedno si je ogledovala kuverto, na kateri ni bilo drugega kot skrbno napisano njeno ime. Odprla je pismo in brala:
»Res srečno naključje, da si tudi ti prišla sem. Čakal te bom ob desetih pred vhodom. Upam, da boš prišla. Star znanec."
Helena je sprva mislila, da se je nekdo ponorčeval iz nje. Toda ne! Preveč zaupno so bile napisane te vrstice. Upiralo se ji je hoditi zvečer na sestanek. In čeprav je vneto premišljevala, ni mogla uganiti, kdo naj bi bil stari znanec, ki ji je poslal pismo.
Kazalci na uri so se pomikali proti deseti. Heleni je srce močnejše utripalo. Odločila se je, da bo odšla na sestanek iz radovednosti.
Ob pol desetih je neopazno odšla. Najprej je pogledala skozi steklena vrata proti slabo razsvetljenemu vhodu, pa ni nikogar videla. Zapela si je krzneno jopico in stopila skozi vrata.
Zunaj je vladala popolna tišina. Nebo je bilo jasno in posuto z neštetimi zvezdami. Smreke v bližnjem gozdu so nemo dvigale svoje vrhove proti nebu. V globeli je žuborel gorski potoček.
Helena je stopila na cesto, da bi videla, ali kdo prihaja po temni poti. Nikjer ni bilo živega človeka.
»Stari znanec" je zamudil že pet minut. Helena se je obrnila proti vhodu v hišo. Tedaj je iz neposredne bližine zaslišala korake in neki moški glas jo je poklical:
»Helena! Helena!"
Stopila je možu naproti in spoznala v medlem svitu luči Urša Kall-mana, svojega prijatelja iz dijaških let.
»Kako pa si ti prišel sem?" ga je Začudeno vprašala Helena.
»Golo naključje, draga Helena. Vsa leta, odkar sva se ločila in sva mislila, da se ne bova nikdar več videla, te nisem mogel izbrisati iz spomina. Ko sem te nocoj zagledal, sem blazno zahrepenel po tistih uricah, ki sva jih skupaj preživela, ko sva bila še študenta. Ne moreš si misliti, kako sem se veselil nocojšnjega svidenja. Kaj Praviš k temu, draga Helena?"
Helena je zasanjano stala pred njim, ga nekaj časa gledala, potem pa mu je položila roke na rame in rekla:
»Da, Urs, stara ljubezen ne zarjavi."
Urs jo je nenadoma privil k sebi in jo poljubil.
Vsa srečna sta Urs in Helena preživela kratek večer za okroglo mizico v veži. Sklenila sta, da bosta ostala skupaj vse dneve Heleninega dopusta. Poleg tega sta kovala načrte, kako bosta prvi lepi dan odšla v gore.
Bilo je lepo jutro. Helena in Urs 9ta prišla prva k zajtrku. Oborožena sta bila z vsem, kar človek potrebuje v gorah. Urs je naložil v svoj nahrbtnik jedi in potem sta odšla v hladno gorsko jutro.
Nedaleč od hiše je pot zavila ob potočku navzgor proti griču z rjavimi kočami. Čez eno uro sta že prišla do terase, od koder sta globoko pod seboj zagledala speče zdravilišče, zavito v jutranjo meglo. Pred njunimi očmi so se v soncu kopali mogočni vrhovi gora.
Helena in Urs sta molče občudovala okolico. Preden sta odšla dalje, sta razposajeno padla drug drugemu v objem.
Pot je postajala čedalje bolj kamnita in strma. Z jugozahoda so priplavali oblački, zasenčili kdaj pa kdaj sonce in zarisali pošastne sence na bližnja pobočja.
Ko sta prišla na Alp-Valeso, je bil vrh Piz-Murauna, kamor sta bila namenjena, zavit v meglo in Urs je iz tega sklepal, da se bo vreme spremenilo. Sedela sta na skali in jedla. Ursu se ni ljubilo hoditi na Muraun, ker so njegov vrh čedalje bolj zagrinjali oblaki.
»Nekaj sem se spomnil," je rekel Urs. »Pojdiva raje na Garveras, ki
leži nedaleč od tod. Imela bova imeniten razgled."
Helena je prikimala.
Ko sta prišla na Garveras, sta sedla na skalo in uživala ob pogledu na nemo igro oblakov. Zahodnik je močneje zavel. Opoldansko sonce je le od časa do časa posvetilo skozi bežeče oblake. Urs je spet odpel nahrbtnik in vzel iz njega sadje, meso in kruh. Ko sta se najdela, sta počivala od naporne poti.
»Helena!" je rekel Urs. »Kar pomladil sem se te dni, ko sem te spet našel. Mislim, da zdaj doživljam najsrečnejše ure svojega življenja."
Helena se je stisnila k njemu in ga vprašujoče pogledala v oči.
»Zakaj naj bi bile to tvoje najsrečnejše urice, Urs?"
Urs je spoznal, da se je zagovoril. Še preden je mogel svojo izjavo popraviti, se je v daljavi zaslišalo strašno grmenje. Urs je splezal na skalo in opazil, da se od zahoda bližajo pošastni oblaki.
»Hitro pospravi nahrbtnik, nevihta se bliža!" je zaklical Heleni. Nebo se je v nekaj sekundah stemnilo. Helena in Urs sta bežala z vrha, kot bi ju podili zli duhovi.
Močan veter je pričel pihati čez greben. Na vsem lepem ju je zagrnila megla, da nista videla niti koraka pred seboj. Med grmenjem in treska-njem se je bližala nevihta.
Upala sta, da bosta še ob pravem času prišla do ene izmed koč na gornji Valesi. A bilo je prepozno. Sprevidela sta, da lahko dobita zavetje samo še v špranjah razklanega grebena. S seboj sta imela samo vetrna jopiča. Z njima sta se pokrila čez glavo in se stiskala k skali.
Nevihta je prihrumela z vso silo. Pošastna tema je sredi dneva zagrnila gore, samo od časa do časa so jo pretrgali bliski. Zdelo se je, da se podira ves svet in da se bo zemlja razklala na dvoje. Takoj nato se je mo-
drikasto zabliskalo, potem zagrmelo in Heleni in Ursu je zagomazelo po kosteh. Prestrašena sta se stiskala v ubožnem zavetju. V grebenu je zazevala luknja, velikanska skala se je grme valila v dolino.
Helena si je z rokami pokrila obraz in se stisnila k Ursu, ki je besnečo igra narave opazoval s stoičnim mirom. Bil je vajen gorskih neviht.
Čez pol ure je nevihta popustila in Urs je splezal na greben. Droben sneg je pršel. Ledeno mrzel veter je razgnal oblake in tudi megla se je razpršila.
Urs se je vrnil k Heleni. Gledala je tja, od koder se je slišalo oddaljeno grmenje umikajoče se nevihte.
»Ali te je bilo zelo strah?" Helena se je oddahnila in rekla:
»V teh strašnih minutah sem vedela, da si pri meni in da se mi ne more nič zgoditi. Ker si bil tako miren, sem se počutila čisto varno poleg tebe. Pa še nekaj, Urs! Kaj bi v tej divji zapuščenosti počela brez tebe?"
Urs ji je pogledal globoko v oči. Razumel je njene besede in čutil, da sta se njuni srci v tistem trenutku našli.
»Zdaj pa hitro dalje," je rekel Urs.
Kmalu sta prišla do gozda. Pod košato smreko sta našla suh prostor. Urs je poiskal suhega dračja in zanetil ogenj, ki jima je po tej strašni nevihti dobro del. Ob njem sta si lahko posušila premočene obleke in kruh jima je teknil kot še nikoli.
Helena je opazovala Urša, ki je v bližini ognja nekaj iskal. Potem je prišel nazaj, pobrskal po ognju, sedel k njej in se molče zasanjal.
»Urs, dragi Urs!" ga je zmotila Helena v premišljevanju. »Ali si žalosten?"
Ne da bi ji odgovoril, jo je nežno privil k sebi in ji s smehom dejal:
»Helena, zebe me. Pojdiva, mislim, da ni več daleč do zdravilišča."
Potem sta vstala, pogasila tleči ogenj z mahom in prstjo in odšla dalje.
Zvečer je Helena sama sedela za okroglo mizico v veži. Urs je takoj po večerji odšel v svojo sobo. Dejal je, da se slabo počuti in Helena je bila prepričana, da se je med nevihto prehladil. Za naslednji dan se je bila z Ursom dogovorila za sestanek ob pol devetih pri zajtrku.
Helena je nekoliko zamudila in prišla nekaj minut prepozno k zajtrku. Urša tudi še ni bilo. Sedla je k mizi in zagledala na mizi pismo.
Ali Urša ne bo k zajtrku? Ali je hudo bolan in ne more vstati? Take in podobne misli so se podile Heleni po glavi, ko je odpirala pismo. Potem je brala:
»Moja draga, dobra Helena!
Ali veš, da sva včeraj na Garve-rasu komaj ušla smrti? Ali veš, da je strela udarila komaj nekaj metrov nad najinima glavama in odlomila velik del skale, da je zdrvela v globino?
Draga Helena! Po prestani nevihti bi ti bil najraje položil pred noge vse lepote sveta in se svoje srce po vrhu, a tega nisem smel storiti.
Helena, uboga Helena! Ko boš brala to moje poslednje pismo, bom že daleč od tebe na poti k svoji ženi in svojima dvema otrokoma.
Odpusti, draga Helena! Poljubljam te, tvoj Urs."
Ko je Helena prebrala pismo, je vstala in s solznimi očmi odšla v svojo sobo. Ihte je pritiskala Ursovo pismo na ustnice, se vrgla na posteljo, zakopala glavo v blazine in jokala, jokala.
Ko je vstala, se ji je zdelo, da se je prebudila iz hudih sanj. V sobo je sijalo toplo sonce in Heleni se je zdelo, kot da jo hoče s svojo toploto potolažiti.
Nasmešek ji je spreletel obraz in njene velike lepe oči so se zasvetile. Potem je polglasno rekla:
»Urs, dragi Urs, moralo je tako biti. Srečni dnevi, ki sva jih skupaj preživela, se mi zde kot roman, ki sem ga pravkar prebrala. Zdaj, da zdai sem našla, kar sem iskala — našla sem idejo za svoj prvi roman."
ANTON ČEHOV
I
t
P *
Salon uradnika petega razreda Šaramikana tone v prijeten somrak. Velika bronasta svetilka z zelenim senčnikom zalenkasto obseva stene, pohištvo, obraze... V priljubljenem kaminu včasih zagori tleče poleno in za trenutek ožari obraze z rdečim požarnim odsevom. Vendar to še malo ne kvari harmonije svetlobe. Osnovni ton, kot pravijo slikarji, je ohranjen.
V naslonjaču pred kaminom sedi v drži človeka, ki je pravkar povečerjal, sam Saramikin, starejši gospod s sivimi uradniškimi zaliski in toplimi modrimi očrni. Z obraza mu sije nežnost, ustnice stiska v otožen smehljaj.
Ob njem sedi na klopi, se leno preteguje in moli noge proti kaminu gubernatorjev pomočnik Lopnjev, čvrst možakar štiridesetih let. Okrog klavirja se igrajo Saramikinovi otroci Nina, Kolja, Nadja in Vanja. Skozi priprta vrata iz kabineta gospe Saramikinove plaho uhaja svetloba. V kabinetu za pisalno mizo sedi gospa Saramikinova, Ana Pavlova, predsednica krajevnega odbora žensk, živa in pikantna damica tridesetih let in nekaj čez. Živahne črne oči ji skozi lornjon begajo po straneh francoskega romana. Pod romanom leži oguljeno poročilo odbora za lansko leto.
»Veste, prej je naše mesto bilo v tem pogledu bolj srečno," pravi Saramikin in mežika z blagimi očesci v ogenj. »Ni bilo zime, da nas ne bi obiskalo ena ali druga zvezda. E, bili so to slavni igralci in pevci, danes pa... vrag vedi, kaj je danes! Morda še pride kak coprnik ali lajnar, drug nihče. Nobenih estetskih užitkov ... Živimo ko v hosti. (Prav res ... Ali se morda spominjate, vaša visokost, tistega trageda Italijana? ... Kako se je vrag že pisal? Veste, tisti temnopolti, visoke postave... Na koncu jezika ga imam... Luiggi Ernesfo de Rugiero ... Izreden talent!... Sila, vam povem. Včasih je rekel eno samo besedo, in že se je
gledališče streslo od ploskanja. Moja Anjuška se je jako zanimala za njegov talent. Ona mu je priskrbela gledališče, mu prodala vstopnice za deset predstav.. . On pa jo je v zahvalo učil deklamiranja in mimike. Krasen značaj je bil! Prihajal je k nam — čakajte, da se ne bom zlagal... no, pred dvajsetimi leti. Naa! Ne pred dvajsetimi ... Anjuška, koliko je stara naša Nina?"
»Deset let!" zavpije iz kabineta Šaraminiko-va. »Zakaj pa vprašaš?"
»Oh, nič, mamica, kar tako... Dogajalo se je, da so prihajali tudi dobri pevci. Se morebiti spominjate tenorista di grazia — Prilipčina? Prečudovit človek! In kakšen že na pogled! Plavolas, obraz strašansko izrazit, vedenje čisto paradiško. In kaj šele glas, vaša visokost! Le neko smolo je imel: nekatere note je pel iz trebuha in ,re' je jemal iz fistule, drugače pa je krasno pel. Povedal je, da je študiral pri Tam-berliku... Jaz in Anjuška sva mu priskrbela dvorano v mestnem klubu, on pa je nama v zahvalo pel cele dneve in noči. Anjuško je učil petje. Prišel je k nam, če me spomin ne vara, v velikem postu leta ... Hm, mislim, da bo kakih dvajset let. Naa — več! Spomin me zapušča, da se bog usmili! Anjuška, koliko je stara naša Nadjen-ka?"
»Dvanajst let!"
»Dvanajst... dodamo jih še devet... seveda, blizu trinajst bo! ... Veste, včasih je v našem mestu bilo bolj živo, kot bi rekel . .. Recimo, za primero, dobrodelni večeri. Joj, kako lepi so biti nekoč pri nas taki večeri. Čudo prečudno! Pelo se je, plesalo, deklamiralo... Po vojni, ko so bili tukaj turški ujetniki, dobro se še spominjam, je Anjuška prirejala dobrodelne večerne zabave za ranjence. Nabrali smo tisoč sto rubljev... Turški oficirji, še sedaj vem, so kar noreli, kadar je Anjuška pela, in kar naprej
so ji poljubljali rake. He, he... Aziati pravzaprav, ampak hvaležni ljudje. Nekoč se je zabavni večer tako posrečil, da sem ga jaz, če verjamete ali ne, celo v dnevnik zapisali To je bilo, čakajte no... spominjam se, kot da se je zgodilo včeraj ... aha, bilo je leta šest-insedemdesetega? Tudi nel Zlomka, kdaj so že pri nas bili Turki? Anjuška, koliko je star naš Kolja?"
»Sedem let, očka!” je odgovoril temnopolti Kolja z ogleno črnimi lasmi.
»Da, da, postarali smo se, ni več stare energije!” je pripomnil Lopnjev in vzdihnil. »Saj, v tem je ta stvar... Starost, prijatelj! Novih pobudnikov ni, prejšnji pa so se postarali. Tudi nekdanjega ognja ni več. He, ko sem bil jaz mlad, nisem pustil, da bi se družba dolgočasila. Bil sem prvi pomočnik vaše gospe Ane Pav-lovne ... Če je bilo treba prirediti dobrodelni večer ali loterijo ali pomagati kaki znameniti osebi, ki je prišla k nam, verjemite, da sem pustil vse drugo delo. Nekoč pozimi, še dobro se spominjam, sem se tako namučil in natekal, da sem celo zbolel ... Tiste zime sploh ne morem pozabiti. Se spominjate, kakšno predstavo sva pripravila jaz in vaša Ana Pavlovna v korist pogorelcev?"
»Katerega leta je to bilo?”
»Ni tako dolgo ... Devetinsedemdesetega ... ne, zdi se mi osemdesetega. Prosim vas, koliko je star vaš Vanja?”
»Pet let!” zavpije iz kabineta gospa Ana Pavlovna Saramikin.
»Aha, zdaj vem — bilo je pred šestimi leti. Eh, prijatelj, to je bilo življenje! Zdaj takega več ni! Ni tistega ognja!"
Lopnjev in Saramikin sta utonila v misli. Poleno v kaminu je vzplapotalo še zadnjič in se pokrilo s pepelom.
•	1000 km v FRANCORCHANMPSU
Za letošnje svetovno prvenstvo konstruktorjev se vrstijo zmage porscheja. Tudi na 1000 km v Spaju je zmagal porsche, tako da se lahko trdi, da ni konkurenta, ki bi mu ogrožal naslov svetovnega prvaka. V dramatični vožnji je ikot prvi pridrvel skozi cilj porsche 917 s posadko Siffert-Redman, ki sta tako ponovila zmago prejšnjega leta.
5	to zmago sta prinesla porscheju ponovno važne točke, tako da ga po vsej verjetnosti niti najhujši konkurent ferrari ne bo mogel prehiteti.
V	letošnjem svetovnem prvenstvu konstruktorjev vodi porsche z 51 točkami ipred ferrari jem, ki je dosedaj dosegel 31 točk. Izmed
6	veljavnih dirk je porsche s to zmago že petič dosegel prvo mesto, dočim je ferrariju uspelo zmagati le enkrat, in sicer v drugi dirki za svetovno prvenstvo konstruktorjev v Sebringu z minimalno prednostjo pred porschejem in s posadko Steve McQueen-Peter Reverson.
Drugo mesto sta v Francorchampsu zasedla Jacky Ickx in John Surtees s ferrarijem 512 S. Za 1000 km v Spaju sta potrebovala zmagovalca 4:09:47, kar pomeni povprečno hitrost 240,459 km in hkrati nov rekord. Najhitrejši krog je vozil Rodriguez z 258 km na uro.
Velik uspeh za Avstrijce pomeni 9. mesto Linsa v končni uvrstitvi, kar je zadostovalo za prvo mesto v oceni med prototipi. Tudi drugo mesto med prototipi je zasedel Avstrijec. Rudi Lins in drugouvrščeni Dr. Helmut Marlko sta vozila s porschejem 908.
•	CELOVŠKA AVSTRIJA V „PEKLU"
V	letošnji sezoni najvišje avstrijske nogometne lige je Avstrija Celovec zdrsnila v najožji krog kandidatov za izstop iz društva najboljših avstrijskih nogometnih moštev. V tekmah za obstoj v najvišji nogometni ligi se vrstijo najhujši boji, katerim celovška Avstrija ni kos. Da se bodo ce-lovčani obdržali v tej ligi, upajo le še največji optimisti. Le malo kdo še veruje v rešilni preobrat, za katerega obstojajo le še teoretične možnosti. Kaj je vzrok nazadovanju celovške Avstrije je le težko defini-
SPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI SP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT SPORI	'NI SP
RTNI ' Hiifl,innRTWW;T';MK—lM iPORT
Spori PKjgvfrivB fNi Sp
RTNI !	IPORT
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI SP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT
rati. Morda leži slab uspeh na vodji kluba, Jugoslovanu Kokotoviču, morda v finančni krizi ali na nezmožnosti in brezvoljnosti nogometašev. Sicer pa je znano, da avstrijski nogomet v zadnjem času ni na nivoju vrhunskega nogometa, toda ali ipri takšnem stanju avstrijske najvišje lige ni mogoče, da bi se edini koroški nogometni klub mogel kosati z ostalimi in se uveljavljati kakor pred leti kot najuspešnejše moštvo iz province? V slučaju, da Avstrija Celovec pade v regionalno ligo, pa vsaj obstoja še upanje, da bo Koroška v naslednji nogometni sezoni le zastopana v najvišji ligi. Nogometni klub iz Radentheina, ki je že enkrat izpadel, ima namreč realne izglede, da ponovno vstopi v to ligo.
V ožji krog izločencev spadata še Austria Salzburg in GAK, sigurno pa bosta izločena Dornbirn in Eisenstadt.
DROBNE VESTI
^ Na novozgrajenem avtodromu v Zelt-wegu, na takozvanem Avstrijskem ringu (Osterreichring) je minulo nedeljo bila premiera za avtomobile formule III. Ta dirka, ki je bila slabo zasedena, se je odlikovala po velikih in napetih momentih, ki se lahko primerjajo z onimi iz dirk avtomobilov formule I in II. Zmagovalec dirke v dveh etapah je bil vozač Kottulinsky iz Graza. Odlično tretje mesto je zasedel Avstrijec Ge-rold Pankl, ki je vozil najhitrejši krog.
0 Letošnji četrti avtomobilski ralfy po Jugoslaviji se je te dni končal. Zmagal je Jelovica Palikovič z gordinijem. Drugo mesto na tej 2442 km dolgi progi je zasedel Gorak Strok pred Mladenom Gluhakom (oba z BMW 2002 TI). Od 110 moštev, ki so se podala iz Kopra na rally je doseglo le 54 moštev cilj v Vrnjački Banji.
^ V letošnji sezoni motociklistov so avstrijski dirkači po dolgem odmoru zopet zastopani na vrhu lestvice za svetovno prvenstvo. Od leta 1954 vodi v skupni oceni prvič spet Avstrijec. Na dirki za veliko nagrado Francije je zasedel Avstrijec Heinz Kriwanek v kategoriji do 125 ccm odlično četrto mesto in se tako uvrstil v oceni za svetovno prvenstvo na prvo mesto. Kriwa-nek je doslej dosegel 20 točk pred Avstralcem Doddsem, ki si je nabral 20 točk.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih):
6.40	Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda.
Sobota, 23. 5.: 6.05 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje — 20.00 Portret — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj — 22.10 Orkestrski koncert — 22.45 Poročilo o otvoritvi Dunajskih slavnostnih tednov — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 24. 5.: 6.05 Vesele melodije — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert —
15.00	Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 70 —
16.15	Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti —
17.45	Komorna glasba -- 19.10 »Macbeth", opera —
22.10	Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 25. 5.: 6.05 Oddaja gospodarske zbornice — 6.11 Jutranja glasba — 9.00 Za ljubitelje glasbe — 11.15 Opoldanski koncert — 15.45 Krogi, točke, premice — 17.10 Mednarodna radijska univerza —
20.00	Orkestrski koncert — 22.10 Znanje sveta — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 26. 5.: 6.05 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Jutranja glasba — 15.45 Krogi, točke, premice — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Za in proti — 21.00 »Spomini" —
22.45	šansoni — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 27. 5.: 6.05 Oddaja kmetijske zbornice — 6.11 Jutranja glasba — 9.30 Vesele note — 15.45 Krogi, točke, premice — 17.10 Moderna biologija — 17.30 Mladinska redakcija — 18.40 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 21.30 Literarna delavnica — 22.10 Pojavi tehničnega obdobja — 23.10 Sodobna glasba.
Četrtek, 28. 5.: 6.05 Vesele melodije — 10.00 Maša — 15.00 Komorna glasba — 17.05 Slušna igra — 19.30 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 21.30 »Uboj lune" —
22.25	Orgelska glasba — 23.10 London, Pariz, Rim.
Petek, 29. 5.: 6.05 Oddaja industrije — 6.11 Jutranja glasba — 13.45 Vesela pripovedka — 15.45 Krogi, točke, premice — 17.10 Iz sveta upodabljajoče umetnosti — 19.30 Zgodovina sodobnosti — 23.10 Pesem in glasba z Dunaja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 23. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 24. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 25. 5.: 13.45 Informacije — Koroške ljudske pesmi in viže.
Torek, 26. 5.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Mali ansambli — športni mozaik.
Sreda, 27. 5.: 13.45 Informacije — Skladbe slovenskih skladateljev: Jakob Jež — Našim mladim poslušalcem.
četrtek, 28. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — Spev kraljici majnika.
Petek, 29. 5.: 13.45 Informacije — Portreti SPD na Koroškem: SPD Loga vas.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18 00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.45	Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci,
19.10	Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 23. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Orkester Roger Williams — 12.10 Pri čeških skladateljih — 12.40 Z ansamblom bratdv Avsenik — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami — 15.40 Poje sopranistka Montserrat Caballe — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Z orkestrom Henry Mancini — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Vedre melodije — 20.30 Prenos košarkaške tekme Jugoslavija:ZDA — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden.
Nedelja, 24. 5.: 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in dela —10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Mandoline in godala — 15.05 Veseli ritmi in melodije — 16.00 Spoznavajmo svet in domovino — 17.30 Nedeljsko športno popol-
dne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 S pevci zabavne glasbe — 20.30 Prenos košarkaške tekme Ju-goslavija:SZ — 22.45 S pihalnim ansamblom bratov Avsenik — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 25. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Z orkestrom Jack Dieval — 12.10 Balkanski plesi —
12.40	Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14.05 S koncertnim orkestrom Andre Kostelanetz — 14.35 Voščila — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelj® jazza — 23.15 Popevke — 23.40 Plesna glasba.
Torok, 26. 5.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 S pihalnim orkestrom Harry Mortimer —
9.45	Slovenske narodne pesmi iz Koroške — 12.10 Medmurske pesmi — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 15.40 Odlomki iz oper® »Iskalci biserov" — 17.05 Beethovnova dela v izved-bah domačih umetnikov — 8.15 V torek nasvidenje*
—	18.45 Družba in čas — 20.00 Prodajalna melodij —-
20.30	Od premiere do premiere — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba —
23.15	Popevke — 23.40 Plesna glasba.
Sreda, 27. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 T orkestrom Percy Faith — 12.10 iz oper Jakova Gotovca — 12.40 Pesmi in plesi jug. narodov — 14.05 Operetni odlomki — 14.35 Voščila — 15.40 Odskočna deska — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 »Rad imam glasbo" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbe: ne razglednice — 20.00 »Ti in opera" — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke — 23.40 Plesna glasba.
Četrtek, 28. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Lepe melodije — 12.10 Opoldanski orkestralni intermezzo — 12.40 Čez polja in potok®
—	14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra plesna glasba — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert komorne glasbe — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.15 »Morda vam bo všeč" — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ir* napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Simfonični koncert — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke.
Petek, 29. 5.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Igra pihalni orkester — 9.45 Narodne pesmi raznih narodov — 12.10 Lisztov klavir — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 G. Gershvvin: Amerikanec v Parizu — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Koncert zbora »Smetana" — 20.30 »Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —
22.15	Besede in zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz-klub.
zre Le vizi j &
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 6.50, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20.00,
22.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
5.30	Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane Jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika,
6.45	Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 Šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled,
13.30	Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij,
18.15	Odmev časa, 18.45 Šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 23. 5.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 15.30 Po željah — 17.10 Vesele melodije —
18.40	Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 ..Pripeljite s seboj kravo", satirična oddaja — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 24. 5.: 7.30 Vesele melodije — 8.05 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domovina
—	14.30 Po željah — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Mali večerni koncert — 19.30 Deželni razgled — 20.10 „Bavarsko-avstrijski valovi Donave" — 21.30 Svetovalec.
Ponedeljek, 25. S.: 5.05 Vesele melodije — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Koroški knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.30 Oddaja za otroke — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.35 Melodije in ritem —
20.10	Radijska slušna Igra — 21.30 Ljudska glasba. Torek, 26. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Oddaja za mladino — 15.00 Ljudska glasba in pesmi — 16.30 Oddaja za otroke —
17.10	Ne zaničujte mi mojstrov — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Vsakodnevni problemi pod lupo
—	20.10 Orkestrski koncert.
Sreda, 27. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Ljudska glasba s Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 17.10 V Dunajski koncertni kavarni — 19.15 Jezik domovine — 21.00 Čitanje in razumevanje.
četrtek, 28. 5.: 7.35 Ljudska glasba — 8.15 Operetne melodije — 11.30 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Radijska slušna igra — 14 30 Koncert po željah — 16.30 Dunajsko melodije — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Koroška pesem — 19.30 Literar-no-glasbena oddaja — 20.10 „čez 100 let bo zopet takšna pomlad" — 21.30 Iz francoskih operet.
Petek, 29. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.30 Mojstri not — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji — 15.00 Zborovska glasba koroških skladateljev — 16.15 Zena v kmetijstvu —
16.45	Otroške pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna —
18.00	Oddaja delavske zbornice — 20.10 Zveneča alpska dežela — 22.25 Okretnica jugovzhod.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovornl urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
AVSTRIJA
1.	PROGRAM
Sobota, 23. 5.: 15.30 Za otroke — 16.25 Za prijatelje znamk — 16.45 Sergeant Preston — 17.10 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Za otroke —
18.25	Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Banditi prerije. Nedelja, 24. 5.: 16.15 Za otroke — 16.45 Za mladino
—	17.30 Helgoland, reportaža — 18.25 Za otroke —
18.30	S skrito kamero — 19.00 čas v sliki — 19.30 šport
—	20.15 Londonski sodnik, komedija — 22.05 čas v sliki.
Ponedeljek, 25. 5.: 16.00 Znanje aktualno — 18.20 Za otroke — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuer-stein — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI —
21.00	Poštni predal 7000 — 21.50 Telešport — 22.15 čas v sliki.
Torek, 26. 5.: 18.00 Angleščina — 18.20 Za otroke —
18.25	Kultura aktualno — 18.50 Dogodivščine Cevaliera de Rescija — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prometni razgledi — 21.15 Filmska komedija — 22.45 Čas v sliki.
Sreda, 27. 5.: 10.00 Tujski promet na Klopinjskem jezeru — 10.30 Mesto dela zgodovino — 11.00 Banditi prerije — 12.15 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Za mladino — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 Za otroke — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Horizonti — 21.15 Transplantacija, televizijska igra — 22.35 Čas v sliki.
četrtek, 28. 5.: 15.50 Koroški ljudski ples — 16 30 Finalna tekma za avstrijsko nagrado — 18.25 Otroška oddaja — 18.30 Apostoli iskani — 19.00 Pozdravljen sosed — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Potovanje v Tilsit, televizijska igra — 22.10 čas v' sliki.
Petek, 29. 5.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 V gosteh pri Hochvvdlderju — 11.00 Stanje kot v raju —
18.00	Zeleni svet — 18.20 Za otroke — 28.25 Podoba Avstrije — 18.41 Oddaja zvezne zbornice — 18.50 Očarljiva Jeannie — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Stari sodnik — 21.15 Aktualni dogodki —
22.15	čas v sliki.
2.	PROGRAM
Sobota, 23. 5.: 18.00 Zgodovina zrakoplovstva —
18.30	ORF-report — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Letenje, gledališka igra — 22.50 Telereprize.
Nedelja, 24. 5.: 18.30 Skandinavija — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Mozaik napredka —
20.10	Vzgoja — 20.15 Modri angel, psihološka drama
—	22.50 Telereprize.
Torek, 26. S.: 18.30 Tujski promet na Klopinjskem jezeru — 19.00 Veliko ravnotežje — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 21.15 Proces — 22.10 Telereprize.
Sroda, 27. 5.: 18.30 V gosteh pri Hochwalderju —
19.00	Novi svet biologije — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Maverick — 21.15 Hildegard Knef — 22.05 Telereprize.
četrtek, 28. 5.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Pripovedka iz Seraila, opera — 22.05 čas v sliki.
Petek, 29. 5.: 18.30 Teurnia — 19.00 Marcel Duchateau
—	19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja —
20.15	A day at the races, filmska groteska — 22.00’ Telereprize.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 25. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 15.00 Svetovno prvenstvo v košarki, Pana-ma:Brazilija — 16.30 Motorne dirke v Preluki — 17.15 Obzornik — 17.20 Ohcet na kmetih — 17.45 Mladinska oddaja — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik —
20.30	Setovno prvenstvo v košarki, Jugoslavija :ZDA
—	22.05 Skrivnosti morja — 22.30 Močnejše od življenja, serij, film — 23.20 Kažipot — 23.40 Poročila.
Nedelja, 24. 5.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja —
11.40	Kažipot — 13.00 Nogomet, Sarajevo:Hajduk —
14.45	Motorne dirke — 14.45 Saharina, amer. film —
18.00	Svetovno prvenstvo v košarki, ZDA:Brazilija —
19.30	Videofon — 20.00 Dnevnik — 20.30 Svetovno prvenstvo v košarki, Jugoslavija :SZ — 22.00 Deset zapovedi, humor, oddaja — 22.45 športni pregled —
23.15	Dnevnik.
Ponedeljek, 25. 5.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 15.55 Angleščina — 16.10 Francoščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.20 Lutkovna oddaja — 17.45 Obzornik — 18.00 Po sledeh napredka — 18.35 Diapozon, glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 19.55 Proslava dneva mladosti — 21.05 Trpinčenje, drama — 2Z.25 Pogled nazaj — 23.05 Poročila.
Torek, 26. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.40 Angleščina — 17.45 Jur®
—	18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glasbena oddaja — 19.05 Otrok in tatvine — 19.30 Nepozabno poletje mladih raziskovalcev — 20.00 Dnevnik — 20.35 Velika imena sodobnega filma — 22.10 400 let slovenske glasbo — 22.40 Poročila.
Sreda, 27. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnovo splošne izobrazbe — 17.45 Madžarski pregled — 17.50 Rastimo, oddaja za otroke — 18.30 Obzornik
—	18.35 Obrežje — 19.05 Variete — 19.20 Kaleidoskop
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let —
22.05	Mednarodni jazz festival v Ljubljani — 22.30 Poročila.
četrtek, 28. 5.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina
—	10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 15.55 Angleščina —
16.10	Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.45 Zapojte z nami — 18.00 Kratek film
—	18.15 Obzornik — 18.30 Risanke in še kaj — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Ko sem bil vojak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mali oglasi — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 Mannix, serijski film — 22.50 Poročila.
Potok, 29. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Angleščina —■ 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Sebastlan in odrasli — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz portret —
19.05	OZN — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kovinska zvezda, ameriški film —• 22.05 Malo jaz, malo ti — 23.25 Poročila.