Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-5$. Ček. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikin.
Naročnina na mesec J§
18 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica SL L (Telefon 88-58. Rokopisov ne vračamo,
št. 107
Ljubljana, torek 11. maja 1036.
Leto IL
Okolnosti vzgajajo ljudi, in naj storimo, kar hočemo, tega ne bomo predrugačili.
Goethe,
Dnevna pratika
Torek, 12. maja 1936. Katoličani: Pankracij. Pravio slavni: 29. aprila 1936 Sv. Vasijlije.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Torek: M. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ko-motar, Vič —- Tržaška cesta.
Vreme
Jugoslavija. Prevladuje jasno na severni polovici države, dežuje v južnih krajih in na Primorju. Temperatura se ni bistveno spremenila. Kragujevac 4 C, Jaša Tomič 29 C.
Napoved za danes. Pretežno jasno, po vsej državi delno oblačno, posebno v severozapadnih krajih. Sonce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 18.55.
Dunajska vremenska napoved. Dež v severnih Alpah, oblačnost se bo zmanjšala, temperatura bo padla.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek 12. maja: Gostovanje v Celju: Gozd. Izven.
Sreda 13. maja: Prva legija. Red B.
' OPERA
Začetek ob 20.. uri četrtek 14. maja: Pesem ljubezni. Red Sreda.
Kino
Sloga: Nevidni človek.
Matica: Tranmlus.
Union: Bosanska rapsodija. SlSka: Bil sem Jack Motimer. Ideal: Ljubimec bogov.
Borza
Ljubljana, 11. maja
Današnja povprečna vrednost tujega denarja
Dinarjev
1 'hol. goldinar	29.80
1 nemška marka	11.63
1 belga	7.52
1 Sv. frank	14.27
1 angl. funt	220.00
1 am. dolar	43.71
1 fr. frank	2.91
1 Kč.	1.82
V privatnem kliringu 1 avstr, šiling	9.20
I nemška marka	13.45
1 angl. funt	250.00
— Ljubljanski Sokol vabi vse čk-
ne ki imajo slavnostni kraj, dti se udeležujejo redovnih vaj za nastop župnem zletu dne 14. junija. N« Sporedu javne telovadbe jc med drugim tudi nastop v redovnih vajah za katere je treba vatijbe: te vadbe se bodo vršile v sredah in Sobotah ob 19. uni v društveni telovadnici in sicer bo prvu vadba v •redo 13. t. m. Pozivamo vse člane, ki imajo kroj, da se zanesljivo od-*°vejo temu vabilu-
~ Nov list. Kakor nam poročajo ' žkifreba, začne tam v drugi polo-v'ci maja izhajati nov dnevnik pod ^slovom »Hrvatski dnevnik«. Ured-reštvo je v Zagrebu, Mica 35.
Lopovski očetje — Mariborski Pajmon se je javil iz Francije — Kakor, v turških časih — Prerokba kraljice Sabe — Intimnosti ljubljanskega „Monte Carla" — Onstran življenja — Slovenski tečaji na Koroškem
Abesinski delegat pozvan v Ženevo
Uradno poročilo Italije vzeto na znanje
Ženeva, 11. maja. w. Generalni tajnik italijanske delegacije je predal generalnemu tajniku DN Avenolu tekst, katerega je prejšnji večer objavil Mussolini in v katerem se proglaša aneksija Abesinije. Italijanski predstavnik je ob tej priliki dal Avenolu tudi osnovne instrukcije svoje vlade in ustmeno pojasnilo, ki naj opraviči mere italijanske vlade glede Abesinije.
Avenol je vzel na znanje italijansko uradno poročilo in pa komentar italijanskega predstavnika, dodal pa je, da bo svet DN odločil o tem vprašanju, ki ima edini pravico odločati v vprašanjih, ki se tičejo njegovih članov. Danes se sestane svet DN ob 17. uri in bo ob tej priliki Avenol sporočil italijansko obvestilo. Ker je to zasedanje v zvezi z vprašanjem italijansko abesinskega spora, ki je na dnevnem redu, bo v ta namen pozvan abesinski delegat Vol de Mariam, da_ se udeleži zasedanja. Isto tako bodo pozvani tudi predstavniki Italije, da se ga udeleže.
Popolnoma je sigurno, da se bo baron Aloisi spodtaknil nad tem, češ, kaj neki išče abesinski delegat v DN, ko pa Abesinija kot samostojna država ne eksistira več.
Fašistični imperij
je ustanovljen — Ga bo Evropa „	priznala?
Pariz, 11. maja Kakor je svetovni tisk napovedal že v soboto zjutraj, je Mussolini v soboto popoldne pre-čital milijonski masi z balkona beneške palače v Kirnu dekret., ki ga je sprejel Veliki fašistični svet, s katerim je bila proglašena aneksija Abesinije, italijanski kralj za cesarja Abesinije, Badoglio za podkralja Abcsini-jo, a Giaziani za maršala italijanske vojske. Zakon o ustanovitvi abesinskega cesarstva določa:
1.	Teritoriji in ljudstva, ki so pripadali etiopskemu imperiju, se postavijo pod popolno integralno suverenost kraljevine Italije. Naziv etiopskega imperatorja sprejme italijanski kralj zase in za svoje naslednike.
2.	Etiopijo vodi in predstavlja generalni guverner, ki se imenuje podkralj in od katerega sta odvisna tudi guvernerja Eritreje in Somalije. Od generalnega guvernerja etiopskega podkralja so odvisne vse vojaške in civilne oblasti na ozemlju., ki je podrejeno njegovi jurisdikciji. Generalni guverner, podkralj Etiopije, se imenuje s kraljevim dekretom na predlog ministrskega predsednika in ministra za kolonije.
S. S kraljevimi dekreti, ki se imajo izdati na predlog .ministrskega predsednika in ministra za kolonije, bo urejen ustroj in uprava Etiopije.
4. Ta dekret se ima predložiti parlamentu, ki naj ga uzakoni. Zakonski načrt mu ima predložiti ministrski predsednik.
Drugi dekret določa:
1. Italijanski maršal Meter Badoglio grof Sabotinski se imenuje za gene-
ralnega guvernerja Etiopije z nazivom podkralja in s popolno oblastjo.
2. Dekret stopi v veljavo, ko bo predložen parlamentu v uzakonitev. Zakonski načrt ima predložiti poslanski zbornici minitrski predsednik.
Kakor poročajo današnji listi, je kralj na Mussolinijev predlog imenoval generala Grazianija za italijanskega maršala.
Za mednarodno politiko je zdaj glavno vprašanje, če bo svet ustanovitev Mussolinijevega fašističnega cesarstva tudi priznal. Francija se je zdaj postavila na zelo rezervirano stališče. Anglija se še ni odločila. Čedalje močnejše pa je na Angleškem javno mnenje, ki zahteva ukinitev sankcij in priznanje Mussolinija ter ustanovitve cesarstva. Predsednik indijskega kongresa je v soboto zahteval. naj Indija izstopi iz Društva narodov. ker je ono zakrivilo propad Abesinije.
„Kazen za ribiče v kalnem!41
Beograd, 11. maja. Romunski zunanji minister Titulescu je pred odhodom iz Beograda konferiral v romunskem poslaništvu z dr. Stojadinovi-čem. Novinarjem je nato izjavil: Ob tej priliki moram izrazili svoje občudovanje in spoštovanje političnemu delu, ki ga vrši knez Pavle, dostojni naslednik dela Vel. kralja Aleksandra L, Zedinltelja ... Balkanski sporazum in Mala antanta sta dva solidna organizma, ki ju nič ne more raz-
FRAN KRATNAR dolgoletni velezaslužnl kamniški župan. Pod njegovim županovanjem je mesto Kamnik razveseljivo napredovalo in se moderniziralo, zlasti T tujsko-prometnem in športnem pogledu. Te dni je bil ta odlični gospodarski in kulturni delavec razrešen poslov mestne uprave skupno z dosedanjim občinskim odborom.
priklopljeni drug k drugemu. Glej sliko na 5. strani!
biti. Beograjske konference so najbolj zaslužena kazen za ribiče v kalni vodi... Naše življensko geslo je: Ne drezaj v tuje pravice, toda ne dopuščaj. da bi se okrnile tvoje pravice, S povzdignjenim glasom je nato Titulescu sporočil novico, da se bodo v juniju v Bukarešti sestali kralj Karol. Knez Namestnik Pavle in dr. Edvard Beneš.
Glas Ima prijatelje
Glas ima sovražnike
Izjava ministra dr. Korošca na seji banovinskega
odbora JRZ
Preti fašizmu in komunizmu
Ljubljana, 1. maja.
Včaraj dopoldne je bila v Unionu seja banovinskega odbora JRZ za Dravsko banovino. Pred* sednik notranji mniistar dr. Anton Korošec je ob teij priliki govoril o zunanji in noitranji politiki Jugoslavije.
Napredovanje in pospeševanje komunizma na Francoskem nam ne bo in ne sme biti vzor, je izvajal g. minister, omenjajoč velike dogodke v inozemstvu, h katc* rim spada tudi zmaga levičarjev v Franciji. Mi smo narod, ki noče živeti v politični in gospodarski diktaturi.
Glede na zmago Italije v Abe-siniji je dr. Korošec iziavil:
Želimo, da tudi v bodoče ostanejo med nami (to je med Jugoslavijo in med Italijo) odnoša i dobrih in korektnih sosedov.
Glede na Avstrijo je dr. Korošec izjavil, da se je postavila ma» la Avstrija v bran proti veliki Nemčiji, Koroškim Slovencem pa samo obljublja manjšinske pravice.
V naši notranji politiki je bil najznačilnejši dogodek streljanje v narodni skupščini. Narod, k’ noče niti fažizma, niti komunizma, mora odločno nastopiti proti takim metodam. Tako obračunavanje z r^volvariem ie nekrščaa-sko in nekulturno. Vsakemu, ki uvala tako šolo v naše politično življenje, se bo to slei ali prC'' k*'U*o mpšČevpTn
Dr. Korošec je nato omenil, da nihče ne bi verjel, kakšne goro« stasne stvari se pri nas izmišljajo, kakšni ljudje jih širijo in trosijo in na kakšen način jih širijo. Glede Feniksove afere je izjavil, da so zdaj ministri nekateri, ki so bili v upravi Feniksa v Beogradu, in da so zdaj ti ministri in vlada najnovejša kost, ki jo glodajo zabavljači čez vlado in ministre. Kot člani beograjske podružnice pa niso ti gg. nič vedeli in slišali ali imeli kakšne zveze z denarnimi podporami, ki jih je zadnji čas dajala Dunajska centrala Feniksa Habsburžanom itd.
JRZ ni niti stara radikalna stranka, je naposled izjavil dr. Korošec, ni pa tudi na novo oživela Slovenska stranka (SLS). To je čisto nova politična organizacija. JRZ ima svoj program in zaključuje sedaj svojo organizacijsko mrežo po vsej državi. Vsi pozitivni ljudje iz vseh bivših strank so povabljeni, da se nam pridružijo.
Pri volitvah delegatov za Klavni odbor JRZ v Beogradu so bili izvoljeni kot zastopniki dravske banovine minister dr. Miha Krek, dr. Fran Kulovec in dr. Josip Leskovar. Četrtega delegata bo pa določil sam dr. Anton Korošec. Poročilo o strankinem gibanju v Sloveniji je b"lo z odobravanjem vzeto na znane, kakor poroča »Ponedebskl Slovenec.«
Danes v ponedeljek ob 16.15., in 19.15 in 21.15 uri POSLEDNJIČ SAMO ZA LJUDI MOĆNIH ŽIVCEV.
NEVIDNI ČLOVEK
Jutri ob 16., 19.15 in 21.15 Lilian Harvey — Willy Fritsch
ČRNE ROŽE
KINO SLOGA, tel. 17-30

V Franciji
imperij sprejet z nezadovoljstvom
London, 11. maja. n. Sankcije proti Itahji se bodo nadaljevale kot je sklepati iz neslužbenih razgovorov, ki so bili vodeni v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Za sankcije se je že izreklo 11 držav, večinoma takih, ki so bile v svetovni vojni nevtralne. Z vso gotovostjo bo na nadaljevanje sankcij pristala tudi Francija, vsaj tako računajo v britanskih krogih. Če bi se pa Francija izrekla proti sankcijam, in sama,
nebi hotela več ostati v sankcio-nistični vrsti, uPajo britanski krogi, da bo vsaj v tej smeri le podprla britansko tezo. Ker pa je izjava Mussolinija in proglas o aneksiji Abesinije vzbudil v francoskih krogih veliko nezadovoljstvo, so v tukajšnjih krogih mnenja, da se odnoša ji med Francijo in Anglijo ne bodo skalili, če bi Anglija zavzela napram Italiji neke gotove mere.
OPAZKE DNEVA
K HBBMMTMIirannPftHI ■MMilllMilMEaBBP—
Laž in resnica
Ljubljana, 11. maja.
V svojem govoru na ljubljanski konferenci JRZ se je g. notranji minister dr. Korošec dotaknil tudi tako značilnega pojava naših dni ■— zakotnih govoric (ki jim po domače pravimo: marnje) in je dejal:
Iz našega političnega življenja pa moramo izključiti tudi vsako laž. Nihče ne bi verjel, kakšne gorostasne laži se pri nos izmišljajo, kakšni ljudje jih širijo in trosijo in na kakšne načine jih širijo. So posebne kuhinje, v katerih pokvarjeni ljudje pripravljajo in kuhajo najgorostasnejše laž-njive vesti o najvišjih državnih dostojanstvenikih, o vlad h o režimu, o uradnikih in o vsakem, ki je tem ljudem in njihovim ciljem nasproten ali vsaj nenaklonjen. Ti krogi sploh nimajo vesti. Komaj se take vesti razširjajo med ljudmi, že prihajajo iz teh kuhinj iste laži v novih verzijah in v novi obleki.
Hudo nam je, ko vidimo, da se raznašalci takih vesti ne ustavijo niti pred najvišjimi osebami in iz najbolj sebičnih razlogov. Kam bo privedla taka podla borba? širitelji takih laži nimajo vesti in nočejo razumeti dalekosežnih posledic takih zlobno izmišljenih neresnic. Vse zaradi egoizma/ To moramo odločno poudariti, da se loži v kali zaduše, razširjevalci pa do golega razkrinkajo. V interesu ugleda države in tudi v obrambi poštenja teh visokih oseb pozivam vse poštene ljud’ in vse oblasti v državi, naj ne dopuščajo razširjevanja laži, ki ogrožajo temelje naše države.
Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo ne govori. Pa tudi tu je potrebna meja in ta meja je resnica! Te meje ne bi smel nihče prekoračili; kdor to dela, greši proti časti, proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države! Ni mogoče dovoliti, da se take laži Sirijo ali tiskajo. To ni več svoboda, marveč anarhija. In temu se mora narediti konec!
To so resne In v interesu državne avtoritete dobro mišljene besede, ki jih je tu izrekel g. notranji minister. In v tem mu bo gotovo pritrdil vsak patriot, da je treba poskrbeti, da se temu zastrupljevanju vodnjakov, iz katerih pije javno mnenje in se oku-iuje, napravi konec. Ampak kako?
-čff smo mnenja, da še se dosedanje metode nastopanja proti zakotnim govoricam niso obnesle, bi se te metode v ostrejši obliki še manj obnesle. Napoleon je nekoč svojemu policijskemu ministru Foucheju, ko je ta predlagal ostre policijske ukrepe proti obrekovalcem, odgovoril: »Drogi Fouchč, potem bi vi morali pozapreti vse Francoze! Kdo me pa ne opravlja? Vi tudi!«
Proti strupu o zakotnih govoricah je uspešen samo en protistrup: svoboda tiska. Če pravi g. minister dr. Korošec: »Ni mogoče dovoliti, da se take loži širijo ali tiskajo,« — ima v tem popolnoma prav. Mi pa si nikakor ne predstavljamo svobode tiska tako, da bt se s tem širilo laži, ampak da bi se Sirila resnica! G. dr. Korošec kot poklicni novinar bo vedel iz lastne izkušnje, da je laž naj-
Program bodoče francoske vlade
Pariz, 11. maja. Včeraj je bila vsa pažnja francoske politične javnosti posvečena zasedanju Mršega glavnega odbora socijalistične stranke, ker od odločb te stranke največ zavisi program bodoče francoske levičarske vlade. Na sestanku je bilo nad 200
luže ubiti s tem, da se jo javno razkrinka. Laž more zatreti samo resnica.
zahtevali, naj se energično in brez obzirov izvede program levičarske narodne fronte. Podčrtali so željo, da v vladi sodelujejo vsi socijalisti in komunisti.
Vodja socijalistične stranko Leon Bhim je ob tej priliki med drugimi izjavil:
Zavzeti moramo mesto v vladi narodne fronte. Sodelovati mora tudi stranka radikalnih socijalistov, ki jo vodi Herriot. Radikalni socijalisti so že pristali na vstop v vlado, kakor tudi socijalistična unija. S komunisti se še pogajamo. Glavna naloga bodočo vlado bo, da brani demokrat-
Dnevna kronika
— Stotisoč dinarjev, pa mogoče še mnogo več, so izgubili ljudje, kateri še niso umoli ceniti veliko pribrano vsled Palma gumijastih podpetnikov in Palma-Okma gumijastih podplatov.
— Umrla je gospa Vilma Addobattl vdova po mornariškem štabnem pro-fosu, tašča gospoda Martina Mihek-a, vpokoj. glav. arhivarja fin. direkcije. Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne Iz hiše žalosti Ciglarjeva ul. 13 k Sv. Križu.
— Dobava gramoza za leto 1936.
Na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubi jami je nabit razglas v pogojih za dražibo o dobavi gramoza za razne ceste v območju sreske-ga cestnega odbora Ljubljana, na kar se interesenti ponovno in nujno opozarjajo.
— Vojni dobrovoljci, udeležite se vsi mesečnega sestanka, ki se vrši v torek dne 12. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezde«. Na dne v nem redu je med drugim poročilo našega delegata o letni skupščini in dobroveljskem kongresu.
— Planinske ekspedicije — za* hvala SPD, SPD v Ljubljani je že lansko leto ustanovilo svoj alpinistični odsek ter si nadel glavno nalogo, da zbere v svojem krogu one planince, katerim je do napredka v strmi alpinisti* ki. Odsek že več mesecev razpravlja o načrtih za planinsko ekspedicijo v inozemstvo ter bo
v	najkrajšem času objavil točen program. Največ težkoč dela fi= nančna plat ekspedicije. Polno razumevanje za pomembnost odej stvovanja je pokazala znana alpinistka ga. Ana Kscherjeva iz Tržiča, ki je poklonila izdatno podporo v znesku 5.000 Din za krit* je stroškov planinske ekspedicije SPD v inozemstvu. Ga. Escher-jeva nam je znana s predavanj SPD v Ljubljani ter je izvršila celo vrsto polnoštevilnih in najtežjih vzponov v Alpah, Pire ne* jih, Grčiji, itd. Plemeniti daro-va-teljici izreka SPD na tem mestu javno zahvalo. O načrtih planinske ekspedicije pa bo javnost ob* veščema še tekom tega meseca.
— Osebne vesti. Za šolskega upravitelja v Vojniku okraj Ce* lje je postavljen Vid Vrtačnik, bivši učitelj Franc Forstner je pa po odslužitvi vojaškega roka postavljen za učiteljskega pripravnika v Velikih Laščah, okraj Ko* čevlje. Za učitelje so pa postavljeni sledeči učiteljski abiturjenti: Valentin Benedičič v Leskovcu, okraj Krško; Anton Prašeren k Sv. Ani okraj, okraj Maribor le*
vi	Breg; Anton Mušič v Vureir berg in Koren Alojzij v Semič, dknuCrnomelL^^^^^^^^^^
ske svobode. Treba bo zlomiti fašizem in njegove pomagače. V zunanji politiki Francije moramo popraviti mnogo škode in zaceliti številne rano. Vrniti moramo vero Evrope v samo-sebe in vero v Društvo narodov ter prebuditi nade v idejo učinkovite medsebojne pomoči in postopnega razoroževanja v Evropi.
Francoske finance so slabe. Pojavile so se spekulacijo na borzah. Špekulirajo ljudje, ki žele razvrednotenje franka, proti kateremu smo mi vedno bili in smo tudi zdaj. Naša bodoča vlada bo delala za obči blagor, da reši narod nezaupanja. Prihajamo i* mračne dobe in hočemo graditi, n® pa podirati. Hočemo oživeti zaupanje miroljube Evrope in delavne Francije
Stran «
Josip ali Ivan Pajman ?
Mariborski Pajman se je javil Iz Francije
Maribor, 11. maja.
P rti d dnevi smo poročali o dramatični aretaciji Ivana Pajmana, ki so ga aretirali pri Sv. Antonu v Avstriji in ki je bil nato v Ino-mostu obsojen v dosmrtno ječo. Vsi so bili prepričani, da je tako Postal za vedno brezmočen ne» varni zločinec, ki je Mariborčanom in okoličanom v družbi s Košanjcem prizadjal toliko zla. Danes pa so dvomi, če je aretiranj in obsojeni Pajman istoveten z našim Pajmanom.
Vsi listi, tudi avstrijski, so po* ročali o aretaciji Ivana Pajmana medtem ko je našemu Parmami ime Josip, kar bi dalo sklepati,
da je slučajna tiskarska pomota ali pa da aretirani Pajman ni Josip Pajman, ki ga zasleduje policija. Zadnja domneva je toliko verjetnejša, ker je nekdo princ« sel mariborski policiji pismo, ki ga je Josip Pajman šele pred kratkim pisal iz Nancya na Francoskem. A tudi s voij e mu nekdanjemu pajdašu Košanjou je Josjp Pajman pisal iz Francije.
Mariborska policija je takoj za« prosila za fotografije aretiranega Pajmana, da na podlagi teh ugotovi istovetnost Ivana z Josipom Pajmanom. Odgovor avstrijskih oblasti se pričakuje z velikim za- j nimanjem.
Str«i"'‘k........
je vedno na svojem mestuf ponoči in v megli, burji in dežju. Prehlada in utru* jenosti ga varujejo
P A T. M A
.PALMA-OKMA
GUMI POOPLA7t
nS°/
GUMI-PODPETNIKI
JUGOSL. IZDELEK.
!)obe s« pri vsakem Čevljarskem mojstru 1
Kdo jo je oblatil? Mož? Ne, družba
Ga. Vodetova o dolžnostih in pravicah današnje matere
Ljubljana, 11. mara.
Dostikrat gre človek s strahom na predavanja našega žen-stva, kakor je tudi pripravljen na najhujše, kadar gre na zborova« nja našega političnega in nepolitičnega moškega sveta. Po izkušnji namreč ve, da se prečesto na takih zborovanjih pri nas mlati prazna slama. Zato je človek tem bolj prijetno presenečen, če sliši ob takih prilikah, jedrnate, klene besede, ki prihajajo iz srca in duše ter so trezna, objektivna kritika tega ali onega dejstva, ki je kakor rak rana na našem narodnem telesu, ter sliši tudi o le« kih, ki rano lahko ozdravijo.
Na pravi poti
Ga. Angela Vodetova je včeraj na magistratu v okviru »Jugoslovanske ženske zveze« predavala o dolžnostih in pravicah ■današnje matere. Stvarno in globoko je bilo to predavanje, tako, da ga je človek v teh težkih de« magoških časih res vesel.
Kar priznati moramo, da moški svet zaničljivo in omalovaževal-no opazuje in ocenjuje take manifestacije ženstva. na katerih se konfuzno vpije o tiranu — možu. 0 zatirani ženi, o potrebi po enakih pravicah, enakopravnosti itd. Predavanje ge. Vodetove pa dokazuje, da so naše žene, ki jim je °na duhovna voditeljica, na p ra« vi poti, da se zavedajo natančno, kdo je kriv in kaj je treba storiti.
Naši možje, ki se bore za raz-nc pravice, naj gredo sem v šolo, na bodo utrdili spoštovanje in ve-"o pri svojih sledbenikih. da se res bore za blagor in napredek celote. Ga. Vodetova je obdelala uroblem o dolžnostih in oravicnh ^atere naravnost genitalno. Za-<":‘Ia je, v črno. in v živo . . . Gin« beko spoštovanje gre takim hori-b'l’icam za pravice žene in matere !
Oblatena ...
Ga. Vodetova je takoj, v začet-,11 zadela v jedro problema, rekoč;
Ali ni mati oblatena v nje« „:111 najglobljem, njenem člove-skem in materinskem dostojan-i^vu? A kdo jo e oblatil? Mož? , e mož, temveč človeška družba s svojimi uredbami, tista družba. ki obenem, ko proslavlja trn« teir. ko izgublja tisoč fraz o svo-msti materinstva, ne da. da bi
p'od tega materinstva — otrok — mogel uspevati. Tista družba, ki je kriva da je dostikrat materinstvo največja tragedija.
V teh nekaj, stavkih je povedano vse glavno, za kar na tem svetu glede pravic in krivic žena, mater in tudi človeka, sploh. Ga. predavateljica je na to orisala položaj žene in matere v zgodovini. Za naš sodoben občutek je to bila temna in žalostna doba zgodovine sploh. Žena je bila moževa lastnina, prodal jo je lab« ko in tudi — Ubil . . . Danes padajo spone brezpravnosti in suženjstva žene in matere, toda kljub temu še vedno kriči materinstvo po varstvu in resničnemu, priznanju, ki ga je danes de« ležna samo v besedah — brez dejanj. Toda mnogo bolj kot so se povečale pravice, so pa tudi narasle, dolžnosti današnje matere.
Fraze in resnica
Koliko je. primerov, ko žene preživljajo celo takozvanoga družinskega poglavarja. Ko bi mati tudi soodločala s pomočjo političnih pravic, kjer se gospodari z narodnim premoženjem, ne bi se državni proračun uravnovešal na škodo žene — matere ter na škodo doklad, ki jih mož prejema za otroka in za mater svojih otrok. Ko. bi besede o svetosti materin« stva ne bile samo puhle fraze, ne bi neka banka pri nas izdala odlok. da uradnica izgubi službo,, če postane zakonska ali nezakonska mati, in ne bi hišni posestnik' iskali po časopisih stranke brez otrok.
Zgodilo se je. da so otroku odvzeli del njegovega zaslužka, ker je z njim podpiral mater.
Strahotna usoda nezakonske matere
Materinstvo neporočene matere je za družbo še vedno greh in zločin. Človek se mora zgroziti spričo brutalnosti ljudskih običajev in pisanih postav. Marsikatero dekle, še danes toži s Prešernom: »Modi se mene sramvali so, tuji za mano kazali so«. Ohranila se je narodna pesem o Uršiki, ki je rodila, nezakonsko dete. Na Fri« škovcu so ji odsekali glavo. Nezakonska mati pa, ki je uuorila svojega otroka, je bila po %tarih postavah, ki so veljale za Ljublja-
no, živa pokopana, potem jo je pa rabelj v grobu prebodel s kolom. Rabelj je za to opravila vsakokrat dobil po en goldinar.
Najboli pretresljivo je pa to, da je, bila in je še nezakonska mati skoraj vedno žrtev krivičnih socialnih razmer: revna dekleta, ki se niso mogla poročiti, so bila žrtve svojih elementarnih naga« nov in zapeljivcev.
Nekateri socialni reformatorji so se začeli boriti proti takim grozotam. Avstrijski cesar Jožef 11. je spoznal upravičenost te borbe iu proglasil vse nezakonske otroke za zakonske. Enako je storila francoska revolucija. Sledila pa je reakcija. Nezakonski materi, je bila prepovedan tožba za ugotovitev očetovstva ter za pla« čevanje alimentov. Podoben zakon ie na ozemlju bivših srbskih pokralin še danes v veljavi. Nezakonski otrok ie brezpraven.
Lopovski očetje
Pri nas v Sloveniji je v veljavi še avstrijski zakon, po katerem je položaj nezakonske matere mnogo boljši, toda marsikatera določba v njem je še krivična za nezakonskega otroka. Piše se pa materi, zakon odveže očeta vseh pravic do nezakonskega otroka zastopa ga varuh, vzgoja je prepuščena materi skrb za otroka pripada očetu toda njegovi sorodniki nimajo nobenih dolžnosti do otroka. Preskrba otroka je za ne* zakonsko mater pač najtežja. Oče se navadno izmika kakor ve in zna da mu ni treba plačevati alimentov. Gotovo ni osamljen primer, ko je neka mati iskala za svojo iGletno hčerko pri časop.s-nem pravnem svetovalcu nasve* ta, ko je hčerka zanosila z mojstrom obrtnikom. Ko je dekle zahtevalo alimente, je mojster »prc* pisal« svoje premoženje na svojo ženo. Dogaja se tudi, da taki Jo* povski očetje izstopijo iz službe ter se puste plačevati samo provizije, da se izognejo alimentom-Z razodetno prisego pa izjavijo, da nimajo ničesar in jim ni treba plačevati alimentov. Ce je nezakonski oče Srb, mati nima pravice, da ga toži za priznanje oče* tovstva. Prepotrebna je, da dobimo torej enoten zakon za vso državo.
Paragraf 171
Posebno krivičen je za neza-
konskega otroka zakon o dednem pravu. Zanimivo je, da naš novi kazenski zakon predvideva v 9 171, ki določa kazen za umetni splav za nezakonsko mater olaj« Sevalne okolnosti. Sodišče mora nezakonsko mater, ki je sama izvršila splav, oprostiti vsake kazni. Kljub temu pa je večkrat obsojena zaradi splava revna nezakonska mati, kakor premožna že* na, ki se skrije za razne »indikacije«, ker ima denar.
Naravnost nerazumljiva pa je odredba o nezakonski materi po zaikonu o vojski in mornarici. Po tem zakonu je aktivnemu častniku prepovedano poročiti nezakoti sko mater svojega otroka. Nezakonski materi krivičen je tudi uradniški zakon. Nezakonska mati, ki je državna uradnica, nima pravice do družinske doklade. Ogrožena je tudi eksistenca dr* žavne uradnice, ki postane nezakonska mati. Edinole socialna zakonodaja se je oprostila grozotnih predsodkov in starih socialnih vrednočenj, ki so poniževale nezakonsko mater ter jo na* redila v družbi za zločinko. Varstvo po sedanji socialni zakonodaji uživajo vse delovne žene brez razlike zakonskega stanja. Vse dajatve ob porodu so enake za zakonske in za nezakonske matere.
Ženske — najbolj krivične sodnice
Pripravljajo enoten državljanski zakon za Jugoslavijo. Žene nameravajo glede zakonite ure* ditve položaja nezakonske matere in njenega otroka predlagati, da se nezakonski otrok in mati popolnoma izenačita z zakonskimi po vzoru naprednih zakonodaj, kakršne so na primer norveška, ruska in španska. Skrajno reakcionarne so v tem pogledu zako-nodaie fašističnih držav.
Treba pa bo vzgojno vplivati 1 na javno mnenje, zlasti na oni del, ki ga ustvarjajo — ženske, jcaiti iimrav ženske so često žal naistrožre in tudi najbolj krivične sodnice nezakonske matere.
Najdostojnejša proslava materinskega dne
Ob koncu zanimivega predava* nj-a je ga. Vodetova opozorila poslušalke, da je zdaj primeren čas, da žene vplivajo na formulacijo zakonov, ki se snujejo, tako, da bo zaščitena mati in žena. V ta namen zahtevajo:
1. da se izenačijo pravice moža in žene v zakonu,
2.	dia se izenačijo pravice ma-itere in očeta v družini,
3.	da se uvede enakopravnost tv imovinskom pravu,
4.	da se v vsakem pogledu izenačijo pravice zakonske in neza« Ikonske matere in njunih otrok,
5.	žena naj postane enakopravna kot državljanka,
6.	socialno - varstveni zakoni v prilog matere in otroka naj se tudi resnično izvajajo.
Kakor je rekla ga. Vodetova, so bile te zahteve res najbolj dostojna proslava materinskega dne Slovenskega ženstva. Po nekate-irili predlogih ge. Hočevarjeve, ge. Kroftove in ge. Štebijeve je žela predavateljica zasluženo odo braivanje. Saj je v kratkem preda* vanju pokazala pot, po kateri si bodo naše žene res lahko priborile pravice, ki jim gredo kot ženskam in materam, obenem pa tudi spoštovanje vseh, ki so dfbstej morda s prezirom gledali borbo naših žena na tem področju, s prezirom, ki so mu dale povod Same lažne »emancipiranke«.
—nek.
Ljubljanska
nedelja
Ljubljana, 11. maja
Vreme ni obetalo prav ni C dobrega, zato so si »Ljubljane!« rajši rezervirali prostore po kavarnah in gostilnah, da tako zopet »odbijejo en dan od svojega žavljenja«. Vreme je pa bilo kljub lemu še kolikor toliko naklonjeno ter so nas polile nebeške kanglice samo proti eni uri popoldne. Nekaj »turistov« so je opogumilo ter jo mahnilo na strme višave Šmarne gore, ali pa še celo na Sv. Katarinco, kjer so po svojih skromnih močeh uničevali zadnje zaloge polhovgraj-skega brinjevčka in so proti večeru korakali precej zastavno proti domu. Policija je imela mir.
Na Kongresnem trgu se je zbralo na. poštarsko tombolo milega naroda kar za dobro obiskan politični shod. Sreča je pa bila mila samo nekaterim ki so potom peljali vsi blaženi svoje dobitke domov ter še tam slavili zmago nad Fortuno. V gledališču so samo v drami dali »Prvo legijo«. Resna vsebina pa ni prav posebno navdušila poslušalcev.
Nebotičnik je bil zopet poln vsakovrstne publike, prav posebno so ga pa posetili podeželani. Sicer pa je res užitek, peljati se po dvigalu kar v trinajst nadstropij. Po gostilnah" so se začele različno domača zabave, ki so potekale res po domače, včasih mogoče celo predomače.
Danes je seveda Ljubljana pone-'deljsko poživljena. In vse teče zopet naprej, penzijonist še vedno godrnja, seda po Zvezdi, gloda na barometer, gradi novo Ljubljano, napoveduje velikanske spremembe ter skrivnostno zmiguje z rameni. Sicer pa: na zapadu nič novega, česar bi še ne vedeli.
— Očka, zakaj ni mamice toliko časa ven?
„ — Takoj bo tukaj. Saj vidiš, da je mod is tka že vzela zadnji k!o= buk iz izložbe.
*
— Kaj vidim tukaj? Predpisal tem vam vendar strogo dijeto, tu ■ra mizi pa vidim kar celo poje-dino. Kaj tako spolnjujete moje predpise?
— Ne, veste gospod doktor, dijeto sem že preje pojedel, to je farng kosilo!.
Birma v Sostrem
Slovesen sprejem škofa dr. Rožmana — Cerkev je obdajal cel gozd mlajev
Sostro pri Ljubljeni. 10. maj«.
Včeraj popoldne smo slovesno sprejeli našega škof« dr, Rožmana, ki se je pripeljali k nam na vizitacijo in na birmo. Za škofov sprejem smo se pripravljali ves prejšnji teden. To vam je bilo posvetovanj, kaj naj bi vse slomili, da bi škofa razveselila naša fara! Fantje in možje iz vseh vasi so izbirali visoke smreke za mlaje, dekleta in žene p« so pletle vence in tkale napise. Mlaje so postavili okoli cerkve in ob cesti. Že par dni poprej je bila cerkev okoli in okoli v globokih jamah, da je bilo videti, kot da so jih granate izkopale. Kaj pa tudi mislite — samo okoli cerkve je bilo treba izkopati jam za okoli 45 mlajev! Vsaka vas je hotela postaviti mlaje pri cerkvi, kjer je najlepši prostor.
Končno se je le poleglo razburjenje, da to ni prav in ono tudi no, in mikiji, bogato okrašeni z zastavicami so ponosno stali, okoli njih pa je zbrala skoraj vsa sostrška fara. Za popoldne ob 3. je bil napovedan škofov sprejem in škof se je tudi točno dir žal ure. Pripeljal se je v kočiji v spremstvu svojega kaplana. Nasproti so mu jezdili fantje na konjih — v narodnih nošah seveda. Ko se je škof peljail v vas, je pričelo zvoniti z vsemi zvonovi. »Škof je že tu!« je šlo od ust do ust. Vse je rinilo v ospredje, vsak ga je ho'el videti.
Pri cerkvi sc je kočija ustavila, nakar so se pričeli pozdravni govori.
Pozdravljali so po vrsti domači župnik in kaplan, ki sta pokleknila pred škofom in mm poljubila prstan, župan, šolski upravitelj, zastopniki in zastopnice vseh društev v mrši fari.
Škof je vsakemu in vsaki prijazno segel v roke in kaj lepega povedal. Ko so končno nehali, pozdravljati go, je stopil v spremstvu domačega župnika v cerkev, ki je bila v trenutku nabito polna. Vseh seveda ni mogla sprejeti, saj je bilo samo šolske mladine več sto. Na kocu v cerkvi so nato pevci pred blagoslovom tako lepo zapeli: »Prevzvišeni, pozdravljen v naši sredii!« da se je marsikomu milo storil o.
Iz cerkve je bila škofova prvo pot v šolo. Tam se je pričelo izpraševanje od 1. razreda naprej vpričo domače duhovščine in učiteljev- Trajalo je do večera in se je mogel škof prepričati, da je mladina v verouku dobro podkovana.
Danes dopoldne pa se je ob potrkavanju zvonov pričela birma. To vam je bilo birmank in birmancev, botric in botrov. Botri c e in botri so bili iz najodaljencjših krajev — pripeljali so se celo z avtomobili — in so naravnost tekmovali, da se postavijo v naši fari. Saj pa je bilo tudi toliko stojnic in toliko čudovitih reči!
Tako je izpadla ta lepa cerkvena slavnost v vsesplošno zadovoljstvo in ho vsem faranom ostala v lepem .spominu, na'bol j pn seveda birman-crr- VMtptp in hotricam!
Zaslužni Mills brez športnega igrišča
JSSK Maribor je podal obračun svojega dela
Maribor, 9. majnika Kdo izmed Mariborčanov se ne spominja več, pa če tudi ni baš navdušen športnik, onih ]>rvih povojnih let, ko so slovenski srednješolci osnovali v Mariboru prvi slovenski športni klub, ki so mu nadeli ime »Maribor«. Bili so to idealni pionirji slovenskega sporta v Mariboru in vsej Štajerski, ki so z veliko požrtvovalnostjo ter s pomočio slovenskih rodoljubov kmalu dosegli, da je slovenski sport bil v Mariboru prestižen nad onim. ki so ga go1’’! nemškp orientirani k hibi. ISSK Maribor sj je pri tem pridobil velike zasluge za slovensko lice Maribora, ki jih javni činitelji im vsa naša javnost ne hi smela nikoli pozabiti. In kdo se končno ne spomin in onih velikih uspehov, ki jih je ISSK Maribor dosegel kot reprezentant mariborskega nogometa, ko se je postavil na isto črto z ljubljanskimi, zagrebškimi in graškimi klubi? Tudi v hazen-skem sportu je žel ISSK Maribor zavidljive u sneli c. posebno ko si je pribori.1 državno prvenstvo. Prav lepi so bili uspehi tudi v ostali!) športnih panogah, posebno v plavanju, kihkoatletiki in tenisu.
Po sedemnajstih letih
uspešnega dela za proč vit slovenskega športa v Mariboru, pa je | ISSK Maribor danes brez svojega
športnega igrišča. S 15. majem mora zapustiti historično igrišče v Ljudskem vrtu, kjer je mariborski slovenski sport doživel toliko lepili uspehov. Igrišče preide tega dne v last Sokola-Matice, tako je odločila bivša občinska uprava. Nihče ne bo oporekal, da mora priti Sokol do primernega vežbališča, vendar je mnenje javnosti, da bi bili za Sokola primernejši prostori kje na periferiji mesta, Ljudski vrt pa bi naj ostal ISSK Mariboru. Naš najstarejši slovenski klub pač ne zasluži take usode kot jo doživlja sedaj, ko ie brez igrišča.
Kljub vsemu — uspehi
Da pa ISSK Maribor kljub vsem težavam ni obupal, je bil najlepši dokaz občni zbor, ki je bil pretekli četrtek pri »Orlu«. Udeležili so se ga vsi, ki jim je pri srcu zdrav in koristen razvoj slovenskega športa. Zborovanju j.e predsedoval zaslužni predsednik dr. Stamol, ki je orisal vse težave, a kljub temu še prav lepe uspehe v minulem poslovnem letu. Marljivi tajnik Jože Konic je v svojem poročilu povdaril važnost obstoja ISSK Maribora in pa njegove dosedanje zasluge za obdravsko prestolico. Zanimivo je bilo poročilo ravnatelja Josipa Loosa, ki je poročal o premoženjskem stanju, ki je precej povoljno. Ogromen dolg prejšnjih let se je skrčil na, okroglo 43.000 Din.
Najpopularnejši so nogometaši
Kljub neuspehom prejšnjih let, ko so ISSK Maribor zapustili najboljši nogometaši, jc nogometno moštvo še danes v Mariboru naj-poipularmejše. Za nogometni odsek je poročal g. Senica. Odsek šteje 79 verificiranih nogometašev, včinoma samih mlajših, ki obetajo že v najkrajšem času ISSK Mariboru priboriti nekdanji renome. Odigranih je bilo vsega 32 tekem prvega moštva in 19 tekem rezerve ter 21 tekem mladine. Prvo moštvo je v vseh tekmah doseglo score 77 : 77. Najuspešnejši strelec je bil Miloš Ogrizek, največ tekem pa je doslej odigral popularni s red ni krilec Josip Kirbiš in sicer 283. Velik napredek so nogometaši zabeležili v pomladan^ skem delu prvenstva, ko so z’ zmagama nad SK Železničarjem in SK Rapidom postali neoficijel-ni prvaki Maribora. V podzvez-nem prvenstvu je moštvo zasedlo tretje mesto, kar pa gre na rovaš neuspehov v jeseni.
Enako razveseljiva so bila poročila ostalih akcij. Za teniško sekcijo je podal poročilo trgovec g. Šepec, ki je povedal, da se posebna skrb posveča teniškemu naraščaju. Zimski športniki, katere vodi g. Golubovič so zabeležili nekaj lepih uspehov, prav tako pa tudi člani table-tenis odseka, ki mu predseduje prof. Seunik. Na novo so se organizirali lahikoatle-ti, ki bodo pod načelnikom g. Stanka Koštomaja pričeli s smo-trenim delom. Za ženski odsek je h koncu poročala ga. Ravnikova, za plavače pa g. Boris Kožuh.
Vprašauje igrišča
je dalo povod za dolgotrajno debato. Končno je bilo sklenjeno, da se začasno vzame v najem igrišče razpuščene SK Svobode ob Mag-dalenskem parku, da bodo imeli nogometaši priliko za trening. Sicer pa se ho uprava potrudila, da dobi ISSK Maribor čim prej reprezentančno športno igrišče, kjer bo dana možnost za razvoj vseh športnih panog. Pri tem bo pomagala tudi mariborska občina, gotovo pa tudi ministrstvo za telesno vzgojo.
Nova uprava
)b zaključku občnega zbora ;e a izvoliiena nova uprava. Za fdsedniika so bili predlagani gg> /nateli Lo-os in veletrgovec Mi-Oset. Ker pa sta imenovana ■olitev odklonila, je bil nato iz* Ijen dosedanji zaslužni pred sed-dr. Franjo Stamol. V od'oo’f ' so bili izvoljeni: veletrgovec et. ravnatelj Loos, ravnate J d osek. industrijalce Desnica, ovec Sopeč, ravnatelj Batne, vetnik dr. Vauhnik, induskrna Rog«, inž. Bara n. ga. Zora v nitko v a, kino-nodjotnerk <!; n. Koštomaj, Oiilv. Konic. Oo-« vrč", novinar Tedi Voglar, • tman. inž. Vodob. Kos er n „f;-.	__ Nogometnemu odses"
odsiei predsedoval industrija g. Desnica.	;c
Tičati zbor 1SQ;K Maribora T , (ip p i	riv,itif> živahno ter
epih ki bodo gotovo zagotovili lini pot do 011'!b uspel’ :V. K' . f „nletnrftiši slovenski SPOT
Glas je glas naroda
V ljubljanskem „Monte Carlu"
Med Igralci, bankirji in politiki
Ljubljana, 11. maja. Nekoliko nerazpoložen sem jo ubral po Bleiiweisovi in nato v Tivoli. Kxij, ko bi šel mailo v našo najslavnejšo igralnico, tja pod zelene emireke? No, kmalu se znajdem v krogu naših vrlih pcnziomstov.
— Pik, asi Cvanoig! Snop sl — Pri nasledili ji mizi igrajo tarok. — Pa-gat! Trul! Talon! Škisi — Prav kot se spodobi najslavnejši igralnici na svetu!
Med starimi gadi ...
Gledam, kam bi sedel? Tu pri dveh mizah igrajo tarok, šnops, mav-šel in Bog zna še kaj! Kibicev pa toliko, da ne spoznaš med njimi samega sebe — in še to, do so tu zbrani največji gadje. Pristopim. Pri mizi sede upokojenci — od bivšega svetnika, uradnika pa do na jprepro-»lejšega delavca — vsi ti mečejo ase V najlepši slogi.
Kaj večja banka na svetu
je gotovo v Monte Carlu. 1 u vidiš celo denar bivšega predvojnega imperija — groši in filerji s krono sv. Stefana so kaj dobro zastopani med Parami, nežicami in dinarji. P« ti reče kibic Žarne: »Viš, viš, tac’ga gnarja pa še v Švic’ nimajo, edin naše banke še internacionalen funkcionirajo 1 To je res nejveča banka na svet’; sej z vsem valutam hand-la!«
No, poslušajmo jih! — Zdej vam je pa pagat ušou! — Ja, e n ga je že men. — Tam so pa ta hud’ gadi spet, a jih boš zdele? — je pomežiknil in pokazal s prstom k sosed-njij mizi. — Na us e št Ir’ k rale sin zidu zdela. Da b’ jih mož! — Deset tarokov, pagait! Zdej sem avsfosal.
■— A je še kej not! — O ja!
Konec partije za partijo- Kdor izgubi, odrine »valuto« s tresočo roko, ta ali oni prižge zopet desetkrat u-gaslo viiržinko, nakar se prične boj. — Ta bolšega igraj, Johan, je že ta četrt! — Ojej, ga moram igrat! — Po se oglasi kibic: — Kje pa un’ ta drug igra ja? — Pr P... igraja. Tam 6o celo zimo igral, v kuhni. — Jest sem pa raj udzun, ja, je zrak, kok
pa loži igraš! — Jaz pa sem bil celo zimo odzun. —
Kje imate pa kantino?
je vprašal novo došli kibic- — Tamle gor na vrh v Švicari! A b’ šov rad gor? — Ha—ha—ha I — A st ti ta-pravP—
— Naj »tiri« igrajo! Več kot zgubit ne moreš! Ja, jc ta bolš šahist I Pa ven igraj, jaz vam pa štejem! — Tj boš bi mal šteu! — Kontra! Že leži I Saj nimajo tarokov! — Beč kot on! Beč.. d Uzgti boš zmešu ti! Le primi ga za osemnajst! D ost’ maš! Če bi imel križa, pa bi bil tepen ti! Dva taroka mate! Dam ga ne boš ni-kol’ p mesu!
Prvi maj mu je dan pu rep
— Kje pa je K.. •? Bolan je — se je prehladu na Rožnik. Pru maj je bi! • •. Sin m je povedu. Na stran ni rnogu tri dni, pol je pa šou u bolnišnico, 410I so ga pa ven spodi! Prvi maj mu je dau pu rep’! Cel dan so vondrali po Rožnik!
Karte so mastne
Skrbno jih zavijajo v papir in preden jih vržejo, podlože kak karton ali častnik, da se ne umažejo, a ko končajo poslednjo partijo, spravijo papir pod mizo med late.
No, pa spet ena, ki jo je »pogrun-ta!« priznan kibic! — Ja, pa h Reichu boste mogl’ dat karte prat, l — Ja, sej so čiste. Zdej imamo 10 tarokov pagat. — Fino fajn! Ven! Seveda je hotu že kej bolšega met, a je ofenziva — use moreš! H mal na-štej! Ofenziva! — Do za d n ega se bomo boril! — M a taka država ko Afrika!
Kibic bi rad igral, pa vpraša: »Poba, greva igrat’ mal?« — Men se ne lub- — Men tud ne! Tele je papir! Če pa nobenga ni, kva bom zdej? 'A greš, Kori? — Ne!... — Ajnzat pa pagat! Tako, če si ga pasu, srn ti ga pa spasu!... Naiprej zastavo! Le mail potrpi Na Laškem se kuha polenta, pa brez zabele! Brez tiču se ne igra! — Si tič — ti!
15. majem začne na
Berlin — Monakovo voziti tale brzee,
ki ga ženo električni Dieslov! motorji. Pot iz Berlina v Monakovo »Drebrzi« takle voz v 6 urah 40 min. Nemci mu pravijo »Leteči
Monakovčan«
Dez
— Dež kaptol — Fantje dež je začel! — Skri kartic! Pa ne bo diost, tele gor je začel. Sej bo takoj nam nebu- — Pol kile pa bo! —
Pa se še eden oglasi: »Tri dni sm nosu dežnik s seboj.. •« — Bi pa dions uzeu mareto! .. • Fejst ga je »zabil«, kaj ne?
Abesinci
No pa posluhnimo še malo pri politikih. Hujši so kot Danakiloi! Tako se koljejo med seboj da bi prav gotovo kri tekla, če bi ne bilo škoda pi.pcev! Poslušajmo!
— Abesinci bi čist lahko dobil! — Tam pri sosednji mdz-i se oglasi igralec in srdito vrže karto: — Ti preklet Abesinci! — Debata se razvaja... — Italijani so pa naprej šli! Italijani nilool’ ne bi bli not! — So se med seboj klal! — Viš, dons sm tolk bran, pa notr nč ni! — Ja. Abe-siniija je že v ognu! Tist’ prekleti mešetarji konjsk’! Zdej se bo šele vojska začeto, ko se baja d eti l. — 'A m isti š, da boja zdej štirih naredi? ...
—	Pa pravzaprav noben člouk ne ve, kolk jih je. Prav j o, da jih je 14 mi-Ijonov. — Je štirkrat veča ko Jugoslavija. Sej še v Jugoslaviji ne vemo, koliko nas je! Pa pejd enga iskat — še policija ga ne bo najdi«!
—	Če greš kaiterga iskat, ga pa ne bo noben dubu. Če boš pa kej nare-du, te bojo pa preč najdi!... Vojsko Srhi sploh niso mi sl. Avstrija jim je dala ultimat, da niso mogl nikamor, naprej — ne nazaj! — Princip je bil iz’ Zagreba! Hrvatje so ga ubil ! — Ti so reki, da so jih srbski oficirji in da so Srbi palubo dobil! Pa ti so bili Zagrebčani — Hrvatje! — Pa ne! Sej si n use brau!
—	Sej sm jest tud! Hrvatje so bili!
—	Princip je bil še tako mlad. da
ga niso mogl obesi’, k še ni bil 20 let star, — Ja, torej sej vem, da je Princip Srb, sej so Srbi tud’ v Bosni ! — Ja, sej je bil Srb, ampak hrvatski Srb! — A je holu, dl bo Avstrija sodnik? ■—	*
Pa je nekdo našel mol zarjavel ključek im je rekel prijatelju. — Na, vidš tla si kluč zgubu od kase!... — Jest nisem bil takrat- — J«, veš, tako si pa ne smemo predstavljati, kot če bi šel tla gor v hrib! To ni tako kot bi bil v drugi državi! — A mi bi Carigrad tud uzel. Ampak so se usi med seboj sli epi! Ampak tisti Odrini Že ga ulovi eden za besedo: »A dr in se prav!« — No, ja Adrijanopel so Bolgari Turkom pustil. Je bila fejst 'festunga •.. K ral jc Neme bolgarski Če mislimo, da bi Italijani šli tako naprej kot v Abesiiniji? ... Srbi niso kar tako! — A j duš! Jest tud mislim?... — Mi se prevelik predstavljamo • •. Italijani imajo več kot mi — pa jih je trikrat več kot pa nas. — Seveda jih je, — zdej jih bo pa štiirkirut. Jugoslavija bo tolk potez nardila, nas bojo tako podpiral! — Ja, tolk kot Abesincc ! — Tako gvi-šn bojo Angleži Lahe stepi — zdej se pa za enkrat niso upal napast •. • Z Angležem se ne bo upala. — Sej. pravni, da ga bojo! To je use Francoz kriv! A vidiš, sam Francoz je kriv! Dva naroda skup pašcila ... To so diplomati z aeroplani! — Anglež jc precej daleč! Sife ime! — Japonska! ... Še se bomo klali med seboj! Se gre za premoč na morju, saj se ne gre za Abesincc. Italijani bojo dobil zaenkrat, pozneje bo pa obra-
čun prišel — mislim namreč pozneje. — Za njegove interese kolkr se gre — sej je tud v radiju povedu. Morbit bojo Angleži počakal 5 a! pa 10 let? — Nemčija je kokr bi reku bolna! Italija pa del ko dobi zemljo obdelava, — Je tako je! 'Anglež se boji za svoje kolonije. Pisan je blo!
Čist nadleina stvar! Angleži lahko kej dajo Nemčiji... Ko sem gledu jest Afriko, je večina v evropskih rokah. — Sej je usa zdej! — Čist mal da bi reku, da ima Afrika svoje. — tist nč! — Avstralijo ima pa Anglež uso! Pa so še svobodne države — v Amerik — Porto Riko! — A — je že šlo, a kaj bo pršlo? Sama voda!
—	Ja sej ne veš, ko nisi bil zraven!
—	Ena babnea je rekla iz Bežigrada!
A to je babnea povedala! Je rekla: »Kdo jih bo pa živu, a jih boš ti?
Če imaš usega diost pa jih nared-..
Bol ko boš revež, boi boš potrpežljiv.«
Pejd k imarncam ...
—K... pride! Alzo K..., kva je zdej? — O živ jo! — Kva sem ti pa povedu? — Ja tist pa kr tih bodi —
Ne bom povedu! — Italijani so nč kolk gor plačal! — Ja greš k šmarn-cam? — Kam? — K franc iška n oml
—	Pejd k šmarncam drugam! Kva boš šou h frančiškanom! Pejd v Šiško, kjer je prostor! — Kaj bi zdej?
—	V bolnišnici majo tud šmarnce ..,
Če greš k šmarncam pa kufeta ne dobiš. Kva je zdej bulš? — Oboje!
—	Ja oboje je pa prvečl Če si se u začet mesca izvolu šmarnce, boš pa ceu mesec pr Mariji! Če si biv pa za kufe boš pa skuz piu! ... Pustimo!
—	Ti pa ne ne delaš! — Ja, ti sam znaš delat kadr sva u Mostah pr Dalmatincu! — Dalmatine da na puf — drug pa ,ne! — Mi smo kmal pjan! Mej bon povohaš konjiško figo p.i smo že tam!... — P.. . I Mi smo glib na tist klop sedel kot pred 20 leti pa je eden pravu: »Avstrijska armada je že Rim zavzela! — Bedak neumen!
—	Vi govorite čez Franca Jožefa?«
—	Pa so ga zaprl •..
Kdaj je konec človeških dni?
—	Kadar neha dihat! — Ni res! — Kadr je pasjih konc, pa takrat tud človeških več ni! — Tiste svetnike k so bi mal uređen vn vržejo — zdej so pa še pasje dneve!
— Drugo soboto bo 16. maija — bo 63 let, ko je sneg padu — tokla! (pokaže do pasu) — Pa slana bo še junija-.. No, to pa ne bo držal! — Pumej, a še nikol ni? — Junija že ne! Sl pa pol že s takih krajev, d« mate še pulet slano? — Pol si pa ti iz Ahaci je!... — Pa zdej bo pouhna luna! Bo še par dni dež'. Pa mal sonca tud ... — Še bojo mokr dnevi.. • Še eno so rekli naši vrli možje. To jih vedo povedati! Pa tisti so pravd »kampeljci«, ki so ne sodniji staln gostje pri razpravah — le žal, da se niso oglasiti .. • No, naj nadaljujem.
— No, a se še spominjaš, ko je takrat imela una trojčke? — Povej, da bomo slišal! — Ob devetih je bil eden, ob desetih drugi in ob dvanajstih tretji otrok . ■. Jaz sm stau tm. So bie dve hčerki in sin. Kater je biu zdej sin? — Ta prvi! Ne! — To moraš pa povedat! A je bil ta sređen? — lA sta bla vidva takrat zraven? — Dobr premisi, kter je bil fant... To uganko nam je habca dala. To sem se smejal! Otroke so zmešal, pa niso vedel, kler je fant! No to jih je bahca zbijala! — Ja puvej že! Kdo je biu poba? — To je hit tisll, k je ...
Tudi tebe nnj »molra« dragi čitatelj, kdo je bil fant! Jaz že vem! Če si tako radoveden pa se informiraj v Monte Carlu! Zapik!	MikL
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
Nenavadna pot.
Ko je enastopila noč, je postalo v skrivnostni hiši nenadoma živahno. Fred dobro uro se šele bili zvedeli, v katerih celicah sta zaprta Molly in lom, in sicer je bila Molly v prvem nadstropju. Toni pa v pritličju.
Ko sta stopila Bill, spremljana od štirih pomagačev, v gospodarjevo sobo, je Jack vprašal Billa:
»No> Bill, ali si že potuhtal, kako bi se vtihotapil na policijo?«
»Nisem še, gospodar, kakor rečeno — «
»Jaz pa sem našel pot in po tej poti bomo še nocoj prodrli tja,« je mirno odgovoril Jack. »Upam, da ste pripravili vse potrebno orodje, ki ga bomo tam potrebovali ?«
»Vse je pripravljeno, gospodar,« je javil BiH.
»Dobro. Pojdimo. — Čim pridemo na cesto, se razidemo, pri Doverskem mostu pa se zopet setanemo, kjer vam bom dal nadaljnja navodila«.
Ko je Jack ko>t zadnji stopal »o hodniku skrivnostne hiše proti izhodu, se mu je nenadoma zazdelo. da je zašumelo nekje žensko krilo. Obstal je, iz teme pa mu je zašepetal nežen glas:
»WHliam, nikar ne ubijaj!«
Ela!« je pridušeno vzkliknil Tačk in se okrenil — toda senca > že bila izginila ...
★
Ko je Jack prispel do Do verskega mosta, ki je bil ponoči sko ajda popolnoma zapuščen, je tam že našel svoje pomagače, ki so Za čakali pod mostom.
»Jim pojde za menoj, potem ostali, na koncu pa Bill,« je ukazal Jack in se prišel spuščati po ozkih stopnicah proti Temzi. Možje so mu brez besed sledili.
Ko so prispeli tik do gladine reke, ki je tekla bu zelo naglo, se je Jack okrenil k Jimu in mu pošepetal:
»Držite se zidu. Vzdolž obale je ozek prizidek. Samo pazite, da komu ne spodrsne!«
Molče so stopali dalje, kmalu pa se je Jack zopet ustavil.
»Pazite, zdaj zavijemo na desno in pridemo v neki kanal. Hodili bomo po dokaj globoki vodi in se zato držite desne strani.«
Jack sj je izmislil genijalen načrt.
Prišlo mu je namreč na misel, prodreti v policijo skozi kanal. Pri pregledovanju načrta londonskega kanalskega or-i-ečja je našel, da se od glavnega kanala odcepi neki stranski kanal, ki vodi na dvorišče policijskega poslopja.
Do tu jim je šlo vse po sreči. Res, da ;im je voda segala preko kolen in jih močno ovirala pri hoji. toda kljub temu so vztrajno stopali dalje.
Jim, ki je stopal tik za Jackom, je slišal, kako Jack šteje korake. Prepričan je bil, da je Jack točno zračumal, koliko korakov je od glavnega kanala pa do izhoda na policijsko dvorišče.
Po preteku polurne naporne ho-ie. se je Jaak ustavil.
»Zdaj smo pri izhodu v dvorišče. Evo, tu so železne prečke,
lil
ki vodijo navzgor. Jim, pojdi gor, divigni rešetko in poglej, če je kdo na dvorišču.«
Jim se je spretno povzpel navzgor in izginil. Kmalu se je vrnil s .poročilom, da je dvorišče povsem prazno.
»Ali je izhod v bližini zidu poslopja.«
»Čisto blizu, mogoče dva koraka. Tam pri zidu je precej tema,« je odgovoril Jim.
»Potem, naprej!« je velel Jack in se povzpel navzgor; za njim pa ostali pomagači.
»To je glavno poslopje,« je zašepetal Jack Billu, ko so bili vsi na dvorišču, skriti v senci poslopja. »Tamle so stanovanja uradnikov in tamle, tisto podolgovato poslopje, to so pa zapori na tem krilu.«
Bill je pozorno poslušal Jacka.
»Čudno,« je dejal zdaj, »da nikjer ni nbbene straže. Po navadi je vedno kak stražnik tu.«
»Bržkone je pravkar na obhodu. Preden gremo naprej, ga mo* ramo počakati in ga napraviti neškodljivega«.
Bill je počasi dvignil svojo orjaško šapo.
»Malo ga bom pobožal in bo, kakor rečeno, za vedno utihnil«.
»Ne,« je hladno odvrnil Jack. »Nikogar ne smemo ubiti!«
Bil! je začudeno pogledal Jacka. Zgodilo se je prvič^ da je gospodar izdal tak ukaz.
»Evo, straža!« je zašepetal Jack.
Zaslišali so korake stražarja, ki se je nič hudega sluteč bližal.
Bill je nekaj zašepetal Jimu in oba sta se kakor mačka splazi* la do vogala, in čim se je stražar prikazal, je že bilo po njem — pot je bila zdaij prosta.
Naglo a previdno so se zdaj splazili preko dvorišča in prispeli do dvoriščnega vhoda v jetniš-nied. Tu pa je nastala zopet nova zapreka.
Pri vhodu je bila vratarjeva soba, kj je bila razsvetljena.
Jim se je povzpel na Billove rame in pogledal skozi okno. Opazil je, da so vrata na hodnik odprta in da sedi pri mizi vratar, obnven s hrbtom proti vratom, in napol dremlje.
To mu je zadoščalo. Previdno se je splazil skozi vhod. in kakor ris skočil na vratarja, ki je že ležal na tleh, dobro zvezan in z za* mašenimi ustmi, še p redu o se je dobro zavedel, kaj se prav za prav z njim godi.
V vratarjevo sobico je takoj za Jimom stopil Jack. Naglo je stopil k deski, kjer so viseli kliuči o.d celic, in snel št. 10 in št. 21 — kliuča od Mo!lyne in Tomove celice.
Tiho so zdaj stopili na hodnik, ki je bil prazen. Ker je bil to samo preiskovalni zapor in so se,m zapirali osumljence in tatiče, ni* kdar pa kakih težkih zločincev in razbojnikov, zato tudi razen vratarja ni 'bilo nobene straže.
Jim je stopal prvi, ker se je še najbolje spoznal tu, saj je bi! svoj čas tudi tu zaprt, dokler ga ni rešil Bill, kot »kleparski pomočnik«. Zdajci se je 'ustavil.
»To je celica št. 21, gospodar. Tu je zaprt lom.«
Vsi so obstali im prisluhnili, iz celice so zaslišali glasno smrčanje. Zdaj so že vedeli, da so pred pravo celitco. Tom je bil namreč strahovit smrčavec — uboga Mol* ly! — in že marsikaj so se zaradi tega jezili nanj.
NEVARNA REŠITEV
Jim je naglo odklenil vrata, stopil k Tomovi postelji in ga močno stresel, obenem pa mu položil roko na usta.
Tom je zahrkal in zapiskal in hotel planiti pokoncu, toda Jimo* ve železne roke so ga trdno držale in ko je zdaj odprl oči — to je zazijal!
Seveda je tudi takoj vedel, zakaj gre, — in se je jadrno' dvignil in hvaležno objel tovariše.
Naglo so stopili iz celice in od* hiteli v zgoirnje nadstropje — na srečo je bila že prva Mollyna celica.
Molly, ki je bila budna, je s strahom prisluškovala, kaj naj pomeni to, da sredi noči prihajajo ponjo na zasliševanje.
Iz domačtli gaiev
ANTON NOVAČAN:
Oče Mrak
Se na kolenih velik, a ves kro'ak in z molkom ropotaje križev pot moli oče Mrak od postaje za pokoro do postaje.
Tam gori pa Jezusa bijejo, mu vežejo svete roke, in Judje na njega vpijejo:
»Na nas in na naše otroke’
In težki križ zadenejo na njegove šibke rame, in ko umira mu silijo jesiha, grenke omame.
Opaha kolena si oče Mrak in jezen se z Judi krega, in nič ponižen, nič več krotak preklinja jih: »Kačja zalega!«
In zunaj v krčmi je vina pil, pri vinu vse bolje ume je in misli na tihem, ko bi vsaj bil on Jožef iz Arimateje.
*
Anton Novačan je bil rojen 9. julija 1887. v Zadobrovi pri Celju Novačan je pripovednih, drama* tik in lirik. Opisuje z močnim epskim talentom, ves jc silen ter krepak. Znane so njegove novele »Naša vas« ter »Samosilnik«, zlasti pa njegovi dramatski deli »Herman Celjski« ter »Veleja«. Osebnosti njegovega ustvarjanja So liki res iz granita. Sedaj je Novačan tudi narodni poslanec.
Onstran življenja
Angleški zdravniški list »Bri-tisch Medica! Journal« poroča o čudnem primeru, ki bi ga — če bi o tem pisal kak spiiritistični list, — gotovo nihče ne verjel.
Gre za nekega Angleža po ime* nu Ernest Hinsley, čegar srce je med neko operacijo v bolnišnici Asthon naenkrat prenehalo biti. Operator se jc tedaj hitro odloči!, odprl možu prsni koš in posrečilo se mu je z injekcijami adrenalina in masažo srce kmalu spet iz-
gnati. Ker je bila prvotna operacija itak že končana, je bilo tre* ba zdaj samo še zašiti urez v prsni koš. Bolnik ‘se je po štiridesetih urah prebudil iz narkoze in je zdaj že. na poti okreva' nja.
Take srčne operacije so se že večkrat posrečile. Torej ne bi bil ta primer sam na sebi zbudil posebne pozornosti. Nekaj .povsem senzacionalnega pa je poročilo, ki ga je podal Hinsley, čim se je prebudil, o svojih doživljajih za časa smrti. Pravi, da se je naenkrat znašel v dolgem, zamrače* nem hodniku, pa da po njem ni hodil, ampak plaval kakor po zraku. Ni pa bil sam v tem hodniku, ampak v družbi naštetih drugih postav, ki so vse kakor on imele na sebi valovečo, belo haljo. Vsi so se pomikali proti koncu hodnika, ki je vodil v neizmerno obokan prostor. Tik pred vstopom v ta prostor pa je bilo Hnsleyu, kakor da izgublja zavest: okoli njega se je stemnilo — in zbudil se je v svoji postelji.
Sprva je mislil Hinslev, da je imel samo tako čudne sanje, ko pa so mu pojasnili, kako je bilo z njiim, da je prav za prav že pre* stopil prag smrti, je mož prepričan, da je resnično že doživel dih večnosti.
Prerokba kraljic® Sabe
V zvezi z begom abesinskega cesarja spominjajo angleški listi na neko prerokbo, ki o nji pripovedujejo stara poročila in v katero je abesinsko ljudstvo vedno trdno verovalo. Stara abesinska vladarska hiša opira svoj rodovnik na kraljico Sabo in kralja Salamona. Kraljica Saba pa je baje prerokovala, da noben tujec ne bo zavojeval Etiopije, dokler bo njen rod sedel na cesarskem prestolu. V resnici je Haile Selassie prvi neguš, ki ni neposreden potomec kraljice Sabe. On je vrgel s prestola staro sabejsko dinasti« jo. Potemtakem se je prerokba kraljice Sabe izpolnila. Vendar pa še živi nekj pravi potomec cesarja Menetika. Prejšnji cesar Jašu je namreč imel sina po imenu Mohamed, ki je šel s svojo materjo v pregnanstvo in živi že dolgo let v bližini Džibutija od male rente, ki mu jo je izplačeval Haile Selassie. Ta cesar brez prestola s» imenn|P MenePk __
Astrološka napoved
za 12. maj.
Dan ni nič prida. V premoči so vplivi, kj zbujajo pri ljudeh nizke nagone. Prepirljivost, razburjenost, prenaglenost bodo danes kalile javno in privatno življenje. Pretijo škandali in izgredi. Vsem je danes priporočati: obvladajte sc in preudarite besede in dejati a. Za zakonsko in ljubavno življenje je enako slaba konstelacija ja, kot Je bila v nedeljo (10. maja.) Z ženskami boste imeli težave, ker jiih bo prevzemala neka čudna trma in upornost. Za snubitve, zaroke in poroke ni srečen dan. — Pazite danes tudi na sanje, kar utegneio biti za vas po' mcnljive.
Glas v vsako hišo
Nevarno gibanje delavstva v Grčiji
Vojska pripravljena
Atene, 11. maja. t. Iz Soluna poročajo, da so se manifestacije še včeraj popoldne nadaljevale, vendar do incidentov ni prišlo. Partija starih republikancev in komunistov ter člani stavkovnega odbora so sklenili, da izberejo skupno s Populistično in nacionalno populistično stranko poseben odbor z nalogo, da Posreduje med stavkači in da intervenira pri vladi, da se spor čimprej reši. Vlada je prepovedale vsak nočni promet ter sklicanje shodov in novih manifestacij.
Po izjavi, katero je dal ministrski Predsednik Metaksas in radi intervencije vladp pri delavskih korporacijah je Mio doseženo, da
so te korporacije objavile komunike, v katerem pozivajo vse delavce, da ustavijo delošele v torek. Stavka naj bi trajala od torkove polnoči do sredine polnoči. Vendar so na to šoferji avtotaksijev in tramvajski uslužbenci izjavili, da bodo stopili že danes ob peti uri zjutraj v stavko.
Kljub vsem naporom vlade, pa je situacija še nejasna. Vlada je predlagala, naj se stavka izvrši svaj v etapah, proti čemur so pa ostro nastopili skrajni levičarski elementi, ki so izjavili, da, se mora stavka izvesti v celotnem obsegu. da bo čim impozantnejša in efektnejša. Vojaške oblasti so radi tega v strogi pripravljenosti.
Ženevski dinamit se ne sme vžgati
London, 11. maja. m. Mnogi krogi so mnenja, da je Mussolinijeva proklamacija o sankciji Abe-sinije gotova stvar. Nekateri krogi se jeze na britsko vlado, češ, čemu je trošila ogromno denarja in časa za Abesince ter druge stvari. Naj bi se raje pobrigala za nezaposlenost v svoji državi in tisti denar dala brezposelnim, ki zahtevajo kruha in dela. Naj vlada malo pomisli, da ima v svoji državi 7 milijonov brezposelnih.
SPet drugi krogi se spodtikajo nad DN ter so mnenja, da je zanj prišel zelo delikaten čas, za katerega se še ne ve kaj bo prinesel. DN naj se ne bavi več z Abesinijo in naj ne skrbi za njo. Skrbi naj seda j Mussolini če jo je že zavzel in aneksiral.
i V Francija so mnenja, da bo danes imelo DN priliko, da pokaže da. li je vredno zaupanja, Id so ga mnoge države gojili do njega. Glede abesinskega vprašanja so mnenja, da bo 'beg cesarja Halle Selsija in stvarni potom Abesinije znatno olajšal likvidacijo tega vprašanja. DN ne miore kar enostavno 'registrirati in vzeti na znanje italijanske odločitve. Aneksija more izzvati nedosežne posledice in sedaj mora DN skrbeti, da najde najlepši način izhoda iz tega ne dabi bil pri tem ogrožen mir v Evropi. Levičarji žele, da DN ostro obsodi aneksijo Abesinije.
Veliki kup »dinamita«, M se je nabral v Ženevi radi italijanske akcije se ne sme pod nobenim pogojem vžgati.
Z državne šolske poliklinike
Maribor
m— Slovo ISSK Maribora.
Ljudski vrt je bil v nedeljo dopol= dne prizorišče ganljive športne prireditve. Na tribuni so vihrale tri zastave: državna, klubska in žalna-črna. Dvoje moštev ISSK Maribora je odigralo zadnjo nogometno tekmo v Ljudskem vrtu, Li postane s 15. majem last Soko» ia-matice. Vsi igralci so nastopili v žalnih dresih. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 gleda,Icev.
m— Krvava žaloigra se je od* igrala v petek dopoldne v Lichen dorhi pri Cmiureku ob naši meji. Upokojeni policijski nadzornik Alojzij Šober je najprej s sekiro Pobil do smrti 981etnega tasta Lranca Modla in nato še taščo 83-letno Marijo Hodlovo, ko se je zavedel, kaj je storil, se je še sam obesil v hlevu. Šdber se je precej časa tožaril s Modlom zaradi Prevžitka. Usodno dopoldne je bil obso-en in ko je prišel domov je izvršil krvavi zločin ter se obenem sodil sam.
— Kino: Grajski: Senzacionalen film »Zasledovanje« (Policijski avto 99). — Union: Sijajna veseloigra »Ljubezen in jazz«.
Sinček in oče stojita pred izložbenim oknom velike trgovine z damskimi klobuki. Sinček je ne* strpen. Mamica je že pred eno uro šla v trgovino, pa je še vedno ni nazaj. Oče tolaži sina kot ve in zna.
ni— Narodno gledališče. Torek, 12. mara ob 20. uri »Izdaja pri No= Vari.« Znižane cene. Zadnjikrat.s
m— Ban dr. Natlačen bo sprejemal deputacije in posamezne stranke jutri v sredo 13. t. m. med 10. in 13. uro v prostorih sreskega načelstva Maribor — levi breg.
m— Opozorilo vojaškim obve= zaneem. V Mariboru bivajoči vojni obvezniki vseh veroizpovedi, ki Še niso bili vojaško zapriseže* ni, naj sc takoj prijavijo sreske-mu vojaškemu oddelku na Slomškovem trgu 11 — soba 3. — Za* Prisega vseh teh vojnih obvezan-cev bo v petek, 15. maja 1936. v komandi 45. peš. polka. Oni, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bodo najistrožje kaznovani !
m— V prostovoljno smrt je hotela v Maistrovi ulici stanujoča zasebnica 381etna Jožefa Mlebše, Odprla je plin ter so jo našli zju» riaj nezavestno. Vzrok obupnega dejana ni znan.
m— Ivan Cerlnšek odlikovan.
Nj. Vel. kralj Peter II. je odliko-val z zlato kolajno za državljanske zasluge sedanjega župana v Košakih pri Mariboru g. Ivana Oerinška, ki že dalje časa uprav* ha občino v splošni blagor in zadovoljstvo občanov. Čestitamo!
m— Tedensko sedem dinarjev
s<> zaslužile nekatere delavke tekstilne tvornice Vladi v Rušah in t() kljub pridnemu delu. Zaradi mzkili mezd so delavci pred dne-y' Pričeli stavkati, nakar pa so astniki reagirali zelo brezobzrr-0: vsemu delavstvu so dali od* Pust .
m— Prijazen zet je gotovo nc-£ Posestnik v Malih Dolencih, ki
v’r®:eI P° stopnicah svojo ta-sco 78 letno Ano Komboličcvo, i/i čemer je starka zadobila ne* rarne poškodbe. Komboličeva se ?dravi v bolnišnici, sirovi zet pa •to moral pred sodnike.
Novo mesto, 11. maja. Iz pravkar dovršenega pregleda delovanja drž. šolske polrikilimike je razvidno, da je tukajšnja šoteka mladina zelo podvržena boleznim.
V delokrog šolske poliklinike v Novem mestu je spadalo 5 učnih zavodov
t- j- dekliška im narodna šola, meščanska šo!a »De Notre dame« v Šmihelu ter drž. rceilna oimnaziija v Novem mestu, skupno 1223 učencev. Delo varuj e šolske poliklinike je veljalo skoraj izključno šolski mladini. To dci’o se je opravljalo v 4 smereh im sicer:	s sistema'ičn:m,i pregledi
učencev, z ambuilatornim delom, s socialnim udejstvovanjem in z delovanjem na področju higijene.
Stotemattntoo bo bili pregledani učenci L, IV. in VIII. razreda. Tako zaznamuje poliklinika v 1. 1<#5. Sl 7 6 iste matični h pregledov, od katerih odmade na osnovno šolo 180, na srednje šo'e 337 slučajev.
m— Ponarejene kovance ie razpečavala 27 letna posestniška hčj Mariib Tašncirjeva iz Graienšča-ka. Na cesti Ma,ribor*Ptuj je lani v novembru našla vrečico s 30 ponarejenimi 20dinarski.mi kovanci, s katerimi si je kupila razno blago. Obtožnica ji je dokazala, da je vedela, da so kovanci ponarejeni. Obsojena je bila te dni pred mariborskim sodiščem na 6 1 mesecev strogega zapora in 480 | Din denarne kazni.
Ugotovitve šolskega ambulatorija
Šolski orrabulatorij je poselilo radi pregleda 2967 učencev in učenk-Ob tej priliki se je ugotovilo, da jih je zbolelo: na akuilmih infekcdijah 90, na internih boleznih 511, na oto-la-ringoloških 301, na zobnih 196, na očesnih 315, na kimških 787, na čre-vesmšh parazitih 35, na kožnih boleznih 497 in na ostalih boleznih 306-
Iz navedenega ie razvidno, da so se pojavljale med mladrmo najpogosteje kirurške bolezni (do 63%), potem interne (do 42%). kožne (do j 40%), očesne do (17%). Razveseli rivo je dejstvo, dia je padla karies zr'b na 15% napnem 82 % v 1. 1930.
Vseh izvršenih pregledov je bilo 3.904, Poliklinika je intervenirala ambulatorno v 2.495 'lučajih, pni čemur so sc zdravili slabotni in anemični otroci z obsevanjem s kremenovo lučjo. Obsevani je bdo 127s. Zdravstvenih nasvetov je dala poliklinika v 654 slučajih. V ho’nico je bilo po',1an;h 20 otrok.
Socialno delo poliklinike
Socialno delo se je opravilo: s posvetovanji na domu in v šoli v 156 slučajih s posvetovanjem s starši.
V to svrho se je pozvalo na polikliniko 156 roditeljev, brez poziva pa jih je prišlo 78. Nadalje z dajanjem materijalne pomoči, ki obstoji v tem, da se je izdalo iz domače lekarne revnim učencem zdravili v vrednosti Din 523. Razen tega se je pri ambulantnih intervencijah potrošilo sanitetnega materijala za D4n 3-336.
Rasov ne bo več
Addis Abeba, 11. maja. a. Italijanske vojne oblasti bodo v kratkem izvršile temeljito reorganizacijo abesinske uPrave. Predvsem se bo odstranila titula in položaj rasov. ker so orni ostanek fevdalnega režima, ki je vladal v tej državi.
General Graziani je imenovan maršajom in se nahaja v Addis Abebi.
Večji del abesinskih vojakov se je vpisal v italijansko vojsko. To bodo »domorodni« oddelki.
Azana izvoljen za predsednika Španije
Madrid, 11. maja. Včeraj so volili novega predsednika španske republike. Izvoljen je bil Manuei Azanja. ki je dobil od 925 glasov 754 glasov. Azanja je s tem postal naslednik Al-kale Zamore, ki je bil izvoljen za predsednika republike 10. decembra 1981. Azanja je sprejel kandidaturo po dolgem oklevanju. Pridržal si je pravo za razpust parlamenta in svobodne roke glede strankarskih vplivov. Brž ko je bil izvoljen, je pristopil iz stranke republikanske levice, katere vodja je bil.
Sovjeti v Španiji
Madrid, 11. maja Na kongresu^ nacionalne delavske zveze, ki šteje 8.000.000 pristašev in je najmočnejša politična sila v Španiji, so_ sklenili v nedeljo, da bodo po vsej Španiji ustanovili krajevne sovjete.
Napaden rednik
Litija, 11. maja.
Danes predpoldne so bili potniki, ki so čakali na vlak št. 616, ki odhaja Iz Litije ob 8.37 proti Ljubljani, priče razburljivega prizora.
Tik pred prihodom vlaka je vpadel v čakalnico 32 letni, radi tepeža že predkaznovani Alojzij Smrkolej uslužben pri železniški regulaciji Save, skočil h kazenskemu sodniku g. Karlovšku in ga bliskoma udaril po glavi z železnim delom vodovodne cevi, katerega je imel navezanega na dolgi vrvici. Strašni udarec je zadel g Karlovška na teme, da se je takoj sesedel. Smrkolja so potniki takoj prijeli In ga držali vse do prihoda orožnikov. Izjavil je da »ga bo še spravil, kakor še tudi tri druge«, da se mu je pa za sedaj »zasmilil«, ker se je takoj sesedel.
žalostno je ozadje tega napada. Smrkolj je bil pred meseci obsojen od g. Karlovška radi alimentacij, katerih pa ne priznava. Po končanem zaslišanju bo odpeljan v zapore ljubljanskega sodišča.
G. Karlovška je za silo obvezal tukajšnji šef stanice.
— Umrli so. v Ljubljani g. Jakob Go Ima tor, sjmžitelj; v Maren-bergu g. Bratuša Vekoslav, brivski moister ; v Cerknici g. Joško Krošelj, trgovec: v Trebnjem g. Miroslav Petani, šolski upravi* tel j v pokoju in posestnik. Naj po-yvajo v miru, preostalim naše sožalje !
— Iz banovinske službe. Za ba»
novinskoga kmetijskega pristava je imenovan v VIII. pol. skupino g ing. Ivan Hvastja, ki je obenem imenovan za vršilca dolžnosti upravnika banovinskega pose-tvn v Ponovičah,
Na podiročju higijene se je udejstvovala poliklinika na ta način, da je navajala učence k higijeni o priliki pregledov in posvetovanj ter nudila 580 otrokom priliko kopanja, v lastnj kopalnici.
Slovenska manjšina na Koroškem
Temna in boleča usoda slovenske koroške mladine
Zgodovina nam pripoveduje o roparskih vpadih paganskih in nekulturnih Turkov v naše slovenske kraje; pripoveduje nam kako so tod plenili, požigali in morili in vedno znova pustošili, ■kar si je naše marljivo ljudstvo v potu svojega obraza in z mno* gimi žrtvami zgradilo. Bile so to tenlne dobe za našo teptano domovino. Najokrutnejša in najtemnejša pa so v zgodovini teh časov ena poglavja, ki nam govore o satansko zlobni navadi Turkov, da so odvajali nagrabljeno slo* vensko mladino s seboj in jo tam vzgoje vali v najhujšem sovraštvu do svoje rodne zemlje in do svojih sorojakov ter napravili iz nje na ta način najbolj podivjane in krvoločne protivnike svoji bivši domovini. Strah in trepet se je polaščal judstva, če so po gorah zagoreli kresovi v znamenje, da se bližajo Turki, na čelu jim krdelo — janičarjev.
Slovensko ljudstvo je prestalo te preizkušnje, vsi ti pohodi azijske krvoločnosti ga niso mogli ugonobiti in globoko se je oddahnilo in zadihalo proste je, ko je bila ta nevarnost končno premaga« na.
Koroški Slovenci, odtrgani od celotnega narodnega telesa, si še danes pripovedujejo zgodbe izza onih davnih dni, povest o M ikro v: Zali jim še danes izvabi solze ginjenosti v oči. Ljudstvo slovenske Koroške pa se ob teh sporni* n ih na davno preteklo dobo trpljenja in gorja tudi, živo in bolestno zave svoje žalostne usode, ki mu še danes ne privošči one najviše dobrine, po kateri sleherni narod" n; drobec hrepeni. — narodne svobode.
Kakor v turških časih
Kot mu je nekoč grabežljivi Turek ogrožal zemljo in posest in mu kratil svobodo na lastni gru* di. tako mu dandanes Nemci na vse načine jemljejo pravico do svobode, do sauolastnega narodno * političnega, gospodarskega in kulturno socialnega izživljanja. Razlika je le v tem, da so nastopali! Turki s silo in se jim je moglo šteti v opravičilo njihova nekulturnost, dočim Nemci kljub svoji toliko hvalisam krščanski kulturi postopajo enako, le s to razliko, da uporabljajo v dosego istega cilja bolj pretkana in zato tem nevarnejša in opasna sredstva.
Usoda mladine
V vsem težkem položaju, ki ga preživljajo koroški Slovenci, je najbolj temna in najbolj boleča usoda mladine. Ves ustroj šol in ves način pouka je usmerjen v to, da se deca odtuji vzgoji, ki jo je v predšolski dobi prejela od slovenskih staršev, da se odtuji slovenski govorici in da polagoma začne mr zeti in sovražiti vse, kar je slovenskega. Načrtno sc ubija v »roku slovenska zavest
in se mu vceplja edino zveličav* na nemška miselnost in po osmih letih šolanja zapušča mladina, deloma analfabettia, zastruplejna po taki vzgoji šolo. Cilj nemških šovinistov je dosežen, privzgojili so si — modernih slovenskih janičarjev, ki so v poznejšem življe* nju slepo orodje v germanizato-ričnem početju nemških oblasti in raznarodovalnih organizacij in se daje sijajno izigravati kot nazbuj-ši protivniki in nasprotniki vsakega zdravega, zavedno narodne* ga pokreta. S temi po šolah privzgojenimi narodnimi odpadniki so Nemci znali pravočasno poskrbeti, da se je doslej še vsaka misel in zahteva po ureditvi in rešitvi slovenskega manjšinskega vprašanja razblinila v prazne sanje in večno utopijo. Dokler se bodo Nemci posluževali tega nc» moralnega orožja, je vsako besedičenje po mirnem sožitju med manjšino in večino prazno in brez predmetno.
Slovenski šolski tečaji
Da koroški Slovenci vsaj deloma rešijo svojo deco v nadaljnem pred enako usodo, so pričeli pred letom dni marsikod prirejati privatne slovenske šolske tečaje, kjer se lahko otroci naučijo vsaj tega, česar jim državna šola za* vestno noče dati, namreč slovenske pisave in slovenskega berila. Oblasti so sicer te privatne tečaje pod gotovimi pogoji dovolile, a nemškega učiteljstva to nikakor ne zadržuje, da se z vso silo zaganja vanje in otrokom ■ v šoli njih poset celo pod kaznijo prepo* vedute. Za ilustracijo par primerov iz najnovejšega časa:
„Z vsemi, ki govore i otroci slovensko, moramo preko Karavank44
Iz Podkrnosa v celovški okolici so se nekateri otroci udeleževali slovenskega jezikovnega te* čaja v sosednjih Radišah. Tamošnjemu g. nadučitelju Iboviiiku je tolika podjetnost in zavednost motila mirni spanec in je dotične otroke nahrulil v šoli nekako sledeče: Otroci, ki obiskujejo jezikovne vaje naj to takoj opustijo, sicer jim izstavim slabša izpriča« vala ali pa jih kratkomalo izobčim iz šole. V moji šoli strogo prepo-vedujem sleherno slovensko besedo. »Cusov« v nemški državi ne rabimo in jih zato tudi ne bomo vzgoievali. Zato, otroci, proč s slovenskimi knjigami in berite mesto teh le nemške !
Na Radišah je nadučitelj Popat* nik njemu zaupane otroke presta-šil s temile besedami: »Otroci, medsebojno sol vensko obče vanje vam je v sled tega prepovedano, da se naučite čim več nemščine, katera vam bi v poznejšem življenju v nemški državi bila edino koristna in potrebna.«
V Kotmarivasi je neki Penkov-nik lakonično izjavil: »Z vsemi, ki govore slovensko z otroci, mo* ramo preko Karavank!«
Gotovo ti in slični napadi koroških Slovencev ne bodo strašili temveč jih k večjemu spodbujali le še k bolj vnetemu in vstrajnemu delu za slovensko stvar, a bojazen je utemeljena, da bodo pod presilniim pritiskom raz mer v svoji osamljenosti in ne* zaščitenosti omagli in bodo nekoč Nemci zmagoslavno lahko izjavili pred vsem svetom: V Avstriji lje manjšinsko vprašanje rešeno na povsem naraven način — s prostovoljno asimilacijo.
Kronika nesreč
Ljubljana, 11. maja
Gostit Jernej, 31 letni mehanik iz Most ter Buzina Aleksander, tipograf iz Dramelj, sta se za nedeljo peljala z motornim kolesom na sprehod. Nesreča je pa hotela, da sta se tako nerodno prekucnila na tem nesrečnem motorju, da sta oba dobila težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ju takoj v ljubljansko bolnišnico.
Orehek Franc, 31 letni elektrome-hanik iz Vevč, je pa popravljal nekaj na vodu. Spodrsnilo mu je, ter je padel na spodaj se nahajajoče rezilne nože ter je dobil pri tem nevarne poškodbe po obeh rokah.
Sedej Franc, hlapec iz Hotedršice je pa spravljal na kozolec različno robo. Omahnil je ter padel precej visoko na tla ter si pri tem zlomil nogo in roko, sicer pa njegovo stanje ni nevarno.
Kobentar Blaž, kovač pri Sl ogradu v Ljubljani je pa sekal železo. Hipoma mu je pa odletel kos odsekanega železa v obraz ter zadal Kobentarju občutne poškodbe po obrazu, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Gospodarske vesti
g— Beograd je dobil zopet zemljiške knjige. S prvim majem je prenehal veljati stari intnhulacijski zakon. Na sreskem sodišču mesta Beograda so s tem dnem o tvor jene zemljiške knjige. Stari srbski zakon iz leta 1877. je sicer imel zemljiške knjige, kar pa so pozneje opustili. Tako so po dvaindevetdesetih letih zopet uvedli zemljiške knjige. Šef zemljiško knjige je sodnik Tihomir Djokovič. Beograd ima sedaj sedem katastrskih občin. Vsako zemljišče predstavlja svojo zemljeknjižno enoto. Stare intabula-cijske knjige veljajo samo do 1. maja 1937.
g— Povoljni izgledi za letino v slavonski ter bosanski Posavini. Kakor poročajo iz Slavonskega Samca, kaže letina v omenjenih krajih zelo lepo. Izkušeni gospodarji računajo, da bo celotna letina dozorela radi lepega vremena 2 do 3 tedne preje kot sicer. Kmetje polagajo vse svoje upe v to. Posebno žito in slive kažejo lepo.
g— Cene lesa v Trstu. Trst notira za les tele cene: (za metrski kubik v lirah) Jelove deske 18—GO mm, L, II., III., domačega izvora 195—210; inozemskega 150—165; hlodi 115—125, odnosno 90—100: deske L, II., TIL, 18 —60; deske macesnove 18—60; L, IL. III., inozemska roha 210—260.
g— Svetovne zaloge zlata. V prvi četrtini tega leta so narasle vse svetovne zaloge zlata (hrez Dalije in Rusije) za 79 milijonov zlatih dolarjev. V tem času so pa nazadovalo zaloge zlata v sledečih državah: V Fran-
ciji za 28 milj. zl. dol., v Belgiji za 14, v Španiji za 5, v Nemčiji za 2, v Poljski tudi za 2; nara st le so pa: v USA za 35, v Holandiji za 28. v Švici za 23, v Južno afriški uniji za 17, v Švedski za 13, v Japonski za 5 in v Angliji za 3 milijone zlatih dolarjev.
g— Naš klirinški promet in dolg V Češkoslovaški. Naš uvoz izčeškoslo-vaške se je to leto podvojil. Lansko leto smo v istem času uvozili iz češkoslovaške raznega blaga za 86.8 86.8 milijonov, letos pa že za 192.9 miliijionov. Ta povedani izvoz je posledica sankcij proti Italiji. Tekstilnih proizvodov smo prej uvozili precej iz Italije, po uvedbi sankcij smo pa krili vso potrebo iz Češkoslovaške. Naš klirinški dolg je narastel do konca preteklega meseca na 128.7 kč. to je po našem oficijelnem kurzu okro-
glo 233 milijonov dinarjev.
Ce detektiv bere detektivske romane.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši enesek 5 Din. Drž. in ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo eležbe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
HRANILNE KNJIŽICE
prodate ali kupite najbolje potom moje oblaet veno dovoljene plearne. — Denar ta.ko J. Priložite mamke.
RUDOLF ZORE, Ljubljana
Gledališka ulica IS. Telefon 8840.
Mini i.....■■n m i..i r-——-J
Za nekaj ur dnevno
išče zaposlitve samostojen perfekten knjigovodja - bilancist. Nastavlja, pregleduje in zaključuje knjige, tudi kartoteke. Cenj. ponudbe pod »Vedno pripravljen« na ogl. odd. lista.
Lepo enosobno stanovanje strogi center, prostorno, solnčno, oddam za junij. Vprašati v upravi »Glasa naroda« pod šifro »400«.
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice, Mestne hranilnice ali Ljubljanske kreditne z vlogo do Din 50.000.- ali različnih z manjšimi vlogami, kupim. Ponudbo na ogl. odd. »Glasa naroda« P°® »Do 15. maja«.
Berlitz
nemški I. del in italijanski I. in D-del, prvi nov, drugi kot nov, prodani za Din 100.-. Vprašati pod »Sem in" teresent« na ogl. odd. »Glasa naroda«.
Mirna družina
išče v bližini nove šišenske cerkv® trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Cenj. ponudbe na upravo li3ta pod »šiška«.
Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.