PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	AA ..
Abb. postale I gruppo	- Cidia 90 lir

Leto XXVm. Št. 66 (8159)
TRST, sobota, 18. marca 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
luigi longo določen za strankinega predsednika
zaključen po peidneuni razi
V sklepnem dokumentu poudarjena potreba po uresničitvi ustavnega določila o zaščiti narodnostnih manjšin
INDIRA GANDI V BANCLA DEŠD
13. kongres lin I?
(Od našega posebnega dopisnika)
MILAN, 17. — Z odobritvijo sklepnih dokumentov in političnega Programa KPI se je zaključil po petih dneh razprave, v katero je Poseglo 57 delegatov, 13. kongres Komunistične stranke Italije. Sočasno so delegati spremenili statut stranke, ki omogoča izvolitev Luigi-ia Longa na mesto predsednika KPI, medtem ko bo novi generalni tajnik stranke Enrico Berlinguer.
V svojem zaključnem govoru, Pred koncem kongresa, je Berlin-9uer poudaril globoko nacionalni in obenem internacionalistični značaj zborovanja. Komunistična parti-ia, je dejal, je zasidrana v stvarnost italijanskega družbenega raz-v°ja, obenem pa ne prezira evropske in svetovne dimenzije svoje vloge. Zato izkazuje aktivno solidarnost vietnamskemu ljudstvu, v prvi Vrsti pa «trem temeljnim sestavinam mednarodnega delavskega gibanja: socialističnim državam, osvobodilnim gibanjem in revolucionarnim silam v kapitalističnih deželah*.
Glasilo KD «11 Popolo» je solidarnost KPI z Vietnamci ocenil kot «show», na kar je Berlinguer rea-giral zelo ostro in demokrščanskeimi glasilu očital, da je stalno izkrivljal stališča tega kongresa.
Potrdili smo stališča in samostojno oceno dogajanja v socialističnih državah, je dejal, kakor tudi evropsko širino’ našega programa. Nekateri nas sprašujejo, če hočemo iztrgati Italijo Zahodu, je citiral Berlinguer določen del tiska: «Ne Zahodu, temveč podrejanju interesom imperia-bstičnega bloka, za Italijo, ki naj bo velika, neodvisna in svobodna v tropski svetovni širini*.
Berlinguer je še enkrat potrdil, da gleda strategija KPI na združevanje delavskega gibanja Evrope Proti monopolistični integraciji in blokovski delitvi celine.
Socialdemokratom, ki so KPI očitali, []a se s svojo mednarodno vlogo odreka nacionalni politični dimenziji, pa je Berlinguer odvrnil, beš da «nacionalno* še ne pomeni ‘Provincialno*.
Demokratični preokret pomeni za KPI «politično alternativo*, ki r»t lahka in niti premočrtna. Zanjo se bo treba boriti disciplinirano in enotno, skupaj z vsem delavskim razredom proti gospodarskemu in družbenemu sistemu, ki se je zagozdil in poraja danes nova protislovja, sebi škodo. Demokratični pre °kret pomeni za KPI vlado, ki naj Uživa podporo ljudskih množic in Pjihovih zaveznikov v srednjih slojih. Naloga komunistov in delavskega gibanja je torej razvejanje novih °blik demokratičnega pristopa in Vodenja gibanja za reforme, ki naj Pajdejo ustrezno povezavo z obstoječimi.
«Vprašujejo nas, če je naš program prevratniški ali socialdemokratski. Mi pa mislimo, da je predvsem realističen!, ker vemo, je dejal Berlinguer, da ima delavski razred dovoljšnje energije, da spredeni strukturo države, gospodarstva, kulturno in moralno obnovi Italijansko družbo ob podpori vse ‘('vice, socialistov in komunistov, skupaj s katoliškimi ljudskimi mno-2>cami».
Vlada demokratičnega preokreta je «altemativa reda*, trdi Berlin-8Uer, ker je ljudstvo za demokratični in antifašistični red, ki sloni Pa pravičnosti in svobodi. Krščanska demokracija, ki se na red sklicuje, pa je dopustila upor v Reggio "alabrii in danes kandidira tedanjega župana Battaglio v parlament, "led vladanjem krščanske demokracije so se začele črne zarote Proti demokraciji v Italiji, od pokola V milanski Kmečki banki do Pinel-bjeve smrti in danes, do zagonetke smrti založnika Feltrinellija. Istočasno je Birindelli, poveljnik bro-dovja NATO in zaupnik Američa-P°v, prestopil k fašistom.
Če se kuje zarota, naj državljani Vedo, da komunisti sprejemamo izziv. KD bi si utegnila razbiti glavo, kajti pripravljeni smo na spopad na kakršnem koli področju in na Pačin, ki nam bi ga nasprotnik Vsilil!*,.
Volitve 7. maja P? morajo po-
provokacij. Naloga komunistov pa je, da vso mladino pozovejo, naj svoje energije in zanos usmeri v boj proti fašizmu in družbeni ureditvi, ne pa proti komunistični partiji. Berlinguer je na zaključku pozval vse delegate in prekn njih vse člane k disciplini in budnosti. Nato pa je zaključil govor z zahvalo Luigiju Longu za do sedaj opravljeno delo.
Te besede je dvorana sprejela z navdušenjem, ploskanjem in z vzklikanjem Gramsciju, Togliattiju, Longu in Berlinguerju.
Delegatom so medtem razdelili besedila sklepnih dokumentov, ki jih je pripravila politična komisija kongresa.
Za naše bralce bo gotovo važno vedeti, da so — tudi na osnovi posegov Videmčana Pascolata in tajnika južnotirolske KPI Gouthiera — posvetili odstavek političnega programa KPI tudi vprašanjem narodnostnih manjšin. Odstavek zaključuje daljše poglavje o demokratizaciji državne ureditve, ki je pogoj in cilj vlade demokratičnega preokreta ter boja, ki naj ga komunisti vodijo v tem smislu:
«V okviru obnavljanja in demo- j kotizacije struktur državne ureditve je treba v celoti in stvarno uresničiti ustavno določilo, ki zadeva zaščito pravič in svobodnega razvoja etničnih in narodnostnih manjšin, ki žive v Italiji.
KPI se še posebej obvezuje, da bo podpirala in pospeševala zakonodajne ukrepe, tako vsedržavnega značaja kakor tudi na ravni deželne avtonomije, za zaščito narodne manjšine.
Za zaščito južnotirolskih in ladinskih manjšin pa je treba na hiter način in v duhu široke avtonomistične in demokratične odprtosti uveljaviti novi statut dežele Tridentinska - Gornje Poadižje. Uresničiti je treba tudi vse pobude, ki so namenjene kulturnemu razvoju omenjenih manjšin.*
Sledila je odobritev sklepne politične resolucije, v kateri so v bistvu potrjena načela stališča do mednarodnih in notranjih političnih vprašanj, kakor jih je izluščil Berlinguer v svojem referatu.
Po odobritvi sklepne politične resolucije so delegati vstali in dalj časa 'ploskali. Kongres se je zaključil ob petju himne «Bandiera rossa* in «Internacionale».
Po uradnem zaključku kongresa, vsaj za povabljence, goste in časnikarje, so delegati ostali približno še eno uro v dvorani, kjer so izvolili novi centralni komite Komunistične partije Italiie.
STOJAN SPETIČ
V končni fazi priprave za sestavo kandidatnih list
RIM, 17. — Vodstvo KD je danes ponovno zasedalo ter določilo kandidate za posamezna senatna o-krožja. Zvečer so začeli delo za odobritev kandidatnih list za poslansko zbornico, ki se bo predvidoma nadaljevalo tudi jutri.
Danes se je sestalo tudi vodstvo PSI, ki je odobrilo volilno platformo. Dokument bodo objavili jutri. Na seji vodstva, ki v trenutku, ko poročamo, še traja, so tudi delno ratificirali določitev kandidatov za senatna okrožja ter liste za poslansko zbornico. Ni izključeno, da tega dela ne bodo dokončali danes ter da se bo vodstvo jutri zjutraj ponovno sestalo.
ščinj zunanje - politična razprava o sodobnih gibanjih v Evropi, v Sredozemlju in na Balkanu. O tem bo stališča Zveznega izvršnega sveta in politiko Jugoslavije prikazal v svojem poročilu zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac na skupni seji sveta narodov in družbeno - političnega sveta zvezne skupščine. Predsedstvo skupščine je proučilo tudi program bodočih sej, po katerem bo 7. aprila, po poročilu zastopnika zveznega izvršnega sveta o pripravah na tretjo konferenco za trgovino in razvoj, sprejet dokument o stališču Jugoslavije na tej konferenci. Na eni izmed sej v aprilu bo zvezna skupščina razpravljala -tudi o integracijskih gibanjih v Evropi in o odnosu Jugoslavije do Evropske gospodarske skupnosti. Maja pa bo zvezna skupščina raz-
pravljala o predlogu sistemskih zakonov in o predlogu srednjeročnega družbenega načrta Jugoslavije.
Delegacija časnikarjev pri ministru Humorju
RIM, 17. — Notranji minister Ru-mor je sprejel danes predsednika časnikarske zveze Falva, tajnika Ceschio, podpredsednika vsedržavnega sveta časnikarjev Garbarina in svetovalca Paloscio, ki so ga opozorili na vprašanja časnikarjeve varnosti pri delu v zvezi z nedavnimi dogodki v Milanu. Minister je zagotovil, da je dal stroga navodila za ščitenje časopisov in časnikarjev ter svobodnega opravljanja njihovega dela.
........................iiiiiliimiiiiMMiiiiiiiiiMiiniiinliiilllilliliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMlliiiiiiiiiiiiillliiiiiiliiiiiliilllliliiiiiliiiiliiilllilliniiiiilllllilfllliimiiiillimiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiuiii
PRI PREISKAVI SODELUJE TUDI OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
Današnja obdukcija Feltrinellijevega trupla naj bi pojasnila okoliščine skrivnostne smrti
Policija išče osebi, ki sta se pripeljali v Segrate s svetlorjavim furgonom - Osebno izkaznico, ki so jo našli pri založniku, so ukradli v Trevisu na predvečer atentatov v Milanu in Rimu
MILAN, 17. — Preiskava o skrivnostni smrti založnika Giangiacoma Feltrinellija poteka v strogi tajnosti in menda brez vidnih rezultatov. Preiskovalci veliko pričakujejo od jutrišnje obdukcije trupla, ki jo bodo izvedli ob navzočnosti zastopnikov Feltrinellijevih sorodnikov, slovenske l Sodni zdravniki bodo morali /odgovoriti tudi na vprašanja, ki jih zastavil odvetnik Feltrinellijeve
je
žene DalTOra: ob kakšni uri je založnik umrl, ali so bile rane od eksplozije povzročene, ko je bil Feltrinelli še živ, ali pa že mrtev, in ali obstajajo na truplu rane, ki bi bile zadane pred eksplozijo dinamita. Izvedenci bodo tudi poiskali morebitne znake ' uživanja mamil.
Preiskavo vodi kar pet sodnikov ob sodelovanju policije in karabinjerjev ter agentov protiobveščevalne službe. Tudi SID sodeluje pri preiskaivi predvsem zaradi mednarodnih povezav, ki bi lahko prišle na dan. O samem poteku preiskave pa je le malo vesti: predvsem so preiskovalni organi pregledali razna stanovanja in vi-
Scja predsedstva zvezne skupščine SFRJ
BEOGRAD, 17. — Predsedstvo zvezna skupščine je na današnji seji, na kateri je bil prisoten tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, je sklenilo, da bo 28. marca v zvezni skup-
kazati, 'je dejal Berlinguer, da je demokristjane treba potolči z leve.
. Glede skupinic na skrajni levici,
J® Berlinguer negativno ocenil njiho-v° vlogo, ki se razlikuje v primerjavi z letom 1968, ko so bile Je skupine tudi izraz mladinske konotacije. Danes so ti izrazi dege-nerirali in dopuščajo grobo instru-Ontalizacijo v okviru načrta hudih
"•"niimminnim.mi.......................................................Hlinil.inmiiiimiiiui
Kitajska delegacija prispela v Jugoslavijo
Ena zadnjih slik založnika Feltrincl-lija, preden je zapustil Italijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Danes je prispela v Beograd delegacija kitajskih gospodarstvenikov pod vodstvom namestnika glavnega ravnatelja izvozno - uvozne korporacije za naravne in živilske izdelke Soun Cej Čanga. V delegaciji, ki se bo zadržala v Jugoslaviji mesec dni, so zastopniki ministrstva zunanjo trgovino, strojne mdu-Strije, kovinske industrije, kemič-
ne in farmacevtske industrije, industrije kmetijskih in prehrambenih izdelkov, plastične in tekstilne industrije. Pred prihodom v Beograd je vodja kitajske delegacije izjavil: «Veseli nas, ker smo prišli na obisk v Jugoslavijo. Glavni cilj obiska je, krepitev prijateljstva med našimi narodi in proučevanje možnosti za nadaljnji razvoj trgovine med obema državama*. čang je dodal, da se zad-
nja leta trgovska izmenjava med obema državama stalno razvija. «Toda, je dodal Čang, premalo se poznamo. Zato smo prišli na o-bisk v Jugoslavijo, da bi se boljše seznanili in da bi se nekaj naučili od jugoslovanskih narodov* Vodja kitajske gospodarske delegacije je na kraju izjavil, da bodo med obiskom v Jugoslaviji sklenili tudi konkretne posle, če se za to pokažejo možnosti. B- B-
le, ki jih je imel založnik v različnih krajih po Italiji, poleg tega pa številne sedeže založniške hiše ter razne knjigarne, ki nosijo Fel-trinellijevo ime. Med temi preiskavami so agenti zaplenili nekaj dokumentov, o katerih pa je težko reči, ali imajo kako direktno zvezo z založnikovo smrtjo.
V	bližini stebra električne napeljave, kjer so Feltrinellija našli mrtvega, so danes našli založnikove naočnike z razbitimi lečami. Intenzivne preiskave vodijo tudi v zvezi s furgonom vrste volksvvagen. Nekateri prebivalci Segrateja so pred dnevi opazili furgon, na katerem sta se peljali dve osebi, obe brez brade, medtem ko je Feltrinelli nosil še kar dolgo brado. O teh osebah ni nobenega sledu, vsekakor pa so sami preiskovalci dali vedeti, da bi prav poizvedovanja okrog furgona utegnila roditi najbolj zanimive rezultate. Zvedelo se je, da policija zaslišuje nekatere osebe, ki so založnika dobro poznale in s katerimi bi se bil Feltrinelli utegnil povezati ob skrivni vrnitvi v Italijo. V številnih mestih ( med drugam tudi v Trstu in Vidmu) so v teku preiskave na sedežih izvenparlamentamih skupin in na stanovanjih njihovih članov, vendar doslej ni bilo uradnega potrdila, da je to delovanje v zvezi s preiskavo o založnikovi smrti.
V	zvezd s ponarejeno osebno izkaznico, ki so jo našli na mrtvem Feltrinelliju, so karabinjerji iz Tre-visa potrdili, da so neizpolnjeni dokument ukradli neznanci iz občinske palače v Preganziolu. iz katere so odnesli še ava pisalna stroja in nekaj tisoč lir. Policija domneva, da so tatovi kradi’ «po naročilu*. Tatvina je bila ponoči med 11. in 12. decembrom 1969. torej samo nekaj ur pred krvavimi atentati v Milanu in Rimu. Seveda je še nemogoče ugotoviti, ali gre za golo naključje, ali ima to kakšen pomen. Naj poudarimo, da obstajajo močni sumi — kot izhaja iz sodne preiskave, ki jo vodi sodnik Stiz iz Trevisa — da je bila skupina fašistov iz Trevisa — Freda, Ventura in rimski časnikar Rauti — vpletena v omenjene atentate.
Preiskavo so razširili tudi na Ligurijo: v furgonu volksvvagen so namreč našli zaml.ievid dežele z vrsto vrisanih križcev in pik predvsem na goratih področjih. Policija bo preiskala zaznamovane kraje v upanju, da najde elemente, ki bi pojasnili okoliščine založnikove smrti.
Medtem se množijo komentarji o vznemirljivem dogodku Ves italijanski tisk mu posveča naslove čez vso prvo stran, istočano pa izraža močne dvome, da bi se založnik po nesreči ubil pri pripravljanju atentata. Podpredsednik senata socialist Caleffi je danes izjavil: «Zame je težko verjeti, da bi se Feltrinelli osebno lotil terorističnega delovanja. Sodna preiskava bo osvetlila ta strašni dogodek in zaupam da ne bo ostala nobena senca za bolj ali manj fantastične domneve.*
V	sklepnem govoru na kongresu
KPI v Milanu je tajnik Berlinguer spregovoril tudi o skrivnostni Fel-trinellijevi smrti.
«Glede razlag, ki jih dajejo preiskovalni organi, lahko rečemo samo. da bi jim zelo težko verjeli, ker niso verjetne. Občutek imamo, da gre za strašen namerno insce-niran prizor z mrtvim Feltrinelli-jsm. Kdo ga ie privedel do takega konca? Dolžnost KPI je, da išče resnico ob vztrajni disciplinirani budnosti. Priča smo kalnim načrtom central, ki so že organizirale druge provokacije Zato komunisti pozivamo javnn mnenje, naj se tem provokacijam upre. Preprečiti in streti moramo vsak poskus zarote proti demokraciji, pri tem pa opozoriti tudi krščansko demokracijo, ki nii sposobna, ali noče, zajamčiti reda in miru.*
Ceaucescu zaključil obisk v Alžiriji
ALŽIR, 17. — Po štiridnevnem uradnem obisku v Alžiriji je predsednik Romunije Ceaucescu odpotoval v Srednjeafriško republiko. Pred odhodom sta oba predsednika, Ceaucescu in Bumedien objavila skupno sporočilo, v katerem zelo pozitivno ocenjujeta Nixonovo potovanje v
LR Kitajsko ter zahtevata spoštovanje ozemeljske nedotakljivosti za vse države ter poudarjata, da nima nihče pravice do vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Odnosi med državami, nadaljuje sporočilo, morajo temeljiti na spoštovanju načela neodvisnosti in suverenosti vsake države, enakosti pravic ter pravice vseh narodov do samood-ločitve.
Vojaško sodišče obsodilo mlada Basita
SANTANDER, 17. - špansko vojaško sodišče je obsodilo na dvajset let zapora in na plačilo denarne kazni v znesku petdeset tisoč peset 24-letnega Jesusa Ibarguchija Sampedra in 25-letnega Luisa Mario Aizpuruo, oba bivajoča v baški pokrajini Gui-puzcoa. Bila sta obtožena udeležbe pri atentatu zoper sedež mladinske fronte v Eibaru. V obsodbi je tudi rečeno, da sta oba Baska imela namen povzročiti odcepitev Guipuzcoe od Španije. Ibarguchi in Aizpurua sta v zaporu že od leta 1969.
Civilno sodišče v Madridu je obsodilo časnikarja Luciana Rincona na pet let zapora in na plačilo 20 tisoč
peset globe, ker je objavil v časopisu I sednice v Bangla deš. (Telefoto Ruedo Iberico protivladni članek. *”"■	----
DAKA, 17. — Indijska ministrska predsednica Indira Gandi je prispela na letališče v Dako z indijskim vojaškim letalom. V Bangla dešu se bo zadržala tri dni. Na letališču jo je sprejela velikanska množica in premier Mudžibur Rahman, ki je prav danes dopolnil 53 let.
Pogovori med Indiro Gandi in Rahmanom, ki so se začeli dve uri po njenem prihodu v Bangla deš, bodo zelo verjetno čisto gospodarskega značaja. Po razdejanju vojne, ki se je končala pred kratkim je glavni problem Bangla de ša, kako okrepiti gospodarstvo, ki je popolnoma na tleh. S tem v zvezi je znano, da bo Sovjetska zveza pomagala pri ureditvi pri stanišč v Čitagongu in v čalni. Obe luki sta namreč polni potopljenih ladij.
V	Daki je bila velika manifestacija v znamenje prijateljstva do gospe Gandi. Prisotnih je bilo mi lijon oseb. Policija je morala po seči, ker je bila prisotna tudi skupina pripadnikov organizacije «Ra-zakar», ki jih dolžijo, da so tero rizirali prebivalstvo za časa pa kistanske okupacije.
V	svojem govoru na tej manifestaciji je Indira Gandi dejala, da si Indija želi miroljubnih odnosov z vsemi državami na indijski podcelini. 'Tukaj je očitno mislila na Pakistan. Rekla je tudi, da sta Indija in Bangla deš proti zatiranju v katerem koli kraju sveta.
Na sprejemu, ki ga je priredil Mudžibur Rahman v čast Gandije-, vi je bengalski premier dejal, da! se prisrčno zahvaljuje Indijskim j četam, ki so pripomogle k ustanovitvi Bangla deša. Zaključil je rekoč, da mora iužna Azija ostati zunaj igre velesil.
Na sliki: Indira Gandi in Mudži bur Rahman na letališču takoj po' prihodu indijske ministrske pred
PISMO II RIMA
ANSA—UPI)
...........................mm.............................
Okrepitev letalskih napadov na ozemlje Severnega Vietnama
Eksplozije na pnompenškem letališču ni povzročil atentat - Siha-nuk proti Nixonovem predlogu o mednarodni konferenci o Indokini
SAJGON, 17. — Ameriško letalstvo v Vietnamu je v zadnjih urah znatno okrepilo svojo dejavnost zoper objekte, ki so v Severnem Vietnamu. Ameriško poveljstvo govori o akcijah letal tipa B-52, ki so napadli postojanke in vasi na področju tromeje med Kambodžo, Laosom in Južnim Vietnamom ter o napadih na protiler talska gnezda, ki ležijo na ozemlju kakih 100 km severno od demilitariziranega pasu. Na delu je tudi letalstvo Sajgoncev, ki naj bi napadli skupino sevemovietnamskih kamionov in tankov. Kakšen je bil izid napada ni znano.
Zaradi vzrokov, ki za sedaj še niso pojasnjeni je 35 km severno od Saj-gona strmoglavil ameriški helikopter, ki je imel na krovu enajst vojakov. Helikopter je padel v reko in do sedaj so našli truplo le enega vojaka, medtem ko za drugimi desetimi ni sledu. Skoraj v istem trenutku so vietnamski partizani sestrelili drug helikopter v pokrajini Bin Thuan. Kaže, da je bil danes črn dan za ameriško letalstvo v Vietnamu, saj sta iz nepojasnjenih vzrokov, govorijo tudi o sabotaži, strmoglavili še dve letali, katerih piloti pa so se rešili s padalom.
Preiskava v zvezi z eksplozijo, ki je razdejala dobršen del pnompenškega letališča, se je zaključila. Skladišče municije je baje eksplodiralo samo od sebe, ni bilo nobenega atentata,
človeških žrtev niti, letališče je le malenkostno poškodovano, za sedaj sicer letala ne morejo pristajati in niti vzleteti, v nekaj tednih pa bo položaj popolnoma normaliziran. Tako vsaj pravi uradno sporočilo.
Vietnamski partizani so sprožili v teku dne kar 42 napadov na razne ameriške in južnovietnamske položaje. To je največje število napadov v e-nem dnevu v zadnjih šestih mesecih.
Veleposlanik začasne južnovietnamske vlade v Pekingu je ostro napadel Nixonov načrt za sklicanje mednarodne konference o Indokini. Pridružil se mu je tudi bivši kamboški predsednik princ Sihanuk, ki sedaj živi v izgnanstvu v Pekingu. Oba u-gotavljata, da to ne predstavlja nobene rešitve in da bi se s tem indo-kitajska kriza samo zavlekla. Sihanuk je dejal, da je o tem govoril tudi s kitajskim ministrskim predsednikom Cuenlajem, ki mu je zagotovil svojo podporo.
Kitajska je zopet napadla ameriško politiko v zvezi s položajem v Indo-k‘ni' V sporočilu zunanjega ministrstva je rečeno, da -Kitajska podpira borbo vietnamskega, laoškega in kam-boškega ljudstva proti ameriški agresiji. V tem sporočilu in v sporočilu, s katerim so prejšnji teden obsodili ameriške letalske napade na Severni Vietnam ni izrecno omenjen predsednik Nixon, kot je to bilo v navadi do sedaj.
Inženir Kuštrak o izboljšanju kmetijstva
BEOGRAD, 17. — Zvezni tajnik za kmetijstvo inženir Kuštrak je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da s sprejetimi ukrepi in s tistimi, ki so še v pripravi, uresničujejo stališča resolucije o osnovah gopodarske politike v tekočem letu in da bodo pnspevali k zboljšanju položaja kmetijstva. Pogoji gospodarjenja v kmetijstvu se bodo. po mnenju inženirja Kuštra-ka, letos vsekakor zboljšali, če se bodo dosledno izvajale postavke resolucije o osnovah gospodarske politike.
Zvezni tajnik za kmetijstvo je posebno poudaril potrebo večje in resnejše usmeritve na dolgoročno reševanje vprašani kmetijstva in na ustvarjanje enotne jugoslovanske politike razvoja te gospodarske veje. Dejal je. da je v interesu kmetijstva, da se politika maloprodajnih cen kmetijskih pridelkov ne vodi v občinah, temveč v republikah in v pokrajinah.
RIM, 17. — V četrtek bo ministrski predsednik Andreotti sprejel tajnike treh sindikalnih zvez, s katerima se bo pogovoril o vprašanjih zaposlovanja in pokojnin.
Onesnaženje
Kaj se dogaja? Vznemirljiva Feltrinellijeva smrt, psev-dolevičarsko nasilje v Milanu, blebetanje admirala Birindelli-ja, ki se je od poveljstva NA TO direktno preselil na misov-ske kandidatne liste, orožje v Nabrežini in «črna sleda k pokolu na Trgu Fontana; vse to so lahko ločene zadeve, obstaja pa kot nekakšna slutnia, da je neka skrivna nit, ki povezuje te zablode, neko vročično stanje, ki pretresa deželo v delikatni predvolilni fazi. V kavami ali na avtobusu čujemo bedaste pogovore nostalgikov — zavestnih ali ne
—	«reda» in «trde roke», oboževalcev grških polkovnikov.
To je kot virus, ki napade organizem, da bi okužil, ga onesnažil. V zadnjih časih se mnogo govori o ekologiji, vedi, ki preučuje patološko stanje človeškega okolja. Pred nekaj dnevi so objavili «belo knjigo» komiteja za raziskave o ekološkem razsulu «le-pe deželen, kot je Italijo imenoval naivni Stoppani, naturalist iz prejšnjega stoletja. Od takrat pa je veliko vode preteklo pod mostovi Tibere: in to je voda, ki je iz leta v leto bolj onesnažena, saj je v poročilu med drugim rečeno, da je od S.000 kilometrov obale okuženih več kot 4.000, torej dobra polovica.
Želite še nekaj podatkov? Italija je država, ki ima najmanj narodnih parkov in največ požarov v gozdovih (40 tisoč hektarjev na leto uničenih), najmanj zelenja v mestih (le kvadratni meter na osebo) in najvišji odstotek mladine s fizičnimi napakami (pet milijonov, kar pomeni polovico šoloobveznih otrok). Samo tretjina naših občin razpolaga z greznicami ter smo na zadnjem mestu glede naprav za čiščenje vode.
Lahko pa se potolažimo, ker smo na prvem mestu v uporabi cementa (pet kvintalov na osebo, vštevši dojenčke, invalide, in upokojence) in v čiščenju nafte (300 tisoč ton petroleja letno se konča v morju). Stvari niso nič boljše na področju prehrane: anketa, ki jo je v teh dneh izvedel neki rimski časopis, nas obvešča, da so razne vrste industrijskega sira — ki jih vsak dan opevajo v raznih «Carosellih»
—	izdelane iz ribje moke, krompirja in barvila. Formula za maslo ni mnogo različna: voda, loj, delfinova mast. Kaže torej, da smo — ne da bi se tega zavedali — veliki jedci morskih živali, kaipak iz onesnaženega morja. Pri analizah nekaterih vrst masla, ki so v prodaji v središču Rima, se je pokazala prisotnost sledečih snovi: galun, žveplo vodik, oglikov alkohol ,oglikov len, metilni alkohol, oglikov sulfid, natrijev mstilat.
Poročilo komiteja za raziskave pa ne omenja druge vrste onesnaženja, namreč onesnaženja organov javne oblasti: in to je najhujša vrsta, saj iz nje izhajajo vse ostale okužbe: pomanjkanje učinkovitih zakonov, omalovaževanje javnega zdravstva, prevladovanje logike profita v škodo skupnosti. Skratka, treba je globoko spremeniti sistem, odpraviti toksine, ki razjedajo državne strukture, in preprečiti, da bi novi toksini še poslabšali položaj. To so toksini, o katerih smo govorili v uvodu: vrenja fašistične narave, ki jih občutimo v zraku in ki so nevarnejša od nepristnega masla.
Pred onesnaženjem okolja se lahko še branimo; politično onesnaženje, ki mu je ime fašizem, pa ne prizanaša narodom, ki bi bili okuženi.
MARIO DEZMANN
Avstrijski časnikarji na obisku v SR Hrvatski
ZAGREB, 17. — Skupina avstrijskih novinarjev je danes v Zagrebu obiskala gospodarsko zbornico Hr vaške, kjer se je s funkcionarji zbornice in z zastopniki nekaterih zagrebških podjetij zanimala za najnovejša gospodarska gibanja na Hrvaškem ter za sistemske ukrepe usmerjene k nadaljnji stabilizaciji jugoslovanskega trga. Avstrijski no vinarji so pred odhodom v domovino obiskali nekatere obrate tovarne «Rade Končar* in «Prvomaj ske*. Pred prihodom v Zagreb gc avstrijski novinarji obiskali Slove nijo, Reko in Bakar.
ZAČETEK REVIJE «fm.>Htli)KA l'0Jt 1972»
PR VIH14 PRIMORSKIH IBORO V POJE DREVI V KULTURNEM DOMU
Jutri bo v Tolminu druga revija, na kateri se bo predstavilo 12 zborov
Pozdrav SPZ
V Kulturnem, domu v Trstu bo danes začela tretja revija *Pri-morska poje». Revija se bo nadaljevala jutri v Tolminu in prihodnjo soboto v Ajdovščini, zaključila pa se bo naslednjo nedeljo v Izoli.
Za letošnjo revijo se je prijavilo 5G pevskih zborov iz Slovenskega Primorja, Trsta. Gorice in S'o-venske Benečije. Med temi je tudi zbor primorskih študentov, ki irrui svoj domicil v Ljubljani.
To pomembno kulturno manifestacijo prirejata Združenje pevskih zborov Primorske (Slovenija) in Slovenska prosvetna zveza (Italija).
Rezultati prvih dveh revij so potrdili koristnost te velikopotezne pobude. Reviji sta znatno poživili zanimanje za zbotOPt ji pesem, vzbudili nekatere odmirajoče zbore, prinesli pobude za nadaljnjo rast v kvaliteti in kvantiteti; istočasno pa sta pokazali na nekatere šibkosti na razvitih področjih. Omembe medno je tudi dejstvo, da sta obe prejšnji reviji našli izredno velik odmev pri ljubiteljih zborovske pesmi in tudi v širši kulturni javnosti na obeh straneh meje. Povsem lahko pričakujemo da bo z letošnjo revijo storjen nadaljnji korak naprej.
Toda preskromna bi bila ocena teh revij če bi se omejili le na te plati. Nesporno je namreč dejstvo, da so revije «Primorska poje» izredno pomembne kulturne manifestacije. Na izviren način potrjujejo veljavnost politike, ki omogoča edinstveno odprtost meja. Tudi te manifestacije utrjujejo bratske vezi med rojaki na obeh straneh državnih meja.
Iskreno želimo, da bi drevišnji in njemu sledeči nastopi požrtvovalnih pevcev in aplavzi, ki bodo gotovo sledili njihovemu izvajanju, služili tudi kot spodbuda pevcem in pevkam, ki so iz katerega koli razloga za sedaj umolknili ali pa se niso čutili dovolj pripravljeni, da bi nastopili na letošnji reviji. Ko izražamo to željo mislimo seveda predvsem na tukajšnja področja, na kraje ob robu slovenske zemlje.
Vsem pevkam in pevcem, zborovodjem in strokovnjakom, ki bodo sodelovali na letošnji reviji, zlasti tistim, k so prvič naši gostje, želimo mnogo uspehov, ob nastopu v našem Kulturnem domu pa naj prejmejo naš prisrčen pozdrav!
Slovenska prosvetna zveza
Na današnji reviji primorskih pevskih zborov v Kulturnem domu, ki se bo začela ob 21. uri, se bo predstavilo prvih 14 od skupnih 50 zborov, kolikor se jih je prijavilo za revijo «Primorska poje 1972». Med danes nastopajočimi je sedem zborov iz slovenskega zamejstva v Italiji in sedem z onstran meje. Program je naslednji:
1. Otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, 2. Briški oktet, 3. Moški zbor Lijak iz Vogrskega, 4. Moški zbor Kras iz Opatjega sela, 5. Moški zbor Divača, 6. Mešani zbor Primorec iz Trebč, 7. Oktet iz Podbonesca v Beneški Sloveniji, 8. Otroški pevski zbor Kraški slavček iz Devina - Nabrežine. 9. Komorni moški zbor iz Idrije, 10. Mešani zbor Domberg, 11. Moški zbor Franc Zgonik__iz Branika, 12. Komorni mešani zbor iz Nove Gorice, 13. Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
14. Mešani zbor «Jacobus Gallus* iz Trsta.
Nekaj uvodnih besed bo spregovoril tajnik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj, nakar se bo odvijal spored s potrebno naglico, saj bo vsak zbor zapel po 3 pesmi.
že jutri pa bo v Tolminu na vrsti druga revija. Začela se bo ob 16. uri. Nastopilo bo 12 zborov po naslednjem vrstnem redu:	1. Sovodenjski
nonet iz Sovodenj, 2. Moški zbor Srečko Kumar iz Velikega Repna, 3. Moški zbor France Bevk iz Prvači-ne, 4. Mešani zbor iz Bukovice, 5. Mešani zbor Slovenec iz Boršta, 6. Moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, 7. Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, 8. Moški komorni zbor iz Postojne, 9. Moški zbor Tabor z Opčin, 10. PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane, 11. Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, 12. Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
VCKHAJ V OBČINSKI DVOKAN1 V PALAČI COSTANZI
Župan Spactini odprl razstavo o življenju in delu Josipa Ressla
Prisotni so bili tržaški potomci velikega izumitelja, direktorja tehničnih muzejev z Dunaja in iz Ljubljane, jugoslovanski in avstrijski gen. konzul, obč. odborniki in drugi
Končno je prišla tudi v Trst razstava o življenju in delu velikega moža, s katerim je vezana tudi zgodovina našega mesta in katerega izumi dajejo pečat vsej naši dobi, saj si danes ne moremo niti zamisliti sveta brez mogočne mornarice, kot si ne moremo zamisliti dosedanjega in sodobnega tehničnega in tehnološkega razvoja brez krogljičnih ležajev. In vse to je plod genialne misli Josipa Ressla, ki si je zamislil, izvedel in preizkusil ladijski vijak in ki je prvi izdelal krogljič-ne ležaje.
Toda ladijski vijak in krogljič-ni ležaji sta le dva njegova izuma, pa čeprav najpomembnejša. Ressel pa je pustil za seboj še celo vrsto drugih del, med drugim tudi voz na parni pogon, stroj za plovbo po rekah proti vodnemu
niiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiii
SINOČI NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Zanimivo predavanje o problemih gospodarskega razvoja v SFRJ
Prot Rranko Čolanovič orisal uspehe in težave ekonomike v naglem razvoju - Kaj bo prineslo leto 1972
Guverner Narodne banke SFRJ prof. Branko čolanovič ie imel sinoči na gospodarski fakulteti napovedano predavanje o sedanji gospodarski politiki v Jugoslaviji, s posebnim poudarkom na kreditne, monetarne in zunanjetrgovinske dejavnike.
Prisotnim slušateljem je strokovnjaka predstavil predsednik Združenja diplomirancev s tržaške univerze ALUT prof. G. Cardinali. V avli «Venezian» je bilo nenavadno mnogo ljudi, med vidnejšimi osebnostmi pa smo opazili iugoslovan-skega generalnega konzula v Trstu ing. Trampuža, konzula Vidasa, predsednika SKGZ Raceta. predsednika in ravnatelja Tržaške kreditne banke dr. Kukanjo in dr. Simoniča, predsednika tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske zbornice dr. Latcovicha, načelnika zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. Maurela, strokovnjaka dr. Oblaka, dr. Gantarja in številne druge osebnosti, posebno številni pa so bili docenti gospodarske fakultete tukajšnje u-niverze. Prisoten ie bil tudi glav-
ni ravnatelj Narodne banke SFRJ Dimitrijevič.
Prof. Cardinali je v svojem nagovoru naglasil, da se Trst posebej zanima za razvoj gospodarskega dogajanja v Jugoslavti’. sai se prav tod prepletajo poslovni stiki med sosednima republikama, poleg tega pa veljajo za mejna področja posebni sporazumi, kot so sporazum o osebnem in sporazum o blagovnem prometu med mejnimi področji in sporazuma Alpe-Adria. Govornik je v tej zvezi dejal, da bi se morali obakrai meje zavzeti za to, da bili omenjeni dogovori v prihodnje primerno razširjeni.
Prof. čolanovič je podal svoja izvajanja v tekoči italijanščini. U-vodoma je naglasil, da se jugoslovansko gospodarstvo v zadnjem času razvija z nadpoprečno naglost-jo, ki izhaja iz vrste ekonomskih, socialnih in političnih dejavnikov. Poprečni narodni dohodek na prebivalca, ki je bil še v letu 1960 v primerjavi z ostalo Evropo v razmerju 1:3,2 je v letu 1970 dosegel razmerje 1:2.7. Ob predzadnjem
NA LETOŠNJEM 24. VELESEJMU
Zagotovljena je prisotnost številnih podjetij iz tujine
V ospredju evropsko zaledje in afriška celina - Nove specializirane prireditve
Tržaški velesejem bo tudi letos potrdil svojo vlogo pomembnega posrednika za trgovinske tskove v smeri Vzhod - Zahod in v smeri Evropa - čezmorje. Iz srednje-vzhodne in obdonavske Evrope se bodo letošnje 24. prireditve, ki je kakor znano na sporedu za čas od 17. do 29. junija, udeležile Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška. Zahodna Nemčija, Poljska in Madžarska. Z afriške celine bodo prisotne številne dežele v razvoju: letos bomo zabeležili tretji na stop dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, ki bodo pri pravile kolektivno razstavo s pridelki in izdelki iz Kameruna, Kon ga - Brazzaville, Gabona, Sred njeafriške republike, Toga in Zal ra. Kakor v preteklih letih, bo nastop afriških dežel tudi to pot podprla komisija za napredek ne razvitih dežel pri Evropski gospo darski skupnosti.
Zagotovljen je tudi nastop razstavljavcev iz Gane in iz Kolumoi-je .vodstvo velesejma pa se pogaja še z nekaterimi drugimi potencialnimi sodelavci v tujini.
Razpoložljiva razstavna površina je bila skoraj v celoti oddana. Italijanska industrija in obrt sta se prijavili z nekaterimi izmed najvidnejših podjetij, tako da bo razstava prav gotovo pestra ir, bogata. Po dosedanjih prijavah je moč sklepati, da bodo podjetja iz tujine predstavljala 40 do 45 odst. vseh prisotnih razstavljavcev.
Kar zadeva spored prireditve, se nekatere pobude sejemskega vodstva šele izoblikujejo. Pod streho pa so že posebna turistična razstava avstrijske Koroške, razstava o zgodovini kave, razstava živil, ki jo bo pripravila trgovinska zbornica iz Vidma in 21. mednarodni prikaz lesa. Kot posebno novost pa najavljajo razstave sodobnih tehničnih naprav za kombinirano prevažanje blaga po morju in po kopnem.
Med specializiranimi prireditvami naj zabeležimo zlasti Mednarodna srečanja o lesu (na sporedu 23. in 24. junija), mednarodna srečanja o kavi (21. in 22. junija), uradni dan afriških dežel SAMA (22. junija) in srečanje med predstavniki sredozemskih pristanišč,
ki vzdržujejo redne poslovne zveze s Trstom (19. junija). V zvezi z zadnjo prireditvijo je napovedana tudi okrogla miza o problemih kontejnerskega prometa, ki jo bo priredila družba STIMAT. Končno napovedujejo še posebno srečanje o živilskih trgih na debelo, ki bo pod pokroviteljstvom dežele Furlanija - Julijska krajina.
Včeraj stavka uslužbenk UPIM
Včeraj je bila napovedana vsedržavna stavka uslužbencev UPIM. Stavko so napovedale strokovne organizacije CGIL, CISL in UIL zaradi nameravane preosnove pro-dajalnega sistema, po katerem bi znatno skrčili število osebja.
Stavka je bila napovedana tudi v Trstu, kjer ima UPIM dve veleblagovnici. V veleblagovnici pri Stari mitnici se je udeležilo stavke približno 80 odstotkov prodajalk, prodaja pa se je nadaljevala s skrčenim osebjem. V veleblagovnici na Korzu pa je bila udeležba pri stavki mnogo manjša, tako da je skoro ni bilo občutiti.
Hišne preiskave pri pripadnikih Lotta continua
Včeraj so karabinjerji sodnega oddelka izvedli v zgodnjih urad več hišnih preiskav v stanovanjih pripadnikov levičarskih izvenparlamentar-nih aktivistov. Baje — vest ni potrjena — so te preiskave v zvezi z zagonetno smrtjo založnika Feltrinel-lija.
Preiskave so izvedli karabinjerji po sodnem nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Brencija. Ni znano koliko preiskav so že izvedli in če jih bodo še kaj. Gotovo je, da so preiskali stanovanje štirih pripadnikov organizacije «Lotta Continua* in nekega ne bolje identificiranega »pripadnika levice*. Po vesteh iz izvenparlamen-tamih krogov — pri karabinjerjih nam namreč ni bilo mogoče priti do nobenega točnega podatka — niso na-
šli ničesar v nobenem stanovanju, razen dveh frač in ene sekirice.
Dokaj boren plen torej, vsaj v primerjavi s tem, kar navaja preiskovalni nalog: «...ker so zelo utemeljeni razlogi za domnevo, da se nahaja v omenjenem stanovanju eksploziv, orožje ali orožju podobni predmeti*.
V zvezi s preiskavami je tržaški odbor «Lotta Continua* izdal komunike, v katerem pravi, da niso preiskave obrodile nobenega rezultata in da je to «ponoven poskus oblasti, da se preusmeri zanimanje javnosti od najdbe skladišča orožja pri Nabrežini, skladišče, ki je jasnega fašističnega izvora in je povezano z atentati leta 1969, in z umorom Feltrinellija*.
Seja občinskega sveta v Miljah
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je razpravljal o štiriletnem programskem načrtu. Govorili so predstavniki vseh svetovalskih skupin, ki so na splošno pozitivno ocenili načrt in dodali svoje pripombe ter predloge. Podrobneje bomo še poročali.
ljudskem štetju se je v Jugoslaviji Ukvarjalo s kmetijstvom 49 od sto prebivalstva, lani pa se je odstotek zmanjšal na 35 od sto. Najvidnejši pa je Pil premik nod vplivom političnih dejavnikov, sai je Jugoslavija prešla s strogo načrtovanega gospodarstva na obliko socialno - tržiščnega gospodarstva.
Naglica, s katero se razvija ekonomika SFRJ. omogoča po eni strani čedalje višji življenjski standard, po drugi pa ustvarja tudi vrsto problemov. Tako med drugim naraščanje cen, ki ie v lanskem letu doseglo višino 17 od sto. in poprečni letni primanjkljaj 300-350 milijonov dolarjev v plačilni bilanci s tujino.
Da bi omilile omenjena in še druga neskladja, so pristojne o-blasti sestavile tako imenovani program stabilizacije, ki se je začel c-iločneje izvajati v drugi polovici lanskega leta. Pod vplivom novih ukrepov se je pregreto gospodarstvo v zadnjih mesecih začelo polagoma «ohlajati». Plačilna bilanca, ki je konec junija lani izkazovala (pri tekočih postavkah) primanjkljaj 475 milijonov dolarjev, se je zaključila konec leta s 148 milijoni dolarjev prebitka. Nagnjenje k pretiranemu nalaganju v gospodarske dejavnosti se je umirilo, ostala pa so nekatera neskladja v cenah, ki jih bo treba v zadnji fazi stabilizacijskega načrta u-ravnovesiti.
Za letošnje leto so v jugoslovanskem gospodarstvu predvideni naslednji dosežki: proizvodnja naj bi se povečala za 5,5-6 od sto, zaposlenost za 2,5 od sto. naložbe v gospodartvo pa za 3,5 od sto. Plačilna bilanca naj bi do konca leta dosegla največ 120 milijonov dolarjev primanjklja.ia. z državami konvertibilne valute oa največ 50 milijonov dolarjev. Posebna skrb se bo še naprej posvečala izvozu, ki naj bd se povečal v znatno večjem razmerju kakor notranja proizvodnja.
Prof. čolanovič ie na koncu odgovarjal na številna vprašanja pri šotnih strokovnjakov, ki so se nanašala na politiko cen, varčevanja, naložb, konvertibilnost dinarja, likvidnost in naložbe. Glede na izredno zanimanje tržaških poslovnih krogov za jugoslovansko gospodarsko problematiko, je bilo doseženo načelno soglasje, naj bi se stiki med Narodno banko in združe njem ALUT v bodoče okrepili na strokovni ravni.
Guvernerja prof čoianoviča in njegove spremljevalce sta včeraj sprejela tržaški župan ing. Spacci-ni in rektor univerze prof. Origo-ne. Zvečer pa je bil v prostorih ALUT sprejem, ki sta ga na čast jugoslovanskim gostom priredila samo združenje in družba CIME.
loku, plug za naše, istrske razmere, hkrati pa se je ukvarjal in uveljavljal pri nas s svojimi veščinami in s svojo strokovnostjo na področju gozdarstva.
Razstava, ki so jo pripravili ljubljanski, dunajski in praški tehnični muzeji in ki je doslej obšla že več mest, in sicer Dunaj, Ljubljano, Piran, Prago, Linz in Muen-chen je, kot smo rekli, prišla v Trst. Sinoči so jo odprli v razstavni dvorani palače «Costanzi» ob navzočnosti številnega občinstva, med katerimi smo videli Res-slove tržaške potomce vnuka gospoda Ferdinanda Ressla, vnukinjo gospo Anno Ressel in njeno hčerko Conchito, nadalje jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Trampuža, avstrijskega konzula v Trstu Blechnerja, tržaške občinske odbornike Hreščaka, Dolharja in Lonzarja, podpredsednika občinske skupščine občine Koper Logarja, zastopnika tržaškega pomorskega muzeja prof. Mezzeno, predstavnika italijanske vojne mornarice itd.
Navzoč je bil seveda tudi tržaški župan inženir Marcello Spac-cini, ki je razstavo tudi odprl s kratkim priložnostnim govorom, v katerem je prikazal pomen Josipa Ressla, kot izumitelja pa tudi vlogo Trsta, v katerem je toliko let Ressel živel in ustvarjal, vlogo našega mesta, ki je Čeha Ressla sprejelo kot svojega in v katerem se je Ressel znašel kot v svojem prirodnem okolju in mogel zato ustvariti «svoj čudež». Sedanja razstava o tem velikem človeku pa je ponoven dokaz o starem in večno živem razpoloženju in duhu našega mesta, da raje strnjuje in veže sosede in jih nikoli ne razdvaja, je to dokaz, da meje ne ločijo, pač pa predstavljajo most, ki združuje. Ta razstava je, kot je še rekel inž. Spaccini, nekakšen simbol o srednjevropski vlogi našega mesta.
Za Spaccinijem je spregovoril direktor dunajskega tehničnega muzeja inženir Rolf Niederchnemer, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je mogla ta razstava priti tudi v Trst, kjer je Ressel z ladjo «Civetta» izvedel svoje prve poskuse. Hkrati pa je izrazil tudi prepričanje, da bo razstava doživela tudi v Trstu tisti veliki uspeh, ki ga je doživela v drugih mestih. Podobno željo je izrazil direktor tehničnega muzeja v Ljubljani prof. Vidmar.
Po teh kratkih formalnostih si je občinstvo začelo ogledovati razstavljene dokumente in predmete, ki vodijo človeka od mesteca Chru-din na Češkem, nato skozi Novo mesto, Ljubljano, Šibenik, Trst, Motovun v Istri, Benetke, spet v Trst in končno v Ljubljano, kjer je Ressel leta 1875 umrl. Vmes so seveda nešteti črteži in načrti, zapiski in tudi modeli Resslovih izumov, toda tega je toliko, da se bomo k temu raje drugič vrnili. Vendar tega svojega zapiska ne moremo zaključiti ne da bi omenili dveh «novosti». Univerzitetni profesor Vladimir Murko, ki je prav gotovo najboljši poznavalec velikega izumitelja, nam je povedal, da so na Dunaju lani odkrili obsežnejše načrte, ki jih je izdelal Ressel za neko povsem novo ladjo. Nadalje nam je prof. Murko povedal, da bo pri državni založbi v Ljubljani v kratkem izšel romansiran življenjepis Josipa Ressla, ki ga je napisal Jan Steve-rin. Delo bo menda nosilo naslov «Roman o Resslu».
niči Friulie lahko povečala do dveh milijard. O zakonu bo poročal svetovalec Metus (KD). Drugi zakon, o katerem bo poročal svetovalec Cociannd (KD) pa predvideva ustanovitev deželne informacijske elektronske službe.
Davčni spiski za Ido 1972
Tržaška občina sporoča, da bo od 17. marca dalje za 20 dni na vpogled na oglasni deski v občinski palači (Trst, Largo G ra n ati eri, 3, pritličje), sklep štev. 710 občinskega odbora o spremembah v spisku davčnih zavezancev za občinske davke v letu 1972. Občinstvu so na razpolago štirje spiski, poleg tega pa so na vpogled tudi ustrezni spiski za leto 1971.
Promdni ukrepi
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
V torek se bo spet sestal deželni svet
V	torek se bo ponovno sestal deželni svet. Ta teden so namreč prekinili zasedanja zairadi državnega kongresa KPI. Svet se bo sestal vsak dan do konca naslednjega tedna, ko bodo dokončno prekinili seje zaradi volilne kampanje za državne parlamentarne volitve.
V	torek se bo začela seja ob 9.30. Na dnevnem redil je najprej zaprisega novega svetovalca KPI Coghetta, nato pa vprašanja svetovalcev.
V	drugem delu seje bodo obravnavali dve važni vprašanji. Prvo je finančnega značaja: gre za zakonski osnutek, po katerem se bo udeležba deželne uprave pri glav-
Prof. Cardinali je predstavil prisotnim uglednega gosta iz Beograda
Po nalogu župana so uvedli prepoved parkiranja avtov v Ul. Car-pineto in sicer na strani lihih številk od Ul. Valmaura do Ul. Cos-sa in od Ul. Festo do Ul. Vigne-ti ter na strani sodih številk od Ratto della Pileria, ki je zaradi obnovitvenih del zaprta za promet, do vključno hiše s številko 20. Zaradi tega so uvedli stranski parkirni prostor na razširjenem delu Ul. Carpinetto do hiše s številko 4. Župan je nadalje odredil obvezno ustavljanje vozil (stop), ki iz Ul. Cossa nameravajo v Ul. Carpineto.
Z županovim odlokom so uvedli stalno prepoved parkiranja vozil v Proseški ulici in sicer od križišča z Narodno ulico do hiše št. 6.
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi danes, 18. t. m. ob 17. uri v Ul. Geppa 9, na predvajanje filma «1 compagni* s kratkim uvodom tov. Vojka Grgiča. Vabljeni!
Šolske m ti
V sredo, 22. marca ob 12. uri bo v zbornici Učiteljišča A .M. Slomšek v Trstu v okviru usmerjevalnega tečaja predaval pisatelj Boris Pahor o pisatelju Alojzu Rebuli in ga intervjuval. Vabljeni šolniki in bivši učiteljiščniki.
Razna obvestila
Danes, 18. t. m. bo od 19. ure dalje v Slovenskem dijaškem domu družabno - zabavni večer ob glasbi mladega ansambla MW.
Klub zamejskih študentov v Ljubljani vabi kolege in prijatelje na BRUCOVANJE, ki bo v soboto, 25. t. m. v Ljubljani na Poljanski cesti 6 ob 18. uri. Poskrbljeno bo za kulturni program in okrepčila.
Taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice prirejajo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 razstavo »Delovanje taborniške organizacije včeraj in danes*. Razstava bo odprta do sobote 18. marca 1972, vsak dan od 18. do 21. ure.
Otroci pevskega zbora šole Glasbene matice, ki sodelujejo na današnji reviji »Primorska poje«, naj se zberejo v Kulturnem domu ob 21. uri (ne ob 19.30 kakor je bilo prvotno sporočeno).
V nedeljo, 19. marca t. 1. točno ob 10.15 v prenovljenih društvenih prostorih v Ulici Machiavelli 22/11 bo govoril dr. Avgust Sfiligoj o temi: Boj-Slovencev v Italiji za kulturni in narodni obslanek po prvi svetovni vojni. Prvi in drugi tržaški proces. Moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade* pod vodstvom Ivana Kralja bo zapel nekaj slovenskih pesmi.
Vstop prost. Vljudno vabljeni!
Slovenska prosvetna matica
Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 18. marca EDVARD
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14 — Dolžina dneva 12.02 — Luna vzide ob 7.12 in zatone ob 22.41 Jutri, NEDELJA, 19. MARCA JOŽEF
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,3, najnižja 13,6, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1022 rahlo raste, veter 25 km vzhodni - severovzhodni, sunki burje 58 km na uro, vlaga 18-odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. marca 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 8 oseb.
Umrli so: 84-letna Maria Radcrico-vich vd. Naperotich, 65-letni Giordano Becci, 86-letni Nazario Benes, 68-letna Luigia De Gaspari vd. Ferrara, 64-letni Luigi Pobega, 65-letna Palmira Redivo vd. Basaldella, 58-letna Enea Casale, 85 letni Giovanni Cosulich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1, Piccio-la. Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Liberta 6, Testa d’Oro, Ul, Mazzini 43.
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na revijo
danes 18, marca ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Rezervacija in predprodaja vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31119, ter eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Nadaljnje revije bodo v Tolminu, 19. t. m. ob 16. uri, v Ajdovščini, 25. t. m. ob 20. uri in v Izoli, 26. t. m. ob 16. uri.
GLASBENA MATICA
TRST
Koncertna sezona 1971-72
Osmi abonmajski koncert
V petek 24. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
IGOR OZIM
violina
MARIJAN LIPOVŠEK
klavir
Skladatelji: C. Franck, J. S. Bach, E. Chausson, J. Matičič, N. Paganini.
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Abonma red F — okoliški
Sergej Verč
KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ
(Resnična bajka v dveh delih)
Avtobus št. 1: Veliki Repen 14.40, Mali Repen 14.45, Zgonik 14.50, Koludrovca 14.50, Salež 14.55, Križ 15.00, Prosek 15.20, Konto-vel 15.20.
Avtobus št. 2: Trnovca 14.40, Prečnik 14.45, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00 (železniška postaja). Sesljan 15.05 (križišče Se-sljan - Vižovlje), Nabrežina 15.10.
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE«
V društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj* v sredo, 22. t. m. ob 17.30 predvajanje filma
»Bratovščina
sinjega galeba«
Vljudno vabljeni starši, otroci, učenci in dijaki.
Prosimo točnost
ODBOR
Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa
priredi gostovanje Slovenskega
amaterskega gledališča iz Trsta
Jutri, 19. t. m. ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu
Norman Barrash - Caroli Moore
CVETJE
HVALEŽNO
ODKLANJAMO
Komedija v treh dejanjih
Slovensko prosvetno društvo
«Tabor» - Opčine
Jutri, 19. marca ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostuje Amaterski oder s Proseka - Kontovela z veseloigro v treh dejanjih Pera Budaka
KLOPČIČ
Vabljeni!
SPDT priredi 26. t. m. ob priliki mednarodne tekme v smučarskih skokih izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II do 22. t. m.
športno društvo Polet priredi v nedeljo 26. t. m. avtobusni izlet v Planico. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška ulica 18. telefon 212-136.
SPDT obvešča prijavljene za zimo-vanje na Golteh, da morajo poravnati vpisnino do torka 22. t. m.
ODHODI AVTOBUSOV ZA IZLET
V VERONO, ki ga organizira jutri, 19. marca, Kmetijska zadruga v Trstu:
Trg Oberdan ob 6. uri, Trg Garibaldi ob 6.05, Sv. Ana - Valmaura 6.10, trgovina Kmetijske zadruge v Ulici Flavia 6.15, Domjo 6.20, Bolju-nec 6.20, Ključ 6.30, Bazovica (pri cerkvi) 6.35, Padriče (vas) 6.40, Trebče (avtocesta) 6.45, Opčine (avtocesta - semafor) 6.50, Prosek (avto cesta) 6.55, Sesljan 7, Štivan 7.
KULTURNI DOM
Danes, 18. marca ob 21. uri ZDRUŽENJI’, PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na revijo PRIMORSKA POJE 72.
Jutri, 19. marca ob 16. uri Sergej Verč «Ko luna škili z desnim očesom in jase veliki voz*.
V	ponedeljek, 20. marca ob 16- >n ob 20. uri Sergej Verč «Ko luna škili z desnim očesom in jase veliki voz*. Zadnjič v Kulturnem domu.
V	torek, 22. marca ob 15.30 Saša Škufca «Tmuljčica». Za Slovensko gle" dališče so vstopnice v prodaji vsak delavnik od 12. do 14. ure; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma (734265).
VERDI
V	pripravi je zadnja opera sezone 1971-72 «Boris Gudunov* v izvirni izdaji, kar predstavlja novost glede na to, da je bila doslej v Verdiju vedno izvajana v verziji Rimsky-Korsakova. Opero bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon (sedaj direktor Sim venske filharmonije v Ljubljani), k* je preteklo leto dirigiral v Verdiju «Hovanščino». Naslovno vlogo bo ameriški basist Richard Cross, ki ie doživel prodoren uspeh v Spoletu. Zbor pripravlja Gaetano Riccitelli, režija pa je v rokah Giancarla Menottija.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so že začeli prodajati vstopnice za premiero opere, ki bo za red A za parter in lože ter red C za balkon in galerije prihodnjo sredo ob 20.30.
POLITEAMA ROSSETTI
Komedijo v tržaškem narečju «L'ul-timo carneval* bodo ponovili tudi danes ob 21. uri in jutri ob 16.30. Predstava je izven abonmaja, vendar imajo abonenti Teatra Stabile precejšnje popuste. Vstopnice so na razpolago Pr* glavni blagajni v Pasaži Protti (tel 36372 - 38547).
LITERARNE SOBOTE
V	okviru literarnih sobot bo Pa0*° Sylos Labini, docent politične ekonomije rimske univerze, danes v Politea-ma Rossetti govoril o gospodarskem razvoju in družbenih razredih v It*-liji. Gosta bo predstavil odv. Pieir0 Ferraro, ki bo vodil tudi diskusijo-Organizatorji javljajo, da do 8. aprila ne bo več literarnih sobot.
Nazionale 15.00 «Nicola e Alessandra*-Barvni film. Režiser: F. J. Schatf-ner in producent Sam Spiegel-
Fenice 16.00 «Catlow». Barvni id10' Yul Brynner, Dalia Lavi in Richard Crenna.
Eden 16.00 «Silvester’s Story». pisanke v barvah.
Grattacielo 16.00 «Mare blu, morte bianca*. Barvni film. Peter Gimbel
ExceIsior 15.30 «Roma». Barvni fdm režiserja Federica Fellinija. Frepm vedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30—22.00 «Amico stammi l°n' tano almeno un palmo...*. Barvni vvestem film. Giuliano Gemma, George Eastman in Marisa Mell.
Aiabarda 16.00 «E tornato Sabate-; hai ohiuso un’altra volta*. Barvni film. Lee Van Cleef.
Aurora 16.30—22.00 «Quattro mosche di velluto grigio*. Prepovedano mla‘ dini pod 14. letom. Zadnji dan.
Impero 16.30 «Gli aristogatti*. Barv« Walt Disneyev film. Zadnji dan-
Cristallo 16.30 «In nome del P°P, italiano*. Barvni film Dina Kisija-Ugo Tognazzi in Vittorio Gassman’
Capitol 16.30—22.00 «Gli scassinatori»-Barvni film. Omar Sharif, T- *• Belmor.
Moderno 16.30 «11 Vichingo venuto da Sud*. Barvni film. Lando BuzzaP’ ca. Prepovedano mladini pod letom.
Viitorio Vencto 16.15 «Roma bene»-Barvni film. Nino Manfredi. Vima Lisi. Gastone Moschin. Prepovedi no mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «1 cavalieri della tav0'a rotonda*. Barvni film. Robert TsV lor in Ava Gardner.
Astra 16.30 «007 dalia Russia con * more*. Barvni film. Sean Connerr in Daniela Bianchi.
Abhazia 16.00 «SIedge». Barvni 'vestem film. James Garner, John Mafr Iey in Laura Antonelli.
KINO «|R|S» PROSFK
danes z začetkom ob 19. uri. jutri, v nedeljo pa ob 16. uri «ZEPPELIN»
Kinemaskop v barvah. Igrate Michael Dvork in Elke Sommers
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «Lipa» predvaJ v ponedeljek 29. t. m. ob 20.30 v r>a, zoviškem domu film serije VOS * mreži*.
Vabljeni!
Razstave
V	Kulturnem domu antološka raZ stava grafike Avgusta Černigoj8, ^
Demetrij Cej razstavlja svoja de** v galeriji Go-Go v Hruševici pri ® njelu. Razstava bo odprta do 31. t- ’
V	galeriji »Torbandena« razstavil jo štirje znani likovniki in sicer s karji Mušič. Spacal in Zigaina ter k ppr Mascherini. Razstava bo odPr do 22. t. m.
V	galeriji Rossoni bo do 21. t- ‘ razstavljala svoje intarzije in riso Rina Ladavaz - Di Piero.
V	občinski galeriji bo do 22. t. tN razstavljal Aido Bressanutti.
V	galeriji ccCartesius« razstavo, beograjski slikar Vladimir Veličkovtf-Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	avli hotela Tabor v Sežani razstavlja do 30. t. m. Franco Punl__. Punis je že lani sodeloval na kraške ex-tempore in sodeloval v galeru 2xGO v Hruševici.
Darovi in prispe,vki
N.N. daruje 5000 lir za ŠD «Sok ob priliki vstopa namiznoteniške & v A ligo.
GORIŠKI DNEVNIK
PREDAVANJE PROF. SARA VALA V KROŽKU «GAETANO SALVEMINI»
Pritisk «Confindustrie» v ozadju težav tržaških malih industrijcev
Odprta vprašanja pravnega priznanja, avtonomije, zastopstev, kreditov in izvoza
Prof. Dino Saraval je sinoči v ktožku za družbene vede «Gaetano Salvemini» govoril o vprašanjih male Industrije in ugotovil, da imata Trst in mala industrija nekaj skup-•tega: mnogo se o njih laskavo go-V°ri, zelo malo, ali pa nič, se 2anju naredi. V bistvu pa gre za Stališče velikega kapitala in za *Confindustrio», ki z izsiljevanji in Pritiski preprečuje mali industriji avtonomni razvoj.
Pred časom se je z malo indu-strijo ukvarjal v vsedržavnem okviru CNEL, v katerem pa je o teh ^Prašanjih — prav gotovo ni naključij — poročal predstavnik «Confin-dustrie».
. Med bistvenimi odprtimi vprašanji & prof. Saraval navedel pravno Priznanje male industrije, ker je pri Podeljevanju razne pomoči, kreditih, davčnih in drugih olajšav ve-kka — in prav gotovo načrtna — Jiheda, ko se za malo industrijo Proglašajo obrati z več milijardami spitala in podobno in gredo ta ®edstva v resnici v korist srednje Sl* celo velike industrije. Ključno te zaradi tega vprašanja avtonomije
male industrije, kar se trudi narediti njena avtonomna sindikalna organizacija «CONFAPI», kar pa ni lahko, saj jo «Confindustrija» ocenjuje za nevarno in se pri tem tudi poslužuje metod «cosa nostra*.
Pravno priznanje pomeni rešitev številnih odprtih vprašanj in med njimi: predstavništva v gospodarskih orgabizmih in pogosto tudi v trgovinskih zbornicah; sodelovanja pri načrtovanju ustvarjanja ustreznih pogojev za kreditiranje, saj mali podjetnik ne more nuditi stvarnih jamstev razen svoje podjetniške zavzetosti ter to še zlasti ne ob pogojih slabe konjunkture; sodelovanja pri izvozu, saj sedaj predstavlja mala industrija okrog 60-65 globalne industrijske proizvodnje v Italiji, njen delež v izvozu pa dosega samo 20 odstotkov.
Govornik je odločno zagovarjal možnost nadaljnjega razvoja male industrije in je kot primer navedel najbolj razvito kapitalistično državo ZDA, v kateri je štiri milijone malih podjetij, ki jih država podpira. Ta pomen je še zlasti očiten v Italiji, ko gospodarski načrt «80» predvi-
''fliiliiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiimmHiiiiniiiiiiimiimiiiiimiimiiiiiniiiiiiii, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PISMA UREDNIŠTVU
Antek Terčon nam je poslal pis- I nas ima poleg namena ščititi inte-
teo, sicer ne s prošnjo za objavo, vendar ga objavljamo v celoti z ^katerimi pripombami.
Spoštovano uredništvo Primorske Sa dnevnika	Trst
V današnji številki P D sem na Idriji strani opazil anonimni dopis ftekega bolj ali manj stalnega de-tegata neimenovanega prosvetnega društva. Ker se me člančič s pripombo neposredno tiče. mi dovo-ate, da k ugotovitvam omenjenega delegata pripomnim sledeče:
1- Stališča, ki sem jih kot delegat Slovenskega prosvetnega dru-slVa «Igo Gruden» zagovarjal na °bčnem zboru SPZ v Gorici 15. ju-olja (in ne julija) 1960. so bila ?°Qlasno sprejeta na sejah širšega ln ožjega odbora nabrežioske prometne organizacije.
2. Kot med delavci, tako tudi med kmeti obstaja več sindikalnih organizacij. Slovenski delavci se vključujejo v sindikate CGIL CISI, UIL ln druge manj pomembne, ki pa delujejo na vsedržavni ravni. Udobno so naši kmetje včlanjeni £ Alleanza Contadini (posredno po-muečki zvezi, ki je članica tudi bKcZ) ter v Coltivatori Dire(ti. Ta, ?a demokratični sistem, naravna o-predclitev sega v prva povojna le-‘g- V naši pokrajini sta v bbeh o-rienjenih sindikalnih organizacijah y veliki večini slovenski kmetje.
zadnjem občnem zboru pokrajinske organizacije Coltivatori Di-fetti sem na prošnjo včlanjenih slovenskih kmetovalcev sprejel kot *e svoboden itafijanski državljan kandidaturo za člana razsodišča (v katero so po statutu lahko izvo ‘teni tudi nekmetje, kot je to pra-}!|lo tudi za Kmečko zvezo — glej: ?rbec, Štoka i. dr.). Prisotni de egati, ki so zastopali nad 1000 yčlanjenih, so me izvolili in s tem Ukazali svoje zaupanje meni oseb-n? in ne morda kaki politični oratoriji, saj sem prepričan, da ko 5° člani Kmečke zveze volili n. pr. st°ko niso s tem dali svojega gla-sn stranki, kateri omenjeni Predovnik pripada!
«3, O «politični barvi» Coltivatori “iretti bi rad seznanil predvsem gitatelje, da ima omenjena organi-2?ci.ia skoraj monopol v «naored-0*h» Sovodnjah Štandrežu in še &te drugje, kot je P D dobro znano, i? organizacija ima nadalje še vej Qno v 86 od skupnih 90 ali _ vec °0borov bolniških blagajn v državi.
“I- Končno še pojasnilo v zvezi z JOujim priimkom: Potem ko so faktične oblasti spremenile priimek
rese članov, tudi varovati gospodarski potencial kot eno najmočnejših orožij manjšine, da se ohrani, če bo organizacija «Coldiretti» to nalogo opravila, s tem da so bili sprejeti v njene organe Slovenci, je stvar, ki jo bo morala prihodnost potrditi. Naj nam bo dc voljeno, da smo skeptični, če upoštevamo dosedanjo smer, vzdušje, ki
deva, da lahko samo mala industrija absorbira brezposelno delovno silo.
V deželi Furlaniji - Julijski krajini je bilo dosedaj malo narejenega, odnosno so ustanovili v ta namen posebno ustanovo «CRASPI», ki pa je še vedno v povojih. Zanimiva pa je pobuda deželnega odbora trgovskih zbornic, da bi vsaj v deželnem okviru ustvarili kriterije, po katerih naj se določi kateri obrat spada v okvir male industrije. Med temi kriteriji je prof. Saraval navedel, da mora podjetnik sodelovati pri proizvodnem procesu, da sme imeti podjetje največ 200 milijonov lir vrednosti in največ 100 zaposlenih.
Resna kriza tržaških podjetij pa je med drugim posledica preusmeritve ukinila lad jedel niška industrija in se nič novega ni ustvarilo. Zanimivo je tudi, da javne ustanove ne naročajo pri domačih podjetjih, češ da so predraga, kar pa je pogosto posledica tega, da naša podjetja v redu plačujejo davke in socialne prispevke in ker izvršujejo naročila v skladu z normativi.
Dobršen del vprašanj je torej po mnenju govornika tesno povezan s političnim položajem in splošno politično usmeritvijo v državi. V razpravo sta med drugimi z zanimivimi ugotovitvami posegla predsednik tržaškega združenja malih industrijcev Florit in predstavnik mladinskega gibanja ACLI.
Še en primer onesnaženja morja
Tržaški pretor dr. Mauro Losa-pio, ki se je v zadnjem času zag-je v nji iin splošno usmeritev” celot-1 ?al v borbi proti onesnaženju trža-ne organizacije v vsedržavnem me- >kega morja, je včeraj dal aretirati rilu. Sicer pa: ali ni morda način (kapitana 7012-tonske bolgarske mo-kako je prišlo do novega odbora torne ladie «Panayot Hitov*.
tudi zgovoren? Zakaj je bila potreb na tolik konspiracija? Morda iz bojazni, da pomeni to skok v temo?
Antku Terčonu seveda ne maramo kratiti njegovega še (tako zelo!) svobodnega italijanskega državljanstva. Lahko stori, kar hoče. S tem je pač dokazal, da je končno prestopil tisto «usodno» črto, ki so si jo zarisali on in njegovi somišljeniki, ko so doslej zastopali stališča, da se je v narodnoobrambnih zadevah treba vključevati v izključno slovenske organizacije. S tem njihovim korakom je bilo to načelo načeto. Sedaj so odprte vse možnosti v kulturi, prosveti in politiki?
K točki 3. — če že hoče A. T. koga seznaniti s «politično barvo* «Coldiretti», potem bi moral vsaj povedati (tudi tistim, ki so ga «iz-volili»), kdo je Bonomi s svojimi 80 aili 90 poslanci, v kakšne namene je bila doslej ta ogranizacija tudi financirana v naših krajih, naslednica katere korporacije je, da ima skoraj isto osebje itd. kaj je doslej v 22 letih počela in pod kakšnimi gesli je potekalo njeno zadnje vsedržavno zborovanje v Trstu, koga so udeleženci tega zborovanja fizično napadli in še marsikaj drugega.
K točki 4. — Glede priimka najprej pojasnilo. Dopis je napisal «več ali manj stalni delegat», katerega ime je uredništvu dobro znano, A. Terčon pa je skrajno užaljen, da se slovenski dnevnik «norčt>.ie» iz slovenskih priimkov. Nekoliko doslednosti ne bi škodovalo. Ne gre za norčevanje! Primorski dnevnik je le dobesedno prevedel v to rek tisto, kar je pisal italijanski dnevnik že v ponedeljek, z vsemi napakami iin je lahko za Primorski dnevnik skrajno žaljivo, da mu niso tisti, ki so vstopili v organe nove organizacije, ki naj bi odslej
Mojemu očetu in seveda tudi nie- j ščitila slovensko kmečko gospndar-|pvi družini, je moj takratni dru- j stvo, Poslali pravočasno poročilo
Bolgarska pomorščaka dolžijo, da je odtočil v morje, pred tržaškim Arzenalom, večjo količino nafte. Do odkritja tega poslednjega pojava onesnaženja našega morja je prišlo predvčerajšnjim, ko je posadka iz-vidndškega čolna tržaškega luškega poveljstva zapazila črne madeže na morju. Očitno je bilo, odkod prihaja nahta. Bolgarska ladja je namreč pravkar priplula iz tržaškega Arzenala, kjer so jo popravljali in se oskrbela z novim gorivom, starega pa odtočila.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prijava dohodkov (Vanoni) za leto 1071
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta.
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos, kot običajno. iznopolninje v uradnih urah (8.—14., ob četrtkih, 8,—12. in 15.—18.) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jiin jih treba kupiti v trafikah, hjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1971, potrdilo delodajalca o plači v letu 1971 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.
TAJNIŠTVO KZ
ZAKONSKI OSNUTKI ZA IASCIT0 SLOVENCEV
FORTUNA: M NOVEM PARLAMENTU POTREBNA ENOTNOST PRIZADEVANJ*
Poslanec PSI je govoril v dvorani goriškega pokrajinskega sveta - Poudarjena važnost osnutkov PSI, KPI in PSIUP, peticije SDZ-SS ter paketa SKOZ - Zanimivi posegi v diskusijo
V	polni dvorani goriškega pokrajinskega sveta je v četrtek zvečer socialistični poslanec Loris Fortuna govoril o zakonskem osnutku za zaščito slovenske jezikovne skupnosti, ki ga je lani julija predložil, skupno z drugimi poslanci svoje stranke, v poslanski zbornici.
Predavanje je priredila socialistična svetovalska skupina na pokrajini. Govornika je v italijanščini in slovenščini predstavil pokrajinski podpredsednik Marko Waltritseh. Omenil je stalno prizadevanje socialistične stranke za enakopravnost državljanov slovenske narodnosti in dejal, da je socialistična stranka zaupala poslancu Fortuni, da na temelju tega načela v parlamentu predloži zakonski osnutek. Omenil je tudi Fortunove tovar riške vezi s tukajšnjimi Slovenci, ki so nastali v času, ko je bil kot mladenič za'"-'h sodelovanja v odporniškem gi’ n.ju zaprt v goriških zaporih skupno s slovenskimi partizani.
Poslanec Fortuna je v uvodnih besedah dejal, da je predčasni razpust parlamenta onemogočil diskusijo o tem in o podobnih zakonskih predlogih. Obvezal pa se je, da bo zakonski osnutek o slovenski manjšini takoj predložil v novem parlamentu, ki se bo sestal po volitvah.
Zakaj so socialisti predlagali ta zakonski osnutek? Fortuna je dejal, da so v socialistični stpanki enakopravnost že zdavnaj izvedli, v skladu s socialistično politiko, ki zahteva vsestransko enakopravnost za vse državljane in v prvi vrsti za zatirane. Enakopravnost je zajamčena tudi v repubh ki u-stavi, in v deklaraciji o pravicah človeka, ki jo je sprejela skupščina OZN. Ko je govoril o notranji enakopravnosti, ki pa se m, -a kazati tudi navzven, je Fortuna o-menil gonjo, do katere je prišlo, ko so v letu 1946 socialisti v Trstu predlagali Slovenca Dušana Hreščaka za odbornika in bitko tudi dobili.
V	nekaterih primerih se enakopravnost danes izvaja tudi v zunanji obliki. Vendarle je treba v nekaterih primerih dejansko stanje uzakoniti, v drugih pa dati zakonsko podlago za nadaljnje delovanje. Fortuna je v zvezi s tem o-menil slovenske napise v naših vaseh in ostro obsodil tiste fašistične pobaline, ki se od časa do časa izkažejo s svojim mazanjem.
Poslanec Fortuna je nato dejal, da bo potrebna skupna akcija vseh, ki so doslej in ki bodo v novem parlamentu predložili zakonske o-snutke o tem vprašanju. Omenil je predloge komunistov in social-proletarcev ter se pohvalno izrazil o peticiji SDZ in SS. Dejal je, da mu bo ta peticija v precejšnjo pomoč. Istočasno pa je obžaloval, da ni podobnega zakonskega osnut-
Wki glavar smatral za svojo sionsko dolžnost, da takoi ko ie ?ho to mogoče, vrne svojemu pn-Ijhku njegovo izvirno obliko. Dekret ki se tiče mojega priimka, "tei datum 31. decembra 1949. Za-S® smatram skrajno žaljivo, da se slovenski dnevnik nesramno norču-■te iz pravih slovenskih priimkov. Medtem ko pozablja pometati pred Svojim pragom. Svetujem Vašemu ^njenemu uredništvu, da bi nekoliko pregledalo priimke v svoji ?redi ter tiste, ki jih uosiio naši vseh barv in odtenkov) politični, Gospodarski ter kulturni predstavniki.
Za prijaznost se Vana najlepše
Zahvaljujem
Terčon Antek
. P-S. še nasvet: Ne mešajmo de-a na prosvetnem področju s strankarskimi interesi, ki z narodno-°hrambmm delom naših marljivih atdsvetarjev nimajo kai opraviti Terčon Antek tudi predsednik SPD Igo Gruden Trst. 15. marca 1972
Pripombe uredništva:
^ točki 1. — Ni važno v čiga-Jteto imenu je A. T. govoril na bočnem zboru SPZ v Gorici, važno te, da je njegov vstop v italijansko vsedržavno kmečko organizacijo «Coldiretti» v nasprotju s starcem, ki ga je takrat zastopal. P°lernika se tiče njega osebno, ne ha PD «Igo Gruden*.
,,K točki 2. — Lahko bi razprav-MaJl, ali je kmečka organizacija shidikat v pravem pomenu besede ne. Pa to ni najvažnejše. Organizacija slovenskih kmetov in slovenskih gospodarstvenikov pri
v slovenščini s pravilno napisanimi priimki, kot je nekdo poskrbel, da je taiko poročilo v italijanščini1 pravočasno prejel «11 Piccolo» vključno s popačenimi priimki. (Naj bo to prvi dokaz, kako misli io novi prijatelji Slovencev v «Coldiretti» ščititi pravice Slovencev?)
PS. Nismo vedeli, da so lahko strankarski interesi slovenske stranke navzkriž z narodnoobrambnim delom naših prosvetarjev. Ali naj bi verjeli samo zato, ker to pravi A. Terčon?
Z avtom
v hotelska vrata
Zaradi globoke rane na obrazu se bo 29-letni Mario Corsi iz Ul. Bonafata 19/1 moral na nevrokirurškem oddelku bolnišnice zdraviti približno 20 dni.
Po oceni agentov cestne policije, je Corsi včeraj zgodaj zjutraj okrog 4. ure, vozil svoj fiat 124 coupe zelo nagln po Ul. Chega, zaradi česar ga je zaneslo v vrata hotela Peru, na vogalu Ul. Gegha z Ul. Cellini.
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiHHiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
VEDNO VEČ DELA ZA POLICIJSKE ORGANE
DRZNA NOČNA VLOMA V TRSTU IN SESLJANU
Rojakom sta prodajala ukradeno blago
ka predložila Krščanska demokracija, ki je v vseh povojnih letih dobila vse glasove volivcev goriške Slovenske demokratske zveze. Omenil je budi sorodnost problemov z Južnimi Tirolci in nujnost, da se tudi s Slovenci ravna enako kot z njimi, ki so pred letom in pol dobili znani «paket». S tem v zvezi je Fortuna omenil tudi paket SKGZ.
Zakonski osnutek je nato obrazložil odv. Peter Samzin. Osnutek PSI hoče imeti v okvirni značaj, po sprejetju katerega naj se predložijo drugi podobni osnutki. Po socialističnem osnutku slovenska jezikovna skupnost o svojih vprašanjih soodloča z odgovornimi sodržavljani italijanske narodnosti, vlado ter deželo. Odv. Sanzin je omenil tudi važnost ustanovitve jezikovno mešanih področij za naš nadaljnji razvoj.
V debati se je najprej oglasil odv. Avgust Sfiligoj. Zahvalil se je poslancu Fortuni za zakonski osnutek in izrazil upanje da bo začeto nalogo uspešno izpeljal. O-
gacije pri Colombu ter dejstvo, da je prejšnji načelnik krščansko - demokratske skupine Andreotti zagotovil podporo peticiji SDZ.
Polemičen je bil poseg dr. Uga Furlanija. «V čem so Slovenci za-postavljeni?» se je vprašal, kot da odgovori Fortune, Sanzina in tudi drugih diskutantov Vso bili dovolj jasni. Dellago je dal popolno podporo PSI temu zakonskemu osnutku, župnik prof. Komjanc je omenil diskriminacije na škodo slovenskih duhovnikov v videmski škofiji ter obžaloval, da ni zakonskega osnutka predložila tudi KD. Dr. Bukovec je pohvalil pobudo, da je PSI svoj zakonski osnutek prikazala goriški italijanski javnosti. Tajnik CGIL Zuliani pa je govoril o gospodarskih vprašanjih.
Še prej je podporo deželnih oblasti sporočil deželni odbornik odv. Cesare Devetag, svoj pozdrav pa je poslal tudi odsotni predsednik EPT Mario Del Ben.
Predavanje in debata sta bila, kljub predvolilnemu vzdušju, na dostojni ravni. Med prisotnimi je
VESTI IZ SOVODENJ
Napeljava vodovoda k mirenskemu bloku
Ko l>o delo dokončano, bosta brez vodovoda samo še dve oddaljeni hiši v Gabrjah
menil je preganjanje naših ljudi v bilo tudi precej slovenskih inte-času fašizma, obisk slovenske dele-1 lektualcev in študentov.
Kakor se stvari razvijajo, bo so-vodenjska občina ena izmed redkih. ki bo oskrbovala z vodo vse svoje občane. Te dni namreč kopljejo jarek ob mirenskem bloku, da bi napeljali vodovod še k nekaterim hišam, ki so brez nie. Če se ne motimo, le na tem področju pet gospodinjstev, ki bodo s tekočo vodo nrav gotovo zadostile marsikateri potrebi sedanjega časa Napeljava vode v ta kraj bo še bolj spodbudila gradbene težnje domačinov, saj so v zadnjem času tu zgradili nekaj enostanovanjskih hišic.
Napeljava vodovoda predstavlja uspeh sovoden.jske občinske uprave in še posebej župana, češčuta, ki si pri vzhodno - furlanskem vodovodnem konzorciju CAFO prizadeva napeljati vodovod v vse hiše v občini. Ko bo CAFO dogradil vodovod pri mirenskem prehodu, bosta ostali v občini samo še dve hiši brez vode, in sicer cestarska in še ena hiša ob državni cesti v Gabrjah.
Strošek bo plačal CAFO in delno tudi občinska uprava, ki je sklenila prispevati 1.2 milijona lir, da bd tako razbremenila svoje občane. Le - ti bodo plačali same strošek napeljave od vodovodnega števca do hiše
RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiuiiiiiniiiiini
V OKVIRU LJUDSKO-PROSVETNIH SREČANJ
Mladino iz Štandreža so v Dolu prav toplo in prisrčno sprejeli
Zanimanje domačinov za dokumentarni film o njihovem pustovanju - Dosedanjo delo in bodoči načrti dramskega odseka iz Štandreža
V okviru ljudsko - prosvetnih srečanj, ki jih v zadnjem času organizira Slovenska prosvetna zveza po Goriškem, je mladinski J-sek P. d. «0. Župančič* iz Štandreža pretekli petek zvečer gostoval v Dolu. štandreski prosvetar-ji so se odzvali povabilu P. d. «Kras» iz Dola - Poljan in pa tamkajšnje čitalnice, ki jo marljivo vodi učiteljica Anica Pahorjeva.
Mladinci so v prostorih čitalnice v šoli na PalRišču prikazali tri enodejanko «Luknja v rokavu*. «Botra nerga* in «Kdo je gospodar v. hiši*. Ob koncu so gostje predvajali še nekaj dokumentarnih filmov, med katerimi je zlasti zanimal dokumentar o letošnjem pustovanju v Dolu, ki ga je pripravil in komentiral učitelj in filmski amater Zdenko Vogrič, številno občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička dvoranico, je z zanimanjem sledilo najprej enodejankam in potem še omenjenemu dokumentarnemu filmu iz doma-
Neznani vlomilci so se preteklo noč s ponarejenimi ključi splazili v stanovanje 41-letnega Dina Rebe-sca, v Ul. Romagna 46, in potem, ko so pobrskali po vseh predalih in omarah, izmaknili iz spalne sobe 80 tisoč lir, 15 tisoč dinarjev ter dve zapestnici, vredni približno 200 tisoč lir. Okradenec je prijavil drzno tatvino komisariatu javne varnosti pri Kolonji.
Tatovi so vlomili tudi v stanovanje 51-letnega Maria Perica iz Ses-ljana št. 12. Iz spalnice so izmaknili plastično ovojnico, v kateri je Peric hranil 350 tisoč lir. Primer preiskujejo agenti devinskega komisariata.
Agenti osrednjega komisariata javne varnosti so včeraj aretirali dva
jugoslovanska državljana: 24-letne-ga Ivico Pavičiča in 19-letnega Branka Prismiča namreč dolžijo, i
/Jo ctci \r hliiini fr^nčlfo 7plP7niČlfP ! ^	'
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuMiiiiiiiiiiiiimimimiiiniiiiiiuiiiiuiuiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
UGOTOVITVE SINDIKATOV IN OBČINSKIH MOŽ
Kriza v gradbeništvu povzroča težave delavcem
Zastoj v javnih in zasebnih gradnjah nastaja zaradi zapletene zakonodaje — Obveza po ponovnih srečanjih
Kriza gradbene dejavnosti je bi-1 zveze Maris je sodeloval na prire-la predmet pogovorov med pred- ] ditvi 1. maja v Števerjanu in v stavni ki treh sindikalnih organizacij in občinsko upravo. Sindikate so zastopali Zuliani, Padovan, Bregant, Donda in Battistel, občinsko upravo pa vršilec dolžnosti župana Ferrucdo Fantini in odbornik za javna dela Giuseppe Agati. Sindikalisti so občinske predstavnike seznanili s težavami graobenih delavcev zavoljo pomanjkanja dela.
Obiti bi jih bilo mogoče samo z javnimi gradnjami, ki jih ima v načrtu občinska uprava.
Na sestanku na občim sta občinska predstavnika obsežno poročala o pobudah občinske uprave za večjo zaposlitev gradbenih delavcev s pomočjo izgradnje avtoporta, cestnih infrastruktur in industrijske cone. Odbornik Agati je o vseh teh objektih podrobno poročal, kako ie s posameznimi fazami izgradnje, zlasti v okviru kratkoročnih pričakovanj. Pogovarjali so se tudi o zasebni gradnji, ki sodi v pristojnost občinske uprave. S tem v zvezi so ugotovili dokajšnjo zakonsko zapletenost. Sindikalisti so pozvali občinske predstavnike, naj premagajo obstoječe težave najče-šče birokratskega značaja, nastajajoče tudi pri drugih organih, ki so zadolženi za to važno področje.
Sindikalisti in občinska predstavnika so se razšli soglasni o koristnosti in nujnosti nadaljnjih sestankov, kadar gre za specifične interese de-i lavskega razreda in vse krajevne
čega življenja. To je dokaz, da so take domače prireditve ljudem dopadljive in da jih radi vidijo.
Največ zasluge za dobro pripravo gostovanja je treba poleg gostom iz štandreža priznati knjižničarki v Dolu učiteljici Pahorjevi, ki je ob začetku pozdravila z izbranimi besedami goste in domačine, ki so se v tako lepem številu odzvali povabilu. Za njene tople besede se je zahvalil v imenu gostov Danilo Nanut in povedal, da so se radi odzvali povabilu za gostovanje v Dolu. Končno so domačini preko Pahorjeve poklonili nastopajočim dekletom lepe šopke cvetja za katere se je v imenu deklet iz Štandreža zahvalila Klavdija Mučičeva.
Ob zaključku naj še omenimo, da je dramska družina mladinskega odseka iz Štandreža s temi svojimi igricami z uspehom že nastopila v številnih krajih, kot v Gorici. Števerjanu, Doberdobu, v štandrežu, pa na drugi strani meje v čepovanu. Mostu na Soči itd. Ti uspehi jim služiio kot spodbuda za nadaljnje dplo in izvedeli smo, da se pripravljajo za nastope tudi z zahtevnejšimi in težjimi deli.
da sta v bližini tržaške železniške postaje prodajala ukradeno blago.
Ponoči, med ponedeljkom in torkom so neznanci na Trgu Liberta vlomili v dva kioska, katerih lastnika sta 36-letni Giuseppe Ardito iz Ul. Pendice Scoglietto 34 ter 29-let-na Anna Maria Cinquepalmi por.
Lagonigro iz Ul. Coroneo 29. Že naslednje jutro, v torek, pa so policijski agenti zapazili Pavičiča in | umrlo v taboriščih To izhaja iz Prismiča, kako sta prodajala voja- poročila predsednika Tiberia na kom hlače, vetrnike in drugo blago, i zadnji letni skupščini. Predsednik Okradenca, ki sta utrpela skupno I je poročal o udeležbi predstavnikov okrog 270 tisoč lir škode, sta ta- i organizacije na številnih manife-koi spoznala blago za svoje. Istacijah.	—---------
Skupščina sekcije političnih deportirancev
V goriški sekciji bivših političnih deportirancev ie 225 vpisanih članov, 260 bivših deportirancev pa je
Kopru. Predstavniki organizacije so se udeležili proslave dneva osvoboditve v Gradiški, praznika republike ter manifestacije v Novi Gorici dne 10. in 11 aprila. Predsednik je nadalje poročal o sestanku vsedržavnega sveta ter o njegovih odločitvah glede izrednih prizivov ter življenjske doklade. Lansko finančno leto se ie zaključilo s pribitkom nekaj nad 57 tisoč lir. Seznanili so se tudi z mednarodnim srečanjem bivših političnih preganjancev, ki bo v Mathausenu od 11. do 14. maja; udeleženci se bodo odpeljali iz Trsta z avtobusi. Skupščina ie odobrila predsednikovo poročilo.
Predsednik vsedržavne 1 gnana.
Smrtna nesreča pri Rudi
Včeraj dopoldne ob 10.30 uri sta pri Rudi trčila dva avtomobila, pri čemer .ie bila ena smrtna žrtev in dve ranjeni. V nesrečo io bila zapletena tudi 40-letna Marietta Pe-razzi por. Cossa iz Gorice. Ul. Paolo Diacono 51
Ob tisti un 29-letna Noriš Be-vilacqua doma iz Tržiča. Ul. Duca d’Aosta 18 vozila avto NSU iz Rude proti državni cesti 351. Na križišču pa ni dala prednosti lancii flavii, ki jo ie od Gorice proti Cervignanu. vozila Marietta Peraz-zi. Trčenje ie bilo tako silovito, da sta obe vozili skorij popolnoma raz biti. Pri tem pa ]e bila na mestu mrtva sopotnica v NSU, 70 letna Caterina Baldassi iz Tržiča, Šalita Patriarcato 6. Šoferka NSU Noriš Bevii icqua je dobila poškodba oo vsem telesu ter so io pridržali v botoišnici v Palmanovi za 35 dni na zdravljenju. Lažie nolkodba ie dobila tudi Marietta Porazzi por Cossa, ki so ii nudili v goriški bolnišnici prvo pomoč' ter bo okrevala v šestih dneh. Zapisnik je na-| pravila cestna policija iz Cervi-
Odobritev načrta nove bolnišnice v Krminu
Vodstvo splošne krminske bolnišnice je predložilo deželnemu od-borništvu za zdravstvo in higieno dokončni načrt za gradnjo prvega dela nove bolnišnice. Odborništvo za zdravstvo in higieno je odobrilo načrt in ga predalo za dokončno odobritev odbomištvu za javna dela
Zemeljski udor na cesti pri Petovijah
Cesta od Petovelj oreti Debeli griži je že teden dni zaprta Pre kinitev prometa ie povzročil usad asfaltnega cestišča. Poškodba je nastala na kraju, kjer ie oo vsej priliki bila med prvo vojno kaverna. Ko so pred leti cesto asfaltirali. so iamo sicer zasuli, ker pa je bil ravno na tistem kraju jarek za pretok deževnice, ki ga
maknila material in povzročila neke vrste zemeljski usad Zagrajska občinska uprava, pod katero spada cesta ie o dogodku obvestila deželno upravo, da bi i/. posebnega sklada za nujna popravila cesto popravila in jo usposobila za promet.
Pcpija Lebana ni več!
Pepija Lebana ni več med nami. Včeraj so pa pokopali na qo-riškem pokopališču Že dolgo časa je bolehal in v sredo zvečer ie izdihnil.
Stare ša generacija goriških Slovencev se ga bo oedno sporni njala, saj ie bil P epi Leban, po rodu Tržačan, dolgo vrsto let med dvema vojnama v času partizanske borbe dolgo let oo zadnji vojni, med najbolj aktivnimi člani raznih prosvetnih in drugih društev in ustanov v Gorici Sodeloval je v pevsko - glasbenem društvu in bil odličen pevec. Bil je vnet športnik in e delal v telovadnem društvu Njegove največje veselje pa je bilo gledališče. Večkrat smo ga videli na odru Ljudskega doma in tudi na drugih odrih, ko ie nastopal v igrah ki jih je prirejalo «Dramsko društvo» v povojnih letih. Njegovi liki v «Matičku se ženh in v «Namišljenem bolnikm bodo ostali še dolgo v spominu naših ljudi. V vsaki družbi je vneto prepeval lepe slovenske pesmi. Uslužben ie bil pri steklarskem podjei u Koren k jer ie ostal do upokojitve leta 1960
Ženi Meri in sinu Alešu ter ostalemu sorodstvu prav iskreno sožalje našega uredništva
Svečanost krvodajalcev jutri v Tržiču
Jutri ob 10. uri bodo imeli krvodajalci v Tržiču svečano proslavo, ki se je bo udeležil deželni odbornik odvetnik Devetag ter delegacije drugih krvodajalskih sekcij iz Italije in iz inozemstva. Med inozemskimi zastopniki bodo tudi delegacija iz Pulja, z Reke, iz Zagreba ter Sursee iz Švice Predvideno je. da bodo na tej svečanosti odlikovali z zlato kolajno prapor sekcije krvodajalcev iz Tržiča, da bodo nadalje podelili šest zlatih kolajn krvodajalcem, ki imaio najmanj 56 darovani, osem srebrnih kolajn darovalcem z 41 darovanji, 20 bronastih z najmanj 25 krvnimi akcijami in 65 din lom za tiste, ki imajo najmanj 10 krvnih dajatev. Poleg tega bodo sprejeli kot častne člane občino Devin • Nabrežina, krajevno Pro Loco iz Tržiča in pa učitelja Piana, ki ie zložil himno za krvodajalce.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse prizadete, aa zapade v ponedeljek 20. t. m. rok za vložitev prošenj za prispevek oziroma posojilo pod ugodnimi pogoj' tistim, ni so uirpeh škocio po lanskem zračnem vrtincu v Brdih, zaradi neurja in drugih vremenskih neprilik.
Zaradi prošenj in drugih formalnosti, naj se prizadeti najkasneje v ponedeljek zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Ul. Malta 2/1.
Zborovanje KPI
V nedeljo 19. marca ob 10.30 bo kandidat za senatorja na listi KPI in glavni nosilec skupine za poslansko zborni oo Silvano Bacic-chi govoril v gledališču Verdi o «demokratičnem preokretu v državi in zaupanju v KPI*.
niso pravilno uredili, ie voda pre-
.   ■■■■■■■, minil   ■■■•■■■■■■m,
Z OKRAJNEGA SODIŠČA
«Prav nalahno je potrkal» ter razbil šipo v vratih
Zaradi umaknitve tožbe so ga oprostili
Pred goriškim okrajnim sodnikom se je na zadnji razpravi moral zopet zagovarjati star znanec sodišča 50-letni elektro - inštalater Guido Slaico iz Gorice, Ul. For-mica 6. Tokrat navaja obtožnica da je grozil Edvardu Zollii ter da je razbil šipo v vhodnih vratih v kuhinjo na njegovem stanovanju. Obtoženec je dejal, da ga je Zollia povabil k sebi na obisk, ko pa je potrkal na vrata se je steklo razbilo, ker da je bilo zelo krhko. Zanikal pa je, da bi Zol-liju grozil z besedami ali dejanjem. Sicer pa, je dodal, če včasih kaj hujšega rečem, pri tem ne mislim resno. Tudi prizadeti Zollia je dejal, da ne ve, če je
imel Slaico s seboj izvijač, kot je rečeno v obtožnici in da je smatral njegove grožnje kot bahanje. Ker je pristal, da se tožba prekine, je sodnik ustavil sodni postopek. Obtoženca je zagovarjal odv. Bemot.
Drž. tožilec; R. Maniacco: sodnik dr. Trampuš; zap. M. Massi.
Odložena splavitev ladje
Splavitev turbinske ladje «Luigi S.» z nosilnostjo 139 tisoč ton. ki je bila določena za danes dopoldne, so odložili zaradi burje Če bodo vremenske prilike dopustile, jo bodo splavili popoldne ob 14.30. Ladjo bodo odpeljali v Palermo, kjer jo bodo dokončali za družbo «Sicik)il». ki jo je naročila.
Avtobusni izlet v Planico
Ob priliki mednarodnih smučarskih poletov v Planici priredi SPD iz Gorice v nedeljo, 26. marca avtobusni izlet. Vožnja za člane po 2000 — za nečlane po 2300 in za smučarske tečajnike po 1800 lir. Odhod avtobusa iz Gorice ob 4.15, s Travnika, skozi Podgoro in štandrež ter preko Trbiža. Povratek preko Ljubljane, Črnega vrha m Ajdovščine. Ostale podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1, najkasneje do 23. marca.
Gorica
VERDI ob 17.00 in 22.00: tConoscen-za carnale*. J. Nicolson in S. Bergen. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO ob 16.45—22.00: «Quattro mo-sche di velluto grigio*. M. Brandon in M. Farmer, barvni kinemaskop-ski film. mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERN1SSIMO ob 17.00-22.00: «11 venditore di morte*, G. Garko in K. Kinski, italijanski barvni film.
CENTRALE ob 17.15-21.30: «Uomini selvaggi*, W. Holden in R. 0'Neal. kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA ob 17.15-21.30 «11 letto della sorella*, B. Anderson in P. Oscarson, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURKO ob 17.30: «Africa ama*. Barvni dokumentarec.
EXCELSIOR ob 16.00: «Dio perdona io no*. T. Hill in B. Stemzer, barvni film.
PRINCIPE ob 17.30: «L'Etrusco ucci-de ancoras, A. Cord in S. Eggard, barvni film.
Novu 1,urica
SOČA (Nova Gorica): «Garingo», italijanski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter): «Noč nasilja v Tambstonu*. italijansko ■ španski barvni film — ob 18. in 20.
PRVAČINA Danes zaprto.
RENČE «Nanami prva ljubezen*, japonski barvni film — ob 19.
ŠEMPAS «Rop brez plena*, ameriški film — ob 19.30.
DESKLE «Nicholas Philibert*. francoski barvni film — ob 19.30.
KANAL «Imenovali so jo kobilica*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNA I.EKARNA v Gorici
Danes je ves dan in ponoči dežurna
lekarna Pontoni Bassi. Raštel 26, tel
33-49.
• Vsedržavna vodstva sindikalnih organizacij delavcev zaposlenih v vinarnah in žganjarnah so proglasila 10-urno stavko od 15. do 23. marca, zadnji dan pa bodo stavkali 8 ur. Z njo hočejo o-pozoriti na obnovo vsedržavne delovne pogodbe in nove zahteve,
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličai na Gorian Renato. Ul Garibaldi (
tel 26-28.
Razstave
V galeriji II Torchio Ul. Mameli 6, bo od 19. marca do 3. aprila razstavljal svoja dela ksilograf Maran-goni iz Tržiča.
DVA MESECA PRED NIX0N0VIM POTOVANJEM V MOSKVO
V Washingtonu se trudijo dati videz neprizadetosti
Nič naj ne moti odnosov s Pekingom, pa čeprav ti niso Moskvi všeč Od razgovorov v Moskvi se pričakuje kaj več kot navadno razumevanje
WASHINGTON, 17. - Osnovni vtis. ki ga ameriško glavno mesto daje sedaj, po nedavnem Nixono-vem obisku Kitajski in dva meseca pred njegovim podobnim potovanjem v Sovjetsko zvezo, je napor, da bi dalo videz mirnega, zbranega, vase zaverovanega mesta. Bela hiša ve, da je Moskva njeno zadnjo potezo proti Kitajski sprejela s precej odkritimi kritičnimi pripombami in da bodo zaradi tega pogajanja v Moskvi, ki bodo že tako in tako zapletena in konkretna, dosledno s tem še bolj naporna, njihov rezultat pa še bolj negotov. Z druge strani pa se v Washingtonu močno trudijo, da bi niti malo ne krenili s poti, ki so jo ubrali glede Pekinga.
Tako se tolmači tudi naglica, s katero je Washington predložil prvi sestanek ameriškega in kitajskega veleposlanika v Parizu, torej v glavnem mestu zavezniške dežele, ki je bila določena, da tudi nadalje igra vlogo države posrednice v ameriško-kitajskem dvogovoru. Čep-av se trdi, da je kitajski strani bilo prvo srečanje najbolj potrebno, kar da se kaže tudi v njeni naklonjenosti, da se o tem srečanju veliko govori, ic res, da je pobuda za to srečanje prišla iz Washingtona, ameriški veleposlanik pa se je od svojega kitajskega partnerja poslovil z besedami: «Moj dragi prijatelj.»
Odslej se morejo pričakovati tudi drugi izrazi oklepljene ameriško-kitajske izmenjave mnenj. Za pariškim se bo ponovno vzpostavil tudi tradicionalni varšavski dialog, ki ima za seboj že bogato zgodovino kot doslej edina diplomatska zveza med Kitajsko in Ameriko. Možni pa so tudi drugi stiki. Kar pa se tiče dogovora o občasnem pošiljanju visokega odposlanca v Peking, je javna tajnost, da ima dr. Kissinger popoln nadzor nad vso dejavnostjo glede Kitajske in da bo on tisti, ki bo vsaj enkrat
mega desetletja* po načelu «sile, ki je realistično dovolj močna*, namesto «sile, ki bi bila večja od sile nasprotnika* ali celo »popol-ne enakosti*. Toda ameriška stran je v moskovskih razgovorih zato prisiljena, izkoristiti kot sredstvo za pritisk politične in ekonomske, ne pa vojaške elemente. Zato je važno, da se trdno drži svojih novih zvez s Kitajsko, ki toliko vznemirjajo Sovjetsko zvezo.
Čas bi že bil zvedeti, kakšno vlogo bo po vsem tem imela politična napetost v Zahodni Nemčiji. Bundestag mora izglasovati ratifikacijo sporazuma s Sovjetsko zvezo in Poljsko približno prav v času, ko bo Nixon potoval v Moskvo, Sovjetska vznemirjenost za-
radi nevarnosti, da ti dogovori ne bodo ratificirani, je tu znana. Tisk je v zadnjih dneh opozarjal Nemce, da bi razveljavitev tozadevnega Brandtovega diplomatskega u-speha kolo zgodovine vsaj ustavilo, ni pa nemogoče, da bi to privedlo tudi do klasične hladne vojne. Če ne bo ratifikacije, ne bo niti berlinskega sporazuma, ne bo nadalje evropske konference o varnosti in, končno, ne bo niti pogajanj o hkratnem sorazmernem umiku vojaških sil iz srednje Evrope.
Ponovno se dobi vtis, da so te pripombe namenjene zahodnonem-ški opoziciji, pa čeprav ni videti,
J. GUSTINČIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
Na TV oddaji «Rischiatutto» se je Turinčanka Marilena Buttafarro lepo uveljavila in s tein oddajo tudi poživila. 20 milijonov, kolikor je do sedaj dobila, bo prav gotovo koristilo tudi njenemu mlademu
možu zdravniku Francu. Vsekakor lepa pravljica...

PODATKI, KI NAM POSREDNO VELIKO POVEDO
V Sov. zvezi ima ženska izredno pomembno vlogo
Na žensko odpade 51 odst. vseh produktivnih sil v deželi Najvišji odstotek ženske delovne sile je v zdravstvu
MOSKVA. 17. — Neki nepojasnjen biološki zakon ureja, da je v tako imenovanem mladem narodu vedno nekaj več žensk kot moških. Gre kvečjemu za poldrugi odstotek, vendar menijo, da je ena izmed značilnosti tako imenovanih mladih narodov tudi ta. Morda ta biološki zakon danes ne velja več, ker človek z raznimi kontracepcijskimi sredstvi ter z drugimi pripomočki za kontrolo
pred predsedniškimi volitvami obl- rojstev in za načrtovanje družine
skal Čuenlaja, ki s svoje strani drži zvezo z Washingtonom pod svojim osebnim nadzorstvom.
O tem, da bi namesto Kissin-ge-ja potoval na Kitajsko državni sekretar Rodgers, se govori le kot o neki možnosti v primeru, če bi se kje kaj zataknilo, kajti Rodgers je res formalno pomembnejša osebnost, ker je član vlade, javna tajnost pa je, da je dr. Kissin-gef predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, tista osebnost, katerega poslanstvu se posveča največja pozornost, tako doma, v ZDA, kot tudi drugod po svetu. Znani humorist Art Buchvalt je nedavno »zbodel* Rodgersa s kratkim napisom, v katerem ameriški poročevalci, ki so spremljali Nixona, začudeno vprašajo uradno osebo, kdo je sivolasi gospod v neposredni bližini predsednika na pekinškem letališču. Ko jim je bilo rečeno, da je to Rodgers in da predstavlja State departement, vprašajo: «Kaj je to... State departement?*
Za «mimim izrazom*, s katerim Nixonova administracija nadaljuje dialog s Kitajsko, ni težko opaziti določeno taktiko pred moskovskim vrhunskim sestankom. Ta sestanek se vnaprej ocenjuje kot izredno delikaten in težak, posebno ker se od njega ne pričakuje le neka splošna deklaracija, pa čeprav bi ta bila politično zanimiva, pač pa vsaj eden ali dva neposredna sporazuma s področja strateškega tekmovanja. Na tem področju je Sovjetska zveza vojaško popolnoma enakovredna, po mnenju nekaterih pa ima celo prednost p-ed ZDA.
Ta prednost, kolikor dejansko obstaja, se jemlje v poštev kot faktor, zaradi katerega ZDA še ne bo prevzel preplah, kajti če je res, da govori o potrebi krepitve nekih panog strateške oborožitve, je tudi res, da državni tajnik za obrambo gradi že »strategijo sed
odločilno vpliva na to, toda tako je bilo do pred nedavnim, do pred kakim desetletjem. V Sovjetski zvezi pa je odstotek žensk precej nad tem poprečjem, vendar pa ne zaradi tega, ker bi tu igral svojo vlogo neki biološki zakon, pač pa je v SZ žensk več zato, ker je v času vojne padlo razmeroma več moških kot žensk, saj je ob koncu vojne bilo v Sovjetski zvezi okoli 15- milijonov -več. žensk kot-mo ških. Pozneje se je ta ogromna razlika ublažila, toda kljub temu je v Sovjetski zvezi danes na 245 milijonov prebivalcev kar 131,4 milijona žensk, to se pravi, da je žensk nič manj kot 53,9 odst. prebivalstva, da je torej najmanj za dva odstotka več žensk kot v najbolj «mladem» narodu. Ustavimo se pri nekaterih številkah, ki nam bodo vsaj posredno pokazale položaj ženske v Sovjetski zvezi.
Kar 45,7 milijona sovjetskih žensk dela. To se pravi, da so v delovnem razmerju, pa naj gre za delavke v tovarnah, v sovhozih ali kolhozih ali pa kot profesorice, zdravnice, bolničarke, uradnice ali funkcionarke. Na ženske odpade v SZ kar 51 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva, to se pravi, da je v Sovjetski zvezi več žensk kot moških, ki so v delovnem razmerju, ki torej ustvarjajo. Seveda gre nekaj odstotkov tega na račun že prej omenjene velike razlike med moškim in ženskim prebivalstvom v Sovjetski zvezi, kar 48 odstotkov sovjetskih delavcev in tehnikov je ženskega spola. V državni in javni upravi nasploh, v zadrugah in socialnih organizacijah pa zavzemajo ženske 71 odstotkov mest. Še višji je ta odstotek — 72 odst. — med učnim osebjem, med znanstveniki pa je procent žensk nekoliko nižji, «komaj» 47 odstotkov. Besedo komaj smo dali med navednice, kajti če bi hoteli napraviti majhno primerjavo na tem področju pri nas in na Za-
hodu nasploh, bi uvideli, da je položaj ženske pri nas glede tega zelo žalosten.
V trgovski panogi je odstotek žensk še višji kot na področju šolstva. Tu je kar 75 odstotkov trgovskega osebja ženskega spola. To je razumljivo, kajti marsikatera trgovina raje sprejme v službo žensko kot moškega. Najvišji odstotek pa ima ženska v sovjetskem zdravstvu. Žal nam agencija «Novosti*, od koder povzemamo te podatke, ne posreduje neposrednih podatkov o številčnem razmerju med zdravniki in zdravnicami, toda »zdravstvenega osebja* ženskega spola je v SZ kar 85 odstotkov. To nam pove, da je v tem številu veliko bolničark in drugega strokovnega osebja, pri tem mislimo n.pr. na laborantke, toda prav gotovo je tu tudi zelo veliko zdravnic, saj je znano, da je v Sovjetski zvezi veliko zdravnic, nekateri trdijo čelo več kot zdravnikov.
Ne .glede, na to, da bi bili zanimivi tudi podatki o tem, koliko visokih in celo najvišjih položajev zavzema v Sovjetski zvezi ženska,
se bomo omejili le na nekaj drugih bolj splošnih podatkov, ki nam povedo, da je od 14 milijonov in pol članov KP SZ nekaj nad 3 milijone žensk, v vrhovnem sovjetu, ki je bil izvoljen 1970, pa je 463 žensk, kar je 31 odstotkov vseh članov tega vrhovnega vodstva komunistične partije v Sovjetski zvezi. Od 4,380.000 visoko-šolcev jih odpade nad dva mili jona na ženske, od 4 180.000 gojencev raznih tehničnih šol in zavodov jih odpade 2.200.000 na ženske. V Sovjetski zvezi je nad 9 milijonov žensk, ki imajo univerzitetno izobrazbo. Znanstvenic je v Sovjetski zvezi 350.000, od teh jih ima 130 svojo stolico na univerzi, 11.600 žensk pa na univerzi poučuje.
Ženska uživa v Sovjetski zvezi popolno zaščito tudi kot mati. V porodnišnicah, v bolnišnicah za otroke, v ginekoloških ambulantah ter ha pediatričnih klinikah in poliklinikah deluje 37.400 ginekologov, 72.000 pediat-ov in 82.000 zdravstvenih asistentov, porodnicam pa je vrhu tega na razpolago še 185 tisoč babic.
fniiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimuiiMiiiiiiiiii
LANSKI UVOZ ŽIVINE SKOZI NAŠO DEŽELO
Nad dva milijona glav po železnici
Italijansko tržišče je v lanskem letu uvozilo po železnici skozi našo deželo 2.100.733 glav živine. Skozi Trbiž, Gorico in Opčine je blago pripeljalo skoraj 65.000 železniških vagonov, in sicer iz številnih zalednih držav, predvsem pa iz sosedne Jugoslavije. V primerjavi z letom 1970 se je uvoz živine skozi Furlanijo-Julijsko krajino lani povečal za 877.334 glav. Posamezne zaledne dežele pa so prispevale k temu prometu z naslednjimi deleži:
Jugoslavija 30.561 vagonov in 1.438.239 glav živine (814.026 glav več kakor v letu 1970); Poljska 21.218 vagonov in 292.467 glav (13.496 več); Romunija 6.485 vagonov in 256.362 glav (67.451 več);
Avstrija 3.401 vagon in 52.338 glav (4.375 manj); Bolgarija 443 vagonov in 23.491 glav (5.442 več); Madžarska 1.289 vagonov in 21.206 glav (8.019 več); češkoslovaška 1.273 vagonov in 15.787 glav (13 tisoč 787 manj); Nizozemska 29 vagonov in 518 glav (697 manj); Danska 13 vagonov in 189 glav (142 več) in Zahodna Nemčija 9 vagonov in 136 glav (103 glave več kakor v letu 1970).
Najvažnejši mejni prehod v tem pogledu so Opčine, koder je lani prispelo v Italijo 37.540 vagonov z 1.716.857 repi živine; drugo mesto pripada Trbižu s 26.397 vagoni in 368.287 rep»i; na tretjem mestu pa je goriški prehod s 784 vagoni in 15.589 repi živine.
CIKLAMAT PREPOVEDAN, SAHARIN NEVAREN...
Sladilo «monellin» tritisočkrat slajše od sladkorja
Dva ameriška znanstvenika sta ga dobila v neki rdeči jagodi, ki divja raste v zahodni Afriki
Pred dvema letoma je ameriška «zvezna uprava za kontrolo prehrambenega blaga in drog* prepovedala uporabo eiklamata, zato se je industrija dietetičnih prehrambenih artiklov lotila iskanja novih nizkokaloričnih sladil, ki naj bi zamenjala ciklamat. V zadnjem času pa je prišel na «črno listo* tudi saharin, češ da povzroča raka. Ker je na svetu vedno več ljudi, ki ne smejo uživati prirodnega sladkorja zaradi sladkorne bolezni in ker je tudi vedno več ljudi, ki si pomagajo z umetnimi sladili, n.pr. tudi s saharinom, ker da sladkor «preveč redi*, so se z vso vnemo lotili iskanja kakega drugega sladila, ki naj bi zamenjal prepovedani ciklamat in za sedaj le osumljeni saharin. Zato so v nekaterih krogih v ZDA z navdušenjem sprejeli vest, ki je prispela s pensilvanij-skega vseučilišča, kjer je skupini znanstvenikov uspelo iz nekega divjega sadeža dobiti prirodno nizkokalorično sladilo, ki je s 3.000-krat slajše od sladkorja. Divji sadež, o katerem je govor, raste v tropski zahodni Afriki.
Divji sadež, ki ga v Afriki imenujejo »rdeča divja jagoda*, ponekod pa tudi «blagodejna jagoda* in raste v grozdih kot na primer naše robidnice, je drugi za-hodnoafriški plod, ki ga proučujejo kot surovino za pridobivanje novega sladila. Pred tem so proučevali drugo podobno rastlino, ki obrodi prav tako drobne okrogle jagode, vendar kaže, da tista rastlina ni dala zaželenih rezultatov.
«Rdeče divje jagode*, o katerih je govor, so brez okusa, toda vse, kar damo po njih v usta, je sladko. Nova, druga «rdeča jagoda* pa je po okusu izrazito sladka, okus po sladkem nam ostane v ustih tudi potem, ko smo jo zaužili.
In prav ta «zaostala» sladkoba je navedla dr. Roberta Cagana s pensilvanijskega vseučilišča, da se je začel podrobneje zanimati za sadež. Zbral je nekaj grozdov, ki mu jih je poslal neki prijatelj, in se odločil jih analizirati, ali bi jih mogel uporabiti kot surovino za pridobivanje sladila. K sodelovanju je povabil dr. Jamesa Morrisa, ki naj bi izoliral tvarino, ki daje temu sadežu sladkor oziroma sladek okus. Leto rini je dr. James Morris delal na tem in končno mu je uspelo izolirati bel pra-
šek, ki so mu nadeli ime «mo-nellin*. Ta’ prašel je tako sladek, da je za 3.000-krat slajši od poprečnega sladkorja.
Pretekle dni je dr Robert Ca-gan rekel med drugim tole: »Doslej ni bilo znano, da more tudi beljakovina povzročiti sladek o-kus.» Omenjena raziskovalca skušata sedaj odkriti, kako ta snov povzroča na jeziku in na drugih ustnih čutilih sladek okus in kolikšno je to delovanje različno od ustreznega delovanja, ki ga v ustih povzroča sladkor. V zvezi z možnostjo, da bi «monellin» nadomestil sladkor, je Cagan izjavil, da bo nadaljnja raziskovanja v tej smeri prepustil ihdustriji.
| IZ UMETNOSTMI! GALLUP |
RINA IADAVAZ-DI PIERO RAZSTAVLJA V «ROSSONI»
Rina Ladavaz - Di Piero se te dni prvič predstavlja javnosti z osebno razstavo. Sedanja njena razstava v galeriji Rossoni pa ni navadna razstava, ena tolikerih, ki se vrstijo skozi vse leto v tej središčni in prometni pasaži. Podobe, ki jih je Rina Ladavaz - Di Piero razobesila občinstvu na ogled, niso, kot bi se ob bežnem pogledu zdelo, uokvirjene slike v najrazličnejših odtenkih rjave barve, pač pa so to intarzije, se pravi v lesu obdelani motivi, bolje iz furnirjev izrezani in zlepljeni liki, ki dajejo videz tega, kar hoče slikarka, kar hoče umetnica prikazati. Gre za les v najrazličnejših barvnih odtenkih, gre za les z vsemi njegovimi žilami, gre tudi za korenine lesa, kar vse pride umetnici prav, da z lepljenjem in kombiniranjem ustvarja podobo, ki jo hoče ustvariti, pač v tehniki intarzije.
V	Trstu smo doslej imeli le eno umetnico, ki se je ukvarjala z intarzijo. Je to Emanuela Marassi, ki se je doslej močno uveljavila. Sedaj je dobila Marassijeva družico, kar pomeni, da se nam pojavlja v Trstu nova umetnica, nova ustvarjalka, ki je ubrala pot intarzije. Takoj v začetku se upamo reči, da kaže umetnica veliko nadarjenost, velik talent.
Rina Ladavaz - Di Piero se je slikarsko izpopolnjevala pri prof. Delmcmteju, po katerem ohranja tudi ljubezen do tega, da posveča pozornost podrobnostim, posameznostim, ki pa nevsiljivo poudarjajo celovitost zasnov, pa naj gre za pokrajino, ali tihožitje, za triptih o svetlobi, ali za človeški lik.
V	svojih delih mlada umetnica doseza naravnost slikarsko barvitost. Tako na primer v odličnem delu, ki nam prikazuje razvejano hribovsko pokrajino. Ta se nam na prvi pogled zdi kot nekakšna varljiva igra potez, s katerimi se podajajo obrisi, ki naj ponazorijo jesensko - zimsko nastrojenje.
Namen intarzij, ki jih izdeluje Rina Ladavaz - Di Piero, torej ni, kot po navadi, v njihovi dekorativni namembnosti za dopolnjevanje notranje opreme stanovanj. Še daleč ne. Mlada umetnica skuša dati tem svojim delom tisto samostojnost, ki jo morajo imeti slike, če hočejo biti slike, če hočejo biti umetnine. Končno pa bi mogli glede tega reči tudi to, da so to le neke vrste kolaži iz barvnih furnirjev, katerih svojskost umetnica likovno izkorišča.
Do kolikšne dovršenosti pa se
NUOVA GENERAZIONE. nale della federazione g'oV1a,IV comunista italiana. Roma, D' 1971.
LA VILLE D’AOSTE. Organe ^ sections de 1’Union valdotaine .< la Ville d’Aoste. Num. 1,
Rina Ladavaz - Di Piero med dvema svojima intarzijama	vrier 1972.
.............................................................. l•l■llllllMlalll■lllltlll■|llll■llll■>|l,,,l>,>>
ne*0
umetnica v izbiranju teh izrazil povzpne, moremo spoznati v izrezu po znani Leonardom sliki povzet gole lepotice, katere polt je tu prepričljivo prosojna, plapolajoča tkanina po voljno mehka.
Milko Bambič
FILMSKI
KROŽKI V TRSTU
Grozljivka in «Black Panther» v Cappelli
La Cappella Underground (Ufa® Franca 17) oznanja dva filma *» ven abonmaja. Danes, v soboto marca ob 18. in 21. uri, je na spjj redu ameriški film «La scala Satana* (Seven Footprints to " . tan, 1929). Režiral ga je vei danski režiser Beniamin Ghriste sen, ki je slaven predvsem zaraa filma «La stregoneria attraverso secoli». «La scala di Satana* 1 zadnja grozljivka nemega obaoOl filmske umetnosti. V prih^nl mesecih bo Cappella nadaljevo ta ciklus fantastičnega filma, se je začel lani.
V torek 21. in v sredo 22. t.m-ob 19. in 21. uri pa bo na up°re premiera filma «Afferra il ‘eI11(\. (Seize the Time. 1970) italijanski režiserja Antonella Branca *tl i v katerem nastopata Bread 'j* Puppet Theatre in Kathleen Gl • ver je proizvedla stranka Panther*.	r
S. G-
V zvezi s prihodnjimi volitvami
RIM, 17. - Med bližnjo volilno
kampanjo bodo ob navzočnosti o blasti ter demekrščanskih kand' datov izročili v Rimu svojem namenu pet novih katoliških ce., kva, nadaljnjih pet pa bodo 2306 graditi. Po tem, kar poroča agem cija Relazioni Religiose, bodo P teh proslavah navzoči številni sedanji parlamentarci ter kand dati «katoliških» strank in strani
ki so proti razporoki.
* * »
Kakor poroča agencija Relazjo^ religiose je vlada Saudovc ArabU^ krila stroške za razširitev m osel al — Haram v Meki. Stroški 5 znašali nad 155 milijonov dolarJeV' torej okoli 90 milijard lir. Ob seji je tucli zdravstvena po^L ali tako imenovana karantena. . je stala 3 milijone 300 tisoč d larjev. Sprejeti more do 2.*> oseb.
PKKJKLI SMO
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dogodivščina, iz katere boste potegnili zelo koristne zaključke. Veder večer v prijetni družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Lahko se lotite tveganega posla le v primeru, če se povsem zanesete na sodelavce. Obisk, ki ga boste veseli.
DVOJČKA (od 21.5. do 21 6.) Izpolnila se bo vaša davna želja. Še enkrat dobro premislite, koiiko resničnih prijateljev imate.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V nekem polomu boste rešili vse. kar se bo rešiti dalo. Ne bojte se resnice.
LEV (od 23.7. do 23.8 ) Silno vas bo prevzela lepota krajev, ki jih
HOROSKOP
boste obiskali. Izboljšanje družinskih odnosov.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Spremembe v delovni zmogljivosti so odvisne od vašega telesnega počutja. Manjše čustveno razočaranje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dvigniii boste glas, braneč pravico. Veselo svidenje z ljubljeno osebo po daljši odsotnosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V delu boste bolj uspešni kot kdaj-
koli prej. Odločno obsodite umazano natolcevanje.	. ,/r.
STRELEC (od 22.11. do 21.12) ,v‘ž nili se boste domov obogaten1 novimi izkušnjami. Ne verujte sle nekemu prijatelju.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.)^ čujte z napori. Razkrinkali “jjj nekega tekmeca. Vrnite denar, ste si ga izposodili.	„rl,.
yODNAR (od 21.1. do 19 2.) vočasno se boste ovedli in m'eP čili neko nepošteno dejanje. UK pite svoje živce.	,
RIBI (cd 20.2. do 20.3.) Če dc -e te na znanstvenem področju. vairl danes zagotovljen uspeh. P°sv te se bolj svoji družini.
TONE) SVETIKA
338.
VIIANA
TRETJA KNJIGA
General je dvignil obrv iin ga ostro pogledal, kot bi slutil, kaj se v njem dogaja.
«Ni oblasti brez moči in ni nasilja brez okrutnosti. Okrutnost pa ,ie vrlina, brez katere ni veličine. Zdaj, ko nam gre za biti ali ne biti, se moramo tega zavedati vsi, ne samo eni. V tem duhu bom dal navodila enotam, ki bodo šle v napad, in vi mi boste pomagali. Vaš slovar za umirjenje vesti je čudovit.«
«Kakor želite, gospod general! Tudi besede so orožje, včasih mnogo močnejše od granat.«
Naslednji dan ob določeni uri je stal major Wolf s svojimi poročili, analizami in podatki o korpusnih voditeljih pred generalom.
«Saj razumete, major, da je treba temeljito poznati nasprotnika, zato me zanima zlasti novi korpusni komandant. Kdo je, kakšen je, kaj menite vi o njem in drugo,« je dejal general in ponudil Wolfu stol.
«Skušal sem naše podatke spraviti v sklad s tem, kar smo dobili iz Maribora. Sedaj vodi korpus podpolkovnik Borštnar, po rodu Dolenjec. Prišel pa je iz Štajerske. Tam je bil komisar in nato komandant četrte operativne cone.«
((Podpolkovnik, pravite,« se je namrdnil general. «Po činu sodeč, prisojajo temu ozemlju čedalje manjšo pomembnost. Od generala Novljana so zdrknili na podpolkovnika. No, še
bolje za nas!«
«Kdo ve, gospod general. Morda bo čez mesec dni že general, če se bo dvignil tako kot Novljan, ki se je v nekaj tednih povzpel od polkovnika do generala. Tam imajo svojo logiko. Ni tako, kot je z menoj, ki sem že nekaj let major...«
((Pustiva to, kaj ste vi. Tu je vmes vaša krivda. Ti ljudje v vsem pretiravajo, če jih prime. Sicer pa — kaj me briga! Povejte mi, kaj veste o tem človeku!?«
«Izvira iz delavske družine, ima veliko maturo in višjo železniško prometno šolo v Beogradu. Je odlično ocenjen rezervni oficir stare jugoslovanske vojske, predvojni komunist, proti Italijanom se je boril na Dolenjskem, proti nam pa na štajerskem. Na Štajerskem so ga naši nekajkrat skušali spraviti s sveta, pa jim je vedno spodletelo. Obdaja se z domačini in s svojimi ljudmi. Nezaupljiv je in previden.«
«Ni neumen! To delamo vsi poveljujoči! čudno, da se ne obdaja še s sorodniki!«
Wolf je nadaljeval:
«Tu piše, da je inteligenten, bister človek, na videz lagoden, toda premišljen in v kritičnih trenutkih odločen. On je tisti, ki je spravil grbastega Miha s položaja in z njim vred tudi nekatere druge, ki so mu bili naklonjeni oziroma so mu nasedali. Poročilo dalje pravi, da je nenehno menjal položaj štaba, tako da so ga enkrat samkrat iznenadili bom-barderji, ki pa so na žalost zgrešili natanko označeni cilj. Nadalje: zelo so mu priljubljeni minerski vodi in udarne skupine, Je kombinator v napadu, rad useka z boka in pošlje kaj za hrbet. Izogiba se spopadov tam, kjer ne vidi uspeha,« je našteval Wolf.
((Zanimajo me še šibke točke, ne samo hvala, major,« ga je nekam nestrpno prekinil general. «Ali je morda ženskar? Pijanec? Ali vsaj kaj podobnega, kar bi se dalo s pridom izrabiti?!«
«Nič takega. Morda bi vas zanimalo, da je bil v dijaških letih ministrant in da ima posebno nagnjenje do kulturniške dejavnosti. Rad ima petje, godbe in podobno.«
((Ministrant? To je vedno zanimivo pri komunistu. Da,
to je šibka točka. Tudi jaz sem bil ministrant. Duh po kadilu, zlato monštranc in zamaknjenost v veličastno in nerazumljivo dogajanje — to včasih celo mene napravi šibkega in sentimentalnega in me spominja na boga. Pa prometnik da je, pravite? V tem poklicu dobe ljudje nehote občutek, da noben vlak ne more speljati brez njihove volje in da bi se svet zavozlal, če ne bi bilo njihovih voznih redov. Prav radoveden sem, kako bo odpiral signale mojim esesovskim bataljonom in Kiiblerjevim enotam. Pomilujem ga, čeprav sta čas in narava na njegovi strani.«
«0 tem ne dvomim. Če se mu bo obesilo za vrat pet generalov s petinsedemdeset tisoč vojaki, mu verjetno ne bo lahko.«
«Dobro, gospod major. Pustite mi te papirje, da Jih ponoči proučim. Ljudje, ki imajo kaj v glavi in ki se dvignejo iz ljudskih nižav, znajo biti nevarni. Ne bom jih podcenjeval...«
((Večino štaba poznate že iz bojev s štirinajsto divizijo. Ti ljudje so zdaj tu.»
((Kolikor nas niso spoznali tedaj, nas bodo zagotovo tukaj! Pa lahko noč major! Glejte, da boste, preden začnemo, temeljito počistili mesto in napravili čistko tudi med našimi prijatelji!«
«že jutri se bo začelo, gospod general!«
V kotu umazano sive jetniške stavbe, ki je v obliki četverokotnika obdajala betonsko dvorišče, so stale vislice. Ob njih je ležala vrv, zvita kot kača. Z vseh štirih strani so na betonsko ploščad strmela zamrežena okna, zarjavela in zlizana od vlage in otopele žalosti. Iz velikanske betonske kletke so držala ena sama težka, v tečajih razmajana vrata, pred katerimi je stal stražar. Na betonsko ploščad se je iz poslopja usula skupina oficirjev v nemških in domobranskih uniformah. Kot bi šli pred oltar, so s slovesnim korakom stopili do vislic.
Okoli veša.1 so stali vojaki v obliki podkve. Nekateri po-
licisti so zrli na mokro streho, kjer se je vlekla težka, P® pelnata megla, se mešala z dimon kot izgubljene misli 1 dražila pljuča. Nekateri so dolgo zrli v betonska tla, kje* s' rjavkasti madeži spominjali na sprano kri v klavnicah. so se ozirali k vislicam in na vrv, kot bi v teh predmetli iskali neki globlji smisel svoje pomembnosti in obstoja.
Čez nekaj časa je stražar počil s petami in se zxavb® kot vzmet v pozdrav mimoidočim nemškim visokim kom. Zadnji med njimi je bil major Wolf z oficirji svOJ' ljubljanske izpostave gestapa. Z njim so bili tudi šef politifin. policije dr. Hacin, poročnik Valjhun in še nekaj veljak ki so morali na generalov in prezidentov nalog prisostvov* obe.šenju.
Stražarji so z nasajenimi bajoneti prignali jetnika, ga je zvezanega vodil na vrvi poveljnik policijskega v°° Medtem ko so stopali stražarji trdo, ko da bodo živeli obešali večno, se je jetnik premikal skoraj rahlo okl©yaJL vendar vzvišen nad vsem, kar se je dogajalo okoli
Kakšna sramota, je mislil Valjhun, ko je gledal v ^ obraz, iz katerega so sijale pametne oči tako žalostno in Pr" sejno, da ni vzdržal njegovega pogleda. Dr. Kante, na®ey nik šefa politične policije, pred vojno policijski komisar " agent komunistov! Ne, to mu ni šlo v glavo, kot tudi to ? da je bila ljubka prezidentova tajnica prav tako agent**. Takrat, ko je šefa podrla vosovska krogla, je on, Valji*8 tudi Kantetu dal seznam komunističnih simpatizerjev z u|\ verze... Sele sedaj mu je bilo jasno, zakaj so vsi pravočas« izginili v gozd.	£
Jetnika so pripeljali pod vešala. Po nemškem običaju * ga gnali kar v spodnjem perilu, povaljanem in popackane*1 s krvavimi madeži, da bi ga čimbolj ponižali.	^
Dr. Kante je bil ponosen človek. Z zadnjimi m očmi je zravnal, čeprav so ga noge komaj nosile. Gledal je in mimo njih, tako, kot gleda zmagovalec premagance.
Major Wolf ga je pozorno motril. Spoštoval je dostoj nasprotnike, posebno le-tega, ki mu ves nemški aparat . neuničljivi sistem polna štiri leta nista mogla do živega-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
v SLALOMU NA TEKMOVANJU «3TRE»
G. Thoni poslabšal Juventina k Vesni po rešilne točke?
svoj položaj za SP
pORNI Dl SOPRA, 17. — Na ita-J&nskem prvenstvu v smučarskih te-'Jh bo jutri na sporedu štafeta 4x10 'm. Prvenstvo se bo zaključilo v netijo s tekom na 50 km.
* * #
PRA LOUP, 17. — V slalomu, ve-,avnem za ženski svetovni pokal, je ! Pra Laupu zmagala Francozinja ^niele Debernard pred Nemkama Be-r°vo in Mittermaierjevo. Na lestvici j? svetovni pokal vodi Francozinja °r'tt Lafforgue (75 točk) pred Mac-^jevo in Steurerjevo (70), četrta je ,°si Mittermaier (66), peta pa Da-“kle Debernard (62).
Lestvica slaloma:
J- Debernard 87’'36 ;■ Behr 87"54 Mittermaier 87"62 Steurer 87”95 5' Rolland 88’03
KOLESARSTVO
Milan, 17. - Veliko zanimanje ?kda za jutrišnjo kolesarsko dirko “'‘Mn - Sanremo, ki je bila nekdaj H večja dirka sezone, zdaj pa je 'Sako leto na sporedu po več etap-in cestnih dirkah. 63. klasična j!Irka pa bo tokrat neke vrste poslansko prvenstvo, kjer bo kole-.*rska profesionalna elita pokazala, Cesa je zmožna. Proga je dolga 288
S.
posejana z nenehnimi vzponi.
.kihujši, ki je že večkrat odločal o ^govalcu, pa je le sedem km pred c*fen.
,Po včerajšnjem porazu Merckxa na 5lrki od Pariza do Nice so predvidela o dokončnem zmagovalcu po-?tala bolj zapletena. Brez dvoma pa ^ajo tudi tokrat največ možnosti za ,sPeh tujci, predvsem Belgijci De
aeminck, Veerbeck (pa tudi sam
^erckx). Med Italijani so možni zmaliči Zilioli, Bitossi, Motta in Gi-»londi.
.Julijanska televizija bo prenašala J* 15. uri na prvem sporedu zadnjih km dirke.
I
SMUČARSKI SKOKI
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 17. - , barvni film o teh igrah. Film je 'a smučarskem tekmovanju «3-tre» posnel Masahiro Sinoda in bo trajal j?.v slalomu nepričakovano zmagal dve uri in štirideset minut.
a°land Thoni. Njegov bratranec Gu- |	______
stav se je uvrstil na osmo mesto,
. etji italijanski smučar Schmalzl pa * osvojil dobro šesto mesto. Na le-**vici za svetovni pokal je prevzel JMstvo Jean Noel Augert, medtem ™ je Duvillard zdrknil s štirimi toč-*an'i zaostanka na drugo mesto. Vse jdožnosti za osvojitev svetovnega po-*aM pa si je dokončno zapravil Gu-stav Thoni.
Lestvica slaloma:
*• Roland Thoni (It.)	104”07
*• Alain Penz (Fr.)	105”66
]• Bachleda (Pol.)	105"77
J Augert (Fr.)	105"80
k Brugmann (švi.)	106”14
8' Schmalzl (It.)	106”30
■ Tresch (Švi.)	106”94
*■ G. Thdni (It.)	107”07
’■ Zevvilling (Av.)	107"08
^ Roesti (Švi.)	107"24
Lestvica za svetovni pokal: Augert J5, Duvillard 120, Russi in Thoni 114,
^chleda 105, Brugmann 104.
Švicar Hans Schmid je zmagal v smučarskih skokih v Chamonixu veljavnih za veliko nagrado narodov. Na drugo mesto se je uvrstil Čeho-slovak Matouš, tretji pa je bil Japonec Kasaya.
AMATERSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
2. AMATERSKA LIGA
VESNA - JUVENTINA
Po zmagi nad Iibertasom bo Vesna tokrat sprejela v goste štandre-ško Juventino, ki se še vedno bori za obstoj v ligi. Po dveh zaporednih zmagah so Križani odlično razpoloženi in tudi tokrat jim ne bi smel uiti uspeh. Zaradi svojega dobrega položaja na lestvici bo Vesna morda pomladila moštvo in dala Juventini vsaj nekaj upanja na zmago.
ZARJA — CMM
Zarja bo igrala doma proti močni ekipi CMM. Bazovci so na domačih tleh okusili le dvakrat poraz in menimo, da bi morali v nedeljo odnesti
...........................................................i"«"l"inw,n,"i.......
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 18. MARCA 1972
OOSOJKA
MOŠKA B LIGA
21.15 v Turinu
CUS — Bor
* * *
MOŠKA C LIGA
21.15 v Trstu, stadion «1. maj»
Kras — Dall'Acqua
* * *
ŽENSKA B LIGA
21.00	v Brescii
Libertas — Sokol
* * *
NOGOMET
ZAČETNIKI
16.00	v Bazovici
Zarja — Edera
* * *
16.00	v Dolini
Breg — Primorje
* * *
PRIJATELJSKO SREČANJE
15.00	v Dolini
Breg — Ilirija (mladinci)
KOŠARKA
odbojka
,. ^IRENZE, 17. — Med največjima /Pijanskima odbojkarskima klubo-/P Huinijem iz Firenc in Paninijem S Modene se je vnel hud spor. j;renutno vodi na lestvici O lige Jkini z dvema točkama prednosti “red moštvom iz Modene, danes "J bo med obema šesterkama neredno srečanje v Modeni. Z Jbago bi Ruini osvojil že petič “a«lov državnega prvaka, v na-brotnem primeru pa bi morali odi-fsti je eno srečanje na nevtral-igrišču v Rimu. Spor pa je jbstal zato, ker je vodstvn Paninija Jiavilo, da ne bo dalo vstopnic na a*Polago florentinskim navijačem.
OLIMPIJSKE IGRE
Tokio, 17. - Prireditelj zimskih ‘Opijskih iger v Sapporu je javil, J bodo začeli junija predvajati
DEČKI
15.30 v Rojanu
Brunner — Bor * * *
JUTRI
NEDELJA, 19. MARCA 1972
NOGOMET
■*	2. AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu
Vesna «w» Juventina «
■ * *'■*
15.00 v Bazovici
Zarja — CMM
*	* n
15.00 v Dolini
Breg — Inter SS
*	* *
3. AMATERSKA LIGA
13.45 na Opčinah
Bar Veneto — Primorec * * *
9.00 v Križu
De Macori — Olimpija
*	w *
15.00	na Proseku
Libertas Barkovlje — Primorje
*	* *
MLADINCI
13.15	na Proseku
Primorje — Edera * * *
NARAŠČAJNIKI
14.15	v Trstu, stadion «1. maj*
Union — Ponziana
*	* Ur
12.15	na Proseku
Primorje — Roianese
ir * *
9.00 v Padričah
Esperia — Vesna
*	* *
10.00	v Padričah
Gaja — S. Sergio * * *
10.00 v Dolini
Breg — Libertas TS
^°vek bi jim še mešal štrene, če se med. množico aretiranih bi našel omahljivec, ki ga je izdal. In še tega ne bi bilo, 56 bi bili prepustili preiskavo površnežem. Tako pa so šli 'M sledi k sledi, od človeka k človeku, dokler se niso ustavili
imenu Lea.	, ,
Pravzaprav se je Wolfu zdelo zamalo, da ga je zavohal Abvrehr in ne njegovi ljudje in da so le-ti šele na generalov baiog stopiti v akcijo. Smešno, kako se je ujel! To je bdi premočen agent da bi se smel pojaviti v notesu ulične partijce sekretarke ’ ki lahko vsako uro postane plen nasprotnika. S tem notesom je tisti, ki ga je imel v rokah, ravnal prav ^etantsko. Vsi skupaj, na tej ali oni strani, delamo z dragocenimi ljudmi ki so nenadomestljivi, kot svinja z mehom...
Njegovi ljudje so ga zmrcvarili, da ni bil ne živ ne mrtev, Pa niso ničesar iztisnili iz njega, ne oni ne njihov šef. Na-^Mjnje mrcvarjenje jim je strogo prepovedal.
Potem ga je zasliševal sam. Vedel je, da e imel parno*
1%e, in iskal je nadaljnje zveze. Njemu, Wolfu, je povedal
X kot navadno povedo jetniki. Povedal mu je kopico imen pa so tiste ljudi iskali, so kmalu ugotovili da so v hosti
Mi pa že davno mrtvi. Nekaj pa jih je bilo iz najozjega be-
le.
ga vodstva, ki so
živeli zunaj politike, globoko v zaledju,
OBROKA
ŽENSKA B LIGA
15.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Breg — Bor
ŽENSKA C
10.30 v Gradišču
Torriana — Sloga
LIGA
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
8.30	v Gorici, telov. AGI
AGI C — Dom
* * *
10.30 v Gorici, telov. UGG
UGG — Mladost
* * *
8.30 v Gradišču
Sovodnje — Torriana * * *
MOŠKA 1. DIVIZIJA
10.30	v Pradamanu
II Pozzo — Sloga
* * *
10.30 v Gorici
Dom — PAV Ribium
kakšno točko, čeprav bodo igrali proti drugemu na lestvici. Na papirju imajo večje možnosti za uspeh Tržačani, ni pa izključeno, da jim bo Zarja v nedeljo prekrižala račune.
BREG — INTER SS
Breg bo igral proti ekipi, ki je na dnu lestvice, je pa trdno odločena, da se bo borila za vsako točko. Odbornik Brega Miran Kuret je izjavil. da bo naloga Brežanov nedvomno težka, saj ne smejo izgubiti niti točke, če nočejo, da se njihov položaj na lestvici [»slabša.
Ostali pari: CRDA - Muggesana, S. Anna - Staranzano, Flaminio -S. Michele, Aurisina - Libertas.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina N
BAR VENETO — PRIMOREC
Trebenci bodo gostovali pri predzadnjemu na lestvici. Nedeljski nasprotnik Primorca je le enkrat zmagal, dvakrat pa izenačil: že ta dva podatka jasno kažeta, koliko velja Bar Veneto. Zmaga ne bi smela uiti Primorcu, ki pa ne sme podcenjevati nasprotnika.
Skupina O
OLIMPIJA — DE MACORI
Olimpija mora v nedeljo zmagati predvsem zaradi prestiža, saj je De Macori na drugem mestu na lestvici. Tako je izjavil igralec Olimpije Bruno Metelko, ki je še dodal, da so bili njegovi slabi nastopi v preteklih srečanjih le sad utrujenosti. V nedeljo pa ho skušal na sredini igrišča zaigrati kar najbolje.
PRIMORJE — LIB. BARKOVLJE
Mladi napadalec Primorja Rustja je prepričan v zmago v nedeljskem srečanju, saj je celotno moštvo v odlični formi. Prvenstvo se bliža h koncu in to srečanje bo skupno z nastopom proti Libertasu s Proseka nedvomno odločilnega pomena za osvojitev prvega mesta.
Ostali pari — skupina N: Roianese - Giarizzole, Viani - Devin, Libertas S. Marco - Portuale. ACEGAT -CMM B.
Skupina O: Libertas Prosek - COOP, Esperia - Libertas Rocol, India -Virtus; počiva Union.
B. R.
ALPINIZEM
BELLUNO, 17. - Pet plezalcev iz Lecca poskuša odpreti novo pot
šeste stopnje v severozahodni steni Civette. Če ne bo slabo vreme oviralo plezanja, bodo prišli na vrh približno čez teden dni.
ATLETIKA
V Cambridgeu bo danes na sporedu «Kros narodov*, zadnje letošnje pomembnejše tekmovanje v teku čez dm in strn. Teka se bo udeležilo tudi močno italijansko zastopstvo.
“Ridtna uiednidtm
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
9.00 v Milanu
Nastopata tudi Kras in Sokol * * *
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
15.00	v Trevisu
Treviso — Bor
* * *
1. DIVIZIJA
17.00	v Trstu, Ul. del la Valle
Bor — Servolana
* * *
MLAJŠI MLADINCI
9.45 na Opčinah
Polet — Lloyd A
* * *
NARAŠČAJNICE
11.30 na Opčinah
Polet — Calza Bloch B
lIlIlliliiiiiliilliliimiilliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMHiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiimmlimimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiil
AVTOMOBILIZEM
Ferrariji se bodo udeležili avtomobilske dirke za nagrado «12 ur Se-bringa*. ki bo 25. marca v Floridi. Dirka je veljavna za svetovni pokal. * * *
V Brand's Hatchu bo v nedeljo na sporedu avtomobilska dirka za nagrado prvakov formule 1. V poskusnih vožnjah je dosegel najboljši čas Novozelandec Hulme pred Fittipal-dijem in Hahvoodom.
Atalainta — Sampdoria X Bologna — Cagliari	1	X
Vicenza — Catanzaro	1
Mantova — Roma	X
Milan — Inter	1	X
Napeli — Juventus	X	2
Torino — Fiorentina	1	X
Verona — Varese	1
Bari — Palermo	1	X
Genoa — Brescia	1
Perugia — Reggiana	1	X
Piša — Lucchese	2
Pescara — Chieti	X
—		 v '7 prvi	X X
drugi	2 X
prvi	X 1 X
drugi	1 X 2
prvi	X
drugi	2
prvi	1 X
dragi	X 1
prvi	2 X
dragi	1 1
prvi	2
dragi	1
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Bor z mlado ekipo tudi v Treviso
D Liga
«Plavi* bodo jutri gostovali v Trevisu. Tekmo so anticipiraM ker bo ob 17. uri v isti telovadnici srečanje ženske A lige Treviso — GEAS
Tudi od tega gostovanja borovci v glavnem pričakujejo, da se bodo proti močnejšemu nasprotniku dobro branili. «Plavi» bodo namreč odpotovali z zelo mlado ekipo: Stojan Hrvatič, Martin Kralj, Šare, Koren, Fabjan, Rudes, Danijel Zavadlal in Lakovič.
Trener Mari je za jutrišnjo tekmo dal naslednjo izjavo: «Med tednom smo se vestno pripravili za jutrišnje gostovanje. Trenutno še vedno v glavnem vadimo osebno tehniko in igro dvojic, trojic, skupni igri pa posvečamo le relativno pozornost.
1 Mislim, da bo ekipa lahko prav kmalu zaigrala zadovoljivo tudi glede skupne igre*.
Druga tržaška peterka, Cianocolo-ri, pa bo nastopila na domačih tleh proti ekipi Virtus Padova. Po predvidevanju bodo Tržačani zmagali.
JUTRIŠNJE KOLO
Tigers GO — Pro Pace PD Castelfranco — Hannibal Cianocolori — Virtus PD Treviso — Bor (15.00)
CUS Padova — Friulana UD Počitek: Šanson VE
iiiiiiiiimimiiiiiimmiiimiimiiimiiiinimiimiminiimiiiiiiiiiiimiimmmiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiimiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiii
PRED PRIHODNJIMI PRVENSTVENIMI ODBOJKARSKIMI TEKMAMI
Borovke in Brežanke jutri med seboj za naslov najboljše slovenske ekipe
Ljubiteljem ženske odbojke se v| Sovodenjska ženska šesterka bo okviru B lige v nedeljo obeta le- jutri odigrala svojo prvo prvenstve-pa tekma. Na stadionu «1. maj* se no tekmo v B skupini promocijske bosta namreč med sabo spoprijeli lige. V tekmi, ki bo v Gradišču ob
Spoštovani tovariš urednik, sporočam Vam, da vsebuje članek «Corridoni se je pritožil*, objavljen v Primorskem dnevniku 14. marca letos, zgolj resnične vesti, o katerih sem, kQt avtor članka, zbral neovrgljive dokaze in pričevanja. Na pismo arh. Ceja ne bom odgovarjal, ker nočem širiti nepotrebne polemike po časopisnih straneh. Vam pa sem na razpolago, da preverite, kako so se dogodki resnično odvijali.
S spoštovanjem
S. J.
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM TURNIRJU
Štirje slovenski igralci v Milanu
Danes in jutri bodo na namizno-1 med tretjekategorniki, kjer bi st teniškem državnem turnirju v Mi- moral uvrstiti med osmerico naj lanu nastopali kar štirje slovenski | boljših, tekmovalci. Tej številni udeležbi so
dali povod predvsem uspehi, ki so jih v zadnjem času dosegli mladi Nabrežinci.
Najmlajši slovenski tekmovalec je naraščajnik Radovič, ki je z zmago na državnem turnirju v Vidmu potrdil svojo odlično formo. Radovič sicer nima možnosti, da bi zasedel prvo mesto, ker se bo milanskega turnirja udeležilo res veliko število igralcev, vendar se bo nedvomno uvrstil visoko.
Med mladinci bo nastopil Fabjan, ki nima večjih možnosti. Mladi Nabrežinec pa se bo lahko odrezal
Nastopila bosta seveda še običajna gosta državnih turnirjev, Miličeva in Košuta, ki se bosta potegovala za prvo mesto v več kategorijah. Lahko pričakujemo, da bo Miličeva zopet osvojila prvo mesto med mladinkami ter v ženskih dvojicah. Košuta pa bo moral popraviti slab rezultat, ki ga je dosegel v Vidmu med drugo-kategorniki. V tekmovanju mešanih dvojic bosta slovenska igralca nastopila skupaj in prepričani smo, da bosta ponovila uspeh, ki sta ga doživela v Vidmu.
S. J.
šesterici Brega in Bora.
Tekma sama ne bo bistveno vplivala na položaj na lestvici. Breg si je namreč že z matematično gotovostjo zagotovil obstanek v ligi, Bor se je pa z isto gotovostjo odpovedal prvemu mestu. Zmaga ene ali druge ekipe bo torej predvsem prestižnega pomena, saj je vsem znano, da sta Bor in Breg že tradicionalna nasprotnika.
Težko je za to tekmo napovedati zmagovalca. Položaj na lestvici govori v korist Boru, a vendar tudi tradicija nekaj pomeni. Breg je namreč v derbiju z Borom do sedaj le malokdaj zapustil poražen igrišče. Dolinska dekleta so zato odločena, da bodo s tradicijo nadaljevala tudi v nedeljo, po drugi strani pa hočejo s tradicijo prenehati borovke.
V zmago so trdo prepričane tako Bregove kot Borove igralke in prav zato bo tekma verjetno izredno borbena in zanimiva, ne glede na končnega zmagovalca.
INKA
* * *
Sokol bo gostoval drevi v Brescii, kjer se bo srečal z ekipo Libertas, ki zaseda prvo mesto lestvice. Nabrežinska dekleta nimajo večjih možnosti za uspeh, saj so nasprotnice zelo močna ekipa, ki meri na prestop v prvo ligo. Poleg tega pa bodo tudi v tej tekmi igrale predvsem mladinke, ki morajo nabirati izkušnje za svoje bodoče nastope. Lahko pričakujemo, da bodo «bele» zaigrale požrtvovalno in torej prikazale tako igro, kakršno smo videli že v nedeljski tekmi z Vignonijem. Tudi danes bo Sokol verjetno nastopil brez kapetanke Pertotove in to bo pravi handicap za ekipo. Zaradi njene odsotnosti pa bodo vso odgovornost nosile mlajše igralke in s tem se bodo privadile na zahtevnejša tekmovanja.
S. J.
* * *
Po prvotno določenem koledarju bi morale imeti dekleta odbojkarske C lige to soboto in nedeljo prost dan. Ker pa je bilo zaradi deželnega finala mladink preloženo celotno 8. kolo, bo na sporedu danes. Odbojkarice Sloge bodo i-grale jutri dopoldne v Gradišču z domačo Torriano. Jutrišnji nasprotnik Sloge je ena slabših še-sterk v tej skupini, saj je na predzadnjem mestu in slovenske odbojkarice imajo tako lepo priliko, da se dokopljejo do letošnje tretje zmage. To zaostalo kolo je obenem tudi zadnje v prvem delu prvenstva.	G. F.
■— —.L
8.30, se bodo Sovodenjke spoprijele s tamkajšnjo Torriano.
Dekleta se niso (zaradi pomanjkanja telovadnice) zadostno pripravila na to prvenstvo. Najbrž ne bodo zaradi tega mogle pokazati vseh svojih sposobnosti. Ko pa se bodo začela lepa sončna vremena in jim bo dana možnost, da bodo lahko trenirale na odprtih igriščih, bodo gotovo nadoknadile to kar so med zimo zgubile.
Kljub vsem tem oviram dekleta iz Sovodenj upajo na dobro uvrstitev.
-Jo-
• * «
Jutri bodo dekleta Doma igrale svojo tretjo tekmo ženskega promocijskega prvenstva proti drugi go-riški ekipi AGI C.
Dom prihaja na to tekmo po dveh zaporednih zmagah in torej še neporažen. AGI C je že klonil proti UGG in je premagal Corrido-ni C. Na papirju torej AGI C bi ne smel povzročati prevelikih preglavic domovkam.
Tekma bo v telovadnici AGI — Largo Culiat 2.
Za to tekmo je trener domovk sklical vse igralke,: ki" se bodo morale zbrati pred omenjeno telovadnico ob 8. uri.
IK
* * *
Tudi doberdobska šesterka Mladosti bo jutri igrala svojo tretjo tekmo ženskega promocijskega prvenstva. Po dveh zaporednih nora-zih (Corridoni C in Dom) in po počitku v prejšnjem kolu bodo tokrat mlada doberdobska dekleta stopila na igrišče proti močni šesterici UGG. Te tekme ne smejo zgubiti če se hočejo še nadalje boriti /a prva mesta lestvice.
Tekma med šesterkama UGG in Mladost bo v telovadnici UGG — Valletta del Como.
IK
* * *
V predzadnjem kolu odbojkarske B lige za člane čaka drevi Bor v Turinu izredno zahtevna tekma. V goste odhajajo nadvomno k najboljši šesterki v tej ligi, ki je pred velikim kakovostnim skokom, napredovanjem v A ligo. Odbojkarji CUS iz Turina se gotovo zavedajo pomembnosti drevišnjega srečanja. kot tudi zadnjega v Ales-sandrii: vsaj enkrat morajo zmagati in zadani cilj bo s tem dosežen. Prav zato pa je vprašanje. če bodo znali psihično obremenitev prenesti. Tržačani pa v Turinu nocoj nimajo kaj zgubiti. Vprašanje pa je, koliko naših
odbojkarjev bo šlo na pot. Klavdij Veljak je poškodovan pa tudi Plesničar ima težave zaradi dela. če pa splavi* odpotujejo brez teh dveh odličnih tolkačev v Turinu ne bo kaj iskati. Naši fantje bodo nudili domačinu dober odpor, le če bodo odpotovali popolni. V nasprotnem primeru pa bo imel CUS recej olajšano pot do zmage in s tem tudi do zasluženega napredovanja.
G. F.
* * *
V	zadnji domači tekmi prvenstva moške C lige čaka ekipo Krasa spopad z ekipo gasilcev Dall'A-cqua iz Trevisa. Upati moramo na zmago Krasove vrste, saj bodo po porazu v Padovi fantje stopili na igrišče z željo po zmagi. Seveda bo šesterka jz Trevisa precej trd oreh. Fantje vedo, da (če hočejo upati na tretje mesto lestvice) ne smejo prepustiti zmage nasprotnikom, ki imajo na lestvici enako število točk kot Kras. Prepričani smo, da bodo fantje danes stopili na igrišče trdno prepričani v svoje moči in ne bodo popustili niti za trenutek.
V. K.
‘ W * it
V	‘7/ kblu"fridške'-l. 'divlžijč bd igrala Sloga v Pradamanu proti ekipi II Pozzo. Furlanski odbojkarji so nekoliko bolje uvrščeni od slovenskih, saj imajo po 6 odigranih tekmah dve točki več. Če bo Sloga zaigrala v najboljši postavi, bo tekma precej izenačena in oba zastopnika imata enake možnosti za zmago. Po dveh zaporednih spodrsljajih pa morajo Slogaši to pot zmagati, če hočejo še obdržati stik z vodečimi ekipami.
G. F.
* * *
Moška šesterka Doma bo tokrat v zadnjem kolu prvega dela prvenstva 1. divirije imela v gosteh šesterko Pav Ribium iz Spilimber-ga, ki sodi na zadnje mesto v lestvici brez točk.
Tokrat domovci bi ne smeli imeti preveč težav in bi morali zmagati gladko in tako nadaljevati s serijo zaporednih zmag že v šestič.
Po prejšnji zmagi nad Torriano iz Gradišča je Dom končal z naj-nevameišimi spopadi; sedaj prav za zaključek prvega dela se bo srečal z PAV, ki sodi med naj'-šibkeiše ekipe kateri grozi izpad.
Tekma bo danes zvečer ob 21. uri v telovadnici UGG — Valletta del Como (Ul. Brass — Gorica).
Za to tekmo je trener Doma Strgar sklical vse igralce, kateri se bodo morali zbrati pred omenjeno telovadnico že ob 20.15.
IK
Prva divizija
Tudi jutri bodo borovci imeli težko srečanje proti ekipi Servolane. »Plavi* bodo tokrat nastopili izključno z najmlajšimi, kajti ostali bodo zaposleni s prvo ekipo. Vsako predvidevanje je torej zelo tvegano. Servolana namreč v prvem kolu ni nastopila zaradi slabega vremena in zato je njena moč neznana.
Bor bo proti Servolani nastopil z naslednjo postavo: Valter Hrvatič, Rajmund Kralj, Kapič, Klobas, Ba-razutti, Francia, Vatovec, Pertot (k), Košuta. Ker bo trener Mari zaposlen v Trevisu s prvo ekipo, bo trenerski posel opravljal tokrat kapetan Uvij Pertot.
JUTRIŠNJE KOLO
Libertas Ts — Ferroviario Bor — Servolana (17.00)
CGI — Tricolore
Mlajši mladinci
Polet ima jutri lepo priložnost, da doseže svojo drugo zmago v tem prvenstvu. Jutrišnji nasprotnik O-pencev bo namreč ekipa Lloyd A, ki je na zadnjem mestu lestvice. Omeniti pa moramo, da so naši košarkarji bolj malo trenirali, ker niso imeli na razpolago igrišča. Tega namreč popravljajo. In prav zato bo jutrišnje srečanje na sporedu v telovadnici na Opčinah. Polet bo igral z naslednjo postavo: Starc, Guštin, Gantar, Kraus, Adri-jan Sošic, Daneu, Edi Sosič, Dolenc, Tavčar.
JUTRIŠNJE KOLO
POM — Ricreatori Italsider — D. Bosco Polet — Lloyd A (9.45)
Počitek: Lloyd B
Naraščajnice
Isto velja tudi za dekleta: možnost treniranja je zelo skromna zaradi neuporabnega igrišča. Openke bodo zato nastopile v telovadnici na Opčinah proti prvemu z lestvice, proti ekipi Calza Bloch B. Po-letovke bodo verjetno nastopile z naslednjo postavo: Rosana Sosič, Vesna Tavčer, Nadja Sosič, Vaclik, Wilhelm, Morana Taučer, Hrovatin. Škerla vaj.
JUTRIŠNJE KOLO
C. Bloch A — CMM Ricreatori — Interclub Polet — C. Bloch B (11.30)
Dečki
Borovi dečki bodo danes igrali tekmo proti ekipi šole Brunner To srečanje so že dvakrat odgodili zaradi slabega vremena. Vse pa kaže, da bosta tokrat peterki le stopili na igrišče. Favoriti so «plavi», ki so Brunner premagali že v prijateljskem srečanju.
Tekma bo v Rojanu.
MLADINSKE IGRE
Izidi 1. kola
Borovega notranjega turnirja: Kondorji — Levi	68:18
Lisice — Orli	3433
Počitek: Tigri
_________ b. 1.
BOKS
V Brescii se bosta danes srečala za naslov italijanskega prvaka težke kategorije Armando Zanini in Bepi Ros.

&reiskavo, saj so njegove izjave dale povod, da so lahko osu-1*Uli kot anglofile mnogo pomembne ljudi iz domobranskega
V°dstva. Zaman je prigovarjal generalu, naj ga pustijo m bočasi vlečejo podatke iz njega ali naj ga zamenjajo za kakšnega od svojih veljakov, ki je padel v partizansko ujetništvo.
Toda pritisk domobranskega vodstva je bil tal« silovit, ^ bi bil Kante izdihnil že v ječi, če ga ne bi bil zaščitil ge-sfcapo. Uničiti pričo sramote! To je geslo vseh slabičev ki s® vzpenlajo kvišku. Domobranske visoke zivrne so slutile koliko jim lahko škodi. Wolf se je bil pogovoril z "Jim kot * sebi enakim. Ni ga spraševal, s katerimi vosovci m voditelji
Osvobodilne fronte je sodeloval, ker je vedel, da ljudje njegovega kova ne izdajajo skrivnosti, da se znajo izogniti. Naredil se je bil, kot da verjame njegovim navedbam o zvezah z ljudmi, ki jih je omenjal kot sodelavce. Wolfa so zanimali drugi. Kante mu je mnogo govoril tudi o šefu, da vzdržuje zveze s tistimi, ki se navezujejo na Angleže, z Rimom in papežem. Pogovarjala sta se brez zapisnika. Vedel je, da to, kar mu jetnik govori, ni dokazljivo, da so mnogi poskriti po mestu kot podgane po luknjah in da jim nameravajo skočiti v hrbet, ko jim bo najhuje. On se je zmeraj bolj bal prijateljev za hrbtom kot sovražnikov pred seboj.
Za krvnika so izbrali podoficirja, ki je bil dve leta pri Sv. Urhu in je opravljal zaupne naloge šefa. Valjhun ga je gledal, kako bliska z očmi kot podlasica in kako se mu roke potijo! Ni mogel skriti vznemirjenja spričo izredne časti, ki je pomenila zanj nadaljnjo milost pri šefu in Nemcih. Valjhun je vedel za tiste, ki v zaporih niso bili vneseni v spiske zapornikov in ki jih je prav ta sloki človek obešal v nekem mlinu ali pa jim je s sekiro drobil glave in jih metal v vodo. Trupla je potem Sava naplavljala daleč od mesta...
Tudi Wolfu je krvnik zbudil pozornost. Tako umazano delo povsod opravljajo enaki ljudje. Izmeček... Kdove kje so staknila tega tipa, ki bi ga lahko pri priči ustrelil. Vojna je negativna selekcija za človeštvo. Padajo najboljši, plevel pa se razrašča.
Pred oder je stopil visoko pristrižen sivook oficir SS z belimi obrvmi. Prebral je obsodbo esesovskega sodišča, ki je prišla po žici generalovega telefona.
«V imenu nemške države in nemškega naroda vas za veleizdajo obsojamo na smrt z obešenjem...«
Obsojencu ni trenila niti mišica na obrazu. Obvladal se je in s pogledom ošinil zbrane drugega za drugim. Obstal je pri Wolfu.
«Gospod major, ali mi je dovoljeno spregovoriti nekaj besed?» je vprašal.
«Izvolite, dr. Kante! Poslednjo željo vedno uslišimo.«
Dr. Kante se je z rahlim gibom glave zahvalil in se obrnil k policijskemu zboru:
((Gospodje! Ne hodite po mojih poteh! Te vodijo v smrt...«
Ganljivo, je pomislil Valjhun. Hacin pa ga je dregnil s komoloem:
((Pomislite! Ponižal se je in se skesal pred samim obličjem smrti in kazni božje! Prepozno! Niti trohice usmiljenja ne čutim do te kače! Dal bi ga razsekati na koščke!«
Ko je krvnik nataknil obsojencu zanko na vrat, se je ta obrnil k svojemu šefu dr. Hacinu. V očeh mu Je zagorelo staro zaničevanje in v njegovem glasu je bilo čutiti nakopičen srd, ker je moral včasih mimo požirati prečudno bedasto obnašanje tega jezuitskega fanatika, nasilnika in verskega blazneža s podpoprečno inteligenco. Ko sta se srečala z očmi, so Hacinu zatrepetale veke za debelimi stekli in žile na vratu so se mu napele.
«Dr. Hacin! Poglejte ta prečnik, na katerem bom visel! Na njem boste viseli tudi vi. Noben bog vam ne bo pomagal!«
Hacin je vztrepetal. Njegov obraz je spreletela groza.
((Obesite ga!« je siknil.
Doktor Kante se je zazrl v sivino koščka neba nad strehami, prek katerega je prhnila jata golobov. Krvnik mu je spodnesel podstavek. Telo je zanihalo kot urno nihalo, ko ga požene trda roka. Preden se je vrnilo do središča, se je vrv utrgala. Obsojenec je padel na tla in se začel pobirati, kot bi ga bil zbil dobro merjen udarec v tilnik. Obtožujoče je pogledal krvnika, ki se je umik 1 pred njim. Vzpel se je s tal in se oprijel stebra in pogledal v nebo, kjer se je pred nekaj trenutki v pepelnati megli razkrojil njegov duh in odšel za golobi. Nekajkrat je krepko vzdihnil zrak in kri mu je znova poživila lica.
Med prisotnimi je zašumelo. Tesnoba jih je razdvojila. Dr. Hacin se je tresel.
((Sodba je izvršena!« je kot pravnik ugotovil Valjhun. ((Toženi je bil obešen in je kazen prestal!« Na tihem pa je pomislil: bog pomagaj, če rajh proizvaja vrvi, ki se trgajo na vratovih!
Tudi nekateri Nemci so bili tega mnenja. Visoki častnik SS, ki je zastopal sodišče, je stopil v ospredje. Na obrazu mu je ležal leden mir.
((Počakajte, gospodje!« je spregovoril. ((Telefoniral bom poveljujočemu generalu!«
Iz sobe dežurnega je poklical štab. Javil se je general. «Ali ste nori?!« se je glasil odgovor z one strani žice. Sledile so besede, ki so padle kot kladivo na krsto: «še enkrat obesiti!«
Sivookd oficir se je vrnil z odsekanimi koraki. Obstal je natanko na svojem mestu in ponovil, kot bi mu nekdo poveljeval :
«še enkrat obesiti!«
Prinesli so novo vrv. Tokrat jo je krvnik preizkusil. Z rokami se je obesil nanjo kot mežnar. Zadovoljen smehljaj mu je preletel obraz, ko je zanko nataknil obsojencu. Ko je telo zanihalo drugič, je stopil k njemu, ga z rokami objel okoli nog in z vso težo svojega telesa potegnil, da so za. glavna vretenca obsojenca zaškrtala in počila.
Major Wolf je ukazal dežurnemu oficirju, naj poveljuje «mlrno». Medtem ko so čakali na novo sodbo, so mu prevedli smisel Kantetovih zadnjih besed in pogovor gledalcev. Eden od oficirjev je menil, da je to božji znak, da obsojeni ni kriv in da po nedolžnem umira.
Majorju Wolfu je bilo znano, da je doktor Kante imel mnogo prijateljev, ker je bil najprej človek in šele potem vse drugo, v kar ga je pripeljal položaj.
«Ald veste, kaj je pomenilo njegovo, po vaše spokorniško opravičilo, gospod šef?« se je obrnil k Hacinu, ki je bil vedno zmeden. Ker ni odgovoril, mu Je rekel;
«Med vašimi ljudmi ima sodelavce, ki jim je povedal, naj svoje zveze opustijo, ker so izdane. To je v poulični jezik prevedena razlaga vaše mistike.«
Stopil je k pretrgani vrvi, jo vzel v roke in jo poduhal.
((Prepojena je s solno kislino.«
(nadaljevanie sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	33 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRj' posa-
d S»nf . ite,v.Mka, 1~ dinar' všečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. marca 1972
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasl’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P® oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S r. •
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska Z1T - Tr5*
ŽIVAHNA DEJAVNOST MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA HEATHA
Ulstrski protestanti zaskrbljeni zaradi ukrepov londonske vlade
5e dva mrtva pri nedavnih atentatih ■ Londonski načrt predvideva večje svoboščine za katoliško manjšino
BELFAST, 17. — Politična napetost na Severnem Irskem je žela sinoči in ponoči še dve žrtvi. V Lur-ganu je izgubila življenje mlada ženska, ko je v stranišču nekega lokala eksplodirala bomba. Ponoči pa je bil ubit neki moški na ulici v Belfastu. Nanj je streljal neki neznanec.
Stopnjevanje nasilja v Severni Irski postaja vedno bolj očitno. Protestantski voditelji, ki imajo v svojih rokah vso oblast, nočejo popustiti zahtevam katoliškega dela prebivalstva. V bistvu ne gre za nekakšno «versko»
privilegijev.
V Londonu se je danes sestal ožji ministrski svet, ki je razpravljal prav vprašanja, ki zadevajo Ulster. Ministrski svet je obravnaval to vprašanje, ker bo moral v ponedeljek polagati nekakšen obračun pred angleško spodnjo zbornico. Angleški premier se bo nadalje srečal v sredo z ulstrskim predstavnikom Brianom Faulknerjem. Takoj po vseh teh sestankih bi morala angleška vlada objaviti uradni dokument glede politike, ki jo namerava uveljaviti na
številni drobci ter deli kamnitih krst in oltarja.
Na istem področju so pred desetimi leti našli ostanke drugih grobnic. Strokovnjaki menijo, da je bila speljana tam mimo cesta ob kateri so bile številne grobnice, kjer so bili pokopani člani bogatih in pomembnih družin 10. pokrajine (regije).
vojno, temveč le za_ spopad ^med bo- Severnem Irskem. Zdi se, da so vladni krogi na Severnem Irskem (Brian Faulkner in njegovi protestantski pristaši) zelo zaskrbljeni glede novih nastopov londonske vlade.
Kaj predvideva načrt londonske vlade? Po nekaterih vesteh, naj bi oblasti nekoliko popustile glede ukrepov za interniranje domnevnih članov organizacije IRA (severnoirska osvobodilna vojska) ter zahtevale vključitev katoliških predstavnikov v severnoirsko vlado ter občasno poizvedovanje glede mišljenja prebivalstva. Po nekaterih vesteh bi bila ulstrska vlada prikrajšana za neke pristojnosti, medtem, ko bi bile uvedene druge oblike uprave.
gatejšimi sloji v Severni Irski (ki so od vsega začetka verske reforme protestanti) in revnejšim delom prebivalstva, ki je zaradi svojega kmečkega porekla ostal veren Rimu. Torej ne boj zaradi vere. temveč izključno upor nižjih slojev prebivalstva proti politiki vladajočih (protestantskih) krogov, ki ne upoštevajo zahtevke novih generacij, ki iščejo kruha in zaslužka v svoji domovini.
Angleška vlada preučuje sedaj to vprašanje. Angleški ministrski predsednik Heath je danes spregovoril na kosilu združenja inozemskega tiska. Glede Severne Irske je Heath dejal, da njegova vlada zasleduje dva o-snovna cilja: 1. varnost prebivalstva in 2. znižanje politične napetosti, ki onemogoča mimo sožitje v deželi. Heath je dejal, da je treba spoštovati protestantsko večino, kakor tudi katoliško manjšino. Glede katoliške manjšine je angleški premier izjavil, da bi morala ta igrati dejansko in učinkovito vlogo pri odločanju glede svoje bodočnosti. Vendar pa je pristavil, da je pristanek protestantske večine neizogiben pogoj pri sklepanjih, ki bi zadevali morebitno odcepitev Ulstra od Velike Britanije. Heathove iziave v bistvu ne prispevajo k dokončni rešitvi ulstrskega vprašanja, ker pustiio odnrto vprašanje, kako bodo protestantski vodilni krogi odgovorili na namig, da se protestantska večina odreče delu svojih
Pomembna najdba rimske grobnic«
GRADEŽ, 17. — Ostanke velike rimske grobnice so našli v
kraju Roncolon, blizu ceste, ki , .	..	...	, „
pelje od Cervignana proti Ogle- de°' da. 50 ^ r	T
ju. Grobni napis, ki je žal nepo- kolumbiJskega državljana nemske-
Danes vrh Heath-Pompidou
PARIZ, 17. — Francoski predsednik Pompidou se bo jutri v Londonu sestal z britanskim premierom Heathom . Srečanje bi morala biti že prejšnja mesec, vendar so ga odpovedali zaradi težav v zvezi s stavko britanskih rudarjev.
Časnikarji iz Ljubljane v Nabrežini
mm
TRŽAŠKI DNEVNIK
S SINOCNEGA SESTANKA
Uveljavitev slovenščine v svetoivanski konzulti
Občinska uprava je namestila stalno prevajalko
Založniško podjetje »Gospodarski j sprejela na županstvu župan Le-vestnik» iz Ljubljane je za svoje j giša in odbornik Terčon ter jim
časnikarje in sodelavce organizi- orisala razmere in probleme de-ralo avtobusni izlet na Tržaško in vinsko _ nabrežinske občine. Na v Beneško Slovenijo. Ob svojem .........
prihodu so se ljubljanski gostjo sbkl ljubljanski gostje v dvorani ustavili v Nabrežini, kjer sta jih občinskega sveta.
KAK1II 500 KM OD KOLUMBIJSKEGA GLAVNEGA MESTA
Policijski organi zasledili nacističnega zločinca Bormanna?
Preiskovalec nacističnih in fašističnih dejavnosti Wiesenthal iz. ključuje možnost, da hi šlo za zloglasnega nacističnega zločinca
BOGOTA, 17. — Iz uradnih virov kolumbijske policije se je zve-
ju. Grobni napis, ki je žal nepo poln, naj bi dokazoval, da je grobnica pripadala družini nekega «kvadrumvira», to je člana kolegija štirih visokih uradnikov, ki so v rimskih kolonijah opravljali službe, ki so v Rimu pripadale konzulom in pretorjem.
Med najdenimi predmeti so temelji iz belega istrskega kamna,
ga porekla, ki naj bi bil znani nacistični vojni zločinec Martin Bor rnann. V tej zvezi je tednik «Sie-te Dias* že objavil članek, v katerem trdi, da je Johann Ehrmann pravzaprav bivši nacistični voditelj Martin Bormann.
Ali gre res za znanega nacističnega zločinca? Na to vpraša-
PRED ATENSKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM
Proces proti petnajstim obtožencem «prevratniškega» delovanja v Grčiji
Bivši predsednik Kanellopulos in druge priče so pogumno branili obtožence
ATENE, 17. — Danes se je morala pred vojaškim sodiščem v Atenah zagovarjati skupina političnih nasprotnikov sedanjega vojaškega režima v Grčiji. Pripadniki skupine so obtoženi, da so skušali s silo -zrušiti sedanjo politično oblast.
V obtožnici, ki jo je prečital predsednik sodišča, je rečeno, da je 15 ljudi, ki pripadajo vsegrške-mu osvobodilnemu gibanju «PA», ki ga je ustanovil v inozemstvu Andrej Papandreu, skušalo z raznimi atentati v grški prestolnici o-majati sedanjo zakonito oblast. Obtoženci so, vsaj tako trdi obtožnica, namestili razne eksplozivne naboje v pristanišču v Pireju, kjer so bile lani zasidrane enote VI. ameriškega ladjevja v Sredozemlju, in sicer v znak protesta proti ameriški politiki glede grškega režima. Obtožnica dolži 15 obtožencev, da so razpolagali nezako- j nito z eksplozivnimi naboji in da , so jih uporabljali. Po sedanjih gr- i ških zakonih utegne taka obtožba \ prizadeti obtožence s kaznimi, ki , gredo do dosmrtne ječe.
Med obtoženci so zdravniki, od- , vetniki, en častnik grške vojske : v službi ter neki drugi častnik, | ki je v pokoju. Med njimi je tu- . di neka ženska, stara 37 let.
Obtožnica trdi, da je Andrej Pa ■ pandreu navezal neposredne stike z bivšim grškim parlamentarcem Alevrasom, ki je pripadal stranki grškega centra, da je organiziral potovanje v inozemstvo raznih ljudi, ki so nasprotovali režimu in ki naj bi se v inozemstvu izvežba-li za uporabo orožja in eksplozivov. Obtožnica trdi nadalje, da je ta organizacija ustanovila blizu 1 Rima središče, kjer so se pripadniki «PA» vežbali za uporabo o-rožja in eksplozivov.	1
Obtožnica dolži prizadete, da so nastavili bombo, ki je eksplodirala v oktobru leta 1970, ko je bilo v teku srečanje med Papadopulo-1 som in tajnikom za obrambo ZDA Melvinom Lairdom v palači grškega parlamenta. Grške oblasti trdi jo, da je atentat zagrešil 55-letni odvetnik Johannes Knmneos, ki	je	1
sicer po poreklu iz Severne Amerike, toda grški državljan.	j
Med 15 obtoženci so Nicolas Ale-vras, Nicolas Farmasis, Georg Pa-pastratis, Konstantin Amellopulos ' ter trije odvetniki. Vsi ti obtoženci so odvetniki oziroma pripadniki grških oboroženih sil. Na procesu sta navzoča tudi dva italijanska opazovalca: eden za združenje italijanskih sodnijskih runkcio-narjev, drugi pa zastopa Združenje za zaščito človeka.
Danes so na procesu pričali naj vidnejši predstavniki grških strank V prid obtožencev je pričal pred
vsem bivši prvi minister leta 1967, ko je prišlo do državnega prevrata, Panaiotis Kanellopulos, ki je predstavnik radikalne desnice. Za nje italijanskih sodnijskih funcio-ril Georg Navros. Oba sta trdila pred vojaškimi sodniki, da so se obtoženci potegovali za obnovitev v Grčiji demokratskega režima. Trdila sta, da so imela njihova dejanja zgolj političen pomen. Izjavila sta še, da se bodo nevarnosti za javni red v Grčiji še stop-
njevale vse dokler bo ostal na oblasti sedanji režim. To izjavo je podal Kanellopulos. Bivši premier je še dodal, da so se obtoženci potegovali za svobodo ter so se zoprstavili nasilju, ki ga je sedanji režim vsilil grškemu narodu. Podobne misli je izrazil tudi Georg Mavros, ki je menil, da obtožen cem niso preostajala druga sredstva za obrambo demokratičnih svoboščin, kot odkrit odpor proti režimu.
nje še ni mogoče odgovoriti pozitivno. Na vsak način so kolumbijske oblasti zahtevale od zahod-nonemških policijskih oblasti, naj jim pošljejo prstne odtise in slike, ki se tičejo nacističnega veljaka. V tej zvezi so nemške zahodne oblasti že poskrbele ter poslale prstne odtise Martina Bormanna, ki so bili posneti leta 1931. Poleg tega so poslali tudi ustrezno fotografsko dokumentacijo. Kolumbijske oblasti bodo preverjale podatke ter v prihodnjih dneh objavile zadevno sporočilo.
Prvo vest o odkritju kraja, kjer naj bi se skrival bivši nacistični vojni zločinec Bormann je objavil, kot smo že povedali list «Siete Dias*. Dva dopisnika lista sta med svojim potovanjem v zakotnih predelih Kolumbije prišla y neki kraj, kjer sta srečala domnevnega nacističnega zločinca. Časnikarja sta se približala hiši, pred katero je sedel neki moški. Ta je takoj nato stopil v hišo ter prišel ven s puško v rokah. Zaradi previdnosti sta se časnikarja umaknila, ter se vrnila naslednji dan skupaj z nekim policijskim agentom. Ko je moški opazil agenta, jih je vljudno sprejel. Dejal je, da je star nekaj čez 70 let in da prebiva v Kolumbiji že več kot 40 let. List trdi, da se je moški verjetno vselil v Kolumbiji šele leta 1964.
Kolumbijske policijske oblasti sedaj preiskujejo vso to zapleteno zadevo. Moškega, ki so ga prijeli kakih 500 kilometrov proč od glavnega mesta, bodo verjetno v krat-
iiiiMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig
TRST A
7.15, 8.15.	11.30, 14.15, 17.15,
22.15	Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi: 12.10 A. Kuhelj: Svet leta 2.000; 12 25 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.10 Album operet; 16.50 Jazz; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komcertisti naše dežele; 19.10 Pod farnim zvonom cerkve v Dreki; 19.40 Zbor «Tone Tomšiča; 20.00 Šport; 20.50 Radijska igra: «Mrk bogova; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke v krogu; 16.Q0 Pianist Vincenzo Baizani; 16.20 «Un ragazzo delleitarioa.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Gianni Malusa; 14 40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL;
SOBOTA, 18. MARCA 1972
13.15 Preizkušajo se diletanti;
14.09	Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje s stvarnostjo; 16.30 «11 morgante maggio-re»; 17.10 Veliki varietč; 19.05 «Anna Christie*, 4 dejanka; 20.55 Orkestri; 21.30 Jazzovski koncert;
22.10	Plošče.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30,
13.30,	15.30. 16.30. 17.30, 19 30,
22.30,	24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Ringo Star in Bruno Lauzi; 8.40 10.35 Varietč z G. Bramierijem;
11.50	Zbori; 12.40 «11 Giocone*;
13.50	Kako in zakaj; 14.00 Popevke; 15.00 «Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valerijevo; 18.15 Spored z Milvo; 18.50 Filmska glasba; 20.10 Tridejanka: «1 Purita-ni; 22.40 Giraskethes.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simf. koncert;
16.10	Ital. sodobna glasba; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsako-večemi koncert; 21.30 Turinski koncerti.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Debussyjeve simfonične skladbe;
15.30 Oddaja progresivne glasbe; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20
16.00	Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zajgramo; 16 45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Naši pevci; 17.30 Glasba za klavir: 18-00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 2215 Plesna glasba;
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Spored s Pippom Baudom;
Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današji izvajalci; Johann Sebastjan Bach.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00. 14.00. 15.00. 17.00,
18.00,	19.30, 22.00. 23.00. 24.00, 1.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20—12.00 Pri vas doma; 12.10 Iz opusa Carla Marie von Webra; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	«Po domače* z godci in pevci; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Sobotno popldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	Kitara v ritmu; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 18.15 Iz opernega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Oddaja za šole; 15.00 Kolesarska dirka Milan— Sanremo; 17.00 TV za najmlajše;
17.30	Dnevnik in izžrebanje lote rije; 17.45 TV za otroke, »Zlati cekin*; 19.00 Kulturna oddaja;
19.30	Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Gledališče 10*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 «Guliverje-va potovanja*; 22.15 Pesmi na natečaju Evrovizije za 1972.
JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Komorna dela, Aktualnosti; 16.30 Košarka Olim pija:Partizan; 18.05 Obzornik; 18.20 Štirje tankisti in pes — film; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Zakaj bi veseli ne peli; 21.35 Cirkus; 21.55 Tekmeca - film; 22.45 TV kažipot; 23.05 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45 Glasbena prireditev; 20.15 Poročila; 20.30 «Osem let čakanja*, film iz serije Perry Mason; 21.20 Mali koncert.
kem pripeljali v prestolnico, kjer bodo skušali ugotoviti, na podlagi prstnih odtisov, če gre res za proslulega Martina Bormanna.
Vest o domnevnem odkritju bivališča Bormanna pa je povzročila precejšnje dvome v nekaterih krogih, ki se stalno ukvarjajo s povojno dejavnostjo nacističnih veljakov. V tej zvezi je treba predvsem upoštevati mnenje znanega Simona Wiesenthala, ki na Dunaju vodi preiskave proti bivšim nacističnim zločincem. Wiesenthal je izjavil da dvomi, da gre v tem primeru prav za Martina Bormanna. Preiskovalec, ki je že spravil za zapahe znanega Eichmanna, meni, da Ehrmann, ki so ga našli v Kolumbiji, ni Martin Bormann. Wiesenthal pravi, da so se bivši nacistični voditelji naselili v južnoameriške kraje, katerih podnebje odgovarja vsaj približno srednjeevropskemu podnebju. Nadalje meni, da ne obstaja noben razlog, da bi se Martin Bormann naseli] v nekem zakotnem kraju, se združil z neko Indijanko ter živel skupaj z njo morda leta in leta.
Odgovor na vsa ta vprašanja bo dal seveda pregled prstnih odtisov, ki ga bodo policijski organi opravili v prihodnjih dneh. Zabeležiti pa je treba vseeno še neko sporočilo angleškega radijskega amaterja Davida Arthurja. Ta je sporočil, da je pred nekaj dnevi sprejel poročilo o potovanju neke patrole kolumbijske policije, ki je prišla v neko bivšo nemško kolonijo pri Putamayju. Policisti so baje tam našli sedem trupel, medtem ko je bil že imenovani Ehrmann hudo ranjen. Policijska pa-trola je prišla v vas, ki je bila popolnoma prazna. Angleški radijski amater je povedal, da je poveljnik patrole sporočil svojim predstojnikom, da gre v resnici (na podlagi prvih ugotovitev prstnih odtisov) za bivšega nacističnega zločinca Martina Bormanna.
Na sinočnjem sestanku rajonske konzulte za Sv. Ivan, Lonjer in Ka-finaro je bila prisotna nova občinska prevajalka, ki so jo namestili izrecno za potrebe konzult. Prevajalka —■ Marija štrekelj — je sinoči imela kar precej dela, saj je morala prevajati poleg govorov prisotnih slovenskih svetovalcev tudi zapisnik prejšnjih sej iz italijanščine v slovenščino.
Naj omenimo pri tem, da je predlagal prevod zapisnika svetovalec MSI — ne bi vedeli če je to groteskno, «predvolilno» ali pa dobronamerno. Vsekakor mu je svetovalec KPI Pečar priznal dobro voljo in izrazil u-panje, da bo ostal istega prepričanja tudi po volitvah. Sicer je treba dejati, da ni bilo v tej konzulti nikoli večjih nasprotovanj namestitvi stalne prevajalke.
Vsekakor pa je prevajanje zapisnika zelo zamudno, zato so sklenili, da bodo prihodnje zapisnike prevedli že prej in izročili prevode slovenskim svetovalcem in jih izobesili v Lonjer-ju, Podlonjerju in na Katinari.
Na sestanku je bil govor o «kati-narski varianti*: komisija, konzulte se bo sestala s prebivalci Katinare 28. marca, medtem pa zahteva, naj občina da na razpolago prebivalcem primernega izvedenca za pripravo pripomb.
Včeraj sta bila tudi javna sestanka šentjakobske konzulte in konzulte za rajon Stare mitnice. Na obeh sestankih je bil govor o šolah v rajonu, obe konzulti sta namreč pripravili analizo vseh šol svojega območja. Ker sta bila oba predložena dokumenta zanimiva, bomo poročali jutri o njuni vsebini.
I Pečenko je naglasil, da se nova * trgovina uvršča v načrt preosoove in modernizacije prodaitiih razpe-čevalnih storitev zadrug, kar je prvi pogoj za zajezitev prodora monopolističnega kapitala, ki se je že pojavil v nekaterih središčih Furlanije - Julijske krajine.
Namesto manjših trgovin, s katerimi so bile doslej prisotne na tem področju, so Delavske zadruge sedaj odprle novo samopostrežno trgovino, ki naj zagotavlja tudi v prihodnje okrepitev zadružnega sodelovanja v korist delavcem in potrošnikom. Ing. Pečenko je še pristavil, da se načrt modernizacije Delavskih zadrug vključuie v modernizacijo vsega italijanskega zadružništva, in to v tesnem sodelovanju z vsedržavnima konzorcijema Coopitalia in Conitcom.
S. G.
SINOČI V GRADIŠČU
Nova samopostrežba Delavskih zadrug
Gradbinci CISL za sindikalno enotnost
Včeraj se je sestal pokrajinski svet sindikata gradbincev CISL. 0-dobrili so tajniško poročilo in P®" trdili namen, da se doseže že tos enotnost treh sindikatov. * tem okviru in za zaščito delovnih mest se sindikat gradbincev P®" polnoma strinja s splošno stavko gradbincev in sorodnih strok, ki bo v torek, 21. marca.
Brezplačno cepljenje
Tržaška občina sporoča, da bodo od 1. aprila do 31. maja breji; plačno cepili vse tiste otroke, ki še niso dosegli drugega leta starosti. Tisti, ki bi želeli brezplačno cepiti otroke, bodo morali predložiti najkasneje do 10. julija tos potrdilo o cepljenju na oddelek za zdravstvo in higieno tlžaške občine, Ul. Torino 8.
Identificiran mrtvec
Včeraj so agenti znanstvenega ®<|' delka tržaške kvesture identificira moškega, ki so ga našli prejšnji torek mrtvega v kasonu motornega voza, za 46-letnega Isidora Zaccario, rojenega v Miljah, brez stalnega bivališča.
lliliiliiiiiiimlliiliiiliilMllllliiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiil'111"111"11*
VČERAJ V DEŽELNEM SEDEŽU
Tržaško-videmski sestanek za univerzo v naši deželi
Sestanka so se udeležili predstavniki deželne uprave, tr" žaške univerze in videmskega konzorcija — Razvoj mora biti podrejen smernicam deželnega načrtovanja
Včeraj so se sestali na sedežu deželne uprave akademski senat tržaške univerze in predstavniki «Konzoroija za razvoj univerzitetnih študijev v Vidmu*. Sestanka so se udeležili, poleg predsednika deželnega odbora Berzantija, ki je pripravil sestanek in mu tudi predsedoval, še odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust in odbornik za zdravstvo in higieno Deve-V Gradišču so sinoči odprli novo j tag. Tržaško univerzo so predstav-
Arctirana v Belgiji dva italijanska roparja
BRUSELJ, 17. — Belgijska po-i licija je aretirala dva Italijana, ki sta sodelovala pri ropu na bančno ustanovo Amsterdam - Rot-' terdam Bank v Amsterdamu 7.
1 marca letos.
V Washingtonu se trudij’o
(Nadaljevanje s 4. strani)
da bi šlo za ameriški pritisk za ratifikacijo. S tem bi se hotelo nekako reči, da naj se Moskva, če se prav hoče, tudi malo pojezi. ZDA ne bodo prenehale podpirati Brandtove «vzhodne politike*, hkrati pa je tudi ne nameravajo vleči iz zagate.
Da bi dopolnili to sliko morda celo varljivega miru, bojno omenili tudi okoliščino, da niti najnovejša kriza dolarja na evropskih borzah ni povzročila tu pretiranega vznemirjenja. V washingtonskih listih so jo komaj omenili. Očitno je, da bo uradna Amerika, podobno kot lani poleti, ponovno rekla svojim zahodnoevropskim partnerjem — med katerimi je tudi Brandtova vlada — da je »problem dolarskih viškov v Evropi predvsem evropski problem, ki naj ga Evropejci prvenstveno sami rešijii*.
Sicer pa je ameriški politični svet že toliko zavzet s primarnimi volitvami, da se od njega zares ne more zahtevati, da bi dramatiziral zunanjepolitične dogodke, pa čeprav je bila vanje potegnjena tudi Arne rika.
ljali videmski župan Cadetto. P®^' denonski pokrajinski odbornik šolstvo Carpenedo. predsednik J® demske trgovinske zbornice P05*.® nec Marangone, videmski odborn* za šolstvo, predsednik in podor6" sednik videmske bolnišnice in tajnik konzorcija.
S tem srečanjem se .ie ponovn® začel dialog med tržaško univerzo in predstavniki videmskega ozir®' ma furlanskega konzorcija, saj s v njem tudi predstavniki norden®®' ske pokrajine. Predstavniki deže" ne uprave so poudarili, da ie ^e' ba nadaljevati z razvojem visokošolskih ustanov v okviru splošne^® deželnega načrtovanja. Deželni bor je mnenja, da mora biti tržaška univerza -osrednja visokošolska ustanova vse dežele, obenem P® se mora primerno razviiati tudi Vidmu, na oodlagi družbenih. nomskih in kulturnih potreb vS_ dežele. Na sestanku so razpre' ljali tudi o stvarni možnosti raž vo.ja fakultet v Vidmu. Predstav®1 ki videmskega konzorcija so podčrtali, da ie skrajno potrebno, ®® se ustanovijo v Vidmu še drU* fakultete, poleg že obstoječe •* kultete tujih jezikov.
Domenili so se. da bodo usta®®’
. vili več študijskih komisij v k®_ j terih bodo predstavniki tržaške .®
Sklad bo sodeloval z organizacijama «Italia Nostra», «Pro Natura» ■ Del^komis-iV^^urejev^deže1®* in zadrugo «Naš Kras» - Naravo izročimo zanamcem nedotaknjeno! | odbornik Gmst-	. .
Predsednik odbora Berzanti * ki sta 16. avgusta lani na gorenj-' nadalje sporočil, da namerava d®-ski cesti gangstersko napadla in želni odbor ustanoviti lastno sl oropala Mariborčana Erika Kolariča.
samopostrežne trgovino Delavskih zadrug. Prodajni prostor dosega 270 kv. metrov, v celoti pa zavzema i market 450 kv. metrov. Na voljo ' odjemalcem je nad 3000 artiklov, ki so razstavljeni na prodajnih pultih v skupni dolžini nad pol kilometra.
Vlogo nove trgovine je kratko orisal predsednik ing. Pečenko, ki se je udeležil odprtja s člani u-pravnega sveta in ravnateljstva te najpomembnejše deželne zadruge.
ljali rektor Origone in člani akademskega senata, to je vsi ravnatelji fakultet: farmacevtike (prof. Baldini), pedagogije (prof. Cucca-gna), ekonomije (prof. Calzolari), medicine (prof. De Bernard) znanstvenih ved (prof. Marussi). inže-njerije (prof. Ramponi), tujih jezikov (prof. Balussi). filozofije (prof. Miccoli) in dekan akademskega sveta ter ravnatelj fakultete prava prof. Udina.
Videmski konzorcij so predstav-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllilliialilsailllltlllllllllll,llllll||||||||||U||||||||||||||||||||||||u||||||n|||
WORLD WILDLIFE FUND
Izvoljen deželni svet sklada za varstvo narave
Te dni je bil občni zbor deželne sekcije Svetovnega sklada za naravo (World Wiidlife Fund), na katerem so v prisotnostni notarja izvolili dežeini vodilni svet ustanove. Za predsednika je od izvoljen prof. L. Poldini, za svetovalce pa prof E. Ghirardelli. dr. F. Perco, dr. G. Sauli, prof G. Furlan, dr P. Malignam. dr. G. Maggi. dr. C. Genzo, G. Magliagli R. De Agostini in R. Osbat. V nadzornem odboru sta dr. N. Rossetti de Scan der in dr. M. Gunaiachi. Pri gla sovanju je bila prisotna deželna predstavnica F. T. Foersterjeva.
Sklad želi prispevati, skupaj z združenji «Italia Nostra*. «Pro Natura* in «NaŠ Kras*, ki se že dalj časa zavzemajo za ohranitev naravnega in kulturnega okolja, k ustvarjanju novih odnosov med človekom in prirodo. V skladu sodeluje zlasti mladina, organizacija pa namerava vplivati na iavno mnenje predvsem s primernim informativnim delovanjem in prek šole.
Naša dežela ie v tem pogledu še precej na dobrem, kajti velike spremembe m\demega časa še niso zajele njenih obrobnih območij, toda tudi pri nas sta industrija in turizem že načela naravo ter se bo novoizvoljeni odbor prizadeval, da se naše ožje naravno okolje kolikor mogoče nedotaknjeno ohrani zanamcem.
Kdor bi želel priti v stik z World Wildlife Fundpm naj se v Trstu obrne na gdč. Foersterjevo (Ul. S. Nicold 15. III. - tel. 37172), v Vidmu na dr. P. Malignanija (Šalita del Castello 2. telef. 56172), v Gorici pa na e. R. Osbata (Ul. E. Duše 28, telef. 3927). Vsak bo dobrodošel tudi na shode sklada, ki so v Trstu vsak petek, in sicer ob 21. uri v dvorani kulturnega in umetnostnega krožka, Verdijev trg, L
4.C-1IU UUUU1 UbLcUUJVlLl	•
dijsko komisijo za načrtovanje sokošolskega razvoja v deželi r ® p ...	. . ,	.	lani,ji - Julijski krajini. Te »
R^hlnf" r!nt‘ f°r Je obsodil | misije se bodo udeležili poleg £ ^	*?a® e* s^10Sega zapora,! čelnih predstavnikov, tudi Pr^;
b<) ,b G:stanl k®znl pa bo moral z® stavniki univerze in predstav®1 vedno zapustiti Jugoslavijo. Sodi- Vseh krajevnih ustanov. Dokler šce je pn izreku kazni med dru- bo odobrena reforma šolskega s gim upoštevalo tudi obremenilno; stema. ne bo imela dežela P®6®, okolnost, da je bil Biehelli že nih kompetenc na tem podrocl®; kaznovan. Mladi Lucian S. pa bo i Do takrat pa bo skušala rešiti Pf® po sklepu okrožnega sodišča v; bleme razvoja visokošolskih ®sv_ Pulju moral svojo kazen presta- j nov s podobnimi neformalnimi jati v vzgojno - poboljševalnem domu.
Kot so ugotovili med preiskavo, se roparja nista po naklučju odločila za napad pri Vrbi. že nekaj dni prej sta se v Italiji dogovo-
stanki. pri katerih pa se bodo vS kakor držali smernic dežel®6® načrtovanja.
V Ul. Canal Piccolo, na
strar®
sodih številk, in na Trgu Tort®® rila. da bosta šla v Jugoslavijo j seo pred stavbo št. 4, je v veb® ropat. Izbrala sta si Gorenjsko, I vi stalna prepoved parkiranja ker je blizu Avstrije. Tja stajzil.
Za rop pri Vrbi na Gorenjskem
Tržačanu Bighclliju 8 let strogega zapora
Pred dnevi se je na okrožnem sodišču v Kranju zaključila sodna obravnava proti 35-letnemu italijanskemu državljanu Guglielmu Bighel liju iz Trsta in 15-ietnemu jugoslovanskemu državljanu Lucianu S.,
OSMIČ A
Lovrenc Žerjul — Lonjer št. ^
toči dobro domače belo in črno vin®’ Vabljeni ljubitelji žlahtne kaplj‘ce*
namreč nameravala pobegniti s plenom. V Jugoslavijo sta se z ukradenim avtom pripeljala 15. avgusta. Ponoči sta se nekajkrat peljala po cesti med Kranjem in Jesenicami in iskala speče avtomobiliste v samoti, da bi jih oropala.
.................................lllllllUllIli',,,,ll,l,
OSEM POŽAROV V ENEM DNEVU
Med Prosekom in Križen* je gorelo kar sedem ur
Veliko gozdov in poraščenega zemljišča uničenega ter več milijonov lir škode
Ce odštejemo nekaj manjših, 1 škode, kot so jo sicer. Po sedmih vsakdanjih posegov, so včeraj trža- ‘ ureh gašenja so gasilci lahko n® ški, openski in miljski gasilci mo- pravili obračun škode, ki j°
povzročil požar: 200 tisoč kv. metr®. uničenega gozda občinske l®5 ’ okrog 50 tisoč kv. metrov pa * sebnega zemljišča, vse za pribhzP milijon lir škode.	:i
Drugi večji požar je izbruh med Bani in Prosekom, zajel j6 Z okrog 100 tisoč kv. metrov zen® .n šča, poraščenega z dračjem '. suhljadjo. Gasilci so včeraj poseči še nad univerzo, pod K®y tovelom, pri čamporah, Nas6,J Sv. Sergija, Logu in Montebell®-
rali kar osemkrat poseči zaradi požarov, ki so zajeli večje površine poraščenega zemljišča.
Najhujše je bilo na pogozdovanem zemljišču, ki se razprostira med Prosekom in Križem. Pričelo je goreti okrog 11. ure, ogenj je pa zajel približno 250 tisoč kv. metrov gozda. Nekaj nad 200 ljudi, med gasilci iz Trsta in z Opčin, vojakov, agentov jevne varnosti in civilistov, se je trudilo, . da niso ognjeni zublji povzročili še večje