Naš tisk »Našemu tisku je fcreba posvef/iti popalno pažnjo in vero. S širokim sodelovanjem naših tovarišev je treba omogočiti, da postane naš tisk bit.je srca vsega učiteljstva širom naš.e domovine. — Pomagajmo vsi, da postanc naš tisk činitelj, ki imponira s svojo jedrnatostjo in močjo.« (Iz paziva »Jugoslovanskemu učiteljstvu« v letošnji 8. št. »Učiteljskega tovariša.«) Tisk je velesila. Katera, to ni važno. Spoprijazniti se je treba samo z dejstvom, da je veJesila, velesila nad velesilami in to za vse gospodarske, socialne, politične, stanovsks narode, države in kontinente. Tisk so pljuea s katerimi diha človeška kultura dvajsetega stoletja, tisk so možgani. s katerimi misiijo milijoni, tisk je armada črk, besedi, stavkov in, mi®H, ki nenehno osvajajo, grade in rušijo, pa zopet grade, da znova porušijo, tisk je bodočnost. Danes lahko ugotavljamo, vsaj pri onem delu tiska, ki nam ie dostopen, da je tak in tak. Določiti mu njegov učinek z ozirom .na njegovo vsebino ni lahko; imamo pa na razpolago v glavnem dve sodbi, s katerimi mu pridemo vsaj med treznimi in premišljenimi ljudmi v okom, in ti sta: ali je dober, ali pa slab, ali je kaj Vreden, ali ni nič vreden. Morda bi bila umestna še tretja sodba, ki pa ga navadno naredi čisto nevažnega, da ni ne dober, ne slab; tak je po svoji vsebini, da bi bilo vseeno, ali bi bil, ali pa bi ga ne bilo. In da je tak tisk brez poraena, ni treba še posebej poudarjati. Da ne bom zašel na taka pota, ki bi 'temu ali onemu bila preveč tuja, se omejimo samo n.a uvodna citirane misli in si nekoliko pobliže oglejmo naš stanovski tisk. Kdor ga budno zasleduje, mu pregled ne bo težak. Še veTiko lažje ga bo ocenil in obsodil tisti, ki pozna njegovo zgodovino. Mnenja sem namreč, da bi vsak učitelj moral imeti vsaj bežen pregled skozi zgodovino svojeaa stanovskega tiska. Ne radi itega, _da bi bi^l in spoz-naval stvari, ki že davno niso več aktualne, ali pa, da bi se obujali taki i,n taki megleni spomini, marveč zato. da bi zrastla v njem neka močna in solidna stanovska zavest. Samo oni, ki se bo do tega dokopal, bo pravilno razumel to zgodovino. Ni vseeno, ali veš ali ne veš, da so pisali tVoji tovariši že petinsedemdoset let v ta list in da je prišla danes vrsta nate, da tudi ti prispevaš svoje najboljše k tej veliki kulturni zgradbi, ki naj bi dosegla čim višjo stopnjo in čim večjo popolnost. Ti in ti naši stanovski listi so ognjišča, ki, ali vsaj morali bi izžarevati za vsakega in vse, ki nujno poltteibujejo prav tovrstno pomoč. Samo oni, ki je kdaj s tem namenom stopil po zapuščenih in zaraslih stezah, bo to lahko in pravilno razumel. In ustvaritev takega ognjišča, ki naj bi odgovarjalo pravemu pomenu te besede, pa zahteva sodelovanja vseh, prav vseh. Danes je *ako, da kaj pomeni samo tisti tisk, v Jcaterem dobi čim več izraza skupno in enotno hotenje. Samo neka.j ljudi tisku ne more dati tiste pomembnosti in privlačnosti, ki bi jo vsak stanovski tisk morall imelti. Da pa bi se to doseglo, je pa treba pokiicati na pomoč najrazličnejše metode, ki obstojajo tudi iz raznih očitkov. Poznam nekaj takih. ki redno prejemajo in. tudi hraniio pa najsibo »Popotnika« ali »Tovariša«,_ prečiltajo ga pa samo takrat, kadar jih kaka stvar zadene po čisto osebni materialni plati. Seveda se opravičujejo na razne načine. Zato si velja zapomniti, da je stanovski tisk navadno najboljše zrcalo članstva. Če je člans|tvo zavedno, bo tudi njihov stairovski tisk tak, če je članstvo odločno, neizprosno in pravično, bo tak tudi njihov tisk. Jadrnatost se primerja z jedrnatostjo, moč z močjo. In. še nekaj — kar je glavna hiba našega učiteljstva in ki se pozna tudi na vseh poljih nj-egovega udejstvovanja, (tudi v tisku), kar ga dela majhnega in nemočnega, zaradi česar res ne more biti zavedno, neizprosno in pravično ne do sebe, ne do ostalih, kar mu tudi kot celoti ne daje .tiste pomembnosti. ki mu po vseh božjih in človeških postavah pripada — je to, da nima nobene, ali pa vsaj zelo majhno notranjo prepričanost o pomenu svojega poklica. »Vsak učitelj, ki se iz katerihkoli ozirov povsem uklanja zahtevam lokalnih faktorjev in služi egoističnim namenom posameznikov, greši proti skupnim irtteresom stanu, g>reši naravnost proti avtoriteti državne oblasti.« (»Za avtoriteto učiteljskega sltanu.« Glej »Učit. tov.« št. 9.) K temu bi se dalo prtbiti še to. da tisiti ljudje, ki hočejo anarhijo in neurejenost v kateremkoli po^gledu, ne bodo in tudi ne morejo nikdar postati samostojno misile>či. Morda je temu kriva tista okosifenelost, ki mu ne da ne mislit, ne tipat, no rast, še manj pa hotet. Da tega ni, so tudi v našem tisku pozna. In da bi kdaj naš tisk prišel na tako višino kot bi moral in tudi mora priti, je zato *reba razgleda, treba je spoznanja in doslednosti. Treba bi nam bilo evangelija, ki bi nam svetil ko Izraelcem ogenj skozi puščavo. Vse nas naj prevzamc zavest, da naj bodo naša stanov-ska glasila ognjišče, okrog katerega naj se zbira ves tisti mladi rod veiike družine, ki se zaveda svoje bodočnosti in se je ne straši, rod, ki zre pred seboj živiljenje in mu ni tuja zavest odgovornosti. Naj bo to ognjišče rodu, ki bo ostal zvest svojemu narodu v žalosti in veselju, v porazu in zmagi, v suženjstvu in svobodi, v smrti in vstajenju; ognjišče rodu, ki ne gradi svojega dela za bližnjo prihodnost na pesek, na mlačno in megleno vsakdanjost, na brezidejnost, lenobo in samoprevaro, marveč na lepoto in čast svoje domovine, na resnično zavest svojega nesebičnega dela, da nairod kulturno dvigne. Številke bodo izginjale in mesto njih bodo postajali odločujoči, resnični ljudje. Zakaj ne pripravljamo se za politično poslanstvo, naše poslanstvo je poslanstvo učiteljevo, je kulturno poslanstvo, je raslti duše in srca. Kakor moremo reči za vsak spontan pogon, za vsako iz preteklosti v bodočnost živečo organično celoto, tako lahko rečemo tudi za učiteljski stan, da je gotova kullt!urna organična individualnost, da je mogoč njegov razvoj le iz njega samega, da je tako povezan z narodnim in državnim življenjem, da si enega brez drugega ne moremo misliti, da je prospeh enega tesno povezan s prospehom drugega. Za to ni ugovoTa, za to ni meje, oboje je eno, in z njim en sam klic: Zivet! Rast! Poslfati močan za danes, jutri in bodoče dni. Ko bo med učiteljstvom prodrla ta misel, bo prodrla tudi v njegov tisk. In s prodorom te misli se bo marsikatera oblika in predsodek našega dosedanjega tiska izpremenil in na njegovo mesto moTa najti pot novo gledanje, ki bo dalo novega, prepotrebnega življenja. Po vsem tem se bo lahko reklo, da se je našemu tisku posvetila vsa pažnja, da se je našemu tisku dala vera. Potem šele bo res lahko postal naš tisk bitje srca vsega učiiteljstva in mu bo tudi sodelovanje vseh tovarišev učMeljev zagotovljeno. Naš tisk bo impondral! Vojko J-č.