Amerikanski
bLiO

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 37.
JOLIET. ILLINOIS. 3. APRILA 1917
LETNIK XXTI
Wilson se izrekel za vojno v prid vsemu človeštvu.
Predsednik prišel pred združeni zbornici kongresa in priporočal izjavo, da "vojno stanje" z Nemčijo obstaja; pravi, da mora Amerika stopiti v vojno, da pomore osvoboditi svet despotizma (samosilstva).
Zeli splošno vojno dolžnost in armado 500,000 mož takoj.
Washington, D. C., 29. marca. — Upanje na odvrnitev vojne med Združenimi Državami in Nemčijo je bilo Tazpršeno po nagovoru kancelarja vori Bethmann-Hollwega v nemškem državnem zboru danes, po dejansko enoglasnem mnenju vladnih uradnikov.
Tisti uradniki, ki so prečitali snoči brzojavljene navedke iz govora, so re-W5, da sedaj več ne dvomijo, da bo t Predsednik Wilson predlagal napoved bojnega stanja z Nemčijo, ko pride Pre<f posebno zasedanje kongresa prihodnji teden.
Nemčija noče popustiti.
V govoru kancelarjevem ni najti nosnega namiga na kako namero, popustiti zahtevam predsednika Wilsona.
Njegova izjava nemške politike niti v najmanjši meri ne prihaja nasproti zahtevam predsednika Wilsona. Predsednikovo stališče, kakor je dobro zna-no, je, da se prijateljski odnošaji med Washingtonom in Berlinom ne morejo obnoviti, če Nemčija ne umakne °dloka z dne 31. jan. o brezobzirnem Vojskovanju s podmorskimi čolni in Se ne vrne k izpolnjevanju mednarodnega zakona.
Nemčija sedaj odkriva trden sklep, prezirati predsednikove prizadeve, četudi s tem doda Združene Države svojim sovražnikom.
Vojna neizogibna.
Washington, D. C., 30. marca. — Vojna z Nemčijo bo.
Predsednik Wilson in njegova vlada sta enoglasno odločila danes, da ni drugega pribega nego k orožju v za-Sc'to ameriških pravic, zanikanih po Nemčiji, in v obrambo Združenih Dr-z«v pred sovraštvom, katero je poka-
zala berlinska vlada s številnimi sovražnimi dejarfji.
Program določen.
Vojni program, ki ga je sprejela vlada v kabinetni seji, trajajoči dve uri, je sledeči:
Da ima predsednik prečitati kongresu poslanico, v kateri razloži pritožbe Združenih Držav proti Nemčiji, ki po mnenju eksekutive ali izvrševalne o-blasti zahtevajo napoved vojnega stanja.
Da ima kongres biti naprošen, pooblastiti eksekutivo, da uporabi oborožene sile Združenih Držav, nabere dodatnih čet in dovoli splošen kredit za "krepko vojskovanje".
Wilsonova poslanica.
Da se ima kongres, bržko napove vojno stanje, baviti s takimi vprašanji, kakor kakovost čet, ki se imajo nabrati, odposlatev čet na evropska bojišča, uporaba mornarice, sodelovanje z zavezniki in finančno podpiranje istih.
G. Wilson sestavlja svojo vojno poslanico, ki jo upa prečitati kongresu ne kasneje, nego prihodnji torek popoldne. Če bo organiziranje zbornice dovršeno rano v ponedeljek popoldne, utegne predsednik priti pred obe zbornici v skupni seji tega dne. ✓
Vojna edini pribeg.
Kakor pravijo vladni uradniki, bo predsednikova poslanica ne le ostra obtožba Nemčije in jasno izražena izjava, da je vojna edini pomoček, marveč tudi navdušen, patriotičen razglas, določen, da zedini ameriško ljudstvo v vdanosti do skupne zadeve.
Ko jim bo tak glas brnel v njih ušesih, bodo deželni zakonodavci, ki tvorijo edino oblast za napoved vojne,
odgovorili po mnenju vlade z dejansko enoglasno potrditvijo predsednikove politike in sprejetbo njegovih vojnih predlogov.
Vojni načrt pred kongresom.
Washington, D. C., 1. apr. — Vojna z Nemčijo je sedaj svrha, ki navdaja izvrševalni, kakor tudi zakonodajni oddelek vlade.
Na predvečer sestanja 65. kongresa za eno najvažnejših zasedanj v zgodovini ljudovlade, so vojne odredbe postale vprašanje največje važnosti.
Ni več vprašanje, ali bodi vojna z Nemčijo, kajti sploh mislijo, da bo predsednik predlagal vojno in da bo kongres potrdil njegova priporočila z ogromno večino. Sedaj je vprašanje o sprejetju vojnih odredeb, katere u-sposobijo Združene Države, voditi vojno do zmagovitega konca.
Na vojnem programu, ki ga predsednik predloži kongresu, so sledeči predlogi:
Da naj kongres napove obstanek vojnega stanja z Nemčijo.
Da naj se izvrševalna oblast pooblasti za nabor velike armade na najprimernejši način.
Da naj se izvrševalni oblasti z glasovanjem dovoli-radodaren kredit za vojskovanje, in da naj se sprejmejo dovolitve za ojačenje mornarice, redne (regularne) armade in narodne straže.
Da naj kongres pooblasti razpolaganje s tujimi ladjami, ki se gradijo y tej deželi.
Da naj se sprejmejo krepki zakoni o vohunstvu in cenzorstvu.
Organiziranje.
Obe zbornici se snideta jutri opoldne. Že organizirani senat bo takoj zmožen za delo, ali z ozirom na dejstvo, da mora biti v zvezi z vojno resolucijo tudi potrebna dovolitev, bode senat počakal na organiziranje poslanske zbornice. To organiziranje, za katero je bila že zadnji teden pot u-glajena, se utegne brž izvršiti. Vobče prevladuje mnenje, da bodo že malo ur po začetku seje demokrati s Champ Clarkom kot govornikom zopet prevzeli nadzorstvo.
Vojna resolucija.
Pravtako smatrajo 'sprejetje vojne resolucije z velikima večinama v obeh
zbornicah za zagotovljeno. So mate skupine prijateljev miru, ki bi bili za vojno samo v slučaju invazije (sovražnega navala na deželo) in bi proti vsakemu bojevitemu dejanju ne le govorili, marveč tudi glasovali. Potem so druge skupine, ki imajo svoje lastne misli 9 tem, kaj bi imele Združene Države v sedanji krizi storiti. Nobena teh skupin pa ni močna dovolj, da bi tek stvari resno zadrževala, ali celo ovirala.
Splošna vojna dolžnost. &
Gotovo je, da se bode poskušalo, povzdigniti splošno vojno dolžnost v žakon, tudi če predsednik ne bo priporočal take odredbe. Pričakovati je močnt opozicije proti splošni vojni dolžnosti, zlasti ker zadobiva veljavo mnenje, da bi tak zakonodajen korak ugladil pot za odposlatev ekspedicij-skega voja v Evropo. Predlog, podpreti Francijo finančno s posojilom ene milijarde dolarjev, bo prejkone sprejet.
Predsednik se izrekel za vojno.
Washington, D. C., 2. apr. — Vojna! Vojna človečnosti in pravice, vojna za uničenje samodrštva ter za ohranitev in razširjenje demokracije.
To je, kar je predsednik Wilson slovesno priporočal kongresu Zdrtiženih Držav nocoj kot odgovor Amerike na brezobzirno vojskovanje s podmorskimi čolni odstrani nemške vlade. Vojna bo ne proti nemškemu ljudstvu, ampak proti cesarski nemški vladi. Kongres bo gotovo sprejel predsednikova priporočila.
Važne bitke še
nikjer nobene.
Angleži in Francozi na zapadni fronti še prodirajo in pridobivajo vas za vasjo.
Z OSTALIH FRONT MALO NOVIC.
Anglež in Rus stiskata Turka v Aziji. Jeruzalem blizu padca.
&
Pogled na Jeruzalem in
cerkev božjega groba.
Jeruzalem, sveto mesto, utegne biti ^nialu zopet v rokah kristjanov po Poletjih. Poročila pravijo, da so se Prednje straže angleških čet, ki prodajo skozi Palestino ojl Egipta, pri-'izale na kakih trideset milj Jeruza-enui. Neka brzojavka je izporočila, 1,1 so se prodrle že v El Chhlil, ki leži y Korovju južne Palestine in je kakih pet"ajst milj od Jeruzalema. Zavezniške čete prodirajo sedaj v a'o Azijo od treh strani: en britanski ^dclefc prodira v Palestino od Egipta, . u8> napreduje v dolini qb Tigridi,
bo-"U 8e
Rusi bojujejodočiin se Rusi JuJejo na perzijski fronti
UZa'Cm l>'' V mo',an,et'ans^' Posesti nepretrgoma 1. 1187 po Kr., ko ga je sloviti Saladin zopet odvzel križarja " 11 so ga obdrževali izza 1. 1099. Pogled na Jeruzalem kaže Omarjevo mošejo, poslopje s kupolo inalo na 0 od središča; s|>odiija slil a kaže ccikcv Božjega groba.
Avstrija ieli mir z Z. D.
Bern, Švica, 30. marca. — Nevtralen diplomat tukaj iz Dunaja zatrjuje, da Avstrija skoro mrzlično želi ohraniti dobre odnošaje z Združenimi Državami, ali še bolj željna in odločna je, podpirati Nemčijo.
Nadaljevanje prijateljskih odnošajev med Washingtonom in Dunajem zavisi skoro popolnoma, misli diplomat, od izidu krize med Nemčijo in Združenimi Državami.
Če ^iride med Ameriko in Nemčijo do vojne, bo Avstrija sledila svoji zaveznici; če pa se ohrani mir, se upa Avstrija izogniti prelomu z Združenimi Državami.
Gospodarski položaj v Avstriji opisuje diplomat kot resen in vedno slab ši, čeprav morebiti ne slabši, nego je položaj v Nemčiji.
Rim, 29. marca. •— Italijansko vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo:
"Na Krasu je sovražnik snoči po težkem bombardiranju prodrl v naše postojanke na južnih slemenih Višine 144. Bil je pa 'takoj odbit in je zapustil nekaj ujetnikov v naših rokah'.
'Sovražni zrakoplovi so spuščali bombe na Gorico. Izgub ni bilo nobenih zaznamovati."
Lahi so ujeli "nekaj mož".
Rim, 30. marca, (čez London.) — Včeraj je bilo neznatno topniško streljanje ob vsej fronti. Živahno je bilo samo v Lagarinski dolini in na Krasu.
Po močni topniški pripravi je sovražen oddelek poskušal naskočiti našo postojanko na Fajtem hribu. Bil je odbit in skoraj uničen po našem streljanju s strojnimi puškami
Zaporedni napadi so bili enako brezuspešni. Sovražnik je utrpel težkih izgub. Ujeli smo nekaj mož.
.Nemci prihajajo Poljakom nasproti.
London, 29. marca. — Nemška vlada se bavi z načrtom, odpr?.viti razlasti tveni zakon glede poljskih posestev in dovoliti Poljakom rabo njih materin skega jezika, tako brzojavlja Reuter-jev poročevalec iz Amsterdama.
Brzojavka »pristavlja, da je to naznanil v gosposki zbornici g. Breiten-bach, pruski minister za javna dela.
Potop 781,500 ton v 29. dneh.
Berlin (čez Sayville brezžično), 30. marca. —\ Nemški podmorski čolni so v februarju pogreznili 781,500 ton raz nih ladij, kakor je danes povedal pomorski tajnik Eduard Capelle v'zaup-nem poročilu glavnemu odseku v državnem zboru.
Rekel je, da je stevilb novih podmorskih čolnov, poslanih v zaprte pase, mnogo večje, nego število izgubljenih. Učinek brezobzirnega vojskovanja s podmorskimi čolni je na kratko izrazil z besedami:
"Veliki uspehi in prav majhne izgube."
Nemška mornarica, od vrhovnega poveljnika do zadnjega kurjača, je skozinskozi prepričana, da bo vojskovanje z U-čolni pridobilo vojno, je re kel vojni minister.
Govoreč 6 nevtralcih, je rekel:
"Mučno je za naše pomorske čete pogrezati nevtralne ladje. Trdo je, ali neobhodno potrebno."
Laška fronta.
ma Lens in Arras. Pred svitom včeraj smo v spopadu blizu Croisilles in Ecourt 'St. Meinnein, severovzhodno od Bapauma, ujeli 55 Britancev, med njimi enega častnika, a številni so bili usmrčeni.
Zavzeli tri nadaljnje vasi.
London, 30. marca. — Zasedli smo vasi Ruyalcourt, Sorel le Grand in Fine ter po ostrem boju pridobili na ozemlju v soseščini Heudicourta, kjer smo ujeli nekaj mož. Davi smo odbili sovražen napad proti našim postojankam južno od Neuville Bourjenvala.
Berlin (brezžično v Sayville), 30. marca. — Na fronti pri Artois so bili topniški dvoboji živahni. Blizu Neuville St. Vaasta je neki kanadski polk štirikrat napadel naše postojanke ponoči, a je bil vsakikrat odbit s težkimi izgubami. Nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Pariz, 30. marca. — Nobenih važnih dogodkov ni bilo, izvzemši manjše spo pade med patrolami in bojevanje z granatami blizu farme Maisons de Champagne v Champagni.
Makedonska fronta.
Berlin, 29. marca. — Položaj je ne-lzpremenjen.
Pariz, 30. marca. — Nobenega važnega dogodka ni bilo na makedonski
fronti.	. ,	- .......
Berlin, 30. marca. (Brezžično v Sayville.) — Ogledovalni oddelki so prodrli v francoske postojanke med Ohrid skim in Presbajskim jezerom ter uple nili več brzostrelnih pušek in mnogo streliva.
Rumunska fronta.
Petrograd, 29. marca. — Naši protinapadi južno od rek Ousia in Csoba-nyos v svrho zopetne pridobitve naših ondan izgubljenih postojank so bili brezuspešni. Sovražni poskusi prodiranja ob veliki cesti Fokšani-Tekučiu so bili ustavljeni po našem streljanju.
Petrograd, 30. marca. — Naše topništvo je zbilo nemški zrakoplov.
Ruska fronta.
Kramola vsled draginje.
Chicago, 111., 30. marca. — V ghetto-okraju na jugozapadni strani je prišlo včeraj popoldne do kramole, da je morala policija posredovati. Visoke mesne cene so napotile mnogo žensk, katerim so se pozneje pridružili tudi moški, prirediti demonstracijo, ki je vedla do izgredov. Prijetih je bilo 27 žensk in trije moški. Policija se je posluževala svojih krepelcev.
Za splošno vojaško izobrazbo.
Washington, D. C., 29. marca. — Predsednik Chamberlain od senatske-ga odseka za vojaške stvari je danes izjavil, da bo dne 2. aprila, ko predsednik prečita svojo poslanico pred kongresom, najodločneje priporočal splošno vojaško izobrazbo.
Petrograd, 29. marca. — Severno od Stanislavova, blizu vasi Jamnica, je sovražnik po močni topniški pripravi ter uporabi min in bomb napadel, ali je bil po našem streljanju s puškami in topovi prisiljen k umeknitvi v svoje za-kope.
V ponedeljkovi noči so bili sovražni poskusi, začeti ofenzivo severno od Slaventina, 10 milj jugozapadno od Brzezanov, odbiti. Vzhodno od Brze zanov smo razstrelili veliko mino. Po razpoku so naši skauti prodrli v sovražne zakope in prepodili Nemce iz nek« votline, v kateri so bili skriti. Ko so ujeli 21 Nemcev, so se vrnili v svoje postojanke.
Nobenih važnih dogodkov.
Berlin (brezžično v' Sayville), 30. marca. — Nobenih važnih dogodkov ni bilo na vzhodni fronti.
Petrograd, 30. marca. — Po bombardiranju so Nemci napadli blizu Mi-nearve in pridobili vhod v odsek ruskih zakopov. Nemški uspeh je bil kratkoživen, kajti Rusi so podjeli protinapad in prepodili Nemce. Blizu Gol-dovičev so bile nemške postojanke bombardirane s kemičnimi izstrelki. Rusi so napadli tudi s plinom.
Turška fronta.
London, 29. marca. — Vrhovni poveljnik v Egiptu je brzojavil včeraj, da so naše čete napredovale petnajst milj od Rafe do Wadi Ghuzzeha, pet milj južno od Gaze, da zaščitijo gradnjo železnice.
V ponedeljek in torek smo bili v hudem spopadu v tej soseščini s sovražnikom, broječim kakih 20,000 mož. Prizadeli smo mu težkih izgub. Ujeli smo 900 mož, vštevši generala poveljnika in ves divizijski štab 53. turške divizijje. Med temi ujetniki so bili štirje avstrijski častniki poleg 32 Avstrijcev in Nemcev drugih častnih stopenj. Uplenili smo tudi dve avstrijski havbici, po 4.2 palca debeli.
Kavkaška fronta.
Petrograd, 29. marca. — V smeri Bi-tlisa so naši skauti napadli Turke pri Tahtalu, 16*4 milje severno od Bitlisa, bajonetovali nekaj nasprotnikov in se vrnili v svoje zakope z dvema častnikoma in 12 Askari kot ujetniki.
Petrograd, 30. marca. — Bilo je samo ogledovanje po skautih in obojestransko streljanje. Eden naših zrakoplovov je bombardiral Tulčo.
Vesela vest iz La Salle.
Naši vrli rojaki v bližnjem La Sallu, 111., se gibljejo in napredujejo. Kakor čujemo, so sklenili, da si postavijo novo cerkev sv. Roka, ki ne bo stala čez $30,000, a staro cerkev preuredijo za prepotrebno šolo. Več o tem nam pove morda kak dopis v bližnji bodočnosti,
Ffancoska fronta.
London, 29. marca. — Vas Neuville Bourjonval smo zavzeli davi po kratkem boju, v katerem je imel sovražnik težke izgube.
Pariz, 29. marca. — Med rekama Somme in Oise je bil dan primeroma pokojen. V odseku Margival so bili živahni topniški boji. Prav silna je bila delavnost artiljerije v smeri Maisons de Champagne in Griča 304 ter v Lotaringiji v soseščini Embermes-nela.
Berlin, 29. marca. — Močni topniškr boji so bili včeraj do noči med mesto-
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.
Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo nepjvedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti ali brzojavno, ker razmere so še nespremenjene. Navadno se denar izplača v stari domovini v štirih do 6. tednov, če poslan po pošti, če poslan brzojavnim potoni, se izplača v 3. do 6. dneh sigurno.
Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaki beseda v naslovu stane 65 centi. Tako lahko sami računate cene brzojava.
IZVIRNO POBOTNICO, katero je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je denar v stari domovini prejel, bomo poslali vsakemu pošiljatelju, ko jo prejmemo.
Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po c^ni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.75 100 K za. . .$ 13.00 25 K za.. .$4.00 500 K za.. .$ 65.00 50 K za.. .$7.75 1000 K za.. .$129.00 AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St JOLIET, ILC,
.KIKANSKI SLOVENEC. 3. APRILA 1917.
,iiec
y^jent 1891.
a a j v e č j i in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. f
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet, 111., 2. apr. y- V velikem tednu ^mo. V naši cerkvi sv. Jožefa bode -veliko sredo zvečer ob pol 8-uri postna pridiga in blagoslov s Prfe-sv. Rešnjim Telesom. Veliki četrt e k bode sv. maša ob 8. uri, iij pp sv. maši bode Sv. Rešnje Telo preni-šeno v kapelo Marije Pomagaj, kjer bode shranjeno v tabernakelnu v ja*vno češčenje. Veliki petek se prično obredi ob 8. uri. Po sveti maši bode Božji grob odkrit. Zvečer ob pol 8. uri bo molitev sv. rožnega venca, pridiga in popevanje običajnih postnih pesmi. Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj; najpoprej blagoslovljenje ognja, potem velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslovljenje krstne vode, li-tanije vseh svetnikov in sv. maša. (Spored nadaljnjih obredov prihodnjič.)
1 — Iz bolnišnice sv. Jožefa. Annie Zlogar, 9 let stara hčerka g. Franka Zlogar, N. Broadway, ki je bila povožena po nekem avtomobilu na N. Chicago strcetu včeraj (v nedeljo) popoldne, je na srečo zadobila tako neznatne poškodbe, da že danes ali jutri zapusti bolnišnico. — Sin g. Antona Ure-moviča iz Rockdala, star 21. let, je danes umrl za poškodbami, ki jih je za-.dobil v soboto, ko se je vozil na mo-torciklju in je trčil vkup z drugim motoristom.
Zgorel je veliki auto-truck slovenske veletrgovine The Eagle v četrtek popoldan, ko je peljal nekemu farmarju blizu Plainfielda do $500.00 vrednega novega pohištva. Med vožnjo so najbrž iskre iz stroja zanetile ogenj v naloženo pohištvo, česar voznik ni opazil, dokler ga ni na to opozoril neki drugi avtomobilist, ki ga je prehitel, a bilo je že prepozno. Skoda znaša do par tisoč dolarjev, ki je deloma pokrita z zavarovalnino.
— Tujerodni varni tukaj v slučaju vojne. "Joliet Evening Herald-News" z dne 30. marca poroča pod gornjim naslovom sledeče:
Kolikor ima župan Barber kaj vpliva, bodo življenja in lastnina vseh tujerodnih prebivavcev v Jolietu obvarovana v slučaju vojne z Nemčijo, dokler se bodo ti prebivavci ravnali po zakonih države in dežele ter po odredbah mestnih.
Tako je izjavil danes župan Barber, go prejemu nekega pisma od National
'Americanization Committee, ki ima glavni stan v New Yorku. /
To pismo je kazalo na to, da so v sedanji krizi tujerodni delavci in prebivavci te dežele v posebno težavnem položaju.
The Council of National Defense, druga organizacija, ustanovljena v pospeševanje koristi Amerike, je pred kratkim izdala izjavo, v kateri je nujno priporočala pravično ravnanje z vsemi tujci.
"Če se naši tujerodni prebivavci vseh narodnosti obvestijo o tem zadržanju naših meščanov in naše mfestne uprave, bodo nevarnosti neprimerne raz-dražbe in motenja javnega miru po najmanjšem izzivanju zelo zmanjšane," pravi ta izjava.
Priložena pismu od Americanization Committee je bila poštna dopisnica, kažoča način, kako se je z vprašanjem bavil Carroll Thornton, župan Youngs-towna, Ohio. Mr. Carroll Thornton je izdal javen razglas, tiskan na poštnih dopisnicah v ogrskem, slovaškem, italijanskem, rumunskem, poljskem, hrvatskem in srbskem jeziku. Te poštne dopisnice so bile poslane tujerodnim prebivavcem Youngstowna, in razglas je bil tudi objavljen v časopisih. Razglas se glasi takole:
"Jaz, Carroll Thornton, župan youngstownski, smatram za modro v ■sedanji krizi, zagotoviti v tem formalnem razglasu vse prebivavce tujega rodu, da se tudi v slučaju, ako se Združene Države dejansko zapletejo v veliko evropsko vojno, tli treba nobenemu podaniku kake tuje vlasti, stanujo-čemu v Youngstownu, bati kakega poseganja v njegove osebne ali lastninske pravice, dokler mirno opravlja svoje delo in se obnaša po zakonih.
"Združene Države niso nikdar v nobeni vojni, kolikor je meni znano, kon-fiscirale (ali zaplenile) lastnine nobenemu tujemu prebivavcu, če ni bilo to potrebno vsled njegovih lastnih sovražnih dejanj.
"Tem formalnim potom izjavljam vsem tujerodnim prebivavcem, da bodo varovani v lastnini svojega posestva in denarja, in da ne bodo osebno nadlegovani, dokler se ravnajo po zakonih države in dežele ter po odredbah mestnih.
"Nujno prosim, da se vsi naši prebivavci zdržujejo javnega razgovora o vprašanjih, ki se tičejo sedanje krize, ter da se zadržujejo mirno in premišljeno nasproti vsakemu, brez ozira na njegovo narodnost." —
"Potrjujem vsako besedo tega razglasa," je rekel župan Barber. "Glasi se prav in je primeren tudi za mesto Joliet. Veselilo me bo, če Herald-News ponatisne ta razglas, in upam, da ga objavita tudi ostala dva časopisa, nemški tednik in Amerikanski Slovenec, obenem z naznanilom od mene, da bom pazljivo ■skrbel po navodilu župana youngstownskega. Joliet-ski prebivavci so brez ozira na njihovo narodnost upravičeni do vsake zaščite, dokler bodo dobri prebivavci, in siguren sem, da bodo mestni uradniki pripravljeni gledati na to, da se ta zaščita izvršuje."
Mogoče je, da se iztisi poštnodopis-nega razglasa* potrjeni po županu Barberju, natisnejo v različnih jezikih in razpošljevo po mestu. Stvar bo prejkone odkazana na Americanization Bureau, ki ga je ustanovila pred več meseci Jolietska trgovska združba (Joliet Association of Commerce).
— Pamet, fantje, pamet! Pod naslovom "Arrest Joliet Austrians For Clash With Soldiers" poroča Herald-News z včerajšnjega dne 'sledeče: Civilisti so prišli navskriž z vojaki snoči (v soboto) ob mostu Jackson streeta. Pet moških, vsi "Austrians", je bilo aretiranih zaradi protiameriških izrazov in zoperstavljanja članom stotnije ... polka ... Aretiranci so bili odvedeni v policijski glavni stan, kjer so zaprti pod obtožbami. Do navskrižja je prišlo o polnoči. Pet moških, imenoma..., je hotelo čez most od vzhodnega konca. Začeli so se rogati stražniku, prejkone misleč, da je sam na straži. Potem so hiteli iti prek mosta, pa jih je ustavil drugi stražnik, na zapadnem koncu na straži, ykljub vsem opominom, naj gredo mirno naprej svojo pot, so se upirali z roga-njem in opekami. Eden se je baje celo drznil, zaklicati "American bums", nakar je izginil v temi. Kmalu je bilo sklicanih na lice mesta več drugih stražnikov, ki so pet razgrajačev prijeli in držali, dokler ni prišla in jih odvedla policija. — Taki razgrajači delajo sramoto celi naši slovenski naselbini, ki je miroljubna in ameriška. Takim razgrajačem se godi prav, če> pridejo pod policijski ključ in more biti še kam drugam. Pamet, fantje, pamet! Kajti časi so resni. Ali veste, kaj je vojno stanje? Pamet!
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
(Po "Hrvatski Zastavi", Chicago.)
Avstrijske reforme.
("Slovenec", 29. I.) — " 'Južna Av trija' bi morala — po mišljenju refor \matorjev, ki se pojavljajo danes v Av striji kakor gobe po dežju — biti se stavljena iz štajerske, Koroške, Kranj ske, Goriške, Trsta in Istre. Te po
krajine bi tvorile skupaj eno administrativno ali upravno celoto in bi imele skupaj le enega cesarskega namestnika.
"Kaj znači 'Južna Avstrija' v narodnostnem .pogledu? Štajerska irria (po zadnjem uradnem popisu prebivav-istva)) 409,686 Slovencev in 1,034.476 Nemcev; Koroška ima 82,212 Slovencev in 313.988 Nemcev; Kranjska ima 490.978 Slovencev in 35,008 Nemcev; Primorska ima 266.614 Slovencev. 227,-183 Hrvatov in 334,152 Italijanov.
"'Južna Avstrijja' bi tedaj imela 3,300,000 prebivavcev, od teh: 1,400,000 Nemcev, 1,450,000 Slovencev in Hrvatov in 340,000 Italijanov. Po tem bi vedno odločevali Nemci z Italijani. Ako pregledamo to sorazmerje^ potem razumemo, zakaj se tako naporno trudijo koroški Nemci, da pripadejo 'Južni Avstriji'."
Nemški listi o drju. Gregorinu.
"Zeit" (31. I.) donaša vest, je iz advokatske liste izbrisan dr. fcsMgorin, pa dodaje:
"O drju. Gregorinu javlja 'Grazer Tagblatt', da je igral posebno ulogo v življenju Primorja. Leta 1908. je sodeloval na Vseslovanskem novinar skem kongresu v Ljubljani, kjer se je sestal z Rusi generalom Volodomiro-vom, grofom Bobrinskim, voditeljem kadetov Miljukovom, korespondentom za 'Novoje Vremja' Skavinskim in mnogimi srbskimi političarji. Ko je grof Bobrinski po kongresu obiskal Trst, vodil ga je dr. Gregorin v Opči-no in mu pokazal Trst z besedami: 'To je največje jugoslovansko mesto!'
Za časa balkanske vojne je hotelsko društvo 'Grignano' (Grljan), katero je upravljal dr. Gregorin, sklenilo, staviti na razpolaganje Srbskemu Rdečemu križu 15 sob za ranjene srbske častnike. Ko je začela Italija vojno, je odšel iz Trsta in odtedaj deluje v deželah Sporazuma kot član Jugoslovanskega Odbora. V parlamentu je zastopal tretji goriški okraj."
Deputacija pri cesarju.
("Slovenski Narod", 27. I.) — "Deputacija Kranjske dežele bo sprejeta pri cesarju v sredo 31. t. m. ob 2. uri popoldne.
Deputacija je sestavljena iz korpo-rativnega deželnega odbora, več deželnih poslancev vseh treh strank (liberalne, klerikalne in socialno-demokra-tične), ljubljanskega knezoškofa, ljubljanskega župana ter več županov in odbornikov ostalih večjih občin Kranjske."
("Slovenski Narod", 29. I.) n-r Župan in podžupan občine ljubljanske dr. Tavčar in dr. Triller sta odpotovala danes popoldne na Dunaj, da se pridružita deputaciji cesarju."
Preustrojitev Avstrije.
("Novosti", 31. I.) — "Te dni je izšel v 'Tiroler Soldatenzeitung' članek o preustrojitvi Avstrije, o katerem pravijo,-da ga je napisal znani nemški centralist dr. Kari Ritter. Pisec zameta federalizem in zastopa potrebo dualizma, a za isamo Avstrijo strog centralizem. Zato naj se odpravi dosedanja delitev po deželah, pa naj Avstriji pripade sedem pokrajin: 1) Če-ska; 2) Moravska in šlezija; 3) Nižje Avstrijsko; 4) Gornje Avstrijsko in Salcburg; 5) Štajerska; 6>) Tirole in Predarelsko (Vorarlberg); 7) Južna Avstrija, to je: Koroška, Kranjska, Goriška, Gradiška, Istra in Trtft.
'Pokrajine naj se dele na okrožja, katera bi imela samoupravov pod državnim nadzorstvom. Potem mora vise, kar se tiče države, priti vseskozi pod državno upravo: šole, bogOčastje, trgovina in obrt, narodno gospodarstvo, občinski posli, socialno zakono-dajstvo itd. Niti provincije, niti cele dežele se ne smejo urediti na osnovi narodnih avtonomij ali samouprav, ker bi tako nastale države v državi."
Navajajo se tudi osnove za ureditev drugih dežel. Od Galicije da se mora vzeti vzhodni del in ga združiti z Bu-kovino v kraljevino Vladimirijo, pod vojno upravo. Bosno, Hercegovino in Dalmacijo da bi se moralo, razdeliti med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijski del bi se imenoval "Kraljevina Ilirija" in ta bi bila pod vojno upravo.'
Galicija, Vladimirija in Ilirija bi bile "posebne dežele" Avstrije, v onem odnosu, v katerem sc nahaja Hrvatska proti Ogrski. V avstrijskem ministr-kem svetu bi imela vsaka taka dežela svojega ministra, a v državni svet, kateri bi nadomestil dosedanje delegacije, bi poslala vsaka po štiri poslance."
Dalmatinski Hrvati proti avstrijskim Nemcem.
("Hrvatska Kruna", 27. I.) — "Nemški poslanec alpinec Einspinner in njegovi tovariši zahtevajo, da se njih so-plemeniki po jeziku v Češki narodnostno obvarujejo od eventualne (slučajne) češke suprematije (nadoblaisti); a obenem pa nadaljujejo ono staro navado, da »e bavijo z Istro, Trstom in Dalmacijo, in to po načelih, ki so lahko vse drugo, samo ne spoštovanje to-je posesti, tuje individualnosti, spoštovanje manjšine. A najprvotnejši je princip zaščite, da se tudi ta manjšina vpraša: ali kaj želi in kako? Mi nismo brezpravna raja, in baš radi tega smo iz svoje svobodne volje od-
bijali in sedaj odbijamo beneško desnico, akoravno nas je dolgih 400 let objemala, ali davila. Teh 400 let je mnogo daljše nego "historijsko pravo" poslanca Einspinnerja in njegovih tovarišev, kateri nam bodo dovolili tudi to, da kakor mi nimamo pravice vsiljevati hrvatske nadoblasti pokrajini, v kateri se je rodil poslanec Einspinner, tako iz istega razloga in stališča nima ni on pravice, vsiljevati svoje pravo Dalmaciji, s katero ni v nikakem sorodstvu.
"Vsakemu svoje, a nam naše, in ničesar o nas brez nas. To naj zna vsakdo enkrat za vselej!"
GOSPOD JE VSTAL!...
Gospod je vstal, Gospod je vstal, in ž njim narava cela vstaja, v življenje novo se poraja. Budijo že iz zemskih tal se bujne, pisane cvetlice, po logu žvrgolijo ptice: Gospod je vstal, Gospod je vstal!
Vetrovi južni so zaveli. Zapustil peč je starček veli, v cvetoči vrt se je podal. Duh starcu vnovič se pomlaja ko čustvo sveto ga navdaja: Gospod je vstal, Gospod je vstal!
Vse vstalo je! — Ne, še nekdo počiva kot bi spal v gomili, to ti si — o moj narod mili, ki mreš pod tujčevo peto! Sovrag te ljuto bije v lice, pod težo mačehe krivice ječiš, trpiš ob tla teptan. Kdaj doba tužna ti premine, kdaj vendar tebi že zasine vstajenja veličastni dan, ko konec bo usodi tvoji, ko zopet boš na zemlji svoji ponosno zagospodoval?
Če praznik ta bo doživela, tedaj vriskala bom in pela: O j, vstal je — narod moj je vstal!
Manica Komanova.
Hl@@B®S-@B®llllllllSffl
i----1 ®
PILATOVA HČI. | @
I--,----I s
Spisal Ivan Vazov. |a
aaaaaaaaaaaai
STATEMENT OF
AMERIKANSKI SLOVENEC, published semi-weekly at Joliet, Illinois, for April, 1917.
Publisher—Slovenic-American Printing Company, Joliet, Illinois. President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois. Secretary—Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois. Business Manager—Joseph Klepec, Joliet, Illinois. Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois.	,
Owners:
Anton Nemanich, Joliet, 111. John Grayhack, Joliet, Illinois. Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. George Lopartz, Joliet, Illinois. Joseph Legan, Joliet, Illinois. John Kranjec, est., Joliet, Illinois. Mrs. J. Želko, Joliet, Illinois. Jos. Sitar, Joliet, Illinois. Ant. Pasdertz, Joliet, Illinois.
Anton Nemanich Jr., Joliet, Illinois. Geo. Erb, Trustee for the First National Bank of Joliet, Joliet, 111 ^ Math. Stefanich, Joliet, Illinois. J Jos. Klepec, Joliet, Illinois. John N. Pasdertz, Joliet, Illinois. John Ferko, Milwaukee, Wis. Michael Kochevar, Joliet, Illinois.
Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities' None.
JOSEPH KLEPEC, business manager.
Sworn to and subscribed before me this 2nd day of April, 1917.
(Seal)	ANTON NEMANICH, Jr., Notary Public.
V onih dneh je bil Klavdij Riks cesarski namestnik v Damasku, zelo žalosten: Njegova lepa soproga Popeja, hči pontijskega Pilata, ki je vladal v Cezarjevem imenu v Jeruzalemu, je hudo obolela. Njeni lepi udi so omr-tveli in njeno telo je izgubilo svojo prožnost in gibčnost. Bolnico so morali nositi v nosilnici, zavito v rdeč baržun, pod atlasovo streho, da je mogla občudovati zunaj mesta krasne vrtove, ki so ga obkrožali kakor bli-ščeč venec.
Že dve leti je Popeja trpela vsled svoje nesreče in nobenega upanja ni bilo, da bi ozdravela. Zaman je klica! njen mož iz daljnjih dežel najbolj vešče zdravnike, najbolj slovite čarovnike in učenjake, da bi s svojo umetnostjo pomagali njegovi ženi. Toda vse njihovo znanje, njihov trud in izkušenost je ostalo brezuspešno proti trdovratni bolezni, ki jc mučila dražestno Riniljanko.
Končno je prišel pred bolnico neki popotnik iz ejruzalema in ji povedal, da živi v deželi Judov čudodelnik po imenu Jezus Nazarenec. Na bolnikih dela čudeže: hromi vstajajo, slepi iz-pregledujejo in celo mrtvece obuja.
Popeja se je razveselila nad to vestjo in je zaklicala:
"K temu čudodetniku hočem iti! Z dragocenimi kamenji ga bom bogato obdarila in dala mu bom tudi svojo dragoceno ovratnico z zelenimi dija-manti, ki je vredna pet judovskih mest; samo ozdravi naj me."
Tujec pa ji je rekel:
"Dražestna Popeja! Ničesar od vsega tega ti ne bo pomagalo. Sam hodi okoli slabo oblečen in bas, živi z ubožci, sovraži vsako razkošnost življenja in ako mu prineseš še toliko zakladov, ne boš pridobila njegove naklonjenosti."
"Kaj naj storim, da dobim zdravje iz njeffove roke?" je zaklicala bolnica vznemirjena.
"On zahteva od onih, ki iščejo pribežališča pri njem, isamo eno: vero vanj."
Popeja se je začudila nad besedami popotnika, pomislila je za hip, dotaknila se čela s snežnobelo roko, ki je lesketala od dragotin, in zopet vprašala:
"Verovati vanj? Kaj naj mu veru jem?"
"Verovati, da je božji Sin."
"Božji Sin? To je nekaj, česar ne verjem..."
In še dolgo potem je izpraševala tujca.
Mnogo dni in noči je bila Popeja zamišljena. Opazovala jc svoje v cvc tju mladosti omrtvele ude, žalovala in jokala kot otrok. V njeni duši pa jc vendar vstajala vedno bolj jasno podoba onega skrivnosti polnega čudo-delnika, lei se imenuje božjega Sinu in dela čudeže, ki presegajo vse meje člo veškega razuma. In vsled želje, da bi kmalu dobila zopet «voje prejšnje zdravje in prožnost, ji je raitla v srcu nestrpnost, da bi videla tega moža. Bi-
la je celo pripravljena verovati v njegovo božanstvo.
"Ako nadkriljuje tako ljudi po duhu in moči, potem je gotovo božanstvom bližji kot drugi; samo bogovi so tako vsemogočni, da morejo z enim pogledom ozdravljati brezuspne bolnike. Naši bogovi pa mi nočejo pomagati — hočem izkusiti moč Boga, za katerega sinu se izdaja ta Nazarenec."
In vera je rastla v njeni duši vedno bolj in bolj.
Popeja je sklenila, da potuje v Jeruzalem, kier se bo najlažje sešla z Jezusom, kot so ji zatrjevali. Ker pa je vedela, da bi njen mož ne dovolil, da bi se tako ponosna in plemenita Rim-ljanka ponižala s prošnjo pred kakim zaničevanim judovskim čarovnikom, je rekla Klavdiju, da iskreno želi obiskati svojega očeta. Ta želja je vzbudila v Klavdiju začudenje, kajti izpolnitev take želje je bila za žensko, kakor je bila Popeja, v zvezi z velikimi težkočami.
Toda njene prošnjje so bile tako trdne in odločne, da JU^ggfil odreči svoji ljubljeni trpeči ženi. Ukazal jo je položitev voz na mtžlike Svilene blazine ter jo je poslal s'svojimi 2vestimi služabniki v judovsko deželo.
Ko se je že vozila tri dni po cesti, ki se vije z visokimi cedrami ob vzhodnem vznožju Libanonskega pogorja, je prišla Popeja četrti dan proti večeru v Judejo, peljala se severno mimo Joza-fatove doline in se bližala Jeruzalemu.
To je bilo pred judovskimi prazniki passa.
Ko je hotela kreniti proti severnim vratom mesta, je videla veliko množico ljudi, med katerimi so blesteli šlemi rimskih konjenikov. Množica se je pomikala v smeri proti zahodu k bližnjemu golemu griču.
Popeja je opazovala sprevod, ne da bi vedela, kaj pomeni, ter je nadaljevala .svojo pot.	: i
Takoj pred mestnimi ifriti je srečala rimskega častnika na konju, ki je hitel za množico. Ukazala je ustaviti voz ter vprašala častnika, kam igne množica.
'Na onem griču bodo pribili na križ na smrt obsojena zapeljivca ljudstva, Jezusa Nazarenca!" jc odgovoril in se priklonil pred presvitlo hčerjo Pilata.
"To se ne sme zgoditi! To se ne sme zgoditi!" je zaklicala Popeja prestrašena. "Usmrčenje ise mora preprečiti! Jaz hočem to!"
Častnik pa je izjavil, da more samo Pilat preklicati svoj lastni ukaz, za kar bi bilo treba mnogo časa in "bi bil medtem zločinec že križan. Obupno je obrnila Popeja pogled
proti Golgati, kjer se je ustavila množica in kjer se je godilo nekaj groznega. ..
"Peljite me hitro tja, on ne sm« umreti!" je zaklicala svojim služabnikom. Hitro so dobili nosilnico — kajti z vozom niso mogli iti do vrha — in nesli dražestno Popejo po kamnitem griču navzgor.
Ko je dospela na vrh, je zagledala Popeja prestrašena tri križe in na vsakem je visel človek. Usoda se je izvršila!
Na povelje Popeje so razgnali množico, ki je kriče in razsajaje stala okoli križev. Pod srednjim je stala neza' ves|na žena in dve drugi ženi sta zrli s solznimi očmi in sklenjenimi rokaffli na mučenika, iz čigar ran na rokah i" nogah je kapljala kri.
Nema in nepremična je strmela Popeja z žalostnim pogledom v trpeče obličje Kristovo, na čigar milih potezah je bilo videti grozne bolečine križanja.
Uboga Popeja ise je trudila srečati vsaj njegov pogled, ki je žarel kljub nepopisnim telesnim bolečinam dobrote in milobe. Oči Kristusove pa, obf-_ njene na jokajočo mater, se niso nit' enkrat ozrle na Popejo.
"Reši me!" je šepetala in ni obrnil3 pogleda z obličja Kristovega.
Naenkrat je obrnil Kristus oko s svoje matere na Rimljanko .. In njU' jine oči so se srečale. IGedal jo je nekaj trenutkov z milim, žalostnim i® nepopisno globokim izrazom... In močjo tega pogleda, ki je pretresel vs® njeno bitje kot nebeška iskra, je začutila naenkrat globok, silen učinek 'n nekaj novega, sladkega, nekaj poziv* ljajočega je napolnilo njeno dušo

U
Poln strahu in začudenja je pričakoval Pilat vrh marmornatih stopnji® svoje palače ohromelo hčer, ker mu n' bil znan namen njenega obiska.
Ko pa jo je zagledal, kako je sedel® žalostna v vozu, je iztegnil roke v p» čakovanju, da jo bodo prinesli k njem"1
Začuden pa jc videl Pilat, kako )e Popeja sama izstopila iz voza, kak" je s poveljujočo kretnjo .potisnila n3 stran služabnike, ki so ji ponudili P0' zlačeno nosilnico, in kako je stopa'' kakor brza gazela po stopnjicah n»' vzgor...
In ko se je vrgla okoli vratu syojetf1 očeta, je zaklicala jokaje: "Oče, daneJ( ste umorili Boga!"
In vsi so začudeni gledali ta čude>

e>
Union Coal & Transfer Co.
$1» CABS STBBIT, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefon 41*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.

Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohie St., Jellet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji!* f mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietu in 8>r* tvaške vozove in kočije.
Na posive se poiluži vsak čas ponoči ir podnevu.
Kadar rabite kaj v naii atroki se oglasite ali telefonajte. Chicaf* tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaži in vii delavci bo Slovenci.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 3. APRILA 1917.
S.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. t drž. Pa., 5. apr. 1916
DRUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe Se naj pošljejo na 1. porotnika.
Belokranjski reformatorji,
"Dom in Sveta") ^^
Spisal Leopold Podlogar.
(Dalje.)
To je zgodba znamenitega belokranjskega predikanta Tulščaka. Po-w njega je oznanoval v Metliki novo vero Gregor Vlahovič. Z veliko vnemo je delal za "vinograd Lutrov". Klomber je pošiljal o njega delovanju na Nemško Trubarju najugodnejša Poročila. Učen ni bil, ni znal ne latinskega, ne nemškega, pač pa je bil Poučen v glagolski književnosti. Imel je izvrsten spomin in znal Trubarjeve slovenske knjige na pamet. V svoji gorečnosti je šel včasi celo predaleč, kar mu je koj v začetku njegovega mi-sijonarenja povzročilo precej neprilik. Že L 1560. 24. februarja je pisal Trubarju njegov "intimus" Klombner, da je moral Vlahovič za ".vero" že veliko Prestati; boji se, da ne postane v kratkem mučenik za "čisti Lutrov nauk", Po čemer hrepeni z vso dušo in z vsem srcem.
Da mu na njegovo misijonsko pot *»iso stlali rožic in vencev, ni nič čudnega. L. 1560. so ga povabili v Novo ttiesto. Tu je strastno napadal škofa "n prošta. Slednji mu ni dovolil nobene cerkve, da bi v njej meščanom prikoval. Vsledtega je izlil na "napetega" papežnika ves svoj žolč in je po ■"Jem udrihal, kar se je le dalo. Seveda "»U je to prošt (Krištof Graff 1545— *S62) pošteno vrnil. Dal ga je zavoro javnega sramotenja in rogoviljenja ^tekniti v ječo, kjer ga je držal in pokoril ob vodi in plesnjivem kruhu ce-sedem dni; kaznoval bi ga bil še za ^elj časa, a kranjski stanovi so se za-celi zanj resno potegovati. Rešili ga Pa ti niso, ker se mu je bilo prej po-*r«čiIo uiti iz neprijetne ječe. Iz Me-sta je krenil po Dolenjski proti Štajerci; misijonaril je po Savinjski dolini '" Prišel do Vranskega. Tu ga je pri-ljubljanski škof Peter de'Seebach ^'558 do 1568). V najhujši zimi ga je ržal cele tri tedne v mrzli ječi. "Er 01 inn paidcn uebel khampelt" je poročal Klombner Trubarju. Na zahtc-kranjskih stanov ga je moral škof ^Pustiti. Zatekel se je v Ljubljano k Prijatelju Klombnerju. Huda ječa se Je °a njem dobro poznala; bil je ves zanemarjen in sestradan. Ko si je v Ljubljani nekoliko opomogel od prestane nadloge, že ga je gnala °rccnost zopet v Metliko, dasi*mu je 0'nbner branil, češ, da se mu utegne hujšega pripetiti. Prišel je do-v in še gorečneje deloval za novo t*r° v družbi s Tulščakom. Ko je le-'561. zapustil Metliko in se pre-s " v Ljubljano, je ostal Vlahovič ■ Do konca leta 1562. ni dobival Cn.e P'ace, pa je tudi ni zahteval. ro^1' Je se^e 'n 8v°je z delom svojih • Pečal se je s poljedelstvom; imel posestva pri Metliki in tudi Novega mesta. Živel je tudi od
stJodarov in nekaj mu je neslo barvarne" ^'........
tic
(Tuchschercrei). Nekateri so mu (H;itali, da se.kmetsko delo in obrt
•Vf^^Jata z njegovo službo, pa za sv je, da veliki apostol narodov, • avel. tudi ni delal drugače, ampak klkJoCr Preživljal z delom svojih rok,
^'eKova vneto«t mu po toliko že
prestanih jieprilikah ni dala miru. Zapustil je Metliko in se podal preko Kolpe na Hrvaško, a odtod je nameraval udariti celo na Turško. Gorel je za Trubarjevo prepričanje, da je ni proti Turkom uspešnejše brambe, nego če Turki sprejmo Lutrovo vero. Zato so ravno njega odločili, da naj gre na jug in deluje v ta namen. Prepričan je bil, da se bodo Turki koj po-luteranili, če se jim ponudi biblija v njihovem jeziku. V tem prepričanju je prekoračil kranjsko-hrvaško mejo. Pridigal je pred hrvaškimi velikaši s toliko navdušenostjo, da ga je vse želelo videti in slišati. Govoril je pred zagrebškim banom Petrom pl. Eberau Kaisersberškim, poslušal ga je celo zagrebški škof v svojem dvorcu. Ban ga je hotel obdržati v Slavoniji, pa tam ni maral ostati. ! Ker je bil hrvaški ban obenem metliški poglavar, je odpravil koncem 1. 1562. v Metliki proštijo sv. Rešnjega Telesa (Frohnleichnams-brudersehaft) in naklonil njene dohodke Vlahoviču. Seveda so se meščani, ki niso bili privrženci nove vere, takemu početju odločno uprli. Obrnili so se s pritožbo na plemsko sodišče, dobili *so proštijo nazaj, a plačevati so morali Vlahoviču vendar-le letnih 24 gld. Pridigal je tudi v Senju, ker ga je hotel senjski glavar na v.sak način imeti v tem mestu za pridigarja/ Ponujal mu je dvojno plačo, prosto sta novanje in prosto hrano, a Vlahoviča je gnalo le nazaj v Metliko, od katere se ni mogel ločiti, četudi ni dobil od meščanov nobenega plačila. Vrnil se je domov in ostal do I. 1567. Med I. 1562. in 1567. se je zatekel k njemu kostelski župnik Joan Weixler; ta ga je priporočil deželnim stanovom, ki so ga poslali v Krško, kjer je po Vlaho-vičevem navodilu navdušeno deloval za novo vero. Deželni knez J* Vlahoviču prepovedal bivanje v mestu, in to priliko so porabili Novomeščani in ga povabili k sebi. Ponudili so mu 80 gld. plače in v pomoč Ivana Weixlerja, tedanjega krškega pastorja. Temu vabilu se je Vlahovič odzval; prišel je v Novo mesto in zbiral okrog sebe svoje ovčicc. Prav rad bi jim bil delil evan-geljske hrane v kaki mestni cerkvi, a novomeški prošt mu kakor že povedano — ni odprl nobene. Potikati se je moral s svojim bogoslužjem od hiše do hiše in je medtem premišljeval, kako bi spravil svoje verne v kako cerkev; prišel je'na drzno zvijačo. Nagovoril je meščane, da so vložili prošnjo na deželne stanove, naj jim pošljejo nekoliko tovorov prosa ali peska, z naročilom, da« je notri smodnik, namenjen za vojaško granico. Hrani naj ga mestna občina, da bo pa bolj varno, naj ga zaneso v katero izmed novomeških cerkva; v to naj strogo prepo vedo z lučjo hoditi; cerkveni ključi naj bodo v oskrbi občine. Občina potem lahko izroči ključe od cerkve njemu in bo brez ovire vršil tam protestan-tovsko bogoslužje. Meščani so sledili njegovemu nasvetu, dosegli pa seveda niso nič. Stanoval je v hiši nekega Sclieyerja; tam je zbral svoje in jim govoril z balkona, če se jih je zbralo več. Izmed meščanov se jih jc mnogo
poluteranilo. Vlahoviča ni v njegovem delovanju nihče oviral. Trebanjski župnik Ivan Klement je bil takrat dolenjski naddiakon, strasten pristaš nove vere; njegov brat je bil predikant v Ljubljani. L. 1568. pa je poslal deželni knez Novomeščanom opomin, naj odslove Vlahoviča. Ta je vztrajal na svojem mestu še eno leto, dalje mu ni kazalo. L. 1569. je zapustil Mesto in se podal h Krištofu Gallu v Brežice. V tem času je pastiroval v Metliki Miha Matičič. Njegovo življenje se ni prav strinjalo z njegovo pastirsko službo; živel je razuzdano v pohujšanje vsemu mestu. Metličani so bili ogorčeni nad svojim pastorjem in Vlahovič se je bal, da ne bi pri tem trpela nova vera. Svetoval je stanovom, naj Matičiča odslove in nastavijo drugega, da bo po mestu zopet mir. Meseca aprila 1. 1574. je prišel po Vlahovičevem nasvetu iz Krupe Nikolaj Tuskanič, ki je deloval v mestu ne popolnoma eno celo leto. L. 1375. dne 11. marca je umrl, in metliški luterani so bili zopet brez pas-storja. Obrnili so se na Vlahoviča in ga prosili, naj se vrne nazaj; ker so mu zagotovili, da bode prosto opravljal svojo službo v cerkvi sv. Katarine (v predmestju; je že davno porušena) se je Vlahovič vrnil v Metliko. Veliko neprilik mu je povzročil Matičič, ki se je držal še vedno v mestu in je, kadarkoli je le mogel, poskušal izpodriniti Vlahoviča in priti zopet do službe. Precej sitnosti je imel s šolo, katero so porivali od hiše do hiše, navsezadnje se je spravil nadenj pa še komtur n. r. Lenart Formentin. Ko je videl, da ni sam več kos naraslemu delu, je prosil 1. 1576. za pomočnika. Stanovi so mu pridelili tefana Kovačiča. Določili so mu plačo 80 gld., a ker se mu je zdela premajhna, je odlašal z nastopom nove službe toliko časa, da je Vlahovič preskrbel sam pomočnika v osebi Hrvata Petra Vojmaniča, ki je takoj nastopil službo. Dolgo nista službovala skupaj; ostareli Vlahovič se je bil nasitil že vsega, zato je hrepenel po počitku. Priporočil je za svojega naslednika Vojmaniča, sam pa je zapustil Metliko in se preselil (1580) v Radeče in tam užival prisojeno mu pokojnino 80 gld. L. 1581. dne 18., februarja je sklenil ta belokranjski apo-stpl svoje burno življenje; pokopan je bil pri sv. Petru v Ljubljani. Izmed njegovih otrok se omenja sin Matija, ki je poučeval na .Bohoričevi šoli, ki pa ni bil glede "nove vere" niti senca svojega očeta, tako vsaj pišejo o njem luteranski njegovi vrstniki.
V vrsti metliških predikantov nam je začrtati na kratko tudi življenje že o-menjenega Matičiča. Ta je nastopil mesto Vlahoviča, ko je bil odšel 1. 1567. v Novo mesto. Poleg pastorske službe je hotel začeti tudi še trgovino z vinom, katerega je "nameraval uvažati iz Hrvaškega. Pto«il-je meseca januarja 1573 stanove in vlado za o-proščenje od carine; prošnji njegovi se ni ugodilo, pač so mu stanovi primaknili k njegovi plači 6 ren. gld. Živel je v zakonu z neko Marjeto, imel pa je tudi do 1. 1583. prikrito razmerje z drugo žensko, ki je prišlo v javnost, ko se je pokazal začetkom februarja sad tega razmerja, namreč "ein junges Menschlein". Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da ni vedelo, kaj naj bi počelo v tej sramoti, v katero jih je zakopal njih znanitelj čiste resnice. Iz Ljubljane je prišel predikant Kum-perger, on je vso stvar natančno pre-iskal in na podlagi te preiskave je bil Matičič 11. marca odstavljen od svoje službe. Na njegovo mesto je prišel iz Krupe Nikolaj Tuskanič sredi meseca marca. Odstavljeni pridigar je pošiljal na stanove prošnjo za prošnjo, v v katerih je zatrjeval, da je nedolžen, obrnil se je na Galla v Brežice, naj on posreduje, a ves trud je bil zastonj.
Tuskanič je umrl spomladi 1. 1575. Odstavljeni Matičič je seveda še vedno imel dokaj pristašev, zato Metlike ni zapustil, ampak nadalje deloval med svojimi pristaši, v trdni nadi, da še bodo .dali stanovi vendarle enkrat o-mečiti. Prosili so zanj nekateri meščani, med njimi Stepan Kumič, pskrb-nik metliškega graščinstva, toda ves trud je bil zaman. Dne 11. marca so prosili stanovi Vlahoviča, naj se vrne v Metliko kot glavni pridigar. Matičič je živel še do 1. 1590. Kje je končal svoje burno življenje, ni znano.
Omenjeni Tuskanič je župnikoval pred 1. 1562. v Semiču. Ko je tega leta umrl črnomaljski župnik Ivan Likek (bržkone Lilek), je poprosil on za črnomaljsko župnijo in jo tudi dobil Izpraznjeno semiško župnijo je prevzel Ivan Schweiger. Ta se je že v Kočevju nagibal k novi veri in 1. 1565. očitno odpadel od katolicizma. Tus kanič je zapustil Črnomelj in se podal nazaj v Semič. Nasledoval mu je Črnomlju Matija Schloegel. V Semiču se je poluteranil okrog 1. 1570. Še ko je bival v Semiču, L 1560., preden je odšel v Črnomelj, je bil prijazen novi veri in je zahajal med belokranjske njene pristaše; ti so ga izvolili v ko misijo, ki je imela ocenjevati Trubar jeve prestave. L. 1565. se je vrnil v Semič in 1. 1570. očitno odpadel od vere. Gostoljubno ga je sprejel v svoj grad krupski graščak. Že 1.'1571. so ga vabili v Novo mesto in kakor Via hoviču, tako tudi njemu obljubovali Weixlerja v pomoč. Ostal je na Kru
Photo by American Press Association.
ZAVEZNIŠKI VOJAKI PRIČAKUJEJO NAPADA S PLINOM.
V jugozapadnem voglu Belgije obdržujejo britanski in belgijski vojaki kps ozemlja blizu Ypresa. padi s plinom se vrše v tem odseku. Tu so zavezniški vojaki pripravljeni za tak napad.
Pogostni na«
pi in šel odtam v Metliko, kjer je kmalu umrl.
Po njegovi smrti se je vrnil Vlahovič v Metliko; prosil je za pomočnika, in decembra meseca 1. 1576. dobi zagotovilo, da mu pride kmalu pomoč. Določen je bil za Metliko Stjepan Ko-vačič. Obljubili so mu 80 gld. letne plače, s katero pa ni bil zadovoljen; hotel je več, zato ni prišel. Meseca majnika 1. 1577. pride slednjič Peter Vojmanič, ki je po odhodu Tuskaniča pridigoval na Krupi. Ko je Vlahovič zapustil Metliko, je stopil on na njegovo mesto. Koj se je začelo preganjanje; deželni knez je bil obveščen, da se shajajo protestanti v komturski cerkvi sv. Katarine; poslal je do meščanov strogo odredbo, da ne sme o-pravljati predikant svoje služhe ne v mestu ne na meščanskem svetu. K sreči za metliške luterane je imel Žiga Semenič v bližini Metlike precej posestva. Na njegovem svetu so se shajali k božji službi. Dokler je bilo vreme ugodno, je še šlo, pa prišla je zima in deževno vreme, ki je onemogočilo take shode. Metličani so se začeli pogajati « Semeničem za vrt na njegovem posestvu, da tam zgrade stanovanje za pastorja in tudi shodnico. Žiga je v ta namen odstopil potrebni prostor zastonj, meščani so dali les in nekaj denarja. Gradba se je začela, pa prišlo je od kneza povelje, da naj predikanta izženo iz Belekrajine. Začetkom leta 1582. se je le-ta odtegnil knezovim preganjačem preko Kolpe na Hrvaško h grofu Zrinjskemu, toda že v začetku imenovanega leta se je vrnil v novo stanovanje. Imel je v pomoč Tušeka, za njim 1. 1584. Antona Neapolitana, ki je bival 1. 1582. v Črnomlju in za Neapolitanom Vita Sub-tiliča 1. 1587. Za njegovega časa je deloval v njegovem stanovanju učitelj Boštjan Schwarz. Deloval je tu do 1. 1592. in doživel usodne božične praznike, kakor je bilo že omenjeno v drugem delu tega spisa. Kdaj je zapustil Metliko, se ne ve. L. 1598. ga v Metliki ni bilo več, to leto nahajamo tu nekega Petra Lukiča. Še to leto doj-de Metličanom strogo povelje, naj o-puste obiskovanje luteranskega bogo-častja zunaj mesta; mesto ima nalog, paziti na meščane in v slučaju, da se ne bo pobrigalo za ta knežji ukaz, bo moralo plačati kazni 300 zlatov. Meščani so se malo zmenili za vojvodski ukaz in pohajali še dalje k Lukičevim pridigam. Kar pride isto povelje na metliškega komturja Marquard Ecka. Ta je koj prepodil Lukiča ne le iz mesta, marvfcč tudi iz dežele. Vendar
ni bil on zadnji predikant, ki je deloval v Metliki. Za Lukičem se prikaže naenkrat zopet Vojmanič (Pochman-tius). Še 1. 1606. je deloval v mestni okolici. Tega leta pa je moral iz dežele; za "verno .službo" so mu naklonili deželni stanovi 80 gld. odhodnine.
Pregnani metliški pastorji so našli največ zaslombe onstran Kolpe na Hrvaškem pri grofih Zrinjskih. Od tu so se spuščali še po letu 1609. sempa-tje na Belokranjsko in čez Gorjance na Dolenjsko. V obližju Metlike se je potikal izgnani predikant Miha Vrbec, ki je še 1. 1609. bival nekaj časa pri mladem Pelzhoferju na Saporšah pri Mirni (Schneckenbiiechel bei Neudeg). Ta je bil menda zadnji, ki je osrečeval Metličane z Lutrovimi nauki.
(Konec prih.)

(V	■ i;
Ruski delavci nemškimi
Petrograd, 28. marca, čez London, 29. marca. — Poziv na delavce nemške in avstrijske zveze, naj se vzdignejo proti cesarski oblasti in ustanovijo svojo svobodo, pravi Petrograjska brzojavna agencija (ruska uradna agencija za novice), je bil odobren na velikem shodu delavcev, vojakov in poslancev, ki se je vršil danes v dumi.
Poziv je bil naslovljen na proletari-jat vsega sveta, ali posebej na delavstvo centralnih vlasti, kateremu nujno priporoča, naj "odvrže jarem avtokra-tične (samodržne) vlade, kakor je rusko ljudstvo strmoglavilo carskega samodržca, in naj nikar ne služi dalje kot orodje v rokah kraljev, kapitalistov in bankirjev".
Z združenim naporom, je fečen<^ v pozivu, "lahko ustavimo strašno kla-. nje, ki je sramota človeštva".
Ni prošnja za mir.
Poziv odločno poudarja, da ni strahopetna prošnja, rekoč:
"Rusija bo branila svojo novonajde-no svobodo proti vsem vmešavanjem, bodisi notranjim ali zunanjim. Ne bo se vdala vojskujočim bajonetom, niti ne bo dovolila, da l>i jo ukrotila kaka tuja vojaška sila." #
Delavci v vseh tovarnah, ki proizvajajo izdelke za narodno obrambo, so 'sklenili, da se za dobo vojne odpovedo eni glavnih zahtev delavskega programa — namreč, osemurnemu delavniku — kakor je bilo naznanjeno tukaj pol-uradno.
Sklep je bil storjen z ozirom na potrebo, pomnožiti izdelavo streliva in drugih vojnih potrebščin.
Rusija obljublja svobodno Poljsko,
London, 30. marca. — Ruska vlada je po prejemu bratskih čestitek na str-moglavljenju dinastije Romanovcev v proglasu na vse Poljake naznanila, <Ja Poljska lahko odloči svojo lastno o-bliko vladarstva sama zase, pravi Reu-terjeva brzojavka iz Petrograda. Proglas omenja poskus centralnih vlasti, pridobiti Poljake za boj proti ententi, ponujajoč jim "slepilnih političnih pravic". Proglas pravi dalje:
"Želeli so za to ceno kupiti kri plemena, ki se ni nikdar borilo za vzdr-žanje despotizma (samosilstva). Niti ne pojde poljska armada v boj sedaj za stvar zatiranja svobode in razkosanja •svoje domovine pod vodstvom svojega dednega sovražnika.
"Bratje Poljaki, tudi za vas je bila ura velikih odločitev. Svobodna Rusija vas .kliče v svoje vrste na boj za svobodo ljudstva."
Za Združeno Poljsko. •
Proglas potem naznanja, da v soglasju z načrtom, dogovorjenim po ententinih zaveznikih za nadaljevanje vojne," smatra začasna vlada ustanovitev neodvisne Poljske države, sestavljene iz vseh ozemelj, katerih večina prebivavstva je poljska, za poroštvo trajnega miru v preustrojeni Evropi bodočnosti.
"Navezana na Rusijo po prosti vojaški zvezi," pristavlja proglas, "bode Poljska država trdna obrana zbper pritisk po centralnih vlastih proti slovanskim narodom."
Nadalje poziva proglas Poljake, naj gredo stran ob strani in roko v roki z Ruši v boj.
1 Proglas je podpisan po vseh članih začasne vlade.
Celo zdrave žene
slučajno rabijo toniko. Njim se priporoča Severov Regulator (Severa's Regulator). Bolne žene in one, ki imajo razne nadloge rabijo prijatelje, zdravilo, ki bo odstranilo bolečine in krepčalo zdravje. Tem ženam priporočamo, da rabijo Severov Regulator, kakor ga je Mrs. S. Sulo, Rahway, N. J., ki piše: "Rabila sem Severov Regulator, kakor ste naročili in izkazal se je popolnoma dober. Zdaj sem že mnogo zdravejša in močnejša, zato ga priporočam ttidi drugim ženam." Cena $1.00 v vseh lekarnah. Odklonite ponaredke. Če ga nima vaš lekarnah, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Mar.
Pirnhe in pisanice za Velikonoč
najrajše pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem
v staro domovino v
gotovem denarju
Najsigurneje, najhitreje in gotovo N	najceneje to izvrši naša stara, in
zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
amerikanski SLovenec. 3. aprila 1917.
(Dalje.)
Težko čaka Martina. Ali sede ptiček na limanico? Morda prihiti, zaslepljen, na njene besede... Zgodaj vstaja mala koketka, meče oči na cesto In stezo, se ne gane čez dan od okna, posluša v ipraku — toda Angelika ni. Metuljček poveša krila. Mati jo tolaži; pravi da bije Angelik boj s svojo samozavestjo, ki mu brani biti otrokova igrača. '"Pa ne boj ise," poučuje stara koketa mlado, "ko pride ura koncerta, boš promenirala ob njegovi strani. Pozabil bo vse, vedel samo, da ljubi mojo Martino. Ti pa ne zabi.. . Kmalu naj odide — po zaklade. Če pride? Poglej se v zrcalo, Martina? Ali te more pozabiti, kdor te Je ljubil Kdo ima tak nosek, usta, oko?"...
Martina se smehlja lastni prelestni sliki, se napravi na večer koncerta v rožnato tenko obleko, in natakne ža-rečih rož v nedrije, za pas. Mrak pa da na Gorico, svetilnice po ulicah in trgih se zasvetijo. Z mrakom se začne veselo južno življenje. Z vzkliki in ismehom prihajajo Goričani na glavni trg. Tam stoje godci v širokem krogu, okrog njih stoje v kolobarju otro ci, delavci, vojaki, dekleta. Nališpan, cvetjte v roki, v gumbnicah, promeni ra boljši mladi svet. Kavalirji izpitega obraza in oči se klanjajo, dame me -čejo strastne poglede iz bledih, namo-kanih obrazov, se smejo glasno, se igrajo s pahljačami. Promenada gre okoli godbe, mimo -dveh kavaren. Tam sedi starejši svet, opazuje kretanje mladine, premišljuje. S plamenom gori zavist, spletajo se spletke... Ha, glejte! Ženin Vidonijeve s Collettije-vo! Tedaj je res, da je vse razdrto med Vidonijevimi in Kamenskimi. Mladi par hodi čisto mirno mimo mize, kjer sedi bogata vdova, se gleda, šepeče. In pri moji veri, ni čuda če pozabi Ka-menski ob Martini vse drugo..'. Ni je lepše deklice na promenadi. Ta živa barva, lesk očesa, prelestna hoja! In kako ji pristoja široko pokrivalo iz rožnatega atlasa ter belo cvetje na vra nih laseh. Očarujoča prikazen! Res. Zato je tudi očaran soški graščak. Zato je pozabil, pogazil svoj ponos. Težka je bila sicer borba, ko je dobil Mar-tinino pismo — a ljubezen je premagala vse...
Na lesenem divanu v knjižnici je ležal. Okrog njega nagrmadene odprte knjige. Najnovejša, moderna dela. Ni no mu jih je nanesel s polic, on je odpiral, iskal. Pa nobena ni slikala njegovega gorja, nobena ni vedela sveta, tolažbe. Z medlimi barvami so slikale knjige medla čuvstva medlih ljudi, ljudi, ki so tičali v blatu, pa si niso po magali iz njega, ljudi, ki so sedeli v tmini in si niso želeli solnca... Dru gačni ljudje so popisani v materini mali zbirki. Trdnih načel hodijo neomajno svojo pot. In taka je njegova; mati, sestra, taka je tudi Elvira. On sam pa je šiba na vodi, bilka na ve-tru6. Zoprno mu je dobro, zoprno mu je hudo — zoprn mu je ves svet. Kaj se žrtvujejo zanj, kaj gledajo sočutno nanj? Pomagati mu ne more nihče. In ije ta Rozika! Ko bi osrečila lahko Sal leja, spravila njega popolnoma iz za drege, gre — in se žrtvuje! Zakaj? Zato, da bi se vrnila bratu vera v bajke in pravljice... Mati pa, namesto da bi zadrževala sestro, se tolaži, da sprejme Bog njeno žrtev in odpravlja drobno, nežno sestro na pot v bolnico. Salle pa se je otroval v tem vzduhu, polnem svetosti. On občuduje Rozi-ko, obožuje mater, hodi«pogosto k Vi-donijevim, govori z lilviro o visokih problemih. Težko da napreduje njegovo delo te dni... Čuden človek ta Salle! Ni tič ne miš. Ni vnet katoličan, ni mrzel brezverec, ni trezen razumen čfovek. Vendar je še najbolj na tem, da se potercijali. Slabo bi napredovala svobodna misel v Franciji, da je dosti takih izobražencev...
Tako je premišljeval Angelik, zrl v slikani strop. Pa nad vsemi mislimi je bdela Martinina podoba. Vleklo ga je, da se splazi v tihi noči do vile Martine, ondi stoji, čaka... Slišal bi morda Martinin razkošni smeh, videl morda prelestni sen svojih noči. Prisegel je bil sicer v prvi jezi, da zapodi Martino izpod njene lastne .strehe, da se maščuje. Prazne besede! Njega zaboli, ko govore s zaničevanjem o njej — še bi se udaril z vsem svetotm fca Martino... Uklenile so ga težke verige, nikdar se jih ne otrese — suženj bo tekel k njenim nogam, suženj bo prosil za žar milosti. Angelik se je sramoval priznavati sam sebi, da ljubi še vedno brezsrčno, neznačajno deklico. Umrlo je najlepše, najslajše. Vse življenje bo le večno hrepenenje po čarobnem majniku. še pojo zunaj ptice, še se odeva narava v cvetno krilo, a na njegovo oko je padla črna mrena.. .
Tako se mori Angelik, ko se mu približa z lisičjim'obrazom Nino. Izroči gospodarju pisemce. Od Martine. Kakor da ga je dvignil električni tok, vstane Angelik — s tresočo roko pre. Z žejno dušo bere zagototvilo, da je bila Martina prisiljena govoriti, kakor je govorila, da ga ljubi, da se
ji toži po njem, da naj pride ljubljeni h koncertu, ona pride s hišno, mati ne izve... Ljubi ga...
Prijelo ga je, da bi letel k dragi. Pa pikro čuvstvo se je oglasilo in mu dejalo: Kako se je smejala takrat... Bodi mož! Ne bodi! Ni vere v njej! Preboli, ogibaj se kače! Lotit .se gospodarstva, razveseli mater!... Ves teden si je zatrjeval, da ne pojde. A ko je prišla nedelja, je pelo srce le o Martini in noga je hitela sama... Zdaj v njeni sladki bližini pa je pozabljeno vse. Prelivajo se zvoki godbe, mehki otrovni zvoki za hrepeneča srca. Zahoče se mu, da izlije svoja čuvstva, da sliši prisege ljubezni. K mizici za o-leandri pelje Martino. Sladko mu govori prelestna in ga omamlja. Preliva se godba, promenira mladina, Martina govori po materinem naročilu in vnema Angelika na pot, s katere se še ni vrnil nobeden Kamenskih.
X.
Beli, ne več od cvetja, ampak od prahu, stoje kostanji ob cesti iz Gorice v Solkan. Na prst debelo pokriva prah drevje, zagrinja v oblakih vozove, pešce, sili nadležni gost skozi zaprta okna v hiše, sili v grlo potniku. Prah se vlega na dolgi pajčolan, na rjavo obleko deklice, ki sedi graciozna, elegantna v prašnem koleseljnu. Trudna sta konja, zaspan voznik. Vročina junijevega popoldneva muči človeka in živino. Leno se otresa konj sitnih brenceljev, leno zamahne tupatam voznik z bičem na kopico otrok, ki se valjajo polnagi po cestnem prahu, leno zakliče konjema običajni "hi!" Čmer-no se ozira na gospodično. Davi, na poti iz Čepovana v Gorico, je kramlja la tako prijazno z mladim, širokople-čim fantom, da sam ni vedel, kdaj je bil prišel v Grgarje, v Gorico. Sedaj molči zamišljena.
Vkljub hudi vročini ne odpre soln-čnika. Roke leže v naročju, živo, ve-liko oko motri polja, ljudi, gore. Sveži obrazek izraža mirno pričakovanje, veseli ponos. Ah, gospodična Elvira! V Čepovanu, pravi, da je tako srečna; skromna je in prijazna z vsakomur, obnaša se, kot bi jej bilo res treba služiti kruha. Pa se je le skregala z materjo; kruh jemlje drugim, potrebnim. Kako jo je le sprejela danes mati, ko je porabila hčerka učiteljica četrtek, svoj prosti dan, da jo obišče. "Ni ji treba služiti," je pravila bogata gospa vozniku, "preobjedla se je dobrega." Gospodična je obšla vso Gorico, sedaj hoče še v Soški grad. In kuharica gospe Vidonijeve je namigavala vozniku, da je tam ženin, da sta tam dva ženina gospodičina. Hm — ženin... Zvonilo bo 'zdravo Marijo", ko bo še čakal voz.
Sedi Elvira, gleda ljube, znane kraje. Dehtel je kostanjev cvet, ko je zapustila ponosna, uporna Gorico, da pokaže materi, da se zna preživiti sama, da ni odvisna od bogastva. V zatišje gora se je zatekla, da si varuje svobodo, da si leči rano, za katero ne ve nihče. Nepopišljivo čist in miren je tam zrak, nežni vonj planinskih ze lišč ga preveva. Ozke poti vabijo na skalnate vrhove, v temni les. Gore so jo sprejele v svoje naročje — v nižini, tam daleč,Je ostalo gorje. Gori je bila — tri tedne že. Medtem je od-cvetel tu doli kostanj. Zdaj žare po vrtovih živordeče rože, močni vonj klinčkov se širi po vročem zraku, sa-njavc stoje lilije po gredicah. Po polju se košati krompir, pleza buča, se ziblje mlada koruza. Po gričih zeleni trsje, zori sadje. Na polju se zasveti motika, med trsjem se beli rokav, po kazuje se pisana ruta. Nova železna proga prefeže' cesto. Stotero rok se giblje na progi, pri stavbi novega mostu čez Sočo. Stotero rok dela pot, da bodo hitela hrepeneča srca v svet— za kruhom, za omiko, za negotovimi težnjami. Vse hiti. Naglo stopa romar proti visokemu cilju, naglo zori sad — naglo je treba delati, Elvira... Saj si tudi ti romarica, delavka. Romar se oddahne na Svetti Gori, delavec se ohladi zvečer na klopi pred hišo, počije zemlja... Pride večer življenja — tudi ti se odpočiješ, Elvira.
Kaj šumljaš, hči planin, krasna Soča, kaj žuboriš skalam, drevju? Kaj se smehljaš, širokoustni, bebasti Valentin? Ne misli, da veš, kaj je privedlo Elviro tušem. Nje, ponosne, čiste, ne mami tisto, kar mami druga dekleta, njo kliče v Soški grad le nežna skrb za dobro prijateljico. Sume topoli, radostna hiti Elvira po znani poti v častitljivi grad, ki je imel biti njen dom. Krasen dom! Nad Sočo, med drevjem. Prava idila. Ti je žal, Elvira, da si raztrgala pogodbo, ki ti je obetala grad in mladega graščaka? Sume topoli, beli stoje javorji, Soča teče mimo kal — Elvira gre, ne odgovarja. Skozi velika vrata stopi na dvorišče. Prazno je. Nihče ne gleda iz bršljanovih vejic okrog oken, noben posel ne homa-tari po dvorišču, le veliki pes v kotu skače jezno, renči, rožlja z verigo. Elvira stopi v poselsko sobo v pritličju. Tudi tu ni nikogar, da jo naznani. Vse tiho. A — pač... Tam za stebrom sedi mala dekla, lupi krompir, ga meče v ogromni lonec.
"Kje je gospoda, ejrica?" vpraša Elvira.
"V kuhinji, gospodična," odgovarja dekle, vstaja in stresa olupke iz modrega predpasnika. — "Ali Vas naznanim?"
"Le ostanite, Jerica — grem sama." V prostorni kuhinji najde Elvira graščakinjo pred velikim ognjiščem. Zdaj ni ognja, v kuhinji je vse lepo pospravljeno, graščakinja, oblečena v širok, bel predpasnik, mete, Rozika, tudi v predpasniku, sedi pred košarico in lušči grah. Na Elvirin pozdrav skoči Rozika k njej in se ji obesi o-krog vratu z vzklikom: "Kako lepa si postala!" Gospa Kamenska pozdravi mladega gosta z otožnim smehljajem. Elvira pogleda v trudno lice gospe in reče sočutno:
"Vedno pri delu, milostljiva. Pa to je vendar preveč za vas. Kje imate kuharico, deklo?"
"Saj veste," odgovarja gospa Kamenska, "ali pravzaprav ne veste", kako težko se dobi v tej dobi delavca. Zato pošiljam posle na polje — kolikor se da, seveda, kajti dandanes u-kazuje posel gospodarju. Kuharica nabira na vrtu salato za večerjo, hišna je nesla malco na polje. Zdaj je doba dela, z Roziko sva od ranega jutra zraven, tudi Angelik se je jel zanimati za gospodarstvo..."
"Ah, kako ste vsi pridni!! Dejte, da vam pomagam," hiti Elvira in slači rokavice; "menite, da ne znam; saj pridem s kmetov."
"Ne, ne," brani gospa. "Gotovi sva. Grah je izluščen, maslo zmeteno. Kuharica mora takoj priti. Uboga Nan-ca — trideset delavcev bo večerjalo — brez domačih poslov in gospode. Samo hipec potrpljenja prosim, gospodična Elvira, potem sem — tuote a vuos."
Gospa Kamenska zlije z mlekom rmeni zmetek iz pinje v skledo, vzame z leseno žlico maslo iz mleka, ga potegnete in stisne s kalupom v lepo obliko. Na to sleče predpasnik in prime Elviro pod roko.
"Dejte, da se vas nagledam, otrok... Prav ima Rozika, gorski zrak deluje čudovito na vse. Žarite kakor roža. Vsa druga se mi zdite, ponosna, samosvoja... Jaz sem pa tako ljubila tisto tiho', skromno Elviro..."
"Tiste ni več," vrže Elvira ponosno glavo vznak; "nisem več sužnja starih predsodkov, ženska sem nove dobe, ki odloča sama s svojo usodo. Res, zdrava, krepka sem postala, der delujem, neodvisna od matere, za svoje vzore in si služim kruh. Dela pa je toliko, dan kratek, delavk malo..."
"Vi govorite samo o delu, Elvira. Ne razumem vas. Ne uvidim, zakaj ste zapustili mater. Oprostite, vse bi bilo drugače pri nas in pri vas, da nimate toliko teh fantazij... Seveda, nova doba —i nove misli. Že prihajajo v naš tihi kot, nežna deklica sili od matere, ne hiti za varni samostanski zid, ne čaka, da ji privede mati ženina. .."
"Tempi passati!" se zasmeje glasno Elvira; "moj poklic, moje delo je — moj ženin. Seveda nočem ostati vaška učiteljica. Imam ideje, katere moram širiti med žensko mladino. Zato mi je treba še izobrazbe, da dosežem mesto učiteljice na pripravnici—sploh se mi je razjasnilo te tri iedne v Čepovanu marsikaj nejasnega v moji duši. Vem, kaj hočem — da dosežem, moram na vseučilišče. Govorila sem že z materjo — kajti brez njene denar-ne pomoči ne morem nikamor. No, mati... Zdaj je popolnoma pod vplivom svoje nove zvezde — gospoda Salleja. Da ji svetuje on — pustila bi me. Denar bi ji vrnila potem. Oh, kako je sitno, da nimam denarja!"
Jezno udari Elvira z nogo ob tla, naredi šobo, kot majhen, razvajen otrok. V tem pogovoru sta prišli z gospo na vrt. Gibčna pokriva Rozika kamenito mizo pod lipo, nanaša sadja, peciva, medu in masla, nastavlja posodo za kavo. Rozika prižge špirit, vsuje kavo, priča z vsako kretnjo in pogledom El-viri, da se raduje njenega obiska. Elvira odtrže list bršljana, ki se ovija gosto po steblu košate lipe, sede, raž-trže list. Gospa jo posluša, gleda, ie ji nasmiha:
"Vi ste otrok, Elvira... Prarne so vaše težnje. Ali more biti ženska kaj druzega kot ženska? Za samostan je ali za zakon. Želela sem, da gre Rozika v samostan, ker je prešibka, da bi bila žena, mati. Vi pa, Elvira, kakor vidim, vsled vaše uporne nravi niste za samostan. Verujte materi, ubogajte jo. Kaj vam hoče vseučilišče, doktorski diplom? Pokazati hočete, da pre more ženska to, kar mož. Praznto. Narava sama je odredila ženski delokrog. Le poglejte te doktorice! Mučile so se, da so dosegle svoj "cilj", a o prvi priliki puste tisti "cilj" in hite v zakonski pristan. O, domače ognjišče, tiha rdmantika dveh src, je tajna želja vsake ženske duše. Poglejte u-vele sitnicfc, ki so pričakovale znman moža — poglejte te ženske I Vsaka ima več ali manj čudno srčno zvfzo... Ljubezen je življenje ženske — vaša prenapeta fantazija, Elvira, vas bo dovedla do tegrf, da se bodetc ozirali v starosti po prijatelju, po podpori na vaši samotni poti..."
Elvirine stisnjene obrvi, Rozikin pogled svarijo gospo Kamensko. Njo peče vedno v srcu misel, da je le El-
virino nerazsodno postopanje krivo njene nesreče, zato — očitanje.
"Pustimo to," reče Elvira z blago mirnostjo in čelo se ji razvedri. "Zakaj toliko besed o moji neznatni osebi? Prišla sem, da vidim, kako "čam je; da je meni dobro, to vidite. Vas pa ne muči samo delo, milostljiva. Čujem, da je gospod graščak..."
"Bil pri koncertu z Martino — pomislite, Elvira... In od tedaj pazi Angelik, da ni sam z menoj, od tedaj se zanima živo za gospodarstvo, račune, koliko se pridela, strbši. Veselilo bi me vse to, pa bojim se, da so Collettijevi za tem preobratom — bojim se, da se snuje nekaj. Gospod Salle pa, ki se drži po tistem vašem, oprostite, nepotrebnem nastopu vaše matere — Salle, ki je prevzel Angeli-kove obveznosti, ima dolge konference z Angelikom. Tako' stojim pred nečem neznanim... Nocoj sem sanjala, da sem bila sama, moj sin, moja hčerka sta se odpeljala preko morja..."
(Dalje prih.)
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois,.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........^..George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik..............,....Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich,
Blagajnik................John. Petric.
Reditelj..'.............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
NAZNANILO.
Odprli bomo našo novo slikarsko obrt ali photograph gallery v YOUNG BLDG., in sicer, -dne
1. APRILA 1917.
•Izdelovali bomo najnovejše vrste slike, veliko boljše kot kdo drugi v mestu.
Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik
ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO
Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevažna.
Se priporočamo
ANDERSON STUDIO,
Young Building.
Joliet, 111.
FARMA NAPRODAJ.
Iz proste roke in radi družinskih razmer proda podpisani svojo farmo 43 akrov 3 milje od mesta. Farma je nekoliko.-, obdelana ter bi se z malim trudom v kratkem času naredila lepa farma. Na farmi so vsa potrebna poslopja, skoro nova. Za nadaljnja po jasnila se obrnite na lastnika: P. PE-RUŠEK, Rib Lake, Wis.	31t8
RABIMO PRIDNEGA MLADENI-ča ali mladega moža, Slovenca ali Hrvata, za delo knjigovodstvo in drugo uradovanje pri neki večji trgovini s lesom in kurivom. Kdor se čuti za tako delo naj se oglasi pri Amer. Slovencu.	28t4
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in- najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor .plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spa-' dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John N. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Chi Phone 376 f J N. W. 9Xt, 120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski BrinjeveCj zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$ltJI
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$Mt
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za....................$7Ji
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 iteld.) za $10Ji S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 «tekl.) za llOJt
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .........«.................$M6
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..*..........................I12.M
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za...................|6.M
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za...................t... 17Jf
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................|MI
Domače Vino. v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................71«
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite ▼ slovanskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Fhone 2768. N. W. Phone 1113.
JOUCT.UU
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje TJ* JK g^f T". TT*
JrU J3L IjJU HA
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ml Mehu MS.	S. Blaff St.. Met, 111.