Poštnina plačana v gotovini
SLO
Koper, getefc 29. maja 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 BIN
POOLED Z NAPOLEONOVE CESTE NA KONTOVELSK1 PORTIč: V OZADJU TRST
PSE1 PlSSOliM Milil B0ST0V
Smo tik pred začetkom turistič-
ne sezone, ki obeta za enkrat najboljše. Mi sami smo tudi bolj pripravljeni na njo kot pa v preteklem letu, vendar bi bilo napačno, če bi se s sedanjim stanjem že zadovoljili ali pa uspavali sami sebe, češ vse je v redu. Res je, da večji obrati kolikor toliko dobro funkcionirajo, res pa je tudi, da so male gostilne, ki naredijo pestrost, tako v gostinstvu kot v pokrajini, še zelo zapuščene. To so gostilne, kamor hodi najraje domačin, ki so pa tudi za tujca zela vabljive, de-lo(m3 zaradi cene, deloma zaradi domačih specialitet (ribe, pršut, refošk itd.).
Druga zelo važna stvar je promet. Zdi se mi, da nimamo niti v lokalnem merilu zadosti dobrih zvez in da ga bodo morali v sezoni še r.jačiti. Zveza z drugimi kraji, tako tudi s Slovenijo, je slaba. Weekend avtobus, ki vozi ob sfbotah v Ljubljano bi lahko peljal v nedeljo zjutraj enodnevne turiste v Portorož in isti dan pozno popoldne tudi nazaj. Nag prvenstveni interes ni, da odvažamo ljudi od nas temveč je ta, da jih čimveč sem pripeljemo. Misliti bo treba tudi na zveze z Gqrenjsko, s katero bi morda uspešno zamenjavali goste. Tudi tempo vožnje daljših avtobusnih zvez ne odgovarja. V Ljubljano vozi povprečno pod 30 km na uro, kar je za kolesarja dirkača malo. N3 tem področju bo pač treba temeljitih izboljšav.
Uspešnega razvaja turizma si ne moremo misliti brez primernih kul-turno-uinetniških in športnih prireditev, ter najrazličnejših zabav. Vsa svetovna letovišča, večja in manjša, imajo celo vrsto prireditev, na katera opozarjajo tujca preko (Nadaljevanje na 2. strani)
Nad 10Q.OO® «izkulturnikov je nosilo pozdrave vsega ¡ljudstva svojemu ljubljenemu voditelju
LETO II., ŠTEV 22
Predsednik republike maršal Tito je v ponedeljek sprejel nosilce šta-feitnili palic, ki so mu prinesli ob njegovem 61. rojstnem dnevu pozdrave lin čestitke iz vseih jugoslovanskih republik, čestitke JLA, , graničarjev Letalske zveze in športnih organizacij. Med šestnajstimi nosilci štafetnih palic so bili tudi predstavniki Trža. škega ozemlja in Slovenske Koroške.
Maršal Tito se je nosilcem štafete prisrčno zahvalil za čestitke in pozdrave in v svojem nagovoru med draigim dejal:
y>V tem vidim globoko zaupanje jugoslovanskih narodov v našo sedanjost in v našo prihodnost. Obljubljam našim narodom, da bom tudi v prihodnje kot doslej posvetil vse svoje fizične in duševne sile enemu samemu namenu — blaginji naših narodov,«
Nosilci tradicionalne Titove štafete so prišli okrog Iti. ure na beograjski Trg republike, kjer je bilo veliko zborovanje. Od tu so se napotili proti rezidenci maršala Tita, vso pot navdušeno pozdravljam od velikanskih množic Beograjčanov. Po do zdaj znanih podatkih sodijo, da znaša število udeležencev letošnje Titove štafete nad 100.000.
De Gaspert Vittorio f eieto in Trsi
De Gasperi je imel doslej 6 volilnih govorov in ni niti na enem pozabil omeniti tržaško vprašanje. Od vseh volilnih govorov samo tretji, ki ga je imel v Genovi, je bil v ce« loti posvečen notranjim razmeram v Italiji in stanju italijanskega gospodarstva. Pri vseh ostalih govorih se je oprijel De Gasperi starega sistema, da se šibka dejavnost vlade pri reševanju notranjih gospodarskih problemov pusti izven obravnave in da na mesto nje poudari iredentistična vprašanja. Glavno iredentistično vprašanje, ki ga ima vlada vedno na dnevnem reda in ki predstavlja, kakor je rekel sam De Gasperi »moralno hrano« za italijanski narod, je prav tržaško vprašanje.
Že 20 dni prej so javili, da bo i-mel De Gasperi »važen« govor v Vittorio, in sicer 24. maja. Dejstvo da bo italijanski predsednik govoril prav v Vittoric? Veneto 24. maja je gtvarno opozarjalo na največjo pozornost in se je vsiljevalo prepričanje, da bo v govoru povedal temeljite novo);ti. V tem smislu je i-talijanski tisk v celoti pripravljat narod na govor v Vittorio Veneto, Kakor vemo, smatrajo Italijani Vittorio Venetto za mesto, i>i koder se je razvila končna ofenziva italijanske vojske tik pred koncem prve svetovne vojne in ga nazivajo «mesto zmage«. Med oklepajem povedano, ta ofenziva se je razvila en feden po polnem razsulu avstrijske vojske.
Pričakovali so tudi, da bo De Gasperijev govor sila važen tudi zaradi tega, ker je kazalo, da bo odgovoril maršalu Titu, ki je teden prej v Slavonskem Brodu in takoj zatem v Zemunu in Batajnici v močnih govorih razkril mahinacije italijanske zunanje politike, v zvezi s Trstom. Že eadnjič smo rekli, da je bil del teh mahinacij tudi italijanski poziv Rusiji, naj se strinja s tristransko deklaracijo.
Toda od vsega "tega ni bilo nič. De Gasperijev govor je bil vseskozi nepomemben, glede na Titojve govore pa je rekel le, da ga srce boli fn ničesar več. S tem je dokazano, da so zadele Titove besede v živo tn da ni mogel najti De Gasperi primerne argumentacije za odgovor. Med iredentističnimi krogi se je pojavila pred tem govorom celo vest, da bodo na dan 24. maja prikorakali v Trst italijanski bersalje-Fi in nekateri naivneži so stvarno mislili, da se bo to zgodilo, Bersa-Ijerjev pa ni bilo, kakor ni bilo čvrste De Gasperijeve besede, ki naj bi zagotovila vrnitev Trsta Italiji. De Gasperi je sicer rekel, da »o Trstu ni govora« in da Uo vprašanje Trsta »skoraj« rešeno po ire-dentističnem principu, toda to govori že od 1946. leta. Sam govor De Gasperija je posredno; dokazal, da je merodajne važnosti stališče Jugoslavije pri tržaškem vprašanju in da je dandanes nemogoče ponavljati, kar se Trsta tiče, D'An-nunzijevih podvigov.
V Trstu in v coni A živi od 90 do 100,000 Slovencev, ki tvorijo strnjeno narodno celoto, poleg tega pa je položaj Trsta tak. da je nujno vezan z zaledjem. Tržaško zaledje pa ni Italija. Vsak Tržačan ve» da je Trst pod Italijo popolnoma propadel. Glede na vsa ta dejstva je na zadnjem govoru v Slavonskem Brodu maršal Tito predlagaj da se vprašanje reši tako, da boj s Trstom upravljalo tržaško prebivalstvo ob izmenični upravi Jugoslavije in Italije.
O De Gasperijevem govoru pa je "treba povedati še nekaj. Dostikrat smo že upravičeno rekli, da vodi Italija še danes imperialistično politiko. No, v govoru v Vittorio Veneto je to De Gasperi znova potrdil. Med govorom se je bahal, da »se je Italija z zobmi borila, da se ne uresničijo jugoslovanske težnje«, da je uspela Italija iztrgati nase nalogo, da se priključi Trst ponovno k Italiji«. Ali ni smisel teh besed dovolj zgovoren? Ali ni razvidno, da gre Italiji za ekspanzijo prav tako, kakor za časa Mussolinija in še prej? Te izjave pričajov da se De Gasperi z vso italijansko politiko vred ponaša, ker je Italija s svojo poee-stniško politiko, »uspela« preprečiti, da si Jugoslavija priključi tisto, kar je njeno.
Toda ni samo v tem dokaz italijanske agresivnosti. De Gasperi si je upal pred dnevi predlagati v zvezi z Eisenhowerjevim in pozneje s Churchillovim predlogom za sestanek med velesilami, da bi še Italija
prisostvovala kot šesti član na tem morebitnem sestanku. Res je tu vprašanje, če so narekovalci italijanske diplamacije umno prisotni, ko tako predlagajo. Pomislite, koliko nesramnosti je v tem, da si upa to predlagati država, ki je skupaj z Nemčijo povzročila drugo »svetovno vojno in toliko gofja v svetu in ki
se je skupaj z Nemčijo vseskozi borila za uresničitev najbrutalnej-šega družbenega reda v Evropi in drugod. In govorijo italijanski voditelji, da je zanje najvažnejše, da ohranijo čast Italije!!
V Vittorijo Veneto pa je De Gasperi z nezadržanim ponosom dodal, da so mu sporočili »da bo italijanska vlada obveščena o sestanku na Bermudah med zastopniki Anglije, Francije in Amerike in da se bodo z njo posvetovali pri vprašanjih, ki jo zanimajo«. Razumljivo je, da je to jalova obljuba. De Gasperi je nekajkrat sam priznal, da se morajo Italijani po fašistični dobi najprej vživeti, ker da bodo mogli šele potem živeti in delati po demokratičnih principih. S predlog: in izjavami, ki jih sam daje pa jc razvidno, da ni De Gasperiju niti najmanj do tega, da se uresniči ta pametna ugotovitev.
Kar smo prej povedali o govoru v Vittorio Veneto, je treba izpopolniti z ugotovitvijo, da je bil prav glede pa njegovo nepomembnost močan udarec samemu De Gasperiju, ki mu iderentistični slovar tokrat ni pomagal, niti vsem italijanskim iredentističnim strujam, ki so pričakovale, da bo ta govor predhodnica vkorakanja italijanskih čet v Trst. Delegacija tržaškega CLN, ki jo je De Gasperi sprejel v Tre-vizu, se je vrnila v Trst razburjena in nezadovoljna. To je prav. Enkrat za vselej mora biti jasno, da vprašanja med dvema državama ne smejo reševati po iredentistič-nem kopitu. Naj se ¡'dpravi CLN, naj se odpravijo vse iredentistične organizacije v Trstu in v Italiji, naj se s pametno in resno politiko izkorenini umetno nasajen iredenti-zem iz duše italijanskega prebivalstva, pa se bo posledično in brez težav pojavila plodna in nujna povezava med obema državama in tudi rešitev tržaškega vprašanja.
Podpora tripartitnl deklaraciji bi bil nov dokaz sovjetske miroljubnosti — pravi De Gasperi
V	KROGIH OZN vlada precejšen optimizem glede, rešitve korejskega vprašanja. Ti krogi sodijo, da jc novi predlog Združenega poveljstva prc-cej blizu resoluciji Glavne skupščine OZN o korejskem problemu, kakor tudi nedavnim predlogom severnokorejske in kitajske delegacije. Združeno poveljstvo jc menda odstopilo od svoje prvotne, zahteve, da bi bilo treba drugače postopali s severnokorejskimi in drugače s kitajskimi ujetniki. Zunanji minister južno korejske vlade pa je izjavil, da bo Južna Koreja sprejela vsako premirje pod pogojem »da se upošteva zdruužitev Koreje in umik kitajskih Čet«.
*
PREDSEDNIK INDIJSKE VLADE NEIIRU se bo po povratku iz Lon-doma. kjer bo prisostvoval kronanju kraljice Elizabete, zadržal nekaj dni v Egiptu, kjer se. ho sestal z generalom Nagibom.
*
V	Egiptu bodo na kovancih zamenjali podobo bivšega kralja Fa-ruka s piramido.
Južnoafriška politična ¡(-ganiza-
cija »Združeno afriško nacionalno gibanje« je poslala predsedniku a-zijsko-afriške skupine v OZN pismo, v katerem je zahtevala, da ta skupina sproži, v OZN vprašanje gibanja organizacije Mau-Mau. V pismu je rečeno, da »nevarna situacija v Keniji, do katere je prišlo zaradi kršenja človečanskih pravic in neizzvanega napada proti domačemu prebivalstvu s strani britar.ske vlade in evropskih doseljencev,« predstavlja grožnjo za mir in varnost in da je treba o tem vprašanju razpravljati pred OZN. *
FRANCOSKA KRONIČNA VLADNA KRIZA Že skozi po vojni smo priče stalnim vladnim krizam v Franciji. Politični položaj v povojni Franciji je dokaj zapleten. V teh dneh so s<~ zvrstili pri predsedniku Auriolu Pi-ney. Faurc. Marie in Paul Revnaud-Ta ho poskušal sestaviti vlado, vendar malo upajo, da bo dobil večine-v parlamentu, ker ima kot predstavnik desnice proti sebi komuniste, republikance, radikalne socialiste in ljudske republikance.
Fr®d prihodom naših gostov
»Tovariše Maljeitkov ko ste firm pri podpisovanju hoteli tudi vi dati svoj glas za naše volitve?u
— ali ne 1»
(Nadaljevanje s 1. strani)
svojih prospektov in reklam. Mi smo v tem popolni začetniki, vendar upamnj, da bomo tudi v tej smeri že letos naredili prve korake. Slovenci in Jugoslavani imamo kvalitetne stvari tako v umetnosti kot v športu, ki jih lahko postavimo pred vsakega. Poleg tega imamo našo tipično folkloro, naj si bo io v pesmi ali v plesu, ki ima le malo konkurence na svetu. Ta naša folklora naj bi bila tudi izhodiščna točka v naši bodoči turistični reklami. Pri vseh teh stvareh pa bpmio morali paziti na to, da b-ijlo naše prireditve res kvalitetne, da ne zdrknemo na drugovrsten nivo, s čimer bi lahko vse pokvarili.
Naše področje ima vse pogoje, da se turizem in gostinstvo razvi-jeta v močno gospodarsko panogo. Investicije, ki se vlagajo v to, vejo gospodarstvay se morda najhitreje obračajo in vračajo investitorju. V kratkem času bi lahko na tem področju dvignili število sob skoraj za 50 "o, kar bi nam v seziji močno dvignilo promet in rentabiliteto obrat )Ni pa za uspešen razvoj turizma najvažnejša investicija, temveč je najvažnejše delo ljudi. Ce ljudje ne bodo znali prijazno sprejemati vsakega gosta, če ne bodo držali reda, snage, če ne bodo znali nuditi zabav in razvedrila, če ne bodo vljudni, potem ne pomaga nobena še tako velika investicija, niti še tako dobra reklama za naše kraje. Od dela ljudi je odvisne, kako se bodo počutili tujci med nami in od tega dela je tudi odvisno., kakšen bo sloves naših krajev v
inozemstvu. Mi si lahko z našim delom pridobim| prav toliko prijateljev in dobrih propagandistov kot tudi nasprotnikov.
Letošnja sezona 'ii velik preizkusni kamen za naše bodoče delo. istočasno pa tudi merilo naših sposobnosti. S turizmom imajo stike vse veje gospodarstva, zalo je važno delo slehernega človeka, da bo gledal gosta, oziroma turista kot človeka, kateremu moramo z našim delom omogočiti čim prijetnejše bivanje med nami.
Volitve v odbore SE D L v koprskem okraju
V nedeljo so prve osnovne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja izvolile nove odbore. V Piranu je okrog 1.800 članov Socialistične zveze že v zgodnjih jutranjih urah izvolilo na petih voliščih nove odbore svojih osnovnih organizacij, člani SZDL v Piranu so že v soboto olepšali sedeže organizacij in okrasili volišča z zelenjem in zastavami.
-Nove odbore in de-lcgate za občinsko konferenco so izvolili v nedeljo, tudi v Portorožu, pri Belem Ivrižu in Sv. Bernardinu, na sedmih vediščih v okolici Izole -in v nekaterih krajih dekanske, mareziške in sečeveljske občine.
Volitve v nove odbore Socialistične zvezo se bodo nadaljevale še ves ta teden in bodo zaključene v nedeljo.
Na dvorišču neke moskovske palače so našli letak s protisovjet-sko vsebino. Policija je begala kot nora. Kak škandal 1 Prav v tej palači stanujejo visoki funkcionarji sovjetske birokracije. Policija, ki je bila o dogodku obveščena je takoj modrovala: Ce izhaja ta letak cd katere v hiši stanujočih strank, potem je to znak, da so prodrie protisovjet-ske tendence v samo srce sovjetskega organizma, Priti na sled taki organizaciji pomeni za šefa policije toliko kot najti zlato žilo. Genialni Stalin ne štedi pri nagrajevanju takih uslužbencev.
Ce pa prihaja letak od zunaj, je potrebno avtorja še prej najti, ker modri Stalin bo o dogodku gotovo takoj obveščen in krivda bodo prevalili na policijo, češ da ni zmožrna ničesar izslediti. In priti pri Modremu" v nezaupanje pomeni isto kot imeti v žepu nakazilo za Sibirijo.
Torej na delo! Razbojnokovski,
šef moskovske polioije, skliče cvet svojega aparata, se posvetuje in sklepa. Končno je bil sprejet sklep, da gre detektiv v Uzmovouski s policijskim psom ščetir.ovskim na omenjeno dvorišče, da tam hišnik skliče vse prebivalce in da dajo psu preje povohati inkriminirani letak. Pes bo nato zgrabil tistega prebivalca oziroma stanovalca te hišeš, ki bo dišal tako kot letak. To bo-uspeh! čez pol ure bo zločinec v zaporu .Modri bo pa obveščen o brezmejni sposobnosti in predanosti Razbojnikovskega.
Psu ščenekovskemu so potlačili gobec v ta letak in pol ure pozneje so stali hišnik, detektiv in pes na sredi zloglasnega dvorišča. Stanovalci so prihajali polagoma na po-zorišče, a nihče ni vedel, za kaj gre. Detektiv je po primernem o-pravičilu povedal, da se je zgodil zločin in da mu je bila pač zaupana neprijetna naloga, da stvar razišče. Pes, ki je bil na kraju zločina, bo zgrabil storilca, če bi se ta
slučajno nahaja! med navzočimi, kar pa detektiv izključuje.
Igra se začne.
Pes upogne svojo modro glavo (v SSSR je vsemodroi in st-rokovnja-ško (v SSSR so vsi strokovnjaki) ovoha stanovalce ter končno zgrabi za hlače Sleparovskega, dirketorja neke moskovske ustanove. Cim ga je modro ščene Ščenekovski povleklo za hlačnice so že prihajale iz zamaščenih direktorjevih ust tele besede: »Saj bom vrnil. Res je, da sem vzel iz državne blagajne milijon rabljev, ali to sem nameraval vrniti in bi to tudi sicer gotovo vrnil.« Direktorja so zaprli v klet in preiskava je šla dalje.
ščene Ščenekovski je pepovno sklonilo svojo modro glavo in potegnilo za hlačnice načelnika Tati-čevskega. Načelnik je prebledel: »Lanskoletno moko garantirane pre-preskrbe sem prodal, toda verjemite mi, da je bila čisto pokvarjena.«
Prizor se je ponovil. Načelnik v klet. Modro ščene zopet skloni svojo modro glavo in zapiči Svoje modre zobe v modre mlače predsednika mesta Rokomauhouskega: »Tisti denar,"ki je bil nabran za dograditev spomenika sem dal svoji ženi toda ...«
Nič. Predsednik v klet. Igra gre dalje.
General špijanovski; »Načrte sem prodal vohunu neke tuje države, toda____«
Direktor gledališča Lopopovski: »Izkupiček včerajšnje predstave sem si obdržal, toda...«
Itd. itd. Dvorišče se je praznilo, a klet polnila. Ko(.ično sta ostala sama s hišnikom, a ščenetova modra glava še ni odnehala. Glej spa-ka, v hišnikove hlače je zapičilo zo-■Us: »Joj, najemnine res nisem oddal, toda saj tudi drugi hišniki tako delajo.«
Detektiv je bil vzhičen. Kako bo veliki Modri srečen, a v žepu Uz-movovskega se bt.1 grela mastna nagrada.
Joj, kaj je to. ščene ga vleče za hlačnico. No, tega pa res ni bilo treba. Zaradi tistih kolekov, ki jih jemlje iz prošenj za pomilostitev, pa tak škandal. Pa tisto zaradi drv. No ja, uradovadrva je dal zapeljati domov ženi. Nič ne pomaga, detektiv gor, detektiv dol: detektiv v klet, ščene pa jo mahne sam pro-policiji.
Pravijo, da je Modri odredil, da se klet izprazni, ščene pa vrže v Volgo.
Sv. Anton
V ponedeljek je bil sestanek upravnega odbora splošne kmetijske' zadruge, na katerem so razpravljali o nujni potrebi, da dobi zadruga kamion. V zvezi s tem je uprava zadruge že storila potrebne korake na pristojnih mestih, vendar je naletela na gluha ušesa. Zanimivo je. da je sosednja dekanska zadruga dobila nov kamion, čeprav je bil star še dober. Vprašali bi predsednika poslovne zveze v Kopru, da nam to zadevo malo bolj ¡pojasni, oziroma da nanj pove, če se kamioni razdeljujejo p>; potrebah aH po simpatijah?
Dijaki slovenske gimnazije v Portorožu so priredili igro »Dve siroti«. Čeprav je bil to njihov prvi nastop, so bili številni gledalci zadovoljni i njihovo igro. Zlasti so zadovoljili Ve.ra in njena mati ter sin Ivan. Dijaki so imeli tudi precej težav, preden so lahko uprizorili Io igro, saj so morali s skromnimi sredstvi sami pripraviti oder in kulise.
Igro »Dve siroti« je napisal pre-fekt učiteljišča v Portorožu. Obravnava bedo delavske družine iz predvojnih let.
Mladi umetniki nižje gimnazije > Portorožu so lahko za zgled vsem -o-lam našega okraja. Čestitamo jim k uspehu in želimo, da hi tudi drugi šli po njihovi, poti,	N.
Vr£ brez vrfnarja
li naš primorski praznik
V SECOVELJSKi. DOLINI JE SE POLNO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ PO V RT N IN S T V A INSA DJ A R S T V A
V	koprskem nk raju se zadnje čase precej razpravlja o desetletnem orientacijskem planu za razvoj na-šega kmetijstva. Pni tem planu je seveda treba najbolj upoštevati rodovitna področja doline Sečovlje, Kar-nohraga, Rižane in bonifiko. V teh ■področjih je namreč največ možnosti ¡ta namakanje in za široko proizvodnjo raznih po vrtnin.
V	tem članku nameravam predvsem obravnavali možnosti za razvoj povrtninstva in sadjarstva v Sečovelj-tki dolini, ki je med vsemi področji našega okraja najbolje prikladna ssa ureditev novih sadovnjakov in za plantažni sistem. Ta dolina ima okrg 1.300 ha površine, od tega nad 580 ha obdelovalne zemlje. Ostala površina je večidel nerodovitno polje, ki bi se ga dalo posaditi z oltarni in z drugimi kulturami.
Če primerjamo proizvodnjo se-
Naprednemu sadjarju je dobro uspelo precepijan je divje češnje.
čoveljske doline v lanskem letu s proizvodnjo drugih področij, nas rezultati nikakor ne zadovolje. Lani so na tem področju odkupili 326.000 kg rasnega sadja in zelenjave, na področju Strunjana pa n. pr. 491.00 kg. v Strunjanu, ki ima precej manjšo površino, so torej pridelali nad 160.000 kg več.
Vzroki za nizko proizvodnjo v se-©oveljski dolini so predvsem na-slednji: oddaljenost parcel ob bivališč lastnikov, del zemlje. je last oseb, ki se ne I mi vi j o z obdelovanjem zemlje in delno žive tudi izven našo cone in mnogi posestniki tc doline so v poletnem času zaposleni v solinah in nimajo dovolj časa za pravilno obdelovanje zemlje. Tako stanje v dolini povzroča seveda veliko ¿kodo našemil gospod a rstivu. .Nujno je, da občinski ljudski odbor in splošna kmetijska zadruga to vpra-šanje skrbno obdelata in vneseta v desetletni plan kmetijstva tudi vprašanje delovne sile,. lastništva in vse xlrage probleme, ki so povezani z napredkom proizvodnje.
V zadnjih letih je okrajni ljudski odbor investiral velike vsote denarja v regulacijo reke Dragonje, vendar ne bomo z vloženim denarjem dosegli zadovoljivih rezultatov, če ne bomo vzporedno z regulacijo izvedli tudi regulacijskega nač.nta celotne doline, aromiirati parcele in ra-jonizirali kulture.
Regulacijski načrt bi moral obsegati celotno vodno omrežje (odvodne kanale in namakalne naprave za področje, ki je predvideno za povrt-ninstvo) ceste, nove hiše za kmetovalce, ki bi se doselili v dolino, lile-ve, skladišča za sadje in zelenjavo ter še nekatera druga poslopja.
Arondacija zemlje je brez dvoma najbol jperera točka. Dokler so vinogradi in sadovnjaki na tako malih iin za projTn-tna sredstva in stroje težko dostopnih parcelah, si je nemogoče zamisliti plantažni sistem v novih sadovnjakih, kakor tudi da bi vinograde obdelovali s stroji. V sečo. vtjljski dolini hi bilo potrebno pripraviti kombinirani načrt, ki bi vso Je stvari upošteval. Z ureditvijo arondacije zemljišč1 bi zmanjšali število delovne silij, laže obdelovali zemljo, zvečali produkcijo in zni-žaii stroške.
Glede rajotitKuije doline menim, da bi bila površina vinogradov ista kot je dasies, površino sadovnjakov pa bi povečali od sedanjih 65 ha na 150 hu. Znano je namreč, da v bo»
coveljski dolini izvrstno uspeva sadje. Prav tako bi morali povečati tudi število zemljišč s povrtnino (od sedanjega 1 ha na 120 ha). Hkrati z razširitvijo nekaterih kultur pa bi bilo potrebno druge vrste zmanjšati. Predvsem velja to za koruzo, pšenico in trstilo. Če že govorimo o rajo-nizaciji, potem je pač treba dati prednost tistim kulturam, ki bodo rentabilnejše na tem področju. Glede zmanjšanja površin trstike od sedanjih 34 ha na 15 ha bi pripomnil, da bi v modernih vinogradih potre-ho vali mnogo manj trstike kot sedaj in bi zmanjšane površine povsem za. dostovale ne samo za scčovcljsko dolino, temveč tudi za vse predele koprskega okraja, kjer le-te ni v za" doilni količini.
Vsa ta dela bi izvedli v desetletnem ¡načrtu. Finančna sredstva za izdelavo načrta in za izvedbo navedenih del naj bi prispevala oblast, vsi drugi stroški pa naj bi šli na breme lastnikov zemljišč!, ki bi jim •morali preskrbeli potrebne dolgoročne investicijske kredite. Z regulacijo te doline bi bilo potrebno organizirati vodno zadrugo, ki naj bi vodila kontrolo nad razdeljevanjem vode za vzdrževanje vodnih kanalov in celotnega namakalnega sistema. Prav zaradi tega, ker ni danes v dolini talke organizacije, nastaja vsako leto ogromna škoda zaradi poplavi jeni h •zemljišč. Vzrok poplav jo predvsem v tem, ker so vodni kanali napolnjeni z zemljo in drugimi predmeti ter voda ne dobi odtoka. Splošna kmetijska zadrulga in občinski ljudski odbor pa temu vprašanju doslej nista posvetila nobene pažnje.
Zakon o zemljiškem skladu
BO UTRDIL SOCIALISTIČNE SILE NA VASI
Prejšnji teden je zvezna Ljudska skupščina sprejela dva važna zakona in sicer zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošne ljudske^ imovine in o dodeljevanju zemlje poljedelskim organizacijam ter zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji.
Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu predvideva, da mora zemljiški maksimum, tako sedaj kakor v prihodnje, znašati 10 ha obdelovalne pnVršine. S tem se znatno omejuje kapitalistični razvoj na vasi, preprečuje stalno in sistematično izkoriščanje tuje delovne sile, hkrati pa se prenaša težišče našega boja za napredek kmetijske proizvodnje na kmetijsko zadružništvo in na druge oblike kmetijskih organizacij.
Z zakonom o pravnem položaju verskih skupnc)Jt.i je dobil sistem ločitve cerkve od države, s katerim država priznava vse veroizpovedi in se ne vmešava v njihove zadeve, vendar pa ne dovoljuje, da bi se cerkev vmešavala v- državne zadeve, svoj pravni pomen. Zakon bo prispeval h krepitvi zakonitosti in zagotovil pravice in dolžnosti tako verskih skupnehti in njihovih članov, kakor tudi državnih organov.
50-letnica ustanovitve pevskega društva «Skala» v Kuka&u •
Leta 1903, maja meseca, jc bilo v Kubcdu ustanovljeno pno pevsko društvo »SKALA«. Te dni je ipoieklo ravno petdeset let od ustanovitve. Prebivalci te vasi bodo slavnostno praznovali ta dan. Izvolili so petčlanski odbor, ki vodi vse priprave za praznovanje, ki bo verjetno konec junija, Na proslavi, ki bo praznik vseh vasi občine Gračišče, bo nastopal domači pevski zbor, pevski zbor društvo »Svoboda« iz Kopra, pevska zbora iz Dekanov in Ospa ter slovensko Ljudsko gledališče iz Kopra. Številna udeležba je predvidena tudi iz vasi koprskega okraja. Rad.
Koper
Mislimo, da je že skrajni čas, da bi se pristojni forumi ijnobrigali za postavitev «pominike plošče V prostorih bivše kaznilnice v Kopru, kjeT jc trpelo (pod fašistično kmrto mnoga najboljših sinov istrskega ljudstva. C/udno je, da se za to stvar še do zidaj ni pobrigala mestna organizacija Zveze borcev.
S.
Čeprav smo še daleč od praznika primorskih brigad, narašča zanimanje in radovednost. Tu pa tam se po vaseh razgovarjajo o zbiranju in pripravljanju spominov iz narodnoosvobodilne borbe. Nekdanji aktivisti in bivši bosrci — začetniki upora — so pri tem prevzeli vodstvo, Množične organizacije, Zveza borcev, Društvo rezervnih oficirjev in prosvetna društva s svojimi pevskimi zbori in dramskimi skupinami pripravljajo sporede za večje okrajne nastope, ki bodo kot nekaka predpriprava za nastojp na Okroglici pri Vogrskem. Zveza slovenskih prosvetnih društev je razpisala tekmovanje med dramskimi skupinami okraja. Imenovana je bila komisija, ki bo ocenjevala vse dramske uprizoritve. Tekmovanje bo zaključeno 21. junija. Najboljše dramske skupine bodo takrat nagrajene. Prvonagrajena dramska družina ba septembra nastopila na Vogrskem. Skupno z vsemi pevskimi zbori iz vse Primorske, bodo nastopili tudi pevski zbori koprskega okraja. Tu pa nastaja majhen zastoj, ker pevovodje Se vedno čakajo not iz Nove Gorice, odkoder bi jih morali poslati že pred mesecem dni. Nastaja vprašanje, da se okoli 400 pevcev ne bo moglo pravočasno pripraviti za nastop, če not v kratkem ne bodo prejeli.
Socialistična zveza in Zveza borcev koprskega okraja sta prevzeli organizacijo zbiranja zgodovinskega gradiva in zapisovanja spominov iz narodnoosvobodilne borbe in iz časov italijanske okupacije. Pri tem naj bi posebno starejši ljudje malo pobrskali še po tistih svojih spominih iz »lepih dni« nekdanje Avstrije ter nato iz začetkov italijanske okupacije. Prav gotovo jim še niso zbledeli spomini o začetkih delavskega gibanja, o preganjanju, o aretacijah, o praznovanjih Prvih majev, itd. Na dan naj pridejo vsi še skriti arhivi ilegalnega tiska, fotografije iz borb, slike požganih vasi in fašističnih ter domobranskih grozodejstev. NAJ SPREGOVORI — SPLOSNA LJUDSKA SODBA IN OBSODBA, NAJ SPREGOVORIJO PRIČE VSEH GROZODEJSTEV IN ZLOČINOV, KI SO JIH VSI OKUPATORJI POVZROČALI NAŠIM LJUDEM IN NAŠI ZEMLJI TU OB MORJU.
Na obletnico padca Mussolinijeve Italije, 22. julija bo v Socerbu velika okrajna prireditev. V Brkinih na Kozjanskem bo 7. junija veliko zborovanje. Tam je bilo med na-radnoosvobcidilno borbo področje
delovanja Istrskega odreda, V okviru priprav za proslavo 10-Iet-nice ustanovitve primorskih brigad, se bodo bivši borci, aktivisti in ostali člani množičnih organizacij v velikem številu udeležili odkritja spomenika Vladimirju Gortanu, ki bo 14. junija v Pazinu,
Na krajih, kjer so padali naši borcli' aktivisti in požrtvovalni kurirji, bodo krajevne in občinske organizacije Zveze borcev poskrbele za postavitev spomenikov in spominskih plošč.
V okrajnem pripravljalnem odboru dela kotnisija za organizacijo kulturno-prosvetnih prireditev in Se štiri druge komisije za čimbolj-šo izvedbo vseh priprav. Slovensko in italijansko gledališče v Kopru bosta v okviru teh priprav uprizorili vsaka po dve novi igri.
Največja športna prireditev v okviru priprav bo mednarodna kolesarska dirka v avgustu.
Kot ena številnih kulturnih manifestacij našega ljudstva, je bilo v nedeljo v Loparju, občina Mare-zige, slovesno odprtje novega kulturnega doma, ki je bil zgrajen v komaj petih mesecih. Odprtja se je udeležil poleg prebivalcev Loparja in bližnjih vasi tuti predsednik okrajnega ljudskega odbora tojv. Franc Kralj In tov, Cotar, tajnik SZDL koprskega okraja. Predsednik občinskega odbora Marezige je v otvoritvenem govoru dejal, da slavnost odprtja kulturnega doma ne nosi samo pečata otvoritve, temveč je hkrati priprava na proslavo 10-Ietnice ustanovitve primorskih brigad in kapitulacije Italije, ki je v preteklosti prizadejala tem krajem toliko gorja in pustila tako žalostno dediščino.« Spominjamo se tistih, ki so razcapani in demora-lizirani bežali preko Soče in danes znova tekmujejo z druge strani de-markacijske črte in Italije, kdo bo več napravil za priključitev k Italiji ne samo Trsta, temveč tudi Kopra, Pirana, Rovinja, Zadra, Dalmacije itd,« je dejal tov. predsednik in nadaljeval: »pozdravljamo ostre in odločne besede tovariša Tita v Slavonskem Brodu in Ba-tajnici, ko je povedal tistim v Italiji in drugod, da smo država 17 milijonov ljudi in da ne bomo nikoli več igračka tujih sil z imperialističnim pohlepom.« Govor je zaključil: »Ta kulturni dom je eden izmed mnogih objektov,, ki smo ga zgradili s pilmočjo naše ljudske oblasti zdaj, ko živimo v svobodni domovini. Bivši režimi od avstroogrske-ga, italijanskega, fašističnega in
vseh drugih v preteklosti, ki so nas podjarmljali tisoč tristo let, odkar smo tukaj naseljen^ nam.nis«' mogli dati luči in kulturnega doma.«
Kratko, je spregovoril tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper, ki je prebivalcem Loparja čestital na tej veliki pridobitvi, podčrtal še, da sovpada otvoritev tega kulturnega doma z 61. rojstnim dnevom tov. Tita in zaključil, da ima vsaka politična akcija namen, da vlivamo in utrjujemo, v nas vero v same sebe in vzbujamo ljubezen do naše zemlje.
Pri kulturnem delu je sodelovala godba iz Marezig. Spored je obsegal recitacije in nastop pevskega zbora društva »Svoboda« iz Kopra pod vodstvom tov. Lovca. Zbor je zapel več pesmi. Ob zaključku s<* prebrali pozdravno resolucijo tov. Titu, v kateri se prebivalci vasi Lopar zahvaljujejo za njegove odločne besede v zadnjih govorih in mu obenem čestitajo k 61-letnici rojstva.
Novi kulturni dom ima danes z vso' opremo nad 4 milijone din vrednosti. Ima veliko dvorano za prireditve, posebno sobo za knjižnico in sobo za potrebe krajevnih organizacij. Vaščani so pred domom uredili obširen prostor, razširili cesto, in zasuli veliko jamo. Tako so istočasno dali vasi lepšo zunanjost.
V Brkinih bodo odkrili prvi spomenik padlim v NOB
Vsi Brkinci se svečano pripravljajo na velik partizanski tabor, ki bo v Kozjanah v sežanskem okraju dne 7. junija t. 1.
Na ta dan bodo proslavili III. bataljon Južno-primorskega odreda, ki je v tej vasi pred 10. leti dne 13. marca 1943 vodlil hude borbe proti stokrat močnejšemu fašističnemu italijanskemu okupatorju, ki je takrat v velikih trumah in z motoriziranimi edinicami drvel v Brkine, da bi iztrebil v teh vaseh vsako partizansko gibanje in misel na svobodo.
Borbe so bile zares hude, toda našim četam se je vseeno posrečilo prebiti se iz železnega obropa. Pri Kozjanah se je tega dne prebijala 3. četa III. bataljona. V teh hudih borbah je padlo 6 borcev in 1 borka te čete.
Imena teh 7 borcev, ki so že pred 10. leti žrtvovali svoja mlada živr Ijenja, bodo zapisana na spomenik v Kozjanah skupno z 9 padlimi borci iz Kozjan, ki so padli v NOV in še 9 drugimi vaščani, umrlimi v zloglasnih nemških taboriščih.
Pozivamo vse borce in aktiviste, ko so se borili v Brkinih, da na ta dan pohite v Kozjane, v Brkine, nepozabne v težkih in veselih časih naše velike narodnoosvobodilne borbe.	V, j.
POČASTITEV SPOMINA PADLIH UČITELJEV V GORNJIH OTAVAH
•Ob dvajsetletnici šole v Gornjih Otavah pri Begunjah nad Cctrknico je prebivalstvo" počastilo tudi spomin padlih učiteljev Metoda Merviča in Viktorja Šinkovca, ki so jo ubili italijanski fašisti dne 24. julija 1942. Oba sta bila zavedna učitelja in pripadnika Osvobodilne fronte od njeni ustanovitve.
Odkritja spominske plošče se je udeležilo večje število pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev in velika množica prebivalstva iz Gornjih Otav in sosednih vasi. Najprej je mladinski pevski zbor z nižje gimnazije v Cerknici zapel pesem, domači šolski upravitelj pa je orisal življenjsko pot obeh učiteljev. Zatem je sekretar okrajnega komiteja ZKJ Matevž Haee počastil spomin vseh borcev, ki so padli po notranjskih hribih za boljšo prihodnost naših narodov.
Po odkritju spominske plošče so člani Zveze borcev iz Begunj izstre-lili častno salvo, domača dekleta — nekdanje učenke obeh padlih učiteljev — pa so zapela pesem »Žrtvam«. Pred ploščo sta položila venec tudi dober Mem-ičev prijatelj kmet Jože Zalar iz Dol. Otav in v imenu Društva učitelje»v Lilija Bogomil. V ime-Zvez« borcev iz Begunj je govoril Ludvik Urbas.
Tako so m T Gtavich dostojno oddolžili spominu obeh padlih učiteljev, ki sta bila med tukajšnjim prebivalstvom zria priljubljena. S.
Odbor za proslavo 10. obletnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, poziva vse odposlance, ki so se tega zbora udeležili, da pošljejo svoje podatke najkasneje do 5. junija t. 1. na Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Tomšičeva ul. 9, Ljubljana. Podatki naj obsegajo: ime in priimek, rojstne podatke, sedanje stalno bivališče in službeno mesto ter okraj (mesto) in okrožje, koder so bili izvoljeni kot odposlanci.
Ker tisti del arhiva Kočevskega zbora, fz katerega bi bilo mogoče napraviti, popoln seznam udeležencev ni v celoti ohranjen, "prosimo vse tovariše odposlance, da poleg svojiii podatkov pripišejo tudi imena vseh tistih, ki se jih iz Zbora spominjajo.
Pripravljalni! odbor na proslavo tu, letnice 1. Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Uboji, požigi in ropanje po slov-onski zemlji — to so bila dnevna opravila fiirerjevih »nadljudi*. Nacista a naropaniui blagom pred poigano hišo.
Seja sveta za notranje zadeve v Kopra
Te dni je zasedal Svet za notranje zadeve koprskega .okraja in razpravljal o več vprašanjih, ki se tičejo javne varnosti in reda. Nakupovalna mrzlica je zajela predvsem nekatere kraje, ki so pod vplivom iredentističriega in inform-birojevskega časopisja nasedli lažnim vestem in sploh sovražni propagandi. Pravilno tolmačenje in pravilna organizacija naše trgovinske mreže 'bi lahko marsikaj preprečila.
_ Svet je nadalje korenito pretresel vprašanje nemoralnosti pri mladini, povečanje kriminala pri mladoletnikih in stvari, ki te pojave podpirajo, kakor na primer točenje alkoholnih pijač mladoletnikom, ponočevanje mladoletnikov in udeležbo na plesih in drugih javnih zabavah pozno v noč. Kaznivo in vsega obsojanja vredno je tudi početje nekaterih neodgovornih staršev, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo z rasnimi izgovori, da morajo pomagati pri poljskih delih, pri kuhi in podobno.
Svet je razpravljal tudi o obrtnikih, ki delajo brez dovoljenja on o takih, ki zahtevajo plačilo v ML. Na seji so tudi ugotovili, da je nekaj elementov, ki iz dbjestnosti in iz sovraštva uničuje javne naprave in podobne stvari, ki so splošne koristi. Tak je primer novih prometnih znakov, ki jih je postavila, cestna baza, in ki so ponekod že popolnoma uničeni ali poškoidovani.
Ankaran
Ankaranski zadružniki se na vse načine trudijo, ida bi ublažili posle-(Lice velike elementarne nesreče. Na nekaterih področjih, kjer je toča napravila največjo škodo, sp porezali žito in posejali koruzo. Prav dobro jim je prišla tudi pomoč zadružnikov dz Montane. ki so jim podarili 13.000 sadik zelja in cvctače. Uprava (zadruge je razdelila zadružnikom žveplo, modro galieo in razna semena,. Ocenitvcna komisija jc ugotovila, da je celotni letošnji pridelek groadja uničen, za drugo leta pa ra: čunajo na 50% pridelek. Škotfa na krompirju je SO na žitu pa 20 r/<
Dekani
V nedeljo zjutraj je bil občni zbor vaškega odbora Socialistične zveze delovnega 'ljudstva. Razpravljali so o raznih političnih in gospodarskih ■vprašanjih. Med drugim so sklenili, da bodo zgradili nekaj novih obratov za "zaposlitev delovne sile (ključavničarski, mizarski,' mlekarna). V kratkem bodo ustanovili tudi gospo-darsko nadaljevalno šolo. Glede škode, ki jo je povzročila toča, so skic-inili. da bo posebna komisija sklepala o oprostitvi in zmanjšanju davka -prizadetim kmetovalcem. Člani Socialistične zveze so tudi ugotovili, da je treba mudili - mladinski organi-Kači j i večjo pomoč. Da bi prosvetno delo bolj napredovalo, bodo uredili dvorano v zadružnem domu, v kateri bodo namestili nove stole m zgradili garderobo. Precej je bilo tudi govora' o potrebi izgradnje nove telovadnice.
Po občnem zboru so bile volitve, ki se jih je udeležilo nad 95 % vseh članov Socialistične zveze. V novi va. ški odbor SZDL so izvolili 15 članov, za občinsko konferenco pa .215 delegatov. V novem odboru je 9 novih članov ,od tega dve ženi, Zanimivo je, da je bilo na kandidatni listi 6 že.na. izvolili pa so samo 2. Organizacija SZDL v Dekanih je torej v predvolilnih pripravah premalo poudarila pomen vključevanja žena v odbore te "naše vseljuske organizacije.
I «Sí
Bertioki
Ocenitvcna komisija ■ jc. ugotovila, da je toča v Bcnlokih uničila okrog 60 % vseh pridelkov. Na najbolj prizadetih področjih so kmetje posadili fižol in kon-uzo, vendar niso teh semen. dobili v zadostnih količinah: Vsekakor hi bilo potrebno, da bi se pristojni forumi bolj pobrigali za pravočasno dobavo semen; ki jih prizadeti kraji tako nujno potrebujejo.
Čežarji-Pobegi
Zadnje dni junija l>o šolska mladina iz Cezarjev in Sv. Antona organi-zirala dve skupni prireditvi, in sicer v Cezarjih in pri Sv. Antonu.
Precej pereč problem v vasi je zgraditev nove šole, kajti stara nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Prebivalcem vsako leto obljubljajo novo stavbo, pa vedno ostane samo pri planu.
V petek se je zaključil "tečaj RK za mladinke. Obiskovalo ga je 15 mladink in jc bil eden najbolj uspelih v okraju, saj je večina prijavljenih ves čas redno obiskovala predavanj n.
Sir« Anton
Nedeljskih volitev v novi vaški ( d-bor SZDL se. je udeležilo 95 r/c članov te organizacije. V novi odbor so izvolili 15 odbornikov, od tega 10 norih, za občinsko konferenco pa 30 delegatov. Na predvolilnih sestankih so precej razpravljali o delu Socialistične zveze in disku tiral i o kandidatih.
Marezige
V	nedeljo so bile volitve v nove odbore SZDL v Loparju, Truškah in Montuijanu. Udeležba jc bila skoro 100-odstotna.
V	Truškah so se pred volitvami pogovorili o delu organizacije, predvsem pa so diskutirali o elektrifikaciji naselja, ki jo zelo težko vsi čakajo. S. sestanka so poslali tudi pozdravno ipismo tovarišu Titu, v katerem pravijo med drugim: »Tudi do naše majhne vasicc ob krivični meji je prodrla Vaša beseda iz Slavonskega Broda. Kakor vsi naši . de-•loavni ljudje, tudi mi -zastopamo isto stališče. glede italijanskih zahtev po našem Trstu. Reki in Dalmaciji. Zagotavljamo Vam, da smo pripravljeni braniti naše ozemlje. Pripravlje-ni, pa sin o tudi živeti s sosednjimi državami v največjem prijateljstvu, če ga zaslužijo. K Vašemu rojstnemu dnevu pa Vam vsi -iskreno kličemo: ie na mnoga leta!«
G Sam
Z množičnega predvolilnega sestanka v GJernu smo poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Sprejeli smo tudi kandidatno listo in razpravljali o raznih gospodarskih nalogah, kakor o čiščenju cest. vodnjakov itd. Vaški odbor bo za nedeljske volitve pripravil poročilo o dosedanjem delu organizacije SZDL.
Osp
V naši vasi je kullurnoiprosvctno delo zelo razgibano. Posebno živahno je vsak večer, ko se dramska skupina pripravlja za - uprizoritev iiDomna«. Razen tega imamo tudi moški pevski zbor, ki dvakrat tedensko vadi in dve godbi, ki se prav tako pridno pripravljata z.a nastope.
31. maja bomo imeli v Ospu kulturno prireditev. Na sporedu bo »Domen«, hkrati pa bosta prikazala uspehe svojega dela tudi pevski, zbor in godba. Na prireditev vabimo t-udi prebivalce okoliških vasi. I. S.

,'f......
Postojnska in ptujska mladina si je zopet segla v roke
IS red i maja je postojnska mladina vrnila obisk ptujski, ki jo jc obiskala letos v aprilu. V soboto 16. aprila zvečer smo odpotovali iz Postojne, v nedeljo zjutraj ipa smo prispeli v -Kidričevo, kjer so nas čakali zastopniki -ptujske mladine. Prisrčno smo Se pozdravili in skupaj odšli na ogled Tovarne aluminija. Strme smo hodili po ogromnih prostorih tovarne in občudovali napredek naše industrije. Zelo nam je bilo žal, da nismo mogli videli vseh teh strojev v pogonu. Potolažili smo se z mislijo, da se nam bo ta želja izpolnila drugo leto, ko bomo zopet obiskali ptujsko mladino in bo tovarna že obratovala.
Kmalu po deveti uri smo se z avtobusom odpeljali v Ptuj, kjer nas jo pričakovala ptujska -mladina in nas prisrčno pozdravila. Vse prebivalstvo je bilo svečano razpoloženo in se zbiralo k otvoritvi mladinskega tedna. Posebno nas je »anil napis med zelenjem: »Dobrodošla postojnska mladina«. Pa tudi z obrazov naših mladih prijateljev smo lahko brali, da smo dobrodošli. Pozdravili so nas zastopnika ptujske mladinske organizacije iin Zveze komunistov, mi pa smo izročili ptujski mladini umetniško izdelan kapnik — simbol naše kraške zemlje. Pozdravili so nas tudi ptujski pionirji in izročili svoje prisrčne pozdrave postojnskim pionirjem.
Po kosilu smo si ogledali še vinske kleti «Slovenske gorice« ter ptujski grad in muzej. Vsepovsod so nam mladinci in prebivalstvo izkazovali veliko pozornost. Žal nam je bilo, da je prelepi izlet tako hitro minil. Ob odhodu smo našim prijaznim gostiteljem še enkrat segli v roko in si obljubili, da se bomo prav kmalu zopet srečali. .	M. V.
Koliko prebivalcev ima
Bomec je nepravilnosti v hotelu „Nanos" v Idriji
Po še nekontroliranih podatkih, ki se bodo pa le malo spremenili, hi imela idrijska občina po zadnjem ljudskem štetju 6.503 prebivalce, od •lega 2.979 moških in 3.524 žensk. Nesorazmerje med moškimi in ženskami je zelo veliko.
Ce odštejemo okoliške vasi in up.o- . števamo , samo mesto, pa bi imela Ilirija točno 5.000 prebivalcev, od tega -2.291 moških in 2.709 žensk. Leta 1918 jc imelo mesto 4.735 prebivalcev. Idrija je torej naraslla samo za■265 prebivalcev, kar nas nekoliko iznenadi. Še bolj pa nas dznenadi .veliko nesorazmerje med moškimi in /.cuskatni v .korist žensk, če se hočemo poslovno izraziti, kar ipa je v resnici v škodo žensk, saj živi v mestu kar 416 žensk več kakor moških. Ne,, kateri hudomušneži pravijo, da bo tu treba nekaj ukreniti: ni sicer nevarnosti, da bi te ostale same device, ker si dekleta v Idriji znajo pomagati. Po dosedanjih ustavnih predpisih -in zakonih pa je vendar veliko število žensk oropanih zakonskih pravic 1 . [Nekateri moški so s.e izrazili, da bi bili pripravljeni vzeti tudi dve ženi, čeprav drugi trdijo, da imajo že eno preveč. Praktično pa za sedaj ne moremo drugega ukreniti, kakor da povabimo ženine iz drugih krajev. da si o L'le d a j naša lepa dekleta.
L. S.
Mestni odbor v Idriji je zasedal dne 14. miaja in sprejel nekaj zelo važnih sklopov. Najprej so obravnavali pc.reče vprašanje hotela »Nanos«, kjer so bile. ugotovljene velike nepravilnosti, ki se niso popravile, če-prav so bili menjani kair trije direktorji. Mestni svet je v -celoti odobril sklep gospodarskega sveta, da se da odpoved celotnemu kolektivu tega podjetja in da se imenuje tričlanska zasilna uprava, ki bo razmere, temeljilo raziskala in ,-ukrenila vse potrebno. da se temu -Stanju v podjetju ' enkrat napravi konec. Verjetno bo tako slrog ukrep edinstven v naših ipodjetjih, -dosedanja preiskava pa je «e pokazala, da je bil več kot nujen.
'Nato se jc svet. lotil najbolj perečega vprašanja v mestu — stanovanjske krize. Stanovanjski fond se bo povečal za skoraj 40 stanovanj, loda stiska je že sedaj zelo velika in treba bo povzeti nc.kaj ostrejših korakov utesnitve onih, ki vidijo samo sebe ,nc pa skupnih potreb. Sprejel je bil tudi odlok o uporabi stanovanjskega fonda za popravilo stanovanj.
Mestna knjižnica v Idriji slovi kot ena najboljših v Sloveniji, ker je odlično organizirana, odprta vsak dan in ima okoli 8.000 knjig. Za njeno vzorno poslovanje ima največ ■zaslug tnvarišica Talči Božičeva. Knjižnica "je bila sedaj reorganizirana kot mestna [prosvetna ustanova s samostojnim fi-nansiranjem in bo tudi preurejena, ker bo dobila še nekaj prostorov za čitalnico. Imela bo svojega upravitelja (tov. Talči Bo-žičevo) in sedemčlanski "svet, od -katerih bo imenoval mestni odbor tri člane, pet članov pa bodo izvolili bralci sami.
Pri naslednji točki so razpravljali o stislemizaciji službenih mest pri mestnem odboru. Ker pa predlog še ni bil dovolj izdelan in preštudiran, odloka ni bilo mogoče sprejeti ter bodo o njem razpravljali na prihodnjem zasedanju.
Nato je mestni odbor reševal še nekaj gospodarskih vprašanja: za šefa komunalnih podjetij je bil imenovan tov. Lužnik Stanko. Iz razprave smo lahko ugotovili, da vsa .predvidena investicijska dela v mestu dobro napredujejo in da tudi sredstva
PtseUg/orje
V nedeljo 17. maja so pionirji iz vseh vasi območja Podgorje, Črnoli-če, Praproče, Zazld in Rakitovec poslali svojo pozdravno štafeto tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Slovesna prireditev je bila v ma. li partizanski vasici PraproČe. Štafeto sta sprejela predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora Podgorje. Prebivalstvo je z navdušenim vzk-likanjem izrazilo svoje želje, da bi tovariš Tilo še dolgo let živel na srečo in dobrobit naših narodov. Po svečanem delu je bila pionirska prireditev, nato pa po-zno v noč ljudsko rajanje.	M. Ž.
v redu dotekajo. Ker bo v kratkem izdelan regulacijski načrt, je bilo sklenjeno, da bodo vsi rajoni sklicani na skupni množični sestanek, kjetr bo -glavni projektant tov. ing. Str-mecky iz Ljubljane obrazložil ljudstvu načrt, da bo laliko vsakdo povedal svoje pripombe in eventualne i zpre-m in j ev al u c predloge, mestni odbor pa bo nato sklepal o sprejetju načrta. Gospodarski svet je končno predložil na vpogled tudi načrte za gradnjo velike stanovanjske hiše v Rožni .ulici, s katero bodo kmalu začeli.
Odborniki so sc razšli, z zavestjo, da v Idriji naglo (popravljamo vse ono, kar sino v prvih povojnih letih zamudili.	L. S,

Značilna kraška kolona — vrata na dvorišče. Sežana kljub temu, da je mesto, je ohranila vse kraške značilnosti
Materi/a
Dne-24. maja t. 1. so se tudi pionirji iz Materije udeležili sektorskega pionirskega fizkulturnega tekmovanja, ki se je vršilo v Hrpeljah, v počastitev 61.. obletnice rojstva Maršala Tita, za osnovne šole: Brezovica, Materija, Hrpelje, Krvavi potok, Oazi a, Pušnica, Podgorje, Rakitovec, Rodik in Zazid.
Popoldne -so pričela tekmovanja: Po vrsti so bili na sporedu: skok v vjšino, skok v daljino, igra — med dvema ognjema, tek v vrečah, tek na 50 m in pionirska štafeta. Po končanih, tekmovanjih so vsi pionirji zaplesali Titovo kolo; za zaključek pa so pionirke nastopile s prosto vajo Zima, zima bela. Gledalci so pionirjem navdušeno.ploskali.
Po končanem sporedu so dobili posamezni pionirji in odredi zaslužene diplc-me. Največ točk so dosegli pionirji iz Materije in zato -odnesli prvo mesto. Nagrajeni si bili "z nogometno žoga, v priznanje, pa so dobili tudi odredno diplomo.
Na ribolovu
Še pred. dobrimi tremi meseci so se v Borštu mučili z najrazličnejšimi težavami. Ni lahko pripravljati neko igro na vasi, še posebno tržko pa je najti mladino, ki bi v igri odgovarjala neki osebi -in jo znala tolmačili. Še večje težave so se pojavile, ker je večina igralcev nastopala prvič. Med njimi so bili nekateri, ki so končali šolo kotna j pred letom dni. Objektivne težave pa so kmalu obšli, "ker je skupina pokazala izredno požrtvovalnost in discipliniranost tako- pri vajah kot pri izvajanju same igre.
Kljub temu, da jih jc celodnevno fizično delo utrujalo, se. Laboičani niso ustrašili dolge poti do lioršta in prav tako ne slabega vremena. Prihajali- ;SO redno na vaje, "zavedajoč se, da je uspeli -igre odvisen od "vseh, .Ipa naj .bo to. še tako majhna. vloga. Z resno pripravo, so igralci, uspižj) in "nastopali ■ samozavestno brez ■• vsake treme.
• -Ljudstvo -jt'—že skoro,<neslr.pn'o' pri-' čakov!fkK-'sadov in rfSstopa samega in godrnjalo; »Zakaj toliko priprav za
eno samo igro? V tem času hi lahko našt-udirali več" iger.« Igraska skupina pa jc vsem trmoglavo odgovarjala, da ne -gre za kvantiteto, temveč za- kvaliteto igre.
Uporno premagovanje težav, disciplinirano in vztrajno dc-lo, [požrtvovalnost učiteljslva in članov družine same je rodilo sad, ki je razveselil vse. Igra je zadovoljila vse gledalce, ki niso niti pričakovali takc-ga 'uspeha. Igralska skupina je tako postala priljubljena med ljudstvom, ki jo želi še -mnogokrat videti.
Skupina -se ni predstavila s svojo igro samo ljudstvu svojega okoliša, temveč je na gostovanju v Marezi-gah, Kirkavčah- in še p osebno v Št. Petru žela' lepe uspe-he. To je .igralcem diflo šc več volje- zä nadaljnje delo: Res' so njihovi uspehi dosegli višek prav v S t. •Petru:
■Nikdar bi človek ne pričakoval, da ' hiiiko p od a''triko doživeto" in preipri-čev;iilno.''igro" ilT?Ki -skVnpiria mladine iz vasi. Se lepše pa "jfe "toj da' so učitelji -znali premostiti začetne težave, ki niso majhne. Ves igralski kolek-
tiv je nastopil —"domačini in učiteljevo —, in sicer tako, da bi bilo nobenih razlik. Tako se ni čutila razlika med Mafaldo in Milnico. prav tako so' sijajno tolmačili ' «voje vloge Silvo in oba Rudija, kot učitelj Vlado in učiteljica Nada. Še posebno simpatično je nastopil mladi fantek, ki je preprosto in lepo prikazal pionirja med narodnoosvobodilno borbo.
S takšnimi skupinami "lahko same vzbujamo veselje do ljudsko-,prosvetnega dela na vasi. ljubezen do branja, do jezika."-S takim delom bogatimo z znanjem in prosvetljujemo sanio mladino iif vse vaščane. Vsak tak uspeli širi kultu ni o-prosvetno de-' javnost, politično poživlja vaščane in jilr priteguje k sodelovanju na dru'-" g.ih področjih.
Vsi, ki smo prisostvovali predst.a-' vam'—- i'n- nas-jc bilo nad 1500 — želimo, da hi jih ;5c Večkrat videli nastopati. Skupina sama pa'1 obljublja, da s to igro še ni zaključila' svojega- dela. Kakor še sliši, iflth' v tem' letu še" precejšnje liiterte." O tem. p;t' iHtin l>o ^jfefiovoribc-samii!'"kb - se' pffdsia.vrtila, (lipaino, z iStovrednri Vi ril-' g o lisro.	V. L.
Velik nastop šolske mladine v Sežani
\ nedeljo 21. maja je šolska mladina skupno z društvom »Partizan« iz Sežane priredila velik .telovadni nastop.
Že zjutraj iso .prihajali v Sežano številni avtobusi in kamioni, polni šolskih otrok, iz vseh šol občine Sežana. to je iz Vrhovclj, Kaze-lj. što-rij. \ rabe. iStomaže.v dn Povirja ter iz Senožeč, Dolenje vasi. Divače. Lokve. Skorjama, Barke in še od drugod. Sežana ije bila že zjutraj polna mladinskega rpetja rin prijetnega otroškega živ-žava. Dopoldne so pionirske organizacije posameznih šol nastopale v tekmah med seboj z raznimi igrami, prostami vajami, koli. tekmovanji s štafetami itd. Nastopom pionirjev je že zjutraj prisostvovalo mnogo ljudi. Nastopalo je skupno .preko 1000 pionirjev in mladi nee v. .
Popoldne je sledil skupen nastop vseh pionirjev in vseh mladincev društva Partizan. Vsi nastopi so bili ob spremljavi klavirja. Nastopali so pionirji, pionirke iiz vseh šol v pro slih vajah, mladinke in mladinci Partizana so izvajali skoke čez kozo in vaje na bradlji. Najlepša je bila seveda točka prostih vaj društva »Partizan« .¡z Sežane"(mladinci tir mladinke).
Izvajanje narodnih kol z nastopom več sto pionirjev hkrati je pri zadnji točki nastopa narodnih kol z nastopom vseh šol skupaj gledalec naravnost navdušilo.
Učitelju Pertotn. ki je vodil ves program in pripravil telovadni nastop. gre najlepše priznanje.
Ob zaključku je v čast 61, obletnice rojstva maršala Tita spregovoril v lepih besedah učitelj Bregant ter predsednik društva »Partizan« tovariš Ambrnžič.	V. J.
Razstava kuharskega tečaja v Tomaju
\ okviru Ljud-ke univerze so s požrtvovalnim prizadevanjem učiteljice Zadnek Leonarde in Žorž Angele ter tovarišice Ravberje.vc tudi v letošnji zimski sezoni organizirali zelo dobro uspel kuharski tečaj, ki ga je posečalo 155 tečajnic iz občine Dutovljc in celo iz Štanjela, ena 1 o-v ari sir a pa celo iz Hruševja iz postojnskega okraja.
Na tečaj, ki se je vršil 5 mesecev po dvakrat ma teden zvečer,' so se poleg kuharske stroke v praktični in teoretični obliki učili tudi čipkar-stva. ročnih del. poslušali zdravstvena predavanja, kuhinjska predavanja in tudi politična predavanja.
Tečajnice so bile pri posečanju tc-čVja zelo vztrajne in disciplinirane. Za zaključek tečaja pa so se pripravile s kulturno prireditvijo, s katero so nastopile v Tomaju in Dutovljah, Za zaključek so v Tomaju organi, ziralc tudi lepo razstavo, kjer so tečajnice v okusno urejeni dvorani pokazale vse svoje kuhinjske sposobno-i'"i. Razstavile so vse mogoče vrste slaščic, tako da so obiskovalci čutili zelo prijeten občutek dobrih jedi. Poleg tega so tečajnice razstavile le. po izdelane čipke, ki prav nič ne zaostajajo za znanimi idrijskimi čipkami. Razstavljena so kila tudi lepa ročna dela. različiii namizni prtiči in prti, razne blazinice, vsi izdelki zelo lepi in okusni, tako da so vzbudili ' bon do vanje in zaslužijo priznanje. Tečajnice so svoje .izdelke razšla-v:le tudi v Sežani v mali dvorani hotela »Triglav«, kjer so prav tako žele oil strani obiskovalcev obilna priznanja.	V. J.
SMRTNA NESREČA DELAVCA V SEŽANI
V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah se je zgodila smrtna nesreča na zadružnem posestvu v Sežani. Delavec Rodica Franc je kot običajno zalival povrtnino, vodo je zajemal iz bližnjega bazena, ki je bil zaradi de-ževja precej poln, globok 100 metrov. Po nekaj urah so delavca po-grešali, šli so ga iskat in našli v bližini bazena jopic.
Ugotovljeno je bilo, da se je nesrečnež onesvetil prav, ko je zajemal vodo in tako padel v bazen dn. ker ni lilo nikogar v bližini, žalostno utonil.
Nesreča ji- zelo prizadela ves delovni kolektiv .saj je bil to pošten in dober delavce že več let na tem posestvu.
Pokojni Rodica zapušča ženo ter dvoje nepreskrbljenih otrok.
\ -redrt se je od pokojnika poslovila ob pogrebu velika množica ljudi 5 številnimi venci.
Prizadeti družini naše iskreno so-žaljc.	V. J.
V ŠtjaUu obnavljajo poslopje osnovne šole
Že nekaj časa obnavljajo v št jok n poslopje osnovne šole, ki je, bilo zelo poškodovano med vojno. Sobi je bila zgrajena leta 1911 in jc bila bogato opremljena s šolskim in drugim inventarjem. Leta 1913 so imele takratne italijanske oblasti v šoli fašistično postojanko. Šola ,jc tako postala vojaški objekt in so v njej stanovali zdaj eni zdaj drugi vojaki. Po osvoboditvi so imeli v šoli sedež obmejni organi KNO, takratne obmejne črte med cono A in B,
Občutimo škodo so stavbi povzročili tudi nekateri prebivalci, ki so se poshižili neurejenih povojnih razmer in odnašali iz šole plošče, šipe, opeko in drugo. Žalostna je bila ugotovitev. da so se okoriščali s šolskim inventarjem celo tisti, ki niso imeli nobene škode na imovini.
Krajevni ljudski odbor v S tja k u jo je po izpraznitvi obnovil v toliko, da je ena učilnica lahko služila svojemu namenu, drugi prostori pa so čakali nezavarovani proti vsem vremenskim neprilikam. Celih osem let jc poslopje čakalo obnovitve. Okrajni svet za prosveto je letos poskrbel za potrebni kredit, ki je bil nujno potreben, da se stavba, ki jc milijonske vrednosti, res obnovi. Dela vodi občinski ljudski odbor Štanjel, ki jc pooblastil .odbornike, da sodelujejo pri delih obnove, da bo ta čimprej dokončana. V stavbi bo tudi kulturna dvorana, ki bo odgovarjala vsem potrebam razvoja kulture na vasi. Prosvetno društvo bo lahko po. .živ.ilo svoje delo. Mladina in vse or-ganizaitije so vabljene, da pripomorejo z vsemi močmi, da bo delo ob-
nove čimprej zaključeno. Vse prebivalstvo pa je naprošeno. da v bodoče preprečuje škodo in čuva stavbo kot ljudsko imovino.	/. F.
Ležeče pri ¡Divači
Tudi mi se moramo enkrat oglasiti v našem Jadranu. Letošnja pomlad nam je kar preveč nagajala, prej taka suša, da nam je zakasnila setev graha in saditev krompirja, nato nevihte, slana in mraz. Prav so zadeli samo tisti, ki se- iz raznih vzrokov zakasneli s saditvijo. Kdo bi si mislil, da je vseeno le res, da tisti ledeniki, ali kakor jih je nazi-val rajni Pikec iz Divače — tisti trije lumpi — so nam napravili občutno škodo na polju. Upamo, da bo cd sedaj naprej šlo bolje, in da bedo lepi dnevi popravili škodo.
V	soboto sta se poročila, oziroma obljubila zvestobo, Joško Grželj in Ležeč in Milka Kljun — Mihčeva Iz Varej. Obilo sreče!
V	nedeljo smo ob veliki udeležbi ljudstva spremili k zadnjemu počitku Alojzija Perhavca, 74-letnega upokojenca. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil v imenu vašča-nov tov. Prane Škerlj, predsednik odbora.
Pc^ojni je bil vzoren družinski oče in vedno pošten demokrat in se je zavedal svojih dolžnosti, Od vsega začetka je sodeloval pri OF, kakor tudi njegova hčerka in trije sinovi.
V	ponedeljek pa smo pokopali 67-letno Ivano Sajna. še v nedeljo zjutraj je kot po navadi pomolzla kravo in pripravila mleko. Mož Jože, ki se je odpravljal na pašo, je ž.aslišal vzklik: Na pomoč. Ko je
pritekel, je dobil ženo na tleh. Poskušal jo je qiiveti z masiranjem, toda brez uspeha. Zadela jo je kap in je bila na me.tu mrtva.
Pokojna je bila žena, da malrj takih, Nad 28 let je opravljala službe. pri železnici in je ti'la kot vsi drugi železničarji, premeščena v I-talijo. Sedaj, ko bi bila lahko uživala zasluženi pokoj, ji je smrt pretrgala nit. življenja. Vse sesede in vaščani žalujejo za njo.
Naj jima bi obema, Lojzetu in Ivani, lahko domača zemlja, priza-No ja, uradova drva je dal zapeti policiji.
Divača
Za proslavo rojstnega dne maršala 1 i t a je naše pevsko društvo »Svoboda« priredilo zelo lepo uspel pevski koncert. Ob zaključku koncerta je mladinka v imenu občinstva poklonila pevovodkinji Milki Sila velik šop rož v priznanje za njeno požrtvovalnost in priznanje zboru.
Izvoljen je bil iniciativni turistični odbor, ki bo skrbel za olepšavo Divače. To jc bilo res zelo potrebno in želimo, da bi imel pri delu veliko u-pehov. Vsekakor bomo o tem še poročali.	Kraševec.
Dolenje pri Štjaku
V nedeljo .21. maja se je mladina iz Dolenj kar dobro izkazala z igro »Županova Micka«. Nič ni zaostajal pevski zbor »Višava«, ki je zapel ne. kaj lepili domačih pesmi
Takšnega kulturnega razvedrila si še. želimo mladi in stari in priporočamo mladini v drugih vaseh, naj posnema. Priznanje je treba dati učiteljici Jožici iz Štjaka, ki se je potrudila. da smo v kratkem ča-u videli dve kulturni prireditvi.
■Ko smo gledali mladino na odru. smo se. spominjali mladinske organizacije tDolenje-Raša. ki je med narodnoosvobodilno borbo 1911-10)5 dala med zasedami okupatorjeve vojske kar osem kulturnih prireditev v razvedrilo in priznanje našim bor. ceni.	i. R.
«Ü®
rvr; ."^Ä^fei liiiiiMnnv
Poglt)il nn »staro« Sežano
MIRO KOPAČ V POSTOJNI
Tovariš Miro Kopač, član Mestne-trv gledr'':-čn v l.icb'jani. gos'uje v Gledališču Slovenskega Primorja. in sicer v vlogi Harry Wilkinsa v »Draga Ruth«. Tovariš Miro Kopač jc bil dolgo vrsto let prvak Narodnega po-zorišta v Sarajevu, slovensko ljudstvo pa ga pozna iz filma »Na svoji zemlji«, kjer je igral nepozabnega očka 0:la. Gledališče bo z »Dra«a Ruth« go-tovalo 29. 5. v Vipavi. 30. t. m. pa bo igralo v Postojni, Vipav-čoni in Postojneani se lahko v resnici vesele na tak pomemben kulturni dogodek, kakor je gostovanje Mira Kopača.	R-
ZadruDB postojnskega okraja so laoi presegle milijardo din prometa
(Nadaljevanje in konec)
Z dobro selekcijo žitnega semena bo treba povečati tudi hektarski donos žit, ki je zdaj še precej šibek. Za letošnjo spomladansko setev je OZZ zaradi splošnega pomanjkanja žitnih semen lahko preskrbela samo nekaj semenskega ovsa.
Sadjarske odseke ima 13 zadrug v okraju, vendar le nekateri delajo. Sadjarstvo je najvažnejši, pa tudi najtežji problem zlasti brkinskega predela postojnskega okraja. Žalostno je, da se zadruge vse premalo zanimajo za dvig -te gospodarske panoge, ki neredko predstavlja pravzaprav edini vir dohodkov. S primernim gospodarjenjem bi lahko dvignili sadjarstvo na zavidno višino, če bi bilo povsod razumevanje. Glavna dejavnost je bila lani usmerjena na čiščenje in škropljenje sadnega drevja, kjer pa so občutno zaostajali prav Brkini.
Načrtna obnova nazaduj očega sadjarstva je seveda nemogoča brez zadostne količine dobrih sadik v izboru, ki odgovarja posameznim predelom. Z ustanovitvi'"» dveh velikih sadnih drevesnic v okraju so KZ dosegle največji uspeh v sadjarstvu po osvoboditvi. S tem je bil položen temeljni kamen napredku sadjarstva v postojnskem okraju. Drevesnici sta ustanovili KZ Ilirska Bistrica za svoj okoliš (Brkini) in KZ Cerknica za svoj (Nontranj-ska). Drevesnico v Ilirski Bistrici
subvencionira zaradi važnosti tudi Izvršni svet LRS, ker je predvidena za ves brkinski sadni okoliš, kjer je zamišljena v prihodnjem desetletju obnova sadjereje na 1500 ha površine. Razen tega pa predvideva okrajni desetletni načrt za povzdi-go sadjarstva vsakoletno povečanje sadnih površin za 50 hektarjev.
Zadruge imajo še odbore za stroj-fto službo, ki pa jih je samo 6, kar je odločno premalo, če računamo, da imajo vse zadruge stroje in o-rodje,. Zadruge imajo zdaj 7 UNI-MOG traktorjev, ki so se pokazali za najbolj praktične in vsestransko uporabljive ter jih zato OZZ priporoča vsem zadrugam, da jih nabavijo, če imajo možnost.
Odbori za gozdno gospodarstvo so skrbeli vse preveč za izkoriščanje gozdov, napravili pa so premalo za njihovo obnovo. To potrjuje tudi dejstvo, da je še sedaj pri Narodni banki neizkoriščen sklad za obnovo gozdov, ki so ga zadruge zbrale in ne porabile. Tega je nad 10 milijonov din, ki jih bo treba čimprej porabiti za- namenjene svrhe in pričeti s temeljito obnovo gozdov.
Postojnski okraj ima samo dve živinorejski zadrugi in sicer v Hru-ševju ter Mrzlek — Dolane. Imata tudi svoje lastne mlekarske obrate, vendar je zlasti Mrzlek popolnoma pasiven in že nekaj let sploh ne posluje. Napredni živinorejci tega področja so zato upravičeno
kritizirali upravni odbor te živinorejske zadruge, v čemer jih je podprla tudi OZZ. Pozvala je tudi ti dve zadrugi, naj se vključita v OZZ, ki bi jima potem lahko nudila vsestransko strokovno in drugo pomoč, vendar se do danes še nista izjasnili.
Tovariš Zakrajšek je{;ovoril še o revizijski službi pri OZZ, ki je precej pomanjkljiva, oziroma ne more vsemu na kraj, ker ima na razpolago premalo revizorskega kadra, razen tega pa je bil ta zaposlen tudi pri izdelovanju zaključnih računov zadrug. Šepava je tudi knjigovodska služba po zadrugah in ima le 14 od njih popolnoma samostojne knjigovodje, ki so lahko sami opravili tudi z letno bilanco. Povsod drugod pa so na samo bilance, marveč tudi precej ostalega dtobnega knjigovodstva, morali o-praviti uslužbenci OZZ.
Kot posebno važno poglavje v delovanju kmetijskih zadrug je treba omeniti borbo za kulturni dvig našega zadružnika in naše vasi na splošno. Vendar imajo le 4 zadruge svoje kulturno-prosvetne odbore. V okraju je 5 popolnoma dograjenih zadružnih domov, 16 pa le delno, vendar so prav ti domovi žarišče kulturnega življenja na vasi. Potrebno je, da zadruge store vse, da se vsi zadružni domovi osposobijo za svojo funkcijo, ker bo s tem zadan uničujoč udarec kulturni zaostalosti našega delovnega človeka na vasi.
Sem spada tudi strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalcev. V pomanjkaknju strokovnih šol so tudi tečaji iz posameznih vprašanj kmetijske proizvodnje napravili zelo mnogo. Bilo jih je nad sto, udeležilo pa se jih je nad 2000 sluša-
teljev. Moramo pa tudi tukaj poudariti žalostno dejstvo, da je bilo na teh tečajih vse premalo mladine, ki tudi sicer kaže premalo zanimanja za kmetijssvo nasploh in vaško problematiko posebej.
Za prihodnjo zimsko sezono bo OZZ pripravila učne načrte za kakih 7—8 tečajev, ki jih bodo proti spomladi spremljali tudi praktični eksperimenti na terenu. Razen tega pa OLO Postojna organizira e-noletno kmetijsko šolo v Ravnah, ki bo verjetno pričela s svojim delom že letošnjo jesen. OZZ se je zavzela, da bo prispevala vso šolsko opremo. Priporočila pa je tudi vsem zadrugam, naj po možnosti finančno podprejo dograditev te šole, ki bo stala nad 6 milijonov din.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki se jo je kot prvi ude-leželi tovariš Matevž Hace. Pozdravil je skupščino v imenu OK ZKS. Omenil je lepe uspehe, ki so jih naši zadružniki dosegli v preteklem letu, nato pa se je dotaknil nekaterih perečih problemov na vasi. Zlasti je položil zadružnikom na srce, naj aktivno delajo za vključevanje novih članov v zadruge, ker je do zdaj vključeno komaj nekaj nad polovico kmetiijskih gospodarstev. Ko je govoril o splošnih nalogah, ki zdaj stoje pred našim ¡zadružništvom, je zlasti omenjal tudi kulturno-prosvetno dejavnost .in povedal, da bodo morale tudi množične organizacije, zlasti še SZDL, posvetiti temu vprašanju veliko skrbi in pozornosti ter u-pornega dela. Našo vas je treba iztrgati iz večne zaostalosti ter jo privesti na pot vsestranskega napredka, kar se bo takoj odrazilo tudi na življenjski standard našega kmeta.
Govorili so še mnogi delegati, skupščino pa je pozdravil v imenu OLO predsednik tovariš Jelerčič Miro. Med drugim je tudi zagotovil zadrugam vso mogočo pomoč oblastnih forumov, konkretno že takoj po predlogu delegata Ur-basa Ludvika o vprašanju predlaganja računov obrtnikov zadrugam. Te bodo odselj namesto OLO lahko potrjevali kar občinski ljudski odbori.
Po razpravi so izglasovali razre-šnico staremu odboru in nato izvolili novega. Novi upravni in nadzorni odbor štejeta skupaj 18 članov: Urbas Ludvik, Mlakar Jože, Prelog Franc, Urbančič Marta, Fidel Jože, Urbas Franc, Klemene Franc, Zakrajšek Alojz, Mulec Milan, Sile Jakob, Boštjančič Edo, Pakiž Janez, Šajn Avgust in Cehovin Tone; Tušar Karel, )igmund Janez, Sed-mak Jože in Dekleva Lovrenc.
Izvolili, so nato še 12 delegatov za občni zbor Glavne zadružne zveze LRS, odobrili so propačun za letošnje leto in odobrili višino kreditov podjetjem pri OZZ.
Izvolili so tudi odbore, ki bodo pri OZZ delali na posameznih področjih kmetijske dejavnosti: odbor za poljedelstvo, za gozdarstvo, zaj kulturo in prosveto, za sadjerejo in za živinorejo. V odbore so izvolili najboljše strokovnjake z velikimi izkušnjami, ki bodo lahko v resnici pomagali, kjerkoli bo pomoč potrebna, Ce bo navdušenje in tudi prepričanje v napredek kmetijstva postojnskega okraja, kakršno je bilo na skupščini, trajalo tudi naprej pri delu, bo okraj že v letošnjem letu napravil zelo velik korak naprej in bo prihodnje leto OZZ stopila pred svoje člane z še večjimi uspehi kot letos.	BRKO
»Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, kot kralj po planini visoki, pohajam za tropom ovčic.« Ves levi breg je pust in kamenit, strm in siv, brez življenja, Kot v nadomestilo pa je desni poln zelenja, senožeti, pašnikov, gozdov in posejan s hišami.
Na ovinku se dolina razcepi. Na desno ob potoku pridemo v Lepeno, kjer gradi planinsko društvo »No-
vabijo
»... Planine raj ... «
sončne, ve
moj
Bovško s Trento in Sočo je e-den najlepših turističnih krajev Slovenije. Turist lahko pride sem iz Mosta na Soči z avtobusom po dolini zelenomodre Soče. Vse lepša pa je pot, če potuje peš. Res se je težko odločiti za eno ali drugo. Dolina je tako slikovita, da turist ne ve, ali bi opazoval penečo se Sočo, ali pa romantično okolico z mogočnimi, visoko v nebo štrlečimi vrhovi gori.
Srpenica je prva vas, ki jo srečamo na poti. Leži v dolini med Polovnikom in Stolom. Prevzeti naravnih lepot in posebno Bovškega vintgarja — »Sušca,« si zaželimo, da bi nekaj prostih dnevov preživeli v tem kraju. Srpeničani so že nekaj napravili za olepšanje svojega kraja, ki ga označujejo številne ozke vzporedne ulice. Najvažnejše delo pa je ureditev Bovškega vintgarja — romantične soteske, polne manjših slapov in brzic. Prijetna izletniška točka, ki jo je lahko doseči iz Srpenice, je tura na Stol (1668 m), ki je poleti pokrit z bogato planinsko floro. Z vrha Stola je lep razgled na Beneško Slovenijo in Furlanijo. Takoj za Stolom je moderno urejena planina Božiča, ki lahko nudi izletnikom tudi zasilna prenočišča. V preteklosti je bila Srpenica za Tržačane priljubljen turistični kraj in jih je bilo toliko, kolikor jih je vas "lahko sprejela pod streho.
Kmalu za Srpenico se dolina razširi in preokrene v severozahodno smer, odkoder priteka Soča. Tu leži vas Zaga, vsa obnovljena z lepo novo dvorazredno šolo in ponosnim zadružnim domom. Iz Zage je lepa avtomobilska cesta, ki vodi v zasužnjeno Rezijo, na Videm in na omenjeno planino Božico. Cez visoki moj: nad penečo se Učejo, ki nam prinaša pozdrave zasužnjenih bratov Rezijanov, pridemo do dolgega mostu nad skoro vedno suho strugo Eoke. Ta izvira nekaj sto metrov više in pada v dolino kot največji slap v Sloveniji. Do slapa vodi udobna steza in ga prečka kakih 80 metrov nad izvirom.
Tik za Boko zavije cesta v ostrem ovinku in že se dviga po bovških klancih. Na drugi strani Soče se svetijo rdeče strehe obnovljene partizanske Cezsoče. Komaj se zavemo in že smo v Bovcu, središču turizma v gornjem Posočju. Vse hiše so zidane v alpskem slogu s
strmimi strehami. Turistično olepševalno društvo se zelo trudi, da bi obiskovalcem nudilo čim več u-dobnosti in prijentega oddiha za oči in telo. V Bovcu imajo turisti v hotelih »Kanin«, »Golobar,« »Mangart.,« dependasah »Soča,« »Planika,« »Grintavec« in gostilni Rombon na razpolago že okrog 200 postelj. Letos bosta tudi hrana in postrežba taki, da se res ne bo treba nikomur pritoževati.
Tik za Bovcem se strmo dviga Svinjak, (1637 m), ki s svojo obliko močno spominja na Matterhorn, le da je »za nekaj pedi« nižji. Obrnjeni proti njemu, imamo pred seboj tri gorske doline, za katere je težko reči, katera je bogatejša naravnih lepot. Po desni pridemo v Trento, naravnost v samotno naravno Bavščico, na levo pa v dolino Koritnice in dalje na Predil. Po tej zadnji cesti pridemo do kraja, kjer loči le nekaj desetin metrov strma pobočja Rombona od Izgore. Peneča se Koritnica je tu izdolbla več desetin metrov globoko strugo. Nad njo je po živih skalah in predorih speljana cesta, ki vodi k starodavni trdnjavi na vrhu. To je bovška soteska imenovana »Kluža.« Trdnjavo so prvi zgradili Benečani, ki so po razpadu Oglejske patrijarhije zasedli Furlanijo in postali mejaši Tolminske. Zgradili so jo kot obrambo proti Turkom, ki so ob koncu 15. stoletja večkrat nadlegovali Goriško in leta 1478 drli tod na Koroško. Trdnjava, ki je bila od takrat že večkrat. prenovljena,"predstavlja še danes veliko zanimivost. Odtod vodi cesta v Log pod Mangartom, ki je obdan s prirednimi lepotami in vsako leto privablja večje število turistov. Tu je izhcdiščna točka za ture na Mangart, Jalovec in druge vrhove. Iz Loga vodi cesta še dalje na Predil in v Italijo, s Predila pa na Mangait do višine skoro 2000 metrov. Letos bo mogoče priti do te višine tudi z avtobusom.
Skcro najbolj vleče turista desna pot — proti Trenti in izviru Soče. Pot vodi pod Svinjakom mimo vasic Koiiitnlca in Kal. Na desni je planina Golobar, znana iz narodnoosvobodilne borbe. Od Kala dalje se dolina zoži, le Soča hiti po globoki skalnati strugi. Po policah nad skalnatimi stenami je človek postavil skromna, s skodlami pokrita bivališča. Prijetno cingljanje zvončkov pasočih se ovc nas pozdravlja in hipoma prikliče v spomin tiste lepe Gregorčičeve verze:
va Gorica« planinsko kočo. Ce gremo naprej, pridemo lahko h Krnskemu jezeru, na Krn in. dalje na Bogatin in na Komno.
Druga pot pri razcepu pa vodi naprej ob Soči in nas pripelje do vasice Soča, ki je pravi raj. Turistu so tu na razpolago gostišča »Kanjevec«, »Razor«, »Soča« in »Bogatin«, ki skupno premorejo 100 postelj.
2e tako ozka dolina se tu še bolj zoži. Sivina levega ibrega se tu obleče v zelenje — dolina postaja vse bolj mehka, sanjava in tilia, Oba bregova se kar kopljeta v zelenju, med njima pa brzi po plitvi strugi Soča, ki je v kotanjah vse bolj zelena. Pašniki kar blestijo v smaragdnem zelenju. Objame nas pravljično okolje — domovanja Zlatoroga. Kot na dlani blizu kipi v nebo predrzni Pihavc, Prisojnik se blešči v snegu, v sončnih žarkih se kopljeta Mojstrovka in Razor. Mogočen, ponosen, čudovit pa zakipi pred nami gospodar in vlo-dar vseh teb višin — očak Triglav.
Turist pije in pije to skalnato višinsko krasoto. Ne ve, kje bi ustavil oči, ali na belini snega, modrini Soče ali mehkem in sočnem zelenju pašnikov. Čuti, da je zašel v kraj, ki je vreden imena Zlatorog. Nehote mu uhajajo vzkliki: To jc biser med biseri! To je tista čudovita — in naša Trenta!
Prvo naselje za Sočo je Na Logu. Temu kraju kvarijo lice zapuščene italijanske vojašnice, ki pa se bodo čez nekaj let umaknile velikemu
Trije medsebojni pomagat ¡ — veliki prijatelji . . .
hotelu, ki se bo pridružil sedanjemu »Planinskemu orlu«, »Triglavu«, »Planiki« ter planinskima domo-ma »Zlatorogu« in »Jalovcu«. Ti premorejo danes skupno 100 postelj in 40 pogradov.
Ob poti, ki pelje k izviru Soče, je malo pred mostom pri majhni cerkvici poznani alpski vrt »Juli-jana«, ki ga je pred prvo svetovno vojno osnoval' švicarski znanstvenik Bois du Chesne. Tu so zbrane vse planinske cvetlice, da ljubitelji narave in botaniki najdejo snovi za proučevanje planinske flore.
Od mosta 'Stopamo še kake pol ure po položni stezi ter še nekaj minut stnno po skalah — in že smo tam, kjer iz žive skale vre na dan Soča. Tu stojimo v osrčju Zlatorogovega kraljestva in zaslutimo bližino belih ženil, ki so ga varovale. Spomnimo se trentarskega lovca, ki so ga pognale v smrt, mislimo na triglavsko rožo, na zaklad pod Bogatinom in na trentarskega študenta, kako ga je iskal.
Na vse to mislimo, le na eno
ne: na delo in skrbi! To smo pustili daleč v dolini. Prišli smo sem. da se oddahnemo ter zaživimo z naravo, ki nas edina sprosti, ozdravi in Doživi ter vlije novih sil za nadaljnje delo.
Danes je vse to lepotno bogastvo odprto za vse. Ti kraji so povezani z zunanjim svetom z lepimi cestami in potmi, gore pa so polne steza, njihovi vrhovi so dostopni vsem, Časi slavnega Julija Kugyja, ki je skupno s pogumnimi domačini — vodniki Komacem, Tožbar-jem in drugimi odkril Trento svetu, so za nami. Romantična in skrivnostna tajinstvenest je zbledela, gore pa so ostale iste. Gozdovi šumijo kot nekdaj, Soča — hčerka naših planin — lahkotno skaklja čez beli prod ter niže v dolini buči preko sten in tajinstveno klokota v temnih usekah.
Za zaključek pa še to: Spomenik Juliju Kugyju spada samo v Trento in nikamor drugam, kajti Trento je on prvi odkril svetu.
-an.
Izvir naše Soče — 'ilj obiskov številnih turistov
Kosovelova III
(Nadaljevanje)
Tarnali so: »Sedaj pa bomo imeli prav rgoto.vo sleherni dan v vasi ri-hembenške fašiste.« Vaščani so izstopali iz svojih domačij in nas nekako s pogledi izprašcvali. ali jih razumemo, da jih naj ne zapustimo. Tudi nam jc (bilo težko pri srcu, saj stno s temi ljudmi preživeli skoraj dva tedna v največjem razumevanju in ljubezni. Vse 'bolj se je bližal (ina Pedirovem) za naš 'bataljon čas odhoda. Medtem pa vaška mladina i;i aktivisti niso stali križem rok. Nabrali so po vasi nad 100 litrov vina, sadja in žganja. Takoj po večerji jc mladina v lagcrju vsakega našega borna s pijačo in sadjem pogostila, če pa si jc kdo hotel, si je lahko natočil tudi svojo aluminijasto posodo za na pot.
Komandant bataljona tov. Stanko, kii nam je.bil vsem priljubljen, nas je ponovno klical v štab, to je ves četni komandni kader, kjer so sledila zadnja navodila. Takoj nato je dežurni bataljona dal znak »Zbor«. To so bili zadnji trenutki v gozdiču poleg Pedrovega, še nekaj pozdravov in rokovanj s prisotno mladino in že je biila kolona našega ljubljenega bataljona na svojem mestu.
Mladina in oivili so vse bolj stopali .drug lk drugemu in nas s tugo gledali, radi bi se nasmejali, ko so videli mlade Kosovelovce —• eotroja-ke s 'Krasa in iz Vipave, ko so jik gledali v stroju vesele, pa vendar jim srce tega ni dovolilo. Ko sem opazoval, kako se mladima iin ostali, vaščani potiskajo skupaj v ¿jrupo, sem imel oličutek, knko,r da bi itako strnjeni brez nas bili bolj mooni in se obenem drug drugega tolažili, še nekaj besed se je slišalo: »Srečno, vrnite se!« in podobno ia tema nas je ločila.
Mogle so bile zelo nizke, priprav-iljarlo se jc na dež. Kolona je krenila kar ipo cesti ,od Podrage do rihem-berškega gradu, čeprav so v Riheni-berpu tičali fašisti, saj se jih ni nih-
če nič bal. Pričelo je deževati. Kolo-	m a in mi smo ji šli naproti — iz
na se je lepo in redno ipomikala po	toplega Krasa v mrzle pivske gozdo-
cesti proiti gradu. Na stezi za gra-	ve. v nove, nepoznane kraje,
dom, ki veže testo Rihemberg-Komen	Tudi od Štanjela in Kobdilja i?
Morilski bes okupatorja se ie znesel nad civilnim prebivalstvom
in Riheimberg-Štanje.l, je bil prvi počitek. Tema je bila taka, da smo se. morali drug drugega držati za nahrbtnik. Dež nam ni prizanašal, še in še nas je oblivali, tako da je bil malokdo, ki ni bil docela premočen. Ko se je pohod nadaljeval, se jc kolona na neznan način pretrgala. Prvi dve četi sta krenili ma Ga-hrje ipri Šmarjah, zadnji dve četi pa na Štanjel-Kobdilj.
Po nekaj dneh smo mi iz Zavina krenili v Kolidilj iii sc tu pridružili 3. in 4. četi. Tu smo tudi naleteli na veliko gostoljubje pri vašč ranili na splošno. Mladima je bila tu zelo aktivna in je delala nepretrgoma. Med bivanjem v Kobdilju je tamkajšnja mladina opirala in zašila vse maše potrebne borce in nabrala perila ter ga najpotrebnejšim podarila. Veliko razumevanja so imeli, posebno še zaradi tega, ker se je bližala zi-
bila težkn ločitev. Vsak mladinec ali mladinka, fronto,vee ali aktivist in odbornik je v teh kratkih dneh vzljubil naš bataljon in našo mlado vojsko, da bi jo imel kar napTej v svoji bližini. Tudi tu so se od nas poslavljali z besedami: »Vrnite se kmalu in dobro zastopajte našo kia. ško brigado. Sporočite, kjer boste, da vas ob prvi priliki obiščemo« in •podobno. Odgovarjali smo jim: »Na svidenje im zdravo«. Nekdo je v ko-looai zatvpil: »Zdravo in na svidenje v Trstu!« Vaščainom in nam borcem so tu in tam zalile oči solze.
Na tak način smo se poslovili od borcev ostalih bataljonov maše briga-de. ki so še nadalje ostali ma Krasu iin .v Vipavski dolini. Krenili smo proiti Vrh nem na Tabor-Vrabče-Ja-kovcc in Poljane.
Kapetan Kodrič Edo
OGNJENA KROGLA JE PADLA Z NEBA
BOAC — »Comeu, rr.e; in naj hit rej.'-" letalu, se je ponesrečil v vihar-K.dkuto na svoj t poti iz ■a v London. V njem je bilo ?b, ki so vse mrtve.
Na dan nesreče je bila ravno o-bletntca prvega leta nCometa« na te pri '. V tem času je prepeljal 27.000 potnikov brez vsake nesreče
Htndu-v Copal. štirinajst letni deček je videl necreto iz največje bližine. Nenadoma je zagledal nebo. k; i-- post:»popolnoma rdeče in je ves prestrašen pohitel proti domu. Sekundo na to je že zagleda! letalo »Comete, kako pada brez kril ter pušča za seboj ognjeni rep. Po nekaj kratkih sekundah je n.. ti!.i :::■> ::.i ••isploziia ::i letal se je razletelo. Dele raztrganih trupel 37 potnikov in 6 članov posadke so našli razmetane na oddaljenosti ••■• •• km.
Bogomir
Magajna :
Pravljica o Mu in Jarici
Zt mnogo let je minilo od takrat, ko mi je mati pripovedovala pravljico o Žarku in Jarici. N.ijbr/e je tudi ona slišala to pravljico od svoje mame.
Živela jc mati, ki je imela sina Žarka in hčerko Jarico. Žarko jc bil pogumen pastir. Brez strahu je pasel nver in koze na tratah pred širnimi gozdovi. Marsikdaj se je napotil globoko v go/d n.i jaso, ob kateri jr stala visoka preina. V petini je bila votlina, v votlini pa je živel modri starec. Ob ognju, na katerem si jr pekel repo in kolerabe, jr starec ure dolgo razlagal Žarku o dobrih in zlili silah v prirodi. Žarko je z velikim spoštovanjem prevzemal njegove nauke vase. »Z modrostjo, ljubeznijo in
pogumom lahko premagaš vsako zlo.« ga je poučil starcc.
Neki dan mu jc starec ves zaskrbljen zašepetal : »Danes ponoči je sla po jasi mimo votline J agallaba in slišal sem. k.iko je sama pri sebi izgovarjala ime tvoje sestre Jarice. Jagababa je mati vsega zla na svetu. Posvari Jarico, naj ne hoili brez spremstva iz vaše hiše. Vem, da Jarico; zelo ljubiš in da ji nosiš s paše domov pomladnih, poletnih, jesenskih cvetic, da ji nosiš jagod, borovnic in lešnikov, zato le varuj Jarico, dragi Žarko!«
Žarko je povedal starčeve besede materi in Jarici. Jarica jc obljubila. da je ni stvari na svetu, ki bi jo brez spremstva matere ali Žarka izvabila iz hiše. Da bi pa Jagabaha ne mo|la v samo hišo je mati narisala nad vhodom pe-
Veselo in žalostno življenje naših
Dve veliki nesreči švicarskih in francoskih jamarjev sta me pripravili do tega, da sem začel tudi med naitmi vnetimi jamarji, katerim nesrečna jamska žilica ne da miru, zbirati vesele in žalostne iz štirideset letnega delovanja in raziskovanja po jamah. Preden pa bi se lotil naših dogodivščin, bi omenil ti dve jamski zgodbici, o katerih so naši časopisi prinesli le kratko vrstico.
V lanskem poletju je odšla skupina švicarskih jamarjev v večjo vodno jamo v švicarski Juri, gorovju med Francijo in Švico. 2e so bili raziskovalci daleč v notranjosti jame, ko je nenadoma zaradi deževja narasla voda in jim pri sifonu (to je v jami tisto mesto, kjer se strop Jame poniža do vode in zapre jamarjem nadalnje prodiranje) zaprla pot nazaj. Deset dni so prečepeli ubogi jamarji v nekem višjem delu jame. ftele ko jc voda upadla in je bila gladina vode ui*-ja od gladine sifona, so prilezli jamarji vsi bledi na dan. Sreča je bila. da so imeli toliko hrane s sebe i. da so lahko vzdržali.
Veliko bolj tragično pa sc je končala jamska ekspedic^a v francoske Pironeje, gorovje med Francijo in Španijo. Te) jamski katastrofi v ;>00 m globokem breznu Je j>n-sluhnlla vsa Francija in tudi ostali svet. (Pri nas je eno najglobljih brezen jama pri Črnem vrhu, ki men 480 m). Pri eicspediciji v to strahotno jamo so Jamarji v globini iSOo m našli ogromne prostore s tOOO m-' povrSuie in 118 m višine. V to ogromno brezno so .v spuščali z električnim vitljem m 5 mm debelo jekleno vrvjo. V sredo so začeli z vitljem v let* i navzgor Marcela Loiibensa. pariškega industrijalca an navclu>ene,:a j.unarja iz globine 376 m. Utrgala .se je jeklena vrv in I.ubens ie .-grmel 40 in goloboko na skalne bloke. Sele 3 ure pozneje so ga našli njegovi tovariši. Z zlomljeno hrbtenico in razbito spodnjo čeljustjo je ležal v mlaki krvi. Začel se je dneve dolg boj za njegovo rešitev. Edina rešitev bi bila, težkega ranjenca silno previdno privezati na nosila in >ih izvleči ven. Toda to upanje je bilo zaman, ker bi moral za to pot že sam plezalec porabiti vse sile in spretnosti. d:i bi se prebil skozi težka mesta ozkega grla.
Z najbolj primitivnimi pripomočki se je spustil Se isti večer do ponesrečenega jamarja zdravnik dr. Mairev. Z njegovim imenom je zvezana največja katastrofa, kar jih pozna zgodovina raziskovanja jam. Pri nastopu visoke vode v aktivni vodni jami v francoski Juri se je jeseni 19o0. leta rešil od 7 tovarišev te on, ker se Je 26 ur krčevito držal nekega skalnega nosa do brade v votfc. Njegovih 6 tovarišev, starih od 18 do 26 let, je odnesla voda s seboj.
Na rešitev nesrečnega jamarja ni bilo več misliti, ker za to rabili 82 ur. kur MU bolnik ne bi ¿zdržal. Medtem ko se je zdravnik boril za življenje svojega prijatelja v strahotnem podzemlju, pa Je ie zvedela za katastrofo vsa Francija. Z zdravih je priletelo francosko vojaško letalo. Španija Je poslala rešilno moštvo z vse m potrebnim, ameriško vojaško letalo je celo ;;
jamarjev
Kapniki
in jezera t našem poilzemlju
Nemčije letelo v Pirineje. Stroj ie imel na krilu posebne vijake pritrjene, zato da bi lahko tam namestili težkega ranjenca in ga prepeljali v bolnico. Toda vse delo je bilo zaman! Dva poskusa zvleči nosila z nezavestnim truplom sta se izjalovila. V jutranjih petkovih u-rah je končal Lubensov 50 urni boj s smrtjo. Strahotna jama je postala grob drznega jamarja. Sedaj se je začel boj za rešitev še živih jamarjev iz jame. Ves ostali dragoceni raziskovalni material so jamarji pustih ob Lubensovem grobu, le filme so vzeli s seboj. Pri rešitvi preostalih jamarjev je sodeloval najslavnejši francoski jamar Ca-steret, ki je tudi to nesrečno jamo odkril <on je tudi našel svetovno-znane slikarje ledenodobnega človeka v Pirenejih). Dva dni so z ročnim potegom centimeter za centimetrom vlekli do smrti utrujene jamarje na dan.
Tako Je dal ta slučaj kljub težki heubi, dvoje za jamarje sila dragocenih izkušenj: da je za tako o-gromne glohdne 5 mm jeklena vrv pretenka m da je na vsak načui boljša ročna kot pa električna vit-lja. ker Ima jamar le v rokah pravilen občutek.
V opomin in svarilo jamarjem samohodcem, ki sami brskajo po jamah, bi rad omenil še nekaj takih slučajev, ki kažejo na to, da se s takimi stvarmi ne smemo igrati Leta 1929 sta dva jamarja lz Graza naletela v takoimenovani Gospeji-ni jami, dolgi le 1410 m pri Eise-nerzu na Stajarskem, na strohnelega mrliča. Bil je to gimnazijski direktor iz Salzburga, kt je tam zašel v počitnicah 1928. Pri odhodu v janu je padel v globoko ilovnato luknjo, iz katere ni našel izhoda. Ko je pojemal zadnji utrinek bak-Ije, si je za malo časa prižgal svečo, ki pa mu je tudi padla še navzdol v neko brezno. Pri svitu iz časopisnega papirja zvite luči je ntsal svoje poslednje misli in želje v svojo beležmco. To je mora! biti strahotno grozen konec!
V isti jami so bih trije prijatelji. Eden je zaostal, spodrsnilo mu je in padel je v globljo jamo, iz katere ni vedel izhoda. Bil je živ pokopan. Nenadoma se mu izvije iz ust strahoten krik — ves moker od strahu začuti ob svojih nogah neznansko kosmato pošat. Obupan zgrabi po nestvoru, ko mu zalaja glasno in veselo njegov majhen pes. Pes, ki je vohal sveža zrak, ga je nato zvlekel proti Izhodu, kjer je \ daljavi zagledal dve svetleči lučki — luči svojih prijateljev.
Tako more torej doleteti obiskovalca v še tako navidez popolnoma nič nevarni jami marsikaj, pa tudi smrt, če ni jamar opremljen z dobro lučjo in kar je še važneje z dobrim jamskim tovarišem. Takih smrtnih slučajev, pravtako tragičnih, imamo tudi v številnih naših jamah. O njih pa boste brali prihodnjič.
telinjo stopinjo v obliki peterokrake more», pod njo pa jc obesila šop iz kresne rože in iz vejic kresnega grma srebrnolistc jercbikc.
Ko pa jc neki dan mati plcla daleč na polju in Žarko pasel daleč tam pred gozdovi, jc hipoma nastal velikanski piš, da je zatulilo ozračje, da so zamolklo zaropotala okna hiše. v kateri je bila Jarica tedaj čisto sama doma. V zračnem vrtincu sc jc pripeljala Jagababa tik do vrat, plesala in vrtinčila sc jc pred njimi, toda v hišo ni mogla, ker sc jc zbala more, kresne rože in srcbrnoliste jercbikc. Zat^ sc jc potuhnila in se skrila za hišo.
Jarica jc trepetala od strahu in se pokrila z odejo čez glavo. Zato ni videla skozi okno Jagcbabe. Tako jo jc bilo strah, da se sk»\raj dihati ni upala. Tedaj jc zaslišala izza hiše presunljivo jokanje in stokanje, kot bi se nekdo težko ponesrečil. Jarica je imela dobro sreč kot iz čistega zlata. Čeprav sc je vsa tresla od strahu, sc ni obotavljala niti za hip in je tako,j pohitela skozi vsata za hišo, da bi pomagala nesrečnici. Pa ni bila kaka nesrečna žena tista, ki jc stokala in jokala, ampak sama zvijačna Jagababa. Bliskovito se jc pognala proti Jarici. jo nklcnila v svoje koščeno naročje in se dvignila z njo v zračnem vrtincu visiko visoko ter plavala /. njo daleč tja nad širne gozdove. Videla jo ie tam s polja mati in zaihtela v obupu, videl jo je plavati v naročju Jagebabe Z.arko tam daleč na tratah in ves je vztrepetal za usodo svoje sestre.
Toda ni bil Z.arko tak. da bi takoj ipiupal ob težki nesreči. Hitro je odgnal domov koze in ovcc ter potolažil mater, ki je prihitela prepolna obupa v hišo. — »Ne jokajte, mati,« ,ie vzkliknil, »tako.j pojdem v gozd k m (< dre mu starcu in potem naprej, da osvobodim Jarico.«
Res, niti za hip se ni obotavljal, kar pritekel jc do starčeve votline ter mu povedal, kaj sc je zgodilo. Starcc sc jc najprej zamislil, potem ie vprašal Žarka: »Ali ni niti najmanjšega strahu pred strašno Jagobab^ v tvojem srcu?« — »Najmanjšega strahu ni v mojem srcu-« jc odgovoril Z.arko. Starcc sc je prijazno nasmehnil; »Ljubezen vsak strah premaga, zato ni strahu v tvojem srcu. Podarim ti korcc vode iz studenca spoznanja dobrega in vejico iz grma srebrndliste jercbikc. S tem orožjem pojdi skozi gozd naprej in naprej. Dovolj sem te učil modrosti, da boš znal rabiti obojr.«
'Žarko je korakal naprej in naprej skozi širne gozdove brez strahu, da bi zgrešil smer, čeprav ni bilo v gozdovih niti poti, niti steza. Nasproti mu je prišel velikanski medved, se postavil pred njim na zadnje tace in grozeče zarenčal. Z.arko pa sc ga ni zbal, ampak ga je takoj poškropil z vodo iz studenca spoznanja dobrega. Medved je padci nazaj na vse štiri, prijazno za-momljal in stopal potem poteg Žarka kot krotko jagnje. Nasproti jima je prišel star sivodlaki volk.
(Nadaljevanje sledi)
Rarčica po morju plaia . .
.Glejte,' je dejal gospod Matevž d'Endolin, kljunači me spominjajo žalostne dogodbice iz vojne.
Saj poznate moje posestvo v predmestju Cormeila. Ko ¿o prišli Prusi, sem živel tam.
Takrat sem imel za sosedo nekakšno blaznico, kateri se je bilo pod udarci nesreče zmešalo. Ko ji je bilo petindvajset let, je v enem samem mesecu izgubila očeta, moža in svojega novorojenega otroka.
Ce je smrt že enkrat prišla v hišo, se skoraj zsneraj takoj vrne, ko da pozna vrata.
Uboga mlada žena, ubita od žalosti, je obležala in se jt je bledlo pet mesecev. Ker pa je temu silovitemu napadu sledila nekakšna mirna utrujenost, je negibno obležala, toliko, da je jedla in premikala oč.i. Vsakokrat, kadar so jo hoteli spraviti pokonci, je kričala, ko da jo bodo ubili. Pustili so jo torej, naj leži. in jo izvlekli iz rjuh le v toliko, kolikor je zahtevala toaleta in da so jI obrnili žimnice.
Pri njej je bila zmeraj stara služkinja, ki ji je včasih dala piti ali žvečiti malce mrzlega mesa. Kaj se je dogajalo v tej obupani glavi? Nihče ni nikdar Izvedel tega, ker ni več govorila. Ali je mislila na umrle Ali je žalostno sanjarila, ne da bi se točno spominjala? Ali pa ji je tno-r»'biti strta misel mirovala kot voda, ki nima toka?
Petnajst let je bila tako zaprta in mrtva.
Prišla je vojna; in v prvih decembrskih dne so v Cor-meil prodrli Prusi.
Tega se spominjam, ko da je bilo včeraj. Zmrzovalo je, da je kamenje kar pokalo; jaz pa sem ležal v naslonjaču, ker mi protin ni dovolil hoditi, kar zaslišim težko in ritmično udarjanje njihovih korakov. Z okna sem jih videl iti mimo.
Korakali so mimo brez konca in kraja, podobni drug drugemu, z gibanjem mahavih možicljev, ki jim je to,
Gl Y DE MAI PASSANT:
blaznica
svojsko. Potem so vodje razdelili svoje ljudi med prebivalce. Jaz sem jih dobil sedemnajst. Soseda, blaznica, jih je imela dvanajst, med njim nekega majorja, pravega starega vojaka, nasilnega in osornega.
Prve dni je bilo vse kot ponavadi. Sosednjemu častniku so bili povedali, da je gospa bolna; ni se dosti zmenil za to. Kmalu pa ga je ta ženska, ki je ni bilo nikdar videti, vznemirila, in povprašal je po bolezni; odgovorili so mu, da je njegova gostiteljica že petnajst let v postelji, ker jo je bila prizadela velika žalost. Prav gotovo ni ničesar verjel in si je domišljal, da uboga norica samo zaradi ponosa noče iz postelje, ker noče ne videti Prusov in ne govoriti z njimi ali se jih dotakniti.
Zahteval je, naj ga sprejme; spustili so ga v sobo. Oscmo je zaprosil:
»Kospa, prosim fas, fstanite in pridite dol. da fas bomo videli.«
Obrnila je k njemu svoje kalne, prazne oči in ni odgovorila.
Nadaljeval je:
»Ne bom drbel nezramnosti. Ce ne poste hoteli fstati, bom že našel način, da fas bom kar samo sprafil na zbrehot.«
Niti zganila' se ni; venomer negibna, ko da ga ne vidi.
Besnel je, ker je imel ta mirni molk za znamenje najhujšega zaničevanja. In dostavil je:
»Ce fas judri ne bo dol...«
Potem je odšel.
Naslednjega dne jo je stara služkinja vsa zbegana hotela obleči; toda blaznica je začela tuliti in otepati okoli sebe. Častnik je kaj hitro prišel gor; služkinja se mu je vrgla k nogam in vpila:
»Gospod, noče, noče. Oprostite ji; tako nesrečna jehe
Vojak je bil še kar naprej v zadregi, ker si je kljub temu, da je bil jezen, ni upal potegniti s pomočjo svojih ljudi iz postelje. A zdajci se je začel smejati in dal ukaze v nemškem jeziku.
In kmalu so ljudje videli, kako je odšel ven oddelek, ki je nosil žimnico, prav tako kot takrat, kadar prenašajo ranjenca. V tej postelji, ki je niso bili razdrli, je mirno ležala še zmeraj tiha blaznica in se ni zmenila za dogodke, dokler so jo pustili ležati. Nekdo je nosil zadaj sveženj ženskih oblek.
Oficir si je pomel roke in dejal:
»Bomo že fideli, če se ne morete.sami opleči in iti malo na zbrehot.«
' Potem so videli, kako se je sprevod oddaljil v smeri dTmauvilleskega gozda.
Cez dve url so se vojaki vrnili sami.
Blaznice niso ljudje več videli. Kaj so bili storili z njo? Kam so jo bili nesli? Nikdar niso Izvedeli tega.
Zdaj je snežilo noč in dan, da so ravnina in gozdovi izginjali pod prtom ztnrzle pene. Volkovi so hodili tulit prav do naših vrat.
Zalezovala me je misel na to izgubljeno žensko; in pri pruskih oblasteh sem napravil več. korakov, da bi mi dali kaka pojasnila. Skoraj bi me ustrelili.
Vmila se je pomlad. Okupacijska vojska se je oddaljila. Hiša moje sosede pa je bila še zmeraj zaprta; po drevoredih je poganjala gosta trava.
Stara služkinja je bila pozimi umrla. Nihče se ni več brigal za to dogodivščino; jaz pa sem venomer mislil nanjo.
Kaj so bili storili s to žensko? Ali je bila zbežala skozi gozdove? So jo kje sprejeli in Jo obdržali v kaki bolnici, ne da bi mogli izvleči iz nje kaka pojasnila? Ničesar nt bilo, kar bi mi cOajšalo dvome; a polagoma je čas pomiril skrb v mojem srcu.
No, naslednjo jesen so letele mimo množice kljunačev; in ker mi jc protin malce popustil, sem se zvlekel do gozda. 2e sem bil ubil Štiri, pet dolgokljunih ptic, ko sem spet podrl eno, ki je izginila v jarku, polnem vejevja. Da bi pobral žival, sem moraj zlesti vanj. Našel sem jo ležečo ob mrtvaški glavi. In zdajci ml je kot sunek z bodalom zadel v prsi spomin na blaznico.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pred zaključkom sezone gledališča za Sloiensko Primorje
Gledališče Slovenskega Primorja zaključuje svojo sezono 1952-53. Še mesec dni in vrata gledališča se bodo zaprla, če lahko tako crčemo, za Slovensko primorsko gledališče, ki potuje iz kraja v kraj. V juniju bo gledališče postavilo na oder štu-denttjvsko komedijo Hodge-a »Dež in vih3r«. Premiera bo verjetno v Postojni, uprizorili bodo kake tri reprize, ostale reprizc po Slovenskem Primorju pa bodo sledile že v novi sezoni 1953-54.
Obračun, ki ga bodo letos dali gledališki ljudje, bo bogat in z jasnim licem bodo stopili pred primorsko ljudstvo. V 315 dneh sezone bodo dali 100 predstav ali na vsake tri dni eno. Do sedaj je gledališče dalo 94 predstav in to od ene ponovitve in petih novitet. Predstave Primorskega gledališča je obiskalo 28.000 ljudi, ali vsak šesti Slovenec osvobojenega Primorja. Gledališče je na svojih turnejah prevozilo nad 10.000 km in obiskalo vse večje kraje od Bovca do Kopra. Toda uspeh gledališča ni samo v suhih številkah pa naj B(odo te še tako velike. Gledališče se je z nadčloveško silo borilo ne samo za obstoj gledališča, ne samo za materialno osnovo in za obiskovalce, temveč v enaki meri tudi za umetniško izražanje, za dostojno podobo poklicnega gledališča. Priznanja, ki jih je gledališče prejelo med sezono (darilo Vladimira Dedijera, nagrada Centralnega odbora sindikatov Jugoslavije, omogočeno gostovanje v Ljubljani, poziv za sodelovanje .na gledališki seftival v Celju) so potrdila za ta dejstva in za pravilno pot, ki jo gledališče bodi.
Izkušnje, ki si jih je letos teater pridobil so zelo velike in na podlagi teh bo hitdil naprej. Pokazalo se je, da je bila tudi repertoarna politika precej pravilna in vsekakor se bo program premier, predstav in turnej za prihodnjo sezono izbiral ter urejeval na podlagi letošnjih izkušenj. Na turnejah in gostovanjih so gledališki ljudje doživeli mnogo lepega, toda tudi mn^go grenkega in težkega. Najbolj grenko je bilo, da nekateri vodilni ljudje dolgo časa niso hoteli priznati Primorskega gledališča kot centralnega gledališča za Slovensko Primorje, da v začetku ni bila zagotovljena materialna osnova, da so bile predstave tehnična zelo šibke, da ni bilo plač in drugo.
Težave so bile zaradi pomanjkanja kadra, nekulturnih prevozov, mraza na poti in v dvoranah. Grenkoba in težave so gledališke ljudi preko mere izmučile fizično in psihično. Komaj že čakajo počitnic. Toda ostala je le utrujenost, grenkoba in težave so že pozabljene, kot da jih je izbrisalo spomladansko sonce. Tudi utrujenost bo prešla, ostal pa bo trajno lep spomin.
V teh tristopctnajstih dneh je bilo tudi marsikaj narobe, narobe v ljudeh samih. Gre za to, da bodo gledališki ljudje pri obračunu upoštevali tudi to in si iskreno pogledali v obraz, v oči in še globlje v srce. S starimi napakami ne moremo iti v novo sezono.
Največji uspeh gledališča je, če je dvorana polno zasedena in če ljudje prisluhnejo dogajanju na odri}, če jih dogajanje prevzame, če ga dožive in razumejo. Na svojih turnejah so igralci, tehnika in režiserji srečali najrazličnejše ljudi. Gledališče si je pridobilo mnogo prijateljev. Ko je meseca februarja z gledališčem potoval član ljubljanske Drame tov. Stane Potokar, se ni mogel načuditi nad sprejemom gledališča v Dutovljah in nad zanimanjem za gledališče v Novi
Dne 2. junija 1953 ob 20. uri
se vrši v Mali dvol-ani Ljudskega gledališča v Kopru
JAVNA PRODUKCIJA UČENCEA GLASBENE ŠOLE V KOPRU
Nastopajo učenci oddelkov za klavir, violino, solopetje in pihala. Fretlprodaja vstopnic v knjigarni »Li-pa« v Kopru. VABLJENI!
Gorici. Njegovo začudenje je bilo toliko večje, ker je gledališče uprizorilo težko Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«.
V bodoče gledališče ne bo moglo priti v vsako vas. V nobeni načrtu predstav bodo upoštevani samo veeij kraji s primernimi odri. Pred upravo gledališča se postavlja zelo odgovorna naloga,' kako to vprašanje pravilno rešiti. Naši obiski so iz dneva v dan bolj zaželeni. Re-cini.fl Kanal obi Soči nima niti primerne dvorane, niti primernega odra. Letos ni bil planiran za obiske. Toda upiraj se, če se moreš. Gledališče so enostavno pozvali in obiskalo jih je dvakrat. Sprejem je bil čudovit. Želja, da jih še obiščejo je spontana in prihaja v enaki meri od kulturno-prosvetnih delavcev, ctd nameščencev, kmetov in upravnika hotela, ki gre ansamblu na roko. Potem Idrija. Letos niso planirali veliko predstav v Idriji, vse pa tako kaže, da bo treba prihodnjo sezono planirati v Idriji od vsake novitete po tri reprize. Odnos Idrijeanov d^ gledališča je prijateljski. Še več. Gledališče prispe v Idrijo in takoj jih sprejme delegacija kulturrio-prosvetnih delavcev. Pozdravijo ga žene, zamerijo, ee gledališki ljudje ne sprejmejo, da so njihovi gostje doma. Ta se potrudi, da razkaže zanimivosti mesta in okolice. Drugi predlaga, da se gledališče preseli v Idrijo, češ saj je to največji kraj na Primorskem. Tej izredni pozornosti se je gledališče malce oddolžilo na ta način, da jim je dalo 23. aprila t. 1. premiero »Draga Ruth«. Premieri so prisostvovali gostje iz Ljubljane, med drugimi tudi tov. dr. France Ko-blar, rektor Akademije za igralsko umetnost. Obisk na premieri 549 ljudi. Na splošn<j željo je gledališče dalo v Idriji še eno reprizo »Krog s kredo«. Obisk 513 ljudi. Posebno je razveseljiivo še taf, da vidiš na predstavi mnogo delavcev in mladine. Še to: Idrija spada v Tolmin-
ski okraj, ki za Primorsko centralno gledališče vse do danes še ni dal prav ničesar.
Še nekaj bi rad rtnenil. Obisk v Celju. V Celju se od 19. maja do konca meseca vrši gledališki festival ob priliki otvoritve nove gledališke hiše. ki velja za eno najlepših v Sloveniji. Slovensko primorsko gledališče je bilo tudi povabljeno, da sodeluje na festivalu. Gledališče je gostovalo s Klabundovo dramo »Krog s kredcV«. Dalo je dve predstavi. Za ansambel Firmorske-ga gledališča je bilo to gostovanje velik dogodek. Celjani so Primorce izredno prisrčno sprejeli in dvakrat do kraja napolnili hišo; V imenu mesta Celja, v imenu uprave celjskega gledališča in v imenu celjskih kulturnih delavcev je gledališke ljudi iz Primorja pozdravil ravnatelj prve celjske gimnazije tov. Tine Orel. V svojem pozdravnem govoru je naglasil težke delovne pogoje, v katerih ustvarja Primorsko gledališče, naglasil je skupno borbo Štajercev in Primorcev profil največjemu Sovražniku slovenskega naroda fašizmu — nacizmu. Hitler je smatral Spodnjo Štajersko za sestavni del nemškega Reicha, tako kot je Mussolini smatral Slovensko Primorje za sestavni del Italije.
Celjsko in Primorsko gledališče imata izredno važno poslanstvo, širiti kulturo in prqsveto med svojim ljudstvom ter tako krepiti politično in patriotsko zavest Štajercev in Primorcev. Pri tem je eno gotovo. Gledališče se lahko razvija samo v primerni hiši. Naj bodo uspehi Primorskega gledališča še t3ko lepi in njihova rast še tako zavidljiva, če ne bodo imeli lastne hiše, se bodo lepega dne v svojem poletu zaustavili in njihov korak bo nujno usmerjen k padcu in likvidaciji. Kulturni dom v Novi Gorici je najprimernejša rešitev in stvar vseli Primorcev jq, da se ta ^om čimpreje dogradi.	11.
..HOLLYWOOD"
»HOLLYWOOD«, NOVA PREMIERA KOPRSKEGA LJUDSKEGA
GLEDALIŠČA
Četrta premiera letošnje sezone koprskega ljudskega gledališča jo bila komedija Romana Niewiaro-wizca i.Hollywood«. V tej komediji igrajo le štiri osebe. Osrednji ljubezenski zgodbi se pridružuje zakulisno življenje Hollywood a, osebne drame prebivalcev tega slavnega
filmskega mesta.
Menagerja Tompsona je igral Ennest Zega, mlada. nedebudna igralca Mary in Jaeka Majda Skrbiii-škova in Viljem Tomšič, nekdanjega filmskega zvezdnika Nielsa pa Janez VarŠek. Igro je kot gost režira.l Lojze Štandeker.
(Nadaljevanje s 7. strani)
V tem žalostnem letu je morebiti poginilo v teh gozdovih veliko drugih ljudi, a sam ne vem zakaj, popolnoma sem bil prepričan, rečem vam, prepričan sem bil, da sem naletel na glavo te nesrečne blaznice.
In zdajci sem vse razumel in uganil. Zapustili so jo bili na tej žimnici sredi mrzlega in samotnega gozda; zvesta svoji fiksni ideji, se je pod gosto in rahlo snežno pernico prepustila smrti, ne da bi premaknila roko ali nogo.
Pottem so jo bili požrli volkovi.
In ptice so si bile iz volne razcefrane postelje napravile gnezda,
To žalostno mrtvaško kost sem si spravil za spomin. In želim, da bi naši sinovi nikdar ne doživeli vojne.
L A S
m s
c
A
£%u,d&ka pAattica spet dnemik
S 1. junijem bo začela izhajati »LJUDSKA PRAVICA« spet kot dnevnik, in sicer kot
Slovenska izdaja «BORBE»
Ta novi dnevnik bo prinašal obilo zanimivih, poučnih člankov in vesti, tako iz inozemstva, kjer ima »Eorba« številne dopisnike in sodelavce, prinašal pa bo tudi zanimive prispevke iz vseh delov države,
S tem,
da bo »Ljudska pravica« izhajala dnevno kot sestavni del »BORBE« v slovenskem jeziku, bo objavljala najvažnejše članke in vesti iz tega našega centralnega glasila, približno polovico prostora pa bo zavzemalo gradivo iz življenja v Sloveniji. Ni nam treba posebej poudarjati, da bo novi dnevnik imei stalne ^zanimive rubrike, kot so komentarji, dnevna kronika, pisma uredništvu, zanimivosti iz znanosti in tehnike, roman v nadaljevanjih, žensko in mladinsko stran in podobno.
Slovenska «BORBA»
bo izhajala dnevno v precejšnjem obsegu, in sicer na 8 do 16 straneh. Mesečna naročnina bo 250 din, posamezna številka pa bo veljala 10 din.
Prepričani smo, da bo slovenska »BORBA« vsakogar zadovoljila, zato se takoj naročite nanjo. Postala vam bo najboljši prijatelj in vam pomenila dragocen stik s svetom ter dajala vendno pravo podobo našega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja.
Naročila naslavljajte na upravo »Ljudske pravice« — slovenske izdaje »Borbe«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, poštni predal 42.
Preiavaife prof. Lavriča v Kopru
Dne 23. maja je predaval v Kopru akademik in prvi dekan slovenske medicinske visoke šole, šef kirurške klinike v Ljubljani, prof dr. Božidar La.vrič. Njegovo predavanje pomeni izredni kulturni dogodek v treh ozirih: radi vsebine in strokovne višine predavanja--— radi vezi. ki so mu jih je posrečilo navezati med zdravniki, ki so ga prišli poslušal iz vsega Slovenskega Primorja, iz Trsta, Buj in Pulja — in radi profesorjevih jasnih pogledov na bodoči razvoj zdravstvene službe ob naši obali.
Prof. l.avrie je kot vodilni slovc-n. ski kirurg, ki si je pridobil dragocene izukšnjc v medicinskih centrih Evrope in Amerike in utrdil strokovno višino ljubljanske kirurške šole z energijo in delavnostjo No-tranjca in slovenskega organizatorja, brez dvoma poklican, da govori o napredku kirurgije po drugi svetovni vojni. Poudaril je splošne medicinske pridobitve, ki so v tem času omogočile njen izredni vzpon, predvsem antibiotika, moderne anastezi-jo, transfuzijo krv.i, pravilnejšo presojo bolnega organizma in izdatnejšo pomoč bolniku pred oijteiracijo in po njej, z post operativno nego in z rehabilitacijo. Kljub vsej moderni teh-niki v veliki kirurgiji danes ne odloča zgolj .ročna spretnost in dovršenost aparatov, temveč MISEL, oprla na temeljito znanje in izkušnje. Kljub vsej specializaciji in dc-lliitv.i lilel*i mora upiifjicvati kirurg ČLOVEKA kot individualno in socialno bitje. Kirurgi v modernih ustanovah so ¡povezani s praktičnimi zdravniki na terenu in živo zainteresirani na znanju in napredovanju vseh zdravstvenih delavcev.
Zdravniške dolžnosti so ostale v etičnem ožini v glavnem neizpre-m en jene — od Hipokratove prisege do najnovejše ženevske zdravniško zaobljube oiste in jasne v načelih v vsakdanji praksi pa odvisne od vsakdanjih težav, sredi katerih jo potrebno medsebojno sporazumevanje. in osebno napredovanje. Prof. Lavrič vpliva v tem smislu preko svoje kirurške šole, preko medicinske visoke šole v Ljubljani in od letošnjega leta dalje tudi preko bolnice v Izoli, ki jo vodijo njegovi najboljši učenci. Profesor je operiral v izolanski bolnici kot inštruktor za kirurgijo v LRS. Izrazil je priznanje ustanoviteljema bolnice, Tržačanoma dr. Štruklju in dr. Hlavatvju in vsemu osebju te,r nakazal obenem bodoči razvoj do centralno bolnice za južni det Slovenskega Primorja in za severno Istro.
Koprski okraj sam je za edino pravilno rešitev problema dosedanjih provizorični.h bolniških oddelkov v koprskem okraju prešibek in preveč osamljen. Nikakor pa ne velja to za Jugoslavijo, ki more m mora rešiti v najbljiž.ii' bodočnosti tudi tu del tržaškegga vprašanja. Slovensko Primorje ima dve naravni središči: Gorico in Tirst. Dokler sta obe središči iztrgani iz svoje slovenske oko.
lice in odrezani od svojega naravnega zaledja, mora nadomestiti goriške bolnišnice bolnica v Št. Petru pri Gorici, tržaške bolnišnice pa bol. niča v Izoli ali v Kopru. Oba medicinska centra je treba šele urediti v ta namen, o čemer bo odločal -vet za zdravstvo in socialno politiko v Ljubljani.
Prof Lavrič je zavzel .svoje stališče, ki ga bo ponovil v soboto 30. t. m. ob 14.30 preko koprskega radia in ki bo, upajmo, postalo kmalu dejstvo.
M L & BI NA POJE
Kdor je hodil v nedeljo zjutraj po Kopru, je videl vrsto nasmejanih obrazov, ki jim je kipela mladost iz žarečih obrazov. Ustavil sem enega izmed pionirjev, ki je hitel proti koprskemu gledališču. »Danes bomo priredili tekmovanje pionirskih zborov,« mi je dejal. Radoveden, kaj je pripravila naša mladina, sem usmeril korak za mladim, navdušenim fantičem, ki mi je spotoma hitel praviti: »Veste, to tekmovanjem smo pripravili za 61-letnico 'rojstva našega maršala Tita.«
V igled»lišeu si videl mladino iz mesta in vasi. Tu so bili pionirji iz Kopra. Sečovelj, Sv. Antona. Cezarjev, Boršta. Dekanov, Kort in še in še bi lahko našteval vasi, od koder so prišli na skupno proslavo tako velikega praznika. Tu je bila mladina osnovnih šol in mladina gimnazij, Slovenci in Italijani, ki so hoteli vsi dodati svoj delež k čim večjemu uspehu te slovesnosti.
Vsak zborček se je predstavil z dvema ali tremi pesmimi. Nekateri so se. odrezali bolj. drugi'spet manj. vsi pa so peli z veseljem, kajti po-knatli so, kaj so se naučili v teku šolskega leta. Kakor je takole tekmovanje pozitivno, je pa še bolj vzpodbudno, saj smo slišali mladino, ki je zatrdno obljubila, da bo (udi ona med zborčki, ki bodo po kvaliteti na prvem mestu. Njihovi vzgojitelji so ipa tudi sklenili, da bodo drugo leto pričeli mnogo prej. Drugo leto mora imeti ta prireditev še vse dostojriejše lice. Pesmi so «c vrstile, najprej narodne, potem umcii-ne, eno-, dvo- in itroglasne. Veseli smo. kc,r smo videli, da naša mladina igoji pesem že v mladih letih.
Na 'koncu je zadonela pesem: »Dragi Tito, ki te vse. pozdravlja. Vsa mladina te srčno pozdravlja, dragi naš tovariš Tito, ti nas vodi v borbo plemenito. Tito, naš tovariš Tito!«
Ob tekmovanju, ki je bilo prvo te vrste, 'i>a bi radi povedali nekaj za-pažanj. Smer združevanja mladine v zbore in teh v skupne nasti pe i ■ uravilna in jo je treba pozdraviti. Raven petja pa se1 mora nujno izbol jšati. Tudi kar se tiče programa, naj bi ibil bolj načrten. Če naj se prireditev imenuje tekmovanje, naj ima vsak zbor predpisane pesmi, po katerih bomo lahko res presodili njihov uspeh. Vsekakor pa je tudi to tekmovanje lepo uspelo.
V VSE
le tais vprašujejo. odkod ima denar
Najbolj fantastični telo in vsemirski m
Zadnje čase veliko slišimo o skorajšnjih poletih v vsemirje in če naj. verjamemo »vsemirskim« strokovnjakom, je potreben le še primeren strel in bomo lahko odleteli. Tudi mi smo že pisali o prerokovanjih, da bo čez deset let polet na Luno navadna st-var. Luno imajo fcakorekoč že »v žepu« in zdaj se ukvarjajo s poleti na Mars. Pisali ..smo tudi že o gradnji neke nove rakete, ki naj bi krožila v vsemirju kot satelit Zemlje, In kaj je na vsem tem resnica, kaj le fantazija in želje? Kaj nam govorijo dejstva in praktični uspehi pri igraditvi -vsemirskih raket?
S poskusnimi raketami so dosegli ■do zdaj povprečno višino 160 km. Samo enkrat je uspelo doseči višino 400 km. Toda ta je še veliko premalo! Zato bi morah najprej začetno hitrost rakete zvišati za osemkrat, da bi se osvobodila zemeljske privlačnosti. In celo s tem bi dosegli le hitrost krožnega letanja-. Da bi raketo usposobili za polet skozi vsemirje, bi bilo treba povečati hitrost še za 11 km na sekundo.
Eden najbolj znanih strokovnjakov s tega področja je Nemec Werner von Braun, konstruktor znane nemške rakete V2. Zdaj živi von Braun v Ameriki in namerava starta ti na Mars, tx^ia ne z zemlje, -ampak -z -njenega umetnega satelita. Ta satelit naj bi krožil okoli zemlje v višini 1730 km in bi prišel okoli nje vsaki dve uri. Ko bi ta novi »Zemljin mesec« dobil hitrost krožnega vrtenja, bi stalno krožil okoli nas, prav tako kot Luna.
Tcjda kako bi vzdignili to umetno vsemirsko telo? Braun pravi, da bi morali izstreliti 950 raket na to višino. Vsaka teh raket bi nosila del materiala, ki je potreben za izgradnjo vsemirske postaje. Potem bi vsemirski mehaniki — tudi ti "bodo nekoč obstajali — krožili okoli Zemlje in sestavljali novi satelit.
RAKETE TEŽKE KOT EIFFELOV STOLP
Vse to sicer zveni precej enostavno, toda do danes nam še ni "uspelo izstreliti ene same take rakete,- Po proračunih bi bila taka tristopnična raketa-težka 6.400 ton iEiffelov. stolp v Parizu ima okrog 7.000 ton). Ta ogromna raketa, široka bi bila okoli 20 metrov, sestavljena. pa pet šestin iz pogonskega materiala — hidracina in solitme ' kisline. Izpraznjeni tenki Takete bi bili odvrženi s pomočjo padal. Ce bi šlo vse v redu, bi prišla taka čudo-raketa v višino 1.730 km višine in se osvobodil nepotrebnega tovora za polovico teže. Tako olajšana raketna ladja bi se
nočTt vseh časov - Umetno vsemirsko ehaniki - Fantazija ali znanost?
z ostankom pogonskega goriva vrnila na zemljo. Pri tem bi zmanjševala hitrost letenja, da se ne bi zažgala v zemeljski atmosferi. V tem času bi prvi temelji bodoče vsemirske ' postaje krožili okoli Zemlje in ne bi padli, ker jim je raketa dala hitrost kroženja. Vedno nove rakete bi dvigale na to višino dele vsemirske postaje, dokler ne bi bila gotova baza, na kateri hib se lahko dvignil človek ter zapustil Zemljo. Za to bi bila potrebna hitrost 40.000 km na uro ali z drugimi besedami 35-kratna hi-.trost zvoka.
TAJNE VSEMIRJA
Taka vsemirska postaja bi postala ogromnega pomena za znanost. Z nje bi mogli s teleskopom opazovati svet zvezd veliko bolj natančno, kot to zmoremo, danes. Lahko bi tudi raziskovali ultra in visoko frekvenčne valove, ki prihajajo iz kosmosa. In šele takrat bi- lahko z gotovostjo rekli, ali bi človeka bitja kdaj lahko zapustila Zemljo.
Polet na Mars bi predvidoma trajal tri leta. Toda mnogo stvari je
še zavitih v skrivnostno temo. Ali bi človek sploh lahko živel v prostoru, kjer je deluje zemeljska privlačnost? Kako bo zdržal njegov krvni obtok in prebavni sistem? Računati moramo na mnoga razočaranja
Toda vse to ne straši optimistično nastrojenih učenjakov. Lahkomiselne obljube pa bi bile,, če bi pred javnostjo skrivali težave, na katere bodo naleteli, ko bodo svoje fantastične načrte začeli uresničevati.
IZVRSTNI BRIVEC
»Ali se lahko pri vas dobro obri-jem ?«
»Oh. seveda, kar izvolile! Gospod, ki je bil pred vami, je Ibil tako zadovoljen, da je rekel: ,Takoj še enkrat'!«
V RESTAVRACIJI
Gost: »Ko bi vsaj v četrtek prišel k vam!«
Natakar: »Vam je tako zelo všeč pri nas ?«
'Gost: »To ravno ne, ampak .tale riba je bila takrat najbrž še sveža.«
Medved - mravljinčar jc čudna in nenavadna žival in vendar mu ne moremo reči, da je grd. I\ašprotno. Priznati je treba, da je zanimiv pojav v živalstvu, Dolg je 1-3 metra, rep pa je košat, zelo podoben konjskemu, meri en meter in ga nosi pokonru, ukrivljenega proti hrbtu. Medved - mravljinčar hocli podnevi po stepi in išče mravljišča, ponoči pa se skriva v grmih, kjer tudi prespi. Ima zelo razvil voh. ostali čuti pa so slabo razviti. Če ie napaden, se brani kol medved in. objame sovražnika z nogami in ga poizkuša razpra-skati z ostrimi kremplji. Medvedu - mravljinčarju soroden je mravljinčar -pritlikavec, ki meri komaj 20 cm. Prav tako dolg je njegov rep. s katerim ■te obeša na drevje. Ta je v nasprotju s prejšnjim nočna žival. Živi v pragozdovih ob reki Amaconki.
Zloglasni senator Mac Oarthy, sodobni »veliki inkvizitor« Zedi-njenih držav Amerike, pred katerim trepetajo mnogi pošteni in napredni Američani, je tudi sam prišel na vrsto. Ta »idealist«, ki hoče Ameriko radikalno očistiti, nima čistih pistov. Kajti v Ameriki je poleg njegove komisije, ki išče »komuniste«, tudi komisija, ki se ukvarja s kc<ntrolo bogastvam dohodkov posameznih senatorjev. S tem hočejo preprečiti, da ne bi senatorji prejemali denarja in zagovarjali zakone, ki prijajo tistim, ki jih plačujejo. Znano je tudi, da lahko senator potroši za volilno agitacijo 5,000 dolarjev, Če pa porabi več, je znak, da ga nekdo finansira, ker ima za to interes, Ta komisija zdaj raziskuje tudi dohodke Mac Carthya.
Ugotovili so, da je v zadnjih štirih letih Mac Carthy deponiral na svoj tekoči račun 172.623 dolarjev in 18 centov. V istem času pa je lahko zaslužil kot senator, kar je njegov edini poklic, le okrog 50.000 dolarjev. V istem času je dobil njegov osebni sekretar na račun plače 90.921 dolarjev. Ker komisija predpostavlja tudi, da je v tem času Mac Carthy živel in rabil denar, se vprašuje odkod mu te velike vsote.
Delo komisije je rodilo uspehe. Ugotovila je, da je Mac Carthy, ta »čistnik«, kot senator bil član raznih komisij in se je s svojim položajem vedno okoristil.' Na pr.: kot član komisije za bankarstvo, je zvedel za stanje nekaterih družb in je špekuliral z delnicami; zopet je špekuliral, ko je kot član komisije zvedel o .aktivnosti kitajskih nacionalistov; kot član stanovanjske komisije je pomagal neki družbi, tako da je podpisal njeno reklamo, da so hiše dobre — nagrada seve-
UMRLA PETLETNA REKORDERKA V PLAVANJU .
Mala Kathy Tongay je imela leta 1941 samo štiri leta, toda že takrat bi . morala skupaj s svojim bratom Bubbom preplavati Kanal La Manche. Ko so oblasti to zvedele so plavanje preprečile. Pred kratkim je Kathy Tongay umrla, nenadoma .po vsakodnevnem plavalnem treniranju. Pregled mrtvega trupla je pokazal, da je bilo dekletce brutalno zlostavljano 24 ur pred smrtjo in je zaradi tega prišlo do notranjih krvavitev. Telo otroka je bilo kar pokrito s podplutbami ci udarcev. Nečloveškega očeta, ki je treniral svoje otroke za • dolge proge in hotel s tem zaslužiti čim več denarja, so aretirali. Verjetno ga bodo obtožili umora.
Mala Kathy je znala prej plavati kot lioditi. Oba otroka sta pred nedavnim nastopila v filmu z Esther Williams v neki podvodni baletni sceni.
da ni izostala, Takih primerov je bilo še mnogo več.
Dalje je komisija ugotovila, da.je Mac Carthyeva družina porabila, za volilno agitacijo 17.600 dolarjev, toda ugotovila je tudi, da je bil ta denar Mac Carthyeva osebna last. Seveda nastane vprašanje: kdo mu je dal ta denar?
Zato je senatska komisija za kontrolo dohodkov povabila Mac Carthya naj odgovori na vrsto vprašanj ter pojasni od kod ima svoje ogromne dohodke. Toda Mac Carthy ni prišel, ker se mu ni zdelo vredno, na pismeni poziv pa je odgovoril, da smatra ta vprašanja za »žaljiva«!
Toda če Mac Carthy pokliče na odgovor kakega Amerikanca, ki ga smatra za »komunista«, se ta mora zagovarjati in ne sme reči, da je ta poziv zanj žaljiv!
Toda vsi pričakujejo, da komisija za kontrolo dohodkov ne bo klonila in se vstrašila Mac Carthye-ve arogantnosti ter bo gnala stvar do konca. Kajti vsi vedo, da Mac Carthy nima dohodkov samo ia večjih ali manjših konkretnih u-slug, ampak da je direktni eksponent tistih krogov, ki se redijo od vojne psihozi, od »vojne živcev« in od mednarodnih napetosti. Tem krogom pa Mac Carthy odlično služi.
G8LDWYN BRUNI«
Znani filmski produeent Sam Goldwyn se je odkrito postavil v obrambo Charlieja Chaplina Pravi, da obžaluje »grobno tišino«, s katero je Amerika sprejela Chapli-novo odločitev, da se ne bo več vrnil v ZDA. Goldwyn je rekel: »V vsem Hollywoodu ni bilo nikogar, ki bi se oglasil v Chaplinovo obrambo. Vse, kar je sledilo njego--vi odločitvi, je bil le molk. Zato je čas, da spregovorim odkrito: po' mojem mnenju je Chaplin največji umetnik, Id ga je doslej imela Amerika. Zdaj, ko je odšel, ni v ■Hollywoodu nikogar, ki bi ga nadomestil. Chaplina poznam že dvajset let in vem, da ima trdne in neomajne nazore — on je libera-' ralec.«
Na'tiskovni konferenci je Goldwyn izjavil, da se ne boji političnih protiudarcev, ki jih bo lahko izzvala njegova obramba Chaplina. »Važno je samo to, da že nekdo reče resnico in to brez strahu,«' je še dodal Goldwyn.
PREB RISANE C
»Matija, zdaj je ura ena. šola pa se je končala ob dvanajstih. Kje si bil do zdaj ?«
»Neka gospa je izgubila petdeset dinarjev.«
»In kaj to tebe briga? Iz šole moraš naravnost domov.«
»Saj nisem ¡«kal, jaz sem samo stih na petdesetakn, dokler ni odšla^t,.......
H
Ko smo končali pot vzdolž .bazaltmh čeri, smo se napotili proti našemu cilju. Siva planjava pred nami je bila pokrita na tem mestu z nepravilnimi grički in velikimi izboklinami, ki so nam pričali, da je pod njuni ležalo veliko, starodavno mesto. Grez bi ga zasula za vedno in .popolnoma, kot je lava zasula Herkulaneum. ali pepel .-Pom-peje, da niso preživeli prebivalci Atlantisa izkopali k nje: mu vhoda. Ta vhod je bil dolg in nagnjen usek, ki se je končal na široki ulici z odkritimi poslopji na vsaki strani. Zidovi teh poslopij' so bili tu in tam razpokam in razmajani, ker Te-ta niso bila tako trdno zgrajena kot Atlantis, Njihova -notranjost pa je bila večinoma prav takšna, -kakršna 'je bila, ko jih je zadela katastrofa, če izvzamemo- vsakovrstne spremembe, ki jih je morska voda povzročila v notranjih prostorih. Naši' vodniki nas nišo prav ni'č silili, da /bi si ogledali prva poslopja, temveč Smo morali hiteti najprej dokler nismo dospeli do onega, ki je po vsem videzu' očividno bil velika1 mestna utrdba ali palača, okoli katere se' je' razprostiralo ;vse mesto. Stebri, stolpci, s "skulptura-' mi; bogato okrašeni" • najVustki in ; stopnišča te "zgradbe so" prekašali'Vse, kar sem doslej videl' na zemlji, Dejal bi; da bi "sfe lahko'zr njo dali-primerjati'-samo Ostanki svetišča f' Kamaku pri Luxorju v Egiptu, Zanimivo je to, da so okra--»ki in na pol izbrisane rezlaarije v vseh podrobnostih bile
podobna onim v velikih lažvalinah oo Nilu, Tudi glave stebrov, ki so imele obliko lotos?/, so tfle popri noma iste. Za nas je bilo vse to čudovito doživetje, ko smo tako hodili po teh prostranih dvoranah, katerih podovi so bili sestavljeni iz mramornatega mozaika in v katerih so se nahajali visoki kipi, ki so se vsepovsod dvigali v temne višave, in ko smo videli ogromne srebrnkaste jegulje švigati nad našimi glavami ter prestrašene ribe bežati na vse strani pred lučjo/Id nam je kazala pot. Hodili smo cd dvorane- do dvorane in naši-pogledi so se ustavljali na vseh sledovih razkošja ter tiste poltene brezumnosti, zaradi katere je bilo, kot govori starodavna legenda, to ljudstvo pahnjeno v pogubo. Neka manjša-soba je bila prekrasno obložena z biserovino, tako da se je še celo sedaj lesketala in prelivala v vseh barvah, če se je svetlobni žarek zaustavil na njej. V enem kotu je bila bogato okrašena ploščad- in ravno taka postelja, oboje iz rumene kovine, Verjetno je to bila spalnica kake kraljice, toda sedaj je ob postelji ležala -ostudna in črna sipa, katere gnusno telo se je dvigalo in padalo enakomerno, počasi in stalno, tako da je izgledalo kakor zlohotno srce, ki je še utripalo v središču zaklete palače. Bil sem vesel in moja tovariša nič manj, ko so nas naši vodniki odpeljali spet ven. Mimogrede-smo si še bežno ogledali razvaline- amfiteatra in nabrežje s1 svetilnikom, kar je dokazovalo, da -je mesto bilo nekoč morsko pristanišle. kmalu-smo zapustili te zlovešče kraje in se podali spet- ven na bolj prijazno podmorsko planjavo.
Toda naših pustolovščin ni še bilo konec, kajti pripetilo se nam je nekaj, kar je enako vznemirilo naše spremljevalce m nas. Bili smo-že- prav blizu doma, ko je eden naših vodnikov s strahom pokazal navzgor. Ko smo pogledali v tisto-, smer, se nam je pokazala nenavadna slika. Iz temačnega mraka voda se je pojavljala ogromna, črna gmota;' ki je. naglo padala dol.. Na prvi pogled se nam je zdelo kot neka brezoblična masa in šele kp se- je približala svetlobi; smo -lahko videli-, daje to bilo truplo', velikanske-ribe, ki' se- jeratzpočila, -tako da je pri svojem padanju vlekla.svoje;črevesje' za.vspboj:-. Plini, ki so jo brez dvoma napihnili v gornjih plasteh oceana,
so zaradi razpadanja ali ugrizkov morskih psov ušli in tako je ostala mrtva teža, ki jo je vrtinčila proti dnu oceana. Na" našem popotovanju smo že bili opazili več takih velikih okostnjakov, ki so jih ribe povsem očistile, toda ta žival je'še bila cela, razen razporka. na trebuhu. Naši vodniki so nas potegnili s seboj, da nas ne bi padajoča gmota pokopala, ko; so pa uvideli,.da se to ne bo.zgodilo, so obstali in mirno čakali. Zaradi naših steklenih oklepov. nismo mogli slišati -udarca, toda moral je biti/silovit, ko je ogromno-telo treščilo na
dno., oceana. Vicjeli. smo-, kako je morska grez bruhnila v-.viši- -, nor. kakor -biato;. treščimo vanj skalo, BH -je ..kit. glavač,,, dolg čez^. dvajset meVrov*.>in.:iz živahnih..ter veselih/kretenj;.» podmorskih prebivalcev sem sklepal, da bodo kitovo olje in
Kitova duša in goreče srce
<Iz zbirke »Eskimske pravljice iz Alaske«, zbral raziskovalec sev. tečaja Knut Rasmussen).
2 i vel je nekdaj prevzeten in nespameten krokar. Dvignil se je visoko nad odprto morje in letel daleč, daleč ... KCnčno se je utrudil a nikjer ni več videl zemlje, da bi se odpočil, samo morje, neskončno morje... Peruti so mu omahovale, omedleval je in padal nižje in nižje. Tik pred njim se je pokazal iz morja velikanski kit. Krokar je bil tako iznenaden, da je splahutal naravnost v odprto kitovo žrelo.
Za hip je bilo vse temno, okrog njega je šumelo in kapljalo in že
je nvslil, da mora umreti. Omaho-vaje je capljal dalje in se znašel v lepi, udobni hiši, kjer je bilo toplo in svetlo. Na klopi je sedela lepa mlada žena in pripravljala luč. Rekla je: »Dobrodošel, gost si mi, le obljubiti mi moraš, da mi izpolniš eno samo željo. Nikoli se ne smeš dotakniti te svetilke!« Krokar', ki je bil srečen, da si je rešil življenje, je hitel zatrjevati: »Ne, ne, nikoli se ne dotaknem svetilke!« Sedel je na klop, zrl okoli sebe in se čudil, kako lepo in čedno je bilo vse v mali hišici, kot v star novanjih ljudi, samo čuden nemir je opazil na mladi ženi. Nikoli ni dolgo časa sedela, hitro je vstala, šla skozi vrata in se v kratkem zopet vrnila, a kmalu je bila ponovno zunaj. »Kaj te tako vznemirja?« jo je vprašal krokar. »Oh, življenje, življenje in dihanje!« je odgovorila žena. Toda krokar tega odgovora ni razumel.
Polagoma se je popolnoma umiril, pozabil je na svoj strah. Začel je postajati radoveden. Mislil je: »Kaj neki mora biti, da se jaz ne smem dotakniti svetilke?« In vsakokrat, ko se je mlada žena odstranila, se ga je lotevala vedno večja želja, prelomiti dano obljubo. Končno pa le ni mogel več krotiti svoje radovednosti. Ko je šla žena iz hiše, je skočil k luči in se je dotaknil. V istem hipu je planila mlada žena in padla na obraz ter se ni več dvignila. Svetilka je ugasnila.
Krokar se je začel kesati svojega dejanja, a bilo je prepozno. Blodil je v krvi in maščobi in vroče mu je bilo, da mu je perje odpadalo. Taval je skoraj zadušen v kitovem trebuhu in šele sedaj je razumel, kaj se je zgodilo.
Mlada žena je bila kitova duša, ki je pri vsakem dihu odšla iz hi še na sveži zrak in njeno srce je bilo svetilka z velikim, mirnim plamenom.
Krokar ni vedel, da se tudi lepo in dobro lahko razbije in uniči. Kajti on- sam je bil trdoživ in nespameten. Zaradi te svoje nespame-ti se je sedaj moral boriti v temi in krvi za lastno življenje.
Končno se mu je posrečilo najti izhod skozi katerega je prišel in tako se je znašel umazan in o-skubljen na hrbtu mrtvega kita.
Nastal je vihar in truplo kita je potiskal proti obali. Ribiči so ga opazili. Stopili so v čoln in veslali ponj, da se polastijo njegove maščobe in mesa. V trenutku ko je krokar zagledal ljudi se je spremenil v grdega, majhnega in skuštranega moža.
Ribičem ni povedal, da se je iz gole radovednosti dotaknil kitove-ga srca in s tem uničil nekaj lepega lin dobrega. Prevzetno se je šopiri: »Jaz sem usmrtil kita! Jaz sem usmrtil kita!«
In v očeh ljudi je postal velik in spoštovan mož.
A. PLEŠČEJEV:
I/NUČK&
Babica, si mala tudi ti bila, rada cvete brala, rada letala?
Si igrala z lutko tudi ti se? Kaj? Si imela rutko, lase kakor zdaj?
Tudi jaz bom taka, babicam, kot ti. Nočem, da enaka majhnim bom vse dni.
ČIKA-JOVA ZMAJ:
ČE BI . . .
Če jelen imel bi krila, to bi nrna ptica bila.
Če bi punčka živa bila, sama šivala bi krila.
Če bi hlebec padal z nebi, vsak imel bi, kar mu treba.
Če bi z mlekom tekla Sava, nič bi ne veljala krava.
Če bi vedno bil le maj, bi peči vse dali v kraj.
Če bi čisto bilo prase, boljše bile bi klobase.
Če bi.,. kar ne more biti pa ni treba govoriti
Dve križanki
t	a	3
5		
3		
BESEDE POMENIJO VODORAVNO IN NAVPIČNO:
1 dragocena tekočina
2.	živalski izrastek
3.	moško ime
1.	pevski zbor
2.	osebni zaimek
3.	otok v Kvarnem
LEŠNIKI s
158)	V sodcu brez obroča, bela in ramena moča.
159)	Šviga — švaga — čez dva praga.
160)	Nikdar ni bila in nikdar ne bo,
uganite, otroci, kaj je to7
161)	Zlatega zajčka 6em ujel zlatega zajčka v srebrno na-stavo;
on pa, ne bodi len, hop, hop, skoči na steno, s stene na strop.
162)	Žolt je lonček, bel pokrovček, pokrovčka ne odkrijem, iz lončka se napijemj
foih sktba VUSe
že pred časom je priromala k meni debela kuverta. Ko sem odprl sem bral:
Kaj dela naš pionirski ef.dred?
Naš pionrski odred šteje 32 pionirjev. Vsi smo člani Rdečega križa, pionirske organizacije in smo tudi zavarovani. Tudi mi pionirji pridno pomagamo pri nabiranju zdravilnih zelišč in s tem pomagamo domovini pri izgradnji socializma. V šoli se pridnd učimo, doma pa moramo obdelovati polja in opravljati vsa drnga dela, ker po večini nimamo očetov. Zato se tudi nčiti ne utegnemo tako, kot bi se morali. Kljnb temu se bomo potrudili)! da se naučimo* čim več.
Načelnica našega odreda je Te-kavec Marija, njena namestnica pa Kovačič Verica.
Toda motite se, ljubi moji, če mislite, da je to bilo vse, kar so mi poslali caj nareki pionirji. Veste, kaj je bilo še v pismu? Druga številka »Našega lista«, ki ga izdajajo cajnarski pionirji. V tem listu (ki ga sami napišejo) objavljajo spise, pesmice, smešnice in uganke, prav vse pa je lepo ilustrirano z barvicami. Kaj pravite, ali imate tudi vi kaj takega? Priložiti so v pismu tudi svoje šolske proste spise »Moj dom« in »Naša vas«, tako da sem spoznal Cajnarje in njegovo okolico. Ko bom prebral vse še enkrat bolj natančno, bom tudi objavil najboljše spise, da spoznajo tudi drugi naši mali bralci, kako se trudijo in delajo cajnarski pionirji.
V svojem polnem predalu neobjavljene pošte sem našel tudi pismo BEZEK VERE iz POSTOJNE:
Danes Ti pišem «-oje prvo pismo. V četrtek smo gledali film o zdravstvu. V prvem dela sem videla muhe, kako prenašajo razne bolezni, v dragem kako je zbolela mala deklica» ker je jedla jabolko, ki ji je padlo na tla in ga ni potem nič umila, V tretjem delu filma pa smo videli, k3ko se umije gospodinja, rreden gre kuhat kosilo.
Pozdravljen stric Miha!
Prav razveselilo me je tvoje pisemce, Verica! Saj imam v Postojni že toliko malih prijateljev, ki so pridni detpisniki našega kotička in zdaj si še ti pomnožila njihove vrste. Tudi drugi so mi že pisali o tem filmu in vesel sem, da si si tudi ti ogledala. Pa še kaj mi piši, ljuba Vera!
Pa je zopet na vrsti Postojna! še eno pisemce od MANKOČ TATJANE iz POSTOJNE: Takole piše:
REŠITEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE
Dve k rižanski: 1) kit, 2) Ivo, 3) tok.
1) bor, 2) oba, 3) rak.
Dragi stric Miha! Zelo sem bila vesela, ko sem videla, da sem v Jadranu, Tudi mamica in atek sta bila vesela. No, pa ti bom dane* spet napisala nekaj vrstic.
V nedelj^ sem videla igro »Sne-guljčica«, ki so jo igrali dijaki nižje gimnazije iz Postojne. Tudi v osnovni šoli bomo igrali proti koncu šolskega leta.
Pa moram še enkrat povedati, da ste pionirji v Postojni kar pridni. Ko pa boste igrali tisto igro na koncu šolskega leta, Tatjana, le ga tudi ti ogledala. Pa še kaj mi pi-piši stricu, kdaj bo. Mogoče si jo pridem ogledat, če bom le imel časa. Na vsak način pa mi napiši, kako in kaj ste igrali! Velja?
JENČEK LADO iz STRMCE mi je poslal poleg rešitev križanke -in lešnikov še čarobni lik, ki ga je sam sestavil in ljubko risbo. Tako žal mi je, dragi Lado, da risbe ne morem clbjaviti, ker si jo narisal na črtanem papirju. Drugič moraš vzeti prazen, bel papir. Zato pa tvoj čarobni Lik prav gotovo objavim in upam, da si naši mali tt-gankarji ne bodo z njim preveč belili glave.
Med številnimi pisemci pa sem-našel tudi dopisnico DEBEVEC VANJE iz HRUŠEVJA, kjer pravL da je že pred časom prejela moje darilce, pa se mi še ni zahvalila ker je bila odsotna.
Veš, draga Vanja, stric Miha je zelo radoveden in zato mu napiši, kje si bila in kaj si delala. Prepričan senu da bo to zanimalo tudi druge naše dopisnike, saj vsi radi slišimo o tujih krajih in o potovanjih. Torej velja, lahko pričakujem tvojo pismo?
•
Med rešitvami ugank, ki sem jih. prejel ta teden so bile na prvem mestu rešitve ugankarjev PIONIRSKEGA ODREDA iz OREHKA pri Prestranku in PIONIRSKEGA O-DREDA s SV. TROJICE. No, ker sem pionirskemu ^Sredu pri Sv. Trojici že poslal nagrado, moram nagraditi pač tudi pridne pionirje-iz Orehka, kajti prav vsi so rešili križanki pravilno. Torej v kratkem prejmete po pošti darilo strica Mihe! In ko sem potem zapri oči in šaril med listki z napisanimi imeni, sem izvlekel listek, na katerem je pisalo: DODIč IVANKA, nC. III. razr. osn. šol^,' Orehek pri Prestranku. No, vidite, dragi moiji mali ugankarji, tudi Sreča, četudi ima zavezane oči, kot pravijo, je izbrala pionirko iz Orehka in tako potrdila mojo odločitev. Zdaj pa vas vse skupaj prav lepo-pozdravljam!
Stric Miha
mast znali vsestransko izkoristiti. Zapustili smo mrtvega kita in se prav zadovoljni — bili smo pač utrujeni in izmučeni — znašli zopet pred izrezljanimi vrati na strehi ter končno stali zdravi in nepoškodovani, brez naših steklastih oklepov, na blatnih tleh vhodnega prostora.
Nekoliko dni kasneje, po tisti predstavi, med katero smo prikazali na platnu prebivalcem potopljenega mesta svoje doživljaje, smo prisostvovali svečani in zelo resni prireditvi, na kateri so nam jasno in nadvse zanimivo pripovedovali preteklo zgodovino tega nenavadnega naroda. Ne bom se hvalil, da so to predstavo priredili izključno za nas. Zdi se mi bolj verjetno, da so te dogodke javno prikazovali od časa do časa, da bi ostali ljudem v čim trajnejšem spominu In da je bil del predstave, na katero so nas povabili, samo vmesna igra dolgotrajne verske slavnosti. Naj bo že kakor koli, opisal jo bom točno tako, kot se je odvijala.
Odpeljali so nas v isto veliko dvorano ali gledališče, kjer je že dr. Maracot na platnu prikazal naše dogodivščine. Vsi prebivalci mesta so že bili tam zbrani. Nam 60 odkazali, kot že prvič, častna mesta pred samim velikim svetlim zasloni-lom. Po dolgotrajni pesmi, ki je bila najbrž neke vrste patrio-t}čna pesnitev, je stopil zelo star in sivolas mež, ki so ga navzoči pozdravili z burnim ploskanjeem in ki je bil nekakšen narodni zgodovinar ali letopisec, do žariščne točke ter začel prenašati na. svetlo platno niz slik, ki so prikazovalo razcvet in zaton njegovega lastnega naroda. Želel bi vam samo dočarati živost in tragičen razplet teh slik. Moja dva tovariša in jaz smo izgubili čut za čas in prostor, tako smo bili zaverovani v gledanje, medtem ko so gledalci, presunje-ni do dna, stokali ali pa jokali, ko se je pred njihovimi očmi odvijala tragedija, ki jim je govorila o propadu njihove domovine -in o uničenju njihovega rodu.
Pni prizori so nam pokazali staro celino v vsej njeni slavi, tako kot jo je izročilo ohranilo v zgodovinskih pričevanjih očetov in sinov. Gledali smo pred seboj bogato in valovito zemljo, ogromno v njeni razsežnosti, preprežetno z rekami in bistroumnimi namakalnimi napravami, s prostranimi žit-
nimi polji, nepreglednimi sadovnjaki, ljubkimi potoki in obraslimi griči, tihimi jezeri ter slikovitimi gorami. Bila je vsa posejana z vasmi in pokrita s kmečkimi domačijami ter krasnimi domovanji. Nato je bila v središču naše pažnje prestolnica, čudovito in razkošno mesto na morski obali, s pristaniščem, v katerem je kar mrgolelo galej, in na nabrežjih katerega so bile nakopičene cele gore raznga blaga. Zavarovano je bilo z visokimi zidovi in prekopi, ki so vsi bili orjaških razmer. Hiše so se raztezale nekoliko kilometrov od morja in središče mesta je bil grad ali trdnjava, obdana z zidovjem in s strelnimi linijami, ki je bila tako ogromnih razmer in tako grozeča, da je bila podobna prividu iz sanj. Potem so1 nam pokazali obličja ljudi, ki so živeli v tej zlati dobi: modri in častitljivi starci, možati vojščaki; svetniški duhovniki, krasne in dostojanstvene ženske, ljubki otroci, vprav božanski človeška rod.
Nato so pa prišle slike drugačne vrste. Videli smo vojne, nenehne vojne, vojne na kopnu in na morju. Videli smo naga in goloroka plemena, ki so jih bojni vozovi ali oklepni konjeniki mečkali in teptali. Videli smo, kako so zmagovalci kopičili neizmerna bogastva, toda čim bolj so se ta bogastva večala, tem bolj so obrazi na platnu postajali okrutnejši in živalski. In tako so padali niže in niže, od pokolenja do po-kdlenja. Videli smo znamenje opolzke razvratnosti in moralne popačenosti; kako so vsevdilj hlepeli za zemeljskimi dobrinami in kako so duhovno propadali. Divje in nečloveške igre so nadomestile možate vežbe, ki so jih gojili predniki. Ni bilo več mirnega in skromnega družinskega življenja, niti duhovnega napredka. Pač pa smo lahko videli ljudi, ki so bili nemirni in površni, ki so se lovili zdaj za to zdaj za ono stvar in vedno hlastali za užitkom, ki ga niso nikdar dosegli, domišljajoč si, da ga bodo lahko v kakšni bolj neprirodni in zapleteni obliki. Nastal je na eni strani razred velikih bogatašev, ki je iskal zadoščenja samo v čutnosti, na drugi strani pa razred popolnih siromakov, čigar glavna življenjska naloga je bila, služiti potrebam svojih gospodarjev, pa naj so le-te bile še tako nizkotne.
Prikazala se je nova slika. Videli smo reformatorje na delu, ki so poskušali odvrniti narod od njegove pokvarjenosti in ga privesti nazaj v tisto višje življenje, ki so ga bili pozabili. Videli smo jih, -resne in častitljive može, kaiko so zaklinjali in prosili ljudstvo, toda videli smo tudi, kako so se jim smejali in se jim rogali prav tisti, ki so jih hoteli rešiti. Posebno pa smo lahko videli, da so bili ravno žreci Baala, torej svečeniki, ki so postopoma dopuščali, da so zunanje oblike blišča in verskih obredov nadomestile notranji duhovni razvoj, ki so najbolj nasprotovali reformatorjem. Toda leti se niso dali gnati v kozji rog in niso izgubili poguma, Nadaljevali so s svojimi poskusi, da hi rešili ljudstvo in njihovi obrazi so postajah resnejši in celo preplašeni, kot obrazi ljudi, ki jdm plava pred očmi strašen privid in na katerega bi radi opozorili svoje bližnje. Nekateri od njihovih poslušal-oev so prisluhnili njihovim besedam in bilo jih je groza, toda ostali so se s smehom odvračali od njih in se še bolj pogrezali v močvirje zla. Prišel je pa trenutek, ko so se reformatorji obrnili stran od teh, ker so se prepričali, da ne morejo ničesar doseči, in so prepustili te pokvarjene ljudi njihovi usodi.
Potem smo pa uzrli čuden prizor. Videli smo reformatorje, človeka duhovno in telesno izredno močnega, ki je bil voditelj vseh ostalih. Bil je bogat, vpliven in je imel neko meč, ki je izgledala nadzemeljska. Videli smo ga, kako je zapadel v neko zamaknjenje, kot da bi bil v razgovoru z višjimi duhovi. Bil je to človek, ki je dal svoji deželi tasto znanost, ki bo služila kasneje za izgraditev zavetišča pred bližajočo se nesrečo. Videli smo pri delu tisoče in tisoče delavcev, debele zidove, ki so rasli iz tal, medtem ko so množice brezkrbnih meščanov vse to opazovale 4n se norčevale iz teh, po njihovem mnenju, jalovih in trudapol-nih mer previdnosti. Videli smo druge ljudi, kako so e njim razpravljali in mu prigovarjali, da bi bilo laže za njega, fte se že tako boji, da si poišče pribežališče v kaki varnejši, »deželi.
Teden matere in otroka je eden izmed listih praznikov, ki si je brez truda in predpisov utrl pot med množice in se udomačil v slehernem srcu. Vsako leto iga praznujemo, vsako ileto se nanj pripravljamo s polnimi rokami dela, s treznim in kritičnim preudarkom, če smo storili za mater dni otroka vse. kar smo mogli in ika.r smo bili dolžni storiti. Mati in otrok sta v središču pozornosti vse družbe.
Zato poklanjamo otroku, ki raste in se vzgaja za novo socialistično skupnost, in prav tako materi, ki je njegova prva negovalka in vzgojiteljica. ob njunem prazniku naš najlepši in najtoplejši pozdrav. Iskreno želimo, da bi mati 'začutila naše najgloblje. priznanje in spoštovanje, ki ga zasluži zaradi svojega odgovornega poslanstva, želimo pa tudi. da hi že danes mogli dati otroku nekaj tiste sreče, sonca in lepote, ki bo otroku socialistične prihodnosti vsakodnevni delež.
Misel nia mater in otroka, skrb za družino in skrb za njen pravilen ¡11 miren razvoj, 'to je naša velika naloga. Ker .pa ne moremo .opraviti vsega hkrati, se vsako leto odločamo, kakor pač nakazujejo potrebe, za reševanje 'nekaterih m a j važnejših problemov. In kadar skušamo dokazovati. da smo iza mater in otroka še vse premalo storili, mislimo navadno tla to. da je iše vse premalo raznih otroških in mladinskih ustanov. To vsekakor drži. pa vendarle je tako gledanje preozko in enostransko. Osnovni pogoj 'za dobro zaščito matere in otroka je vzgoja in prosveta žena samih, kajti od njih je odvisno ravnanje z otrokom in njegov nadaljnji razvoj.
Umrljivost naših dojenčkov je še vedno relativno velika iin temu ni kriva slaba prehrana, ampak nepravilna nega ¡11 nepravilna prehrana dojenčka, katere pa tudi ni vedno krivo pomanjkanje sredstev. 'Natančna analiza nam je pokazala, da je umrljivost najmanjša v (tistih okrajih. kjer je največ otroških posvetovalnic in kjer jih matere s pridom obiskujejo. Se vedno pa je problem v tem, da se žene rajši ravnajo po raznih vražah, kakor da bi vprašale za nasvet najbližjo .zdravstveno usta-
Starinski spev žene z Južnih otokov
r Š : i
«Mis s	> » * ■
karava, neskončno se Ti zahvaljujem. tla si me ustvarila ženo!
Morila hom r življenju prelivala farno solze. Toda če. jih hom prelita ¡z ljubezni do moža - hom srečna!
Morda bom revna in betlna. toda če bom dala življenja mogočnemu sinu bom srečna!
Morila ne bom lepa, toda če me bo ljubeči mož videl lepo -— bom .'rečna !
Morila ne bom nikoli ljubljena, a ljubila bom tajno, tako kot ljubi lahko samo i<>no in tudi tako bom. srečna!
Ce pa bo vse moje življenje sam smehljaj ter bom lepa. bogata in ljubljena kot boginja, se bom vsemu temu z lahkoto odrekla, da bo utihnil jok otroka in tla bom ublažila strast moža!
Narava, neskončno se Ti zahvaljujem. iln si me ustvarila ženo!
novo ali iprosvctljcno ženo. Ce bi nam nspeilo primerno dvigniti higienske in zdravstvene ravni vseli naših nia. ter in deklet, ki bodo matere, in pravzaprav vsega prebivalstva, bi veliko ilaže govorili itudi o pravilni vzgoji, ki je še veliko težja naloga kot higienska in zdravstvena nega najmlajših. Zato bo zdravstvena m -plo.šna prosveta žena ena izmed naših glavnih nalog, dokler ne borni) sleherne poučili o važnosti higiene.
Ko smo govorili o potrebi zdravstvene prosvote matere, smo nehote s tem že povedali problem nege najmanjšega otroka, ob katerem je važno tudi vzgojno vprašanje. Naši mali cinibaučki nas vabijo v svoj krog, prosijo nas razvedrila, zabave in varstva. Ceste so polne teh naših malčkov, .plezajo čez ograje, prevračajo kozolce in se naposled vsi znajdejo na kak-netu umazanem dvorišču, kjer stikajo po smeteh ali pa *e v najboljšem primeru zberejo na bližnjem igrišču, če ga seveda imajo. Tako brezskrbno preživljajo svoja otroška leta. Manj brezskrbno pa spremljajo ta njihov žtivžav matere, ki vsak dan razmišljajo, ali naj hi peljale otroka s seboj na trg, v trgov irio. k mesarju ali v druge lokale. ali naj ga "zaprti v stanovanje, potem pa trepetajo, kdaj bo napravil kakšno neumnost ali pa bo jokal? Matere ne vedo, ali naj ga puste na koncu njive, na kateri delajo, ali naj ga /vzamejo z, družino v go zd no listje in podobno? Ta problem je bil vedno pereč, saj se je mnogo otrok brez varstva že ponesrečilo, ipu osvoboditvi ipa se je ta problem varstva in vzgoje zaradi večje zaposlenosti žena še bolj zaostril. Pa ne gre. tu samo za problem varstva, otroci sami teže h kolektivnemu življenju in k igri. kar je tudi priprava za sožitje v šoli in v kolektivu sploh.
Skrb za otroka nas sili še dalje. Poletje je tu, šolske počitnice in vročina. Otrooi si želijo sonca, vode, zraka in zelenja. Nudimo jim radost ¡n zdravje, zaposleni materi pa zagotovilo, da bo otrok del počitnic

preživel pod varnim nadzorstvom. To lahko dosežemo z organiziranjem dnevnih letovanj v bližini mesta, kamor bi zlasti šolski, pa tudi večji predšolski otroci, odhajali zjutraj in sc proti večeru vračali domov. Dnevna letovanja so važna dopolnitev kolonijam in pionirskim .taborenjem, ki jih n i vedno mogoče organizirati dovolj na sirotko,
Letošnji teden matere in otroka praznujemo v dobi temeljitega poglabljanja demokraci je in prenašanja vse širših gospodarskih .in družbenih funkcij na sanic množice, kar mora naposled imeti močan vpliv tudi na delo, ki se tiče zaščite matere ter otroka, iln če se tu pa tam pojavijo napake in nepravilnosti, - katerimi so prizadete žene in matere, opnz.tr-jajmo na njih pristojne forume, ki jih bodo sproti odpravili. Kajti mi kon.kamo - krepkimi, zanesljivimi koraki naprej v socializem in s konstruktivno kritiko odpravljamo napake ,ki sc na tej poti nujno pojavljajo. že zato. ker smo prva država, ki je stopila na pot resnične demokratizacije gospodarstva iin državno uprave.
(ie se ob teh napakah pojavljajo razne parole o tem. da naj se žena vrne k ognjišču, da naj bi možje dobili za ženo posebne doklade. je to le znamenje, da moramo problemu žene in matere posvetiti še več pozornosti. Se bolj moramo opozarjali na važno-t udejstvovanja žene v javnem žjvljenju, na nujnost ustanavljanja cele vrste uslužnostnih podjetij ¡n ustanov, ki bi ženo razbremenile drobnih gospodinjskih poslov, tla bi se laže posvetila vzgoji svojih otrok ¡11 svojemu poklicnemu delu in da ne bi omahovala pod težo skrbi in nalog, hi jih tmora opravljati danes. Ker pa nam je jasno, da bo šel razvoj nujno v to >mcr, ker gradimo socializem in ker je sonializ-mu potrebna tudi enakopravna žena. nas vse napake in težave ne navdajajo malodušjem, tomve-i nas krepijo v borbi za čimprejšnjo zgraditev (-idealističnih pogojev življenja.
SREČANJE Z INDIJSKIMI ŽENAMI
Sredi lanskega decembra je odšla petčlanska jugoslovanska misija dobre volje na obisk v Indijo kot gost indijske vlade. O bivanju v Indiji je bilo mnogo govora in pisanja po naših časopisih. Članica misije, tov. Vida Tomšičeva, pa je povedala nekaj vtisov, ki jih je na potovanju dobila o življenju indijskih žena. Takole pravi med drugim:	o
Osnovno obeležje življenja indijske žene je skupna težka usoda indijskega ljudstva. Zadnja desetletja je preveval Indijo boj za osvoboditev izpod 150 letnega kolonialnega gospodarstva Angležev, kar je bila doba najhujšega izkoriščanja, To revolucionarno gibanje najširših ljudskih množic je začel in vodil Mahatma Gandhi. Vrsta dogodkov med in po drugi svetovni vojni je prinesla osvoboditev tudi Indiji leta 1947. Toda vse hude posledice tuje nadvlade s tem še niso bile odpravljene. Zato ima še danes obiskovalec Indije vtis velike bede, v kateri živi vse indijsko ljudstvo. Stalne, periodične lakote ogrožajo življenje najširših plasti, kajti Indija je gospodarsko zelo zaostala dežela in njena naravna bogastva so neizkoriščena. Danes šteje Indija okrog 360 milijonov ljudi in večina se bavi s poljedelstvom, kajti Anglija je zajezila industrijski razvoj dežele. Tako imajo napredni ljudje Indije veliko dela...
V Indiji je tisočletja star sistem kast, ki ljudi strogo loči. Ljudje se ženijo in može samo vsak v svoji kasti. Nova indijska, ustava strogo prepoveduje vse kastne razlike, toda za resnično odpravo bo treba novih generacij.
Indijski zakon sklepajo starši in sorodniki ženina in neveste. Zakoni se sklenejo že zelo zgodaj, saj je bila še pred nedavnim povprečna starost nevest 10 let. Ministrica za zdravstvo pri centralni vladi je lckla, da jim je z velikimi napori
uspelo dvigniti povprečno starost nevest, na 13 let. Pri 25 letih so te žene že ostarele, mnoge imajo posledice nehigienskega življenja v nosečnosti, nestrokovne pomoči ob porodu in težkega življenja. Zato je tudi smtnost otrok zelo velika.
V Indiji je velika prenaseljenost in brezposelnost. Delovna sila je zelo poceni, toda dela opravljajo v glavnem moški. V kolikor so žene zaposlene izven doma, delajo večinoma na nekvalificiranih delovnih mestih v poljedelstvu in na gradbiščih. Plača ženske delovne sile je veliko manjša kot moške.
Indijska ženska moda je zelo lepa. Vsaka žena nosi »sari«, petin pol metrov dolg kos nad en^me-ter širokega blaga, ki si ga ovije najprej kot. krilo, nato pa si ga še vrže preko glave oz. ramena kot šal. Pod njim nosi majhen telovnik. Sariii so okrašeni z lepimi bordurami, sariji bogatih žen pa so vezani z zlatem. Indijske žene nosijo raznovrstne okraske: na rokah, na vratu, v nosu, v ušesih, nekatere pa tudi obroče in prstane na nogah.
(Dalje prihodnjič)
Tri
obleke enostavnega kroja, ličink ovite nit so po barvni kombinati ji in okusnih okraskih.
Zakaj starši ctdo obiskujejo prireditev s ms j Sito otrok?
Naravno dejstvo je, da se povsod starši zanimajo za delo in u-speh svojih otrok. Tudi tisti, ki se za kulturne prireditve sploh ne zanimajo, prihajajo vsaj na prireditve,na katerih nastopajo njihovi o-troci. Radi tega je nerazumljivo, zakaj je bilo v nedeljo predpoldne, ko so v Ljudskem gledališču v Kopru nastopili pevski zbori raznih šol, tako malo staršev, da bi jih lahko prešteli na prste. Prireditev se je zato vršila pred otroci, ki so n?polnili vse prostore. Nekaj starejših oseb, ki so pozneje prišli, so morali stati. Nikogar ni bilo, ki bi jim ponudil prostor. Nikogar pa tudi ni bilo, ki bi miril te otroke, ki so ves čas predstave delali takšen nemir, da niti spredaj sedeči niso mogli razumeti napovedovalca in zato se ni vedelo, kdo poje in kaj pojejo. Pri tem nemiru so nekateri otroci prekoračili že vse meje, vendar ni bilo, kakor rečeno nikogar, ki bi te razgrajače miril, ali jih postavil na sveži zrak.
Najvažnejše vprašanje pri tem je, zakaj ni mogoče pri otroških prireditvah doseči vsaj kolikor toliko znosne discipline. Nujna naloga vzgojnih činiteljev bi bila v tem, d'à otroke učijj dostojnega obnašanja pri vseh javnih prireditvah in v javnih prostorih sploh. Ce so lahko otroci mirni in dostojni v cerkvi, zakaj ni mogoče doseči takega obnašanja tudi na drugih me-
stih, V tem pogledu bi morali sodelovati v-s', starši in učitelji.
Pri organizacijah takih šolskih prireditev je drugje navada, da se najprej za otroke priredi poseben nastop, kot nekakšna generalna po-skušnja, medtem ko je sama prireditev namenjena staršem in drugim odraslim, otrokom pa samo v njihovem spremstvu. Ce bi tudi pri nas uvedli takšen način dajanja šolskih prireditev in če bi bila tudi reklama boljša, bi končno le dosegli, da bi take prireditve obiskovali odrasli, katerim so predvsem namenjene.	M. G.
( rtato blago. posebno črno-belo. Initko kombiniramo, kol nam kaže slika. Krilo in boléro nosimo z belo bluzo ali z rdečo majieo.
Postojnske žene se pripravljtjo na „Teden matere in otroka"
Postojnske žene že prav živahno pripravljajo organizacijo »Tedna ma-tere in otroka«, ki bo od 1. do 7. junija letos. Ustanovile so poseben odbor, ki se bo brigal za to proslavo. za predsednika pa so postavile mo-kega. tovariša Kalinška. poslovodjo trgovine »Triglav« v Postojni.
Odbor si je ¡zadal v nalogo organizacijo različnih prireditev v tem tednu. Poudarek bo na ku-lturno-pro-■vrtnem delu v mestu in na vasi, priredili po bodo tudi zdravstvena predavanja.
Organizatorji »Tedna« bodo tudi priredili v domu kulture odrsko igro. katere čisti dobiček so namenili za obUk kina, ki bo tiste dni predvajal mladinske filme tudi na pobudo odbora. Dobiček pa bo končno šel še za obisk pionirskega gozda in majhno pogostitev najmlajših. Tedaj bodo skupaj obiskali tudi grobove padlih borcev, nekateri preživeli borci bodo pripovedovali dogodke iz NOB.
A okviru »Tedna« bo nekoliko prireditev, žene bodo obiskale bolne to-vari-ice in zlasti partizanske sirote ¡11 jih pogostile.
Odbor že vsestransko dela, posebno pa sc zdaj bori za finančna ter materialna sredstva, da bo lahko v celoti izpolnil zamišljeni program. Nekatera podjetja .in ustanove so že obljubile -vojo pomoč in mnogi ljudje bodo pomagali s svojim sodelovanjem.	Brk0
Teden matere in otroka v koprskem okraju
Plan dela za teden matere in otroka:
1 ) Razstava risb in ročnih del v Kopni v okrajnem merilu.
2)	Šahovski turnir med mladino.
3)	Ureditev vsaj enega otroškega igrišča.
1) več predstav lutkovnega gledališča.
5) Zdravniki bodo pregledali otroke v otroških jaslih v Kopru in Izoli. v Mladinskem domu. v dijaškem domu v Kopni ¡n v Pomorskem tehnikumu v Piranu.
t>) Pregled poslovanja ustanov t. j. mladinskih zavodov in predlog za ev. ukrepe za ¡zboljšanje.
7)	Vzpostavljene bodo ponovno otročke .posvetovalnice v Šmarjah in Marezigah.
8)	Zdravnika in -estre otroške boln ice v Kopru bodo v tem tednu obiskali otroke po domovih. Zdravniki in sestre bodo predavali po vaseh. Predvidenih je 1 1 predavanj.
'M Patrouaima komisija bo obiskala družine s številnimi otroci in nadzirala uporabo otroških doklad.
(»lavna vloga iniciativnega odbora za »Teden matere in otroka« je v ■ tem. da pripravi teren za bodoče delti in sicer v zvezi s pravilno vzgojo matere in otroka, skrb za otroško zdravje, za njihovo socialno stanje ter za zdravo razvedrilo.
SREČKO KOSOVEL:
HicUe-jfviM^ fnfitiv
Živel nekoč je mlad fantič . in ljubil, ljubil je dekle — a ona ga ni ljubila nič.
In rekla mu je: do jutri tu niora biti srce tvoje matere, da ga vrženi svojemu psu.
In šel je k materi in jo ubil, srce ji zdrl in je zbežal, da ne bi roka zamudil.
Tekoč se je p{vračal tja in sredi pota pal je, pal, in iz roke srce mu je palo na tla.
In ko je srce na tleh ležalo, ko je ležalo samo tako, čul je, kako ga je vprašalo.
In zaječalo od bolečin je materino srce, vprašalo: »Si ranil se hudo. mo^: sin?«
rradio - mtmmmmm
7. junija bodo v Postojni velike konjske dirke
Telesnovzgojno društvo Partizan v Postojni bo organiziralo 7. junija ob 14 uri na letališču Rakitnik pri Postojni velike konjske dirke, za ka-lore vlada veliko zanimanje med prebivalstvom. Kmetje se zlasti zanimajo za kmečke dirke, mladina pa za jahanje. S posebno točko bodo nastopili člani KKS iz Lipice v
dresu raiein jahanju z lipicanSkimi žrebci. Že na lanskih dirkali smo imeli priložnost videti uspel nastop kasačev iz P.restranka. Letos pa bo-mo povabili še kasače iz Ljubljane ¿n se kosali kar v treh točkah, ¿a v<e točke dirk, ki bodo v okviru mladinskega tedna v Postojni, so razpisane lepe denarne nagrade.
Razpored ic naslednji: 1. Pred-vojaška vzgoja, 2. Dresu r no jahanje lipicancev. 3. Enovpirežna lieat vožnja. L Dirka »naši pionirji«, 5. Preskakovanje zaprek kal. »P«, 6. II. heat. 7. Dirka »Naši mladinci«, 15. Enovprežna vožnja za 3-letne kasaške konje, 9. Morebitni III. heat, 10. Dirka »Naše mladinke«, 11. Dirka »Naši Piivčaui«, 12. Dirka »Naši partizani.. in 13. Dirka »V spomin heroja Vojka«.
Za konjski šport je v Postojni veliko zanimanje. Klub je bil ustanovljen . leta 1950 in sedaj vadijo ze druso generacijo mladih jahačev. Prcil kratkim so se vključili v TD Partizan. Od ustanovitve dalje so izvedli že vrsto uspelih prireditev. S sestanki, predavanji, konferencami, predvsem pa z jahanjem v Titovi štafeti, ljudskih prireditvah tekmovanjih in izletih so se krepile moralne in fizične vrline članov in se utrjevala njhova delovna sposobnost v izgradnji socializma. Postojnskim jahačem želimo 'še nadaljnjih uspehov.
ŠPORTNE PRIDJTVE V KOPRl V -i ČAST ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA
V počastitev rojstnega dne predsednika republike maršala Tita so j bile v nedeljo v Kopru številne; športne in telovadne prireditve. Do-, poldne je bila trikotna regata jadr-; n ic. popoldne ob 15. uri pa jc bil na. koprskem stadionu telovadni nastop mladine oaniovnih in srednjih šol vsega okraja. Nastopilo je okrog 650
mladincev.
Glavna popoldanska .prireditev so bile ocenjevalne motorne dirke. 3Na -17 km dolgi prosi Koper—Sečovlje -Portorož—Koper je nastopilo^ 56 tekmovalcev iz cone B in A. V kategoriji 125 kub. om je zmagal Mon-do Alf red o v času 1 ura in 15 sekund. V katerogoriji 2 0 kub. cm je iostHV.il najboljši čas Dou Pavel 2 eno uro in 10 sekund, v kategoriji 350 kub. cm Em.llj Šavron s-časom z' eno uro in pet minut, v kategoriji 500 kub. cm pa Ma-rio Ruparia z 1 uro 41 sekund.
IZREDEN USPEH KOPRSKIH KOLESARJEV
V nedeljo so bile na 154 km dolgi progi kolesarske tekme za prvenstvo Slovenije, katerih so se udeležili tudi člani koprskega Proleterja. Koprčani so dosegli izreden uspeli, saj so v močni konkurenci zmagali med posamezniki in v skupnem plnsmanu. Med senioirji je .zmagal Della Santa Silverio-s časom 4 ure in 38 minut, ki je pustil za seboj znane državne reprezejilfl.nle Vidalija, Grajzerja in Podmilščaka.
Juniorj.i so tekmovali na progi Gorica—Tolmin—Gorica. Zmagal jc Koprčan Nino Derin s časom 2 uri 49 minut in 4 sekunde. V skupnem pla.-manu je zasedel .prvo mesto koprski Proletcr s časom 8 ur 32 minut in 11 sekund. Na drugem mestu je Železničar iz Ljubljane, na tretjem pa ljubljanska Ilirija.
TELOVADNI NASTOP V IDRIJI
A silno telovadilo društvo »Partizanu v Idriji je tudi letos izvedlo tradicionalni letni nastop kot zadnjo preizkušnjo pired mladinskim festivalom v Tolminu. V nedeljo popoldne je nastopilo okrog 100 mladincev in mladink ter pionirjev. Proste vaje so najlepše izvajali vajenci, medtem ko je gimnazijska mladina zelo zaostajala in ni bila za nastop zadostna pripravljena. Priznati mo-ram-i, da so se vaditelji zelo .potrudili. vendar pa se ne moremo ubraniti vtisa, da so ti nastopi postali
p.reve? enolični in da ne prinašajo novih privlačnosti za občinstvo. Predvsem pa pogrešamo večje stiurono-sti med nastopajočimi že med vko-rakanjem in odkorakanjem. V orodni telovadbi mladincev in posebno mladink verjetno nimajo konkurence na Primorskem. Pri nastopu deklet pa smo vendar morali opaziti, tla nekatere niso imile izdelanih vaj 111 so se vse preveč zanašale, na svojo rutino. Vaje jc spremljala rudarska godba, ki se tudi še ni popolnoma ujemala. Nastopu jc prisostvovalo precejšnje število gledalcev, ki so zadovoljni zapuščali prireditev. L. S.
POSTOJNSKA JE PROSLAVILA TITOV ROJSTNI DAN
V	soboto in nedeljo so bila po v-fin okraju proslave Titovega rojstnega dne. Vse prebivalstvo se je s hvaležnostjo spominjalo prav oh tej •ptrilikl .njegovega velikanskega deleža pri graditvi naše socialistične domovine in mu želelo še dolgo let življenja ¡11 plodnega delovanja.
V	soboto je postojnsko TVD »Partizan« priredilo svečano akademijo v kulturnem domu. ki je prav lepo uspela. Na njej so pripadniki društva prikazali uspeh petletnega dela 111 so zlasti z vajami na orodju navdušili gledalce.
Tudi »Partizan« v Loški dolini je
Postojnske tekmovalke
v nedeljo priredil velik javni letni nastop, ki je postal že tradicija za te kraje. Nastop jc prikazal velik razvoj telesno vzgojnega udejslvo-vanja, zlasti med mladino tega okoliša. pa tudi splošno zanimanje zanj je naraslo, kar priča lepo število gledalcev, ki so od blizu in daleč prišli na nastop.
NAJVAŽNEJŠI SPOREDI od 30. maja do 10. junija 1953
Sobota, 30. maja 1953: 14.20 — Obzornik — 14.40 B. Adamič dirigira zabavni orkester Radia Ljubljane — 17.30 — Lepo ti je Zagorje zeleno: popularne kajkavske popevke poje mali zbor in narodna družina Radia Zagreb — 18.15 Koncert violista Srečka Zalokarja — 21.00 Vesela sobota v zabavi in glasbi — Nedelja, 31. maja 1953: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja; Zakaj se je Kodrček po svetu potepal ter pogovor s pionirji — 13.45 Glasba po željah — 15.00 Z mikrofonom po Primorski — 18.30 Produkcija gojencev glasbene šole iz Trsta —
Ponedeljek, 1. junija 1953: 14.30 S filmskega platna — 14.40 — 20' revijske glasbe — 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.15 Za vsakogar nekaj —
Torek, 2. junija 1953: 14.30 Kulturni razgledi — 14.40 — »En hribček bom kupil« — Franc Koren in Avgust Stanko izvajata slovenske narodne — 17.30 Promenadni koncert — 20.00 R. Wagner: »Taun-hauser«, prerez skozi c-pero — Sreda, 3. junija 1953: 14.30 Žena in dom — 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.15 Melodični kovač — pisan zabavni spored — 21.00 S knjižne police: Emil "Zola »LOURD« — 21.20 Koncert odlomkov iz slovenskih oper — 22.00 Glasba za ples —
Četrtek, 4. junija 1953: 14.30 Po syetu okrog — 14.45 — Rezika Ko-ritnik — Sonja Hočevar in vaški kvintet poj o in igrajo narodne pesmi — 17.30 — Popularne skladbe velikih mojstrov — 18.15 Glasba iz revij, operet in filmov —
Petek, 5. junija 1953: 14.30 Obzornik — 14.45 — 15' okroglih in poskočnih — 17.30 — V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji — 21.00 Slušna igra: E. Roblet: »Montserrat« — 22.00 Vabimo na ples. —
OGLASI
Miletič Rajko, uslužbenec VUJLA Koper, je izgubil sindikalno knjižico za vozni popust, izdano od VUJLA Koper in jo razglaša za neveljavno.
Pasja vročina jc pritisnila in vsak pošten državljan si želi čimprej namočiti svoje kosti v hladni vodi. Tako sva tudi z Jueo prejšnji teden zavila na koprsko' kopališče, ki je eno od največjih .turističnih privlačnosti naših krajev. • Posebno pozornost domačinov in tujcev vzbujajo vsako kto razna olepševalna dela, ki sc med sezono razvijajo do zavidljive višine in vzbujajo odkrito občudovanje kopalcev. Tudi z Jueo sva si hotela te stvari od bliže pogledali. ipa so bila žal vrata kopališča .zaklenjena. Na pomoč so nam prišli holanclski turisti, ki so lezli čez
ograjo in sva lepo sledila njihovemu zgledu. »Mestni očetje že dobro vedo kaj je turizem, sem si mislil. Tuji- turisti najbrž še nikdar na svetu niso kaj takega doživeli in bodo nedvomno doma 7. navdušenjem pripovedovali o originalnosti naših turistično komunalnih mentorjev, ki pozimi, prekladajo plahe iz enega predala- <\\ drugega, med sezono pa se spomnijo, da jih je treba realizirati.
Globoko užaloščen, da mi čas ni dopuščal še naprej uživati lepote koprskega kopališča in v novi uniformi, ki so mi jo preskrbele, tsvfže p)repleškane. kabine, sem se poslovil od Jnice in zavil proti Dekanom. Tudi tu je bila turistična sezona na višku. Po ulicah je dirjal molorist-akrobat iz čone .A, s simpatično »prikolico« na hrbtu iu vzbujal odkrilo občudovanje prebivalstva. Ko sem vprašal vaščane zakaj rii med občudovalci nobenega zaščitnika, so mi dejali, da so najbrž vsi zaposleni v Kopru, .kjer vča. si h na križišču pred hotelom »Triglav« kar štirje, .ustavljajo podobne akrobate.
O turizmu smo sc razgovarjali tudi v Cezarjih—Pobegih. Tam ga pospešujejo šoferji raznih kamionov, ki kot za stavo drvijo skozi vas in vzdigujejo oblake prahu. Tudi tu so
se nekaj izgovarjali na Koper, kakor da prometni predpisi ne veljajo za ves okraj. Slabo voljo mi je pregnala šele mladina te prijazne vasice, ki je z občudujočo spretnostjo kradla češnje z vozov kmetovalcev. Treba je dati vse priznanje mladinski organizaciji, ki tako skrbno vzgaja svoje člane.
V	Mareziga'] so me občinski možje lepo naprosili, da bi v časopisu propagiral njihov patent za pobiranje davkov. V Loparju so namreč delavcem namesto zaslužka izdali potrdila, da so plačali davke. Res izviren način, ki se bo morda še kje., kjer ne poznajo predpisov, ob-nesel. Ko sem odhajal iz vasi, so mi prebivalci sporočili še lepe pozdrave za Gilobusfilm v Kopru, ki bi lahko v prihodnje preskrbe! bolj belo platno (beri: boljšo aparaturo ali pa operaterja), da bi ljudje kaj videli. Tako bi odpadla vsa nepotrebna diskusija. da jc bilo za slabo vidljivost krivo umazano platno.
Pri Si). Antonu so me navdušeno sprejeli balitiearji iu na vsak način boleli, da bi z njimi prebalineal vso noč. »Tako mi večkrat naredimo — so mi zaupali — ker mislimo, da s tem utrjujemo svojo delovno sposobnost«. Pohvalil sem njihovo zanimanje za to športno panogo, ki je Judi tesno povezana z izpraznje-vanj cm litrov, Joda povabilo sem moral zaradi pomanjkanja časa odkloniti.
V	Izoli so mi tamkajšnji tiskarji pokazali več svojih izvrstnih izdelkov. Med drugim sem prebral tudi v odlični slovenščini napisano vošči-(.1 zii prvi maj. ki pravi: »Delovni krlekliv Piranske ladjedelnice Piran ob priliki 1,- Maja .praznik de.l.a, čestita vašemu k še večje uspehe...«
Ciu -proti v Koper sem se ustavil še v Strunjanu, kjer sem z zanimanjem poslušal razgovor dveh koloradskih hrošeev, Vsa obupana sta se
potožila, da sc bosta morala preselili s krompirja na drugo' področje, ker so ga tako zelo podražili, da še njima ne bo več teknil.
Na poti v Koper sem srečal lep taksi, v katerem so se udobno zibali vodilni možje koprskega mestnega gostinstva. »Pravkar prihajamo iz Zagreba, kjer nismo nič opravili« -so se mi pohvalili. »Sedaj pa nameravamo v Ljubljano, ali greš z nami?« »Seveda grem«, sem ves vesel fiprcjcl ponudbo, »tam . pri Materiji imam še neke. opravke, pa ste mi ravno prav prišli. Med potjo smo živahno diskutirali o gostinstvu 111 sem jim v vsem pritrjeval, da me ne bi slučajno predčasno vrgli na cesto. Šele tik pred ciljem sem jih pobaral, kilo bo nosil vse te stroške potovanja s taksijem. Pa sem kar dobro naredil, da jih nisem prej vprašal, kajti namesto odgovora so me v lepem loku poslali direktno na mejo občinskega ljudskega odbora v
Materiji. Tamkajšui občinski možje so na vse načine tuhtali, kako bi prišli do zastav za občinsko poslopje. zadrugo, šolo ¡11 gostilno, kajti za naslednji .rojslni dan maršala Tita se nikakor ne sme več ponoviti, da ne hi bilo na javnih poslopjih zastav. Ker se .niso mogli sporazumeti, sem jim svetoval, naj uvedejo krajevni samoprispevek za nabavo državne zastave. Ker .pa jim tudi ta predlog ni bil všeč, sem jih pustil v premišljevanju ter se "odpravil nazaj v Koper. Moral sem hoditi peš. kajli po poti nisem srečal nobenega taksija več, koprskim gostinskim prvakom, ki so se vračali iz Ljubi j a-ne. pa sem se skril v grm, kajti sicer bi lahko še kakšno skupil,
\ Kopru sem med drugim videl poskus Adrije. da bi napajala svoje ivkonjc« kar v morju, Po neuspelem poskusu sodeč, kaže. da se jim stvar ne bo obnesla.	Vaš Vane
POMORSKA SREDNJA ŠOLA V PIRANU
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem 15 dijakov v Strojni odsek Pomorske srednje šole za šolsko let» 1953/5-1
Šolanje traja 4 leta. Po končanem šolanju in uspešno položenem zaključnem izpitu postanejo pomorski strojni -pripravniki in morejo po primerni -praksi napredovati do upravitelja stroja vseh kategorij ladij trgovinske mornarice ali pa se. zaposliti v industriji kot strojni tehniki.
Pogoji .za sprejem dijakov v šolo =0 naslednji:
1)	da so telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred polaganjem sprejemnega izpita,
2)	da so dovršili nižjo gimnazijo ali njej sorodno šolo,
3)	da opravijo z uspehom izpit iz plo-vensIkHga -jezika, matematike in fizike v obsegu gradiva dovršene nižje aimnazije.
4)	da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni
izpit bo 15,. 16.. 17, junija v Pomorski srednji šoli v Piranu oh 8 uri.
Prošnje za sprejem, kolkovane 2 30 din pošljite na .Ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu — najkasneje do 13. junija tega- >i/'t3.
K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo. Tojstni .list in potrdilo staršev, da se smejo vpisati.
Šola ima svoj internat v katerem lahko ftanujejo in se hranijo vsi dijaki ,proti predpisani vzdrževalnim.
Ravnateljstvo Pomorske srednje šole — Piran
LJUDSKA TEHNIKA
V	POSTOJNSKEM OKRAJU SE BORI S TEŽAVAMI
V	nedeljo je bil v Postojni redni letni občni zbor okrajne organizacije Ljudske tehnike. Delegati, ki so jih izbrale osnovne organizacije na terenu, so .razpravljali o delu v preteklem letu. Po izvolitvi delovneaa predsedstva je dosedanji predsednik Okrajnega izvršnega odbora LT. tovariš Miro Jclerčič, podal zadevno poročilo. Govoril je o težavah, s katerimi se jc organizacija borila pri svojem delu. Omenil je zlasti neaktivnost posameznih članov okrajnega odbora LT. ki so bili skozi vse leto odborniki samo na papirju, dejansko pa se niso nikakor udejstvovali.
Vse organizacije LT so prešle na gospodarski račun in se morajo odslej vzdrževati iz svojih sredstev, članarina je majhna in večkrat niti v celoti plačana. Nekaj podpore bo Ljudski tehniki vseeno še nudila ljudska oblast, vendar bo ta- pomoč vse premajhna, ker je material za radio-, eleklro-, folo-, moto-, avio-. itd. dejavnost vse predrag, da bi ga lahko nabavila v zadostnih količinah. Pomagali so si s tem. da so uslann. Mili sanioitojno podjetje v okviru Offlgar.izadje. ki naj ho v bodoče njen finančni steber.
TELOVADNI NASTOP V SOČERGI
Soeerga je praznovala 24. maja Titov rojstni dan. Tu so se zbrali pionirji osnovnih šol: Sočerge, Kuheda-Dola. Podpeci, Loke, črnega-kala. Kaslelca. R-ižane, Smokvice, Črmolič. Movraže, Poipeter. Truške in Trbeš.
Za zaključek je pa naše pionirje razveselil film »Kekee«, kateremu so vsi z zanimanjem sledili. Na poti domov jim je bil Kekee dolgo v spominu.	P. M.
VISOKA ZMAGA IZOLE
\ okviru tekmovanja zapadne slovenske nogometne lige je Izola i' nedeljo visoko premagala Proletarea z 10:0, Že sam rezultat pove, da so gostje imeli ves čas' igre podrejeno vlogo in se niso mogli upirati razigranemu napadu domačinov. Izola se je s to zmago utrdila na drugem mestu, v vodstvu pa je še vedno kranjski Korotan.
"ŠAH
\ počastitev rojstnega dne tovariša Tita so koprski šahisti organizirali množični šahovski brzotunur. V finalu je zmagal Saranovič pred Po-triničem.
V nedeljo bodo v Portorožu finalna tekmovanja za uioštveno sindikalno prvenstvo Slovenije. Predvidoma bosta nastopili tudi dve ekipi iz koprskega okraja in ekiipa iz Tr.=»ta.