duhovno življenje
la vida eypirrtual
1958 LETO XVI
tSltif
I
i	j
i''
1
/r I
y/
/
trn
S Jm
*':J' 5
r« ■ ;;
Petelinček lepo poje Od veselja nebeškega,
Ker bo jutri velka maša,
Ker bo Marija v nebesa šla.
Tam za sabo bo peljala Vse te zakonske može,
Tam jih bode darovala z ljubim svetim Jožefom.
Tam za sabo bo peljala Vse te ledig fantiče.
Tam jim bode darovala Z lepim, zlatim pušeljcom.
Tam za sabo bo peljala Vse te ledig deklice,
Tam jih bode darovala Z lepim, zlatim kranceljnom.
Tam za sabo bo peljala Vse te zakonske žene, Tam jih bode darovala Z ljubo devico Marijo.
Tam za sabo bo peljala Vse nedolžne otročiče,
Tam se bo ž njimi poigrala Se z rudečo jabelko.
Narodna iz Suho^1
Znamenita romarska cerkev v Crngrobu v bližini Stare Loke, ki spada J1?6, eno najlepših slovenskih cerkva. Vsakega obiskovalca prevzameta kakor op°l^‘ muzika čar srednjeveških fresk (iz 15. stol.) in blesk prelepih baročnih oltarJe Cerkev je zgrajena v gotskem slogu in posvečena Materi božji. . . Naslovna stran:	Marijina cerkvica vrh Šmarne gore. Strma in osarnlJ^j
gora, ki so jo poznali že Rimljani, je priljubljena zlasti zaradi razsežnega razg'e ■ (676 m). Ima dva vrhova: na enem stoji božjepotna Marijina cerkvica, po je gora dobila ime. Drugi vrh pa se imenuje Grmada, kjer so zažigali krešo
Leto XXVI.
št. 8
Avgust
Vzor našega življenja
. Odkar obstoja človeški rod, si ljudje iščejo vzorov. Ideale si pred-ulejo otroci in starši, fantje ter dekleta. Za vzori hite duhovniki in ver-pisatelji in znanstveniki, delavci in uradniki, misijonarji med pogan-vrni narodi ter nune med visokimi stenami. Otrok bi postal v ad tako močan ^ 1 ie njegov ata, tako dober kakor zna biti samo njegova mama. Fant zpeni po junaštvu, želi si zmage nad samim seboj. Dekle pa bi bila rada
0	Plemenita in lepa kot svetopisemska kraljica Estera. Pisatelj ter pesnik boječe ozirata po vrhovih Parnasa; znanstvenik pa se spoštljivo klanja
ecl modreci tega sveta. Starši goje v srcu tiho željo, da bi vzgajali svoje g <J":e tako kot sta jih vzgajala oče in mati Male Terezike; nune pa gledajo čudovito lepi vzor v današnji dobi tako priljubljeni Cvetki, iz Karmela utka: vsi hite za vzori, vsak človek na svoj način.
. 1'oda čim globlje spoznavamo vzore — izvzeti so vzori svetnikov — j. bolj opazimo na njih pomanjkljivosti in pege. Ideal, ki smo si ga v Ivnju zastavili, izgublja svoj čar. V marsikakem človeku, ki ni šel za vzorom, se pozneje porodi razočaranje, nejevolja, včasih celo jeza J0vraštvo do vsega nekdaj tako privlačnega. Vzor, ki si ga je naša datlja začrtala, se je razblinil, izgubil je svojo privlačno lepoto.
. Nikakor pa ni tako pri božjem Sinu, ki se je učlovečil in živel med p Naj naša domišljija še tako razglablja, naj se dviga više in išče še urnejših vzorov, do Kristusa ne pride. Tako čudovito lep je ta vzor. Jezus Kristus je v resnici vzor, vzor za ljudi, najpopolnejši vzor.
Jezus je vzor
Zgodovina človeštva pozna mnogo plemenitih ljudi, a z Jezusom se ne ^ e nihče primerjati. Vsi voditelji in učitelji so končno zaostali za kasnej-
1	dobami, Jezusa čas ni prehitel in ga tudi ne bo.
Da je Jezus vzor našega življenja, je splošna sodba nebes in zemlje- ^ svetal zgled nam ga stavi sam nebeški Oče, ko govori ob spremenjenju ^ gori: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega posluša)^ (Mt 17, 6). Jezus sam pa pravi po umivanju nog: „Zgled sem vam dal,
bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil“ (Jan 13, 15). Isto uče
apostoli. Peter piše: „Kristus je za vas trpel in nam zapustil zgled, da hodih po njegovih stopinjah“ (1 Petr 2, 21). Pavel, neustrašeni misije^’ pa stavi vernikom sebe za zgled, a le, kolikor sam posnema Kristusa: dite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov“ (1 Kor 11, 1).
Z božjimi izjavami ter prepričanjem svetnikov in vernih ljudi Va V celo strinjajo sodbe ljudi, ki niso hoteli sprejeti krščanstva v celoti. J11
ti obstrme ob lepoti Kristusove osebnosti. Francoski racionalist Rouseatt
dejal: „Ako življenje in smrt Sokrata izpričujeta za modrijana, izpi"1’
ifri1
življenje in smrt Kristusa Boga.“ Renan pa je zapisal: „Kristusa ne bo ^C‘ več prekosil. On je vogelni kamen človeštva. Ako bi se hotelo njegovo l\ . izločiti iz svetovne zgodovine, bi se ves svet pretresel v temeljih. možje izgubijo dostikrat svoj čar, ako jih gledamo bliže... Pri Kris^ nasprotno! Oni, ki so ga v bližini opazovali in z njim živeli, so v svet strahu vzklikali: „Pojdi od nas, mi smo grešniki.“
tej11
Jezus je vzor za vse ljudi
Jezus ni le vzor ljudem tega ali onega naroda, te ali one dobe, ^ ali onega poklica, te ali one starosti. On je postal last vseh narodov, v* časov, vseh stanov, vsake starosti. Vsi čutimo, da nam je Jezus enako bK Vsi dobre volje zro v njem svoj nedopadljivo lepi vzor.
Njega lahko posnemajo Judje in Grki, Slovenci ter Spanci, zaiho1 v Afriki in Indijanci v Ameriki. Jezus Kristus ima vse izrazito lepe P0 ''
ß'
Slovanov in Romanov, Germanov ter ostalih plemen.
Je privlačen vzor otrokom in doraščajoči mladini, ljudem polnim ^ Ijenja in umirajočim, nepoznanim in voditeljem narodov, zapostavljenim trpečim. Z eno besedo: vsem, prav vsem.
Otroci, ki poslušajo v šolskih klopeh njegovo življenje in delo, mi
islii0’
da je Jezus popolnoma njihov. Fantje ter dekleta ne najdejo za svoje
Mili}'
dostne težnje višjega ideala, kakor je Jezus. Ob Kristusovem vzoru črP'
resni oče ter dobra mati pogum in novo veselje za dolžnosti svojega s

Se celo bolnik in umirajoči se umirita ter napolnita z blaženim mirom zagledata v kotu podobo Križanega.
Jezus je živel kot „tesarjev sin“ (Mt 13, 55) skrito življenje v
iß
znanem Nazaretu, da je dal zgled večini ljudi, ki naj se zveličajo v maj^
vlP
skrbeh za vsakdanje življenjske potrebe s tem, da po božji volji oprav*
telesno, v svetu brezpomembno delo. Njegovo javno življenje je vzor
orii'*’
i žive v javnih poklicih ter uživajo prijetnosti in neprijetnosti človeškega s°žitja in tudi trpe zaradi človeške nestalnosti, slabosti in zlobe.
V trpljenju je posebno vzor bolnikom, trpečim in socialno zapostav-]enint, končno vsem, zakaj nikomur telesno ali duševno trpljenje ni povsem Okrajšano.
Jezus je popoln vzor
Vzor, ki naj bo v resnici posnemanja vreden, mora biti popoln, brez l°e ,v soglasju z Bogom, z ljudmi in samim seboj. Vse to pa moremo zreti V Jezusu Kristusu.
Njegov odnos do nebeškega Očeta se nam razodeva zlasti v molitvi ter ^Pohijevanju božje volje.
Jezus se pred vsako važno odločitvijo pogovori v molitvi z Očetom. Moli 'lm> moli z učenci, moli z ljudmi v shodnicah in v templju. K Bogu dviga %veje misli v samotnih krajih, na gori, pa tudi med učenci in javno. Moli ob Vsikem. času: ob jutranjem svitu (Mr 1, 30), čez dan, ko dela čudeže in raz-^avlja s svojimi sovražniki, in tudi ponoči. Moli v srcu (Hebr 10, 5-3) in '!stno. Moli v urah miru (n. pr. ob spremenjenju na gori), v urah nemira žalosti (n. pr. na Oljski gori) in v urah najhujšega trpljenja na križu. 0« ob vstopu na svet (Hebr 10, 5-3) in ob slovesu s sveta. Pozna hvalno, ^hvalno in prosilno molitev, le kesanja zase nikoli ne moli, ker je brezgreŠen.
0 moli za druge, moli za odpuščanje njih grehov in tudi druge uči, naj Z(lSe tako molijo.
Nad vse ljubi nebeškega Očeta. To svojo ljubezen pokaže zlasti v *°lnjevanju Očetove volje. V trpljenje in smrt gre po lastni izjavi zato, SVp-t spozna, da ljubim Očeta, in tako delam, kakor me je naučil Oče" nrj H. 31). V smrtni stiski na Oljski gori moli: „Oče, ne moja, ampak in^a V0^n se ^odiP (Jan 22, 42). Največji dokaz njegove ljubezni do Očeta Pokorščina njegovi volji pa. je njega prostovoljna daritev na križu.
^ Ge pa hočemo vsaj medlo spoznati Jezusov odnos do ljudi, se mi zdi, bo najboljši odgovor, če rečemo, da nas je Jezus vzljubil do konca 'Jan n, i).
^ Kristusova ljubezen je neomejena, brez meja; vsi imajo k njemu dostop: prosti in učeni, ubogi in bogati, pravični in javni grešniki. A najbolj orno izžareva svojo ljubezen do učencev, otrok, bolnikov ter skesanih nikov. Poglejmo nekaj takih primerov!
Apostole ima tako rad, da jih po vstajenju nagovori kar z ljubko be-'edo „otročiči“ (Jan 20, 5).
do otrok. Otrok v svoji prepro-
v	------ „„„„j	mu hoče dobro, in zato so otroci
uo okrog Jezusa; pred množico hitijo in razglašajo njegovo slavo; večkrat
Očarljiva je nadalje njegova ljubezen
S ^	l slf.TPV) nafg -fnlsno o'n n rr w n	o + £> /n n lei
so tudi nekoliko vsiljivi v svoji naivnosti, a Jezus se jih nikdar ne navel^' Ko učenci odpravljajo matere z otroki, najde Jezus zanje Čudovite bese^ ,JPustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebes kraljestvo" (Mt 19, H).
Poleg apostolov in otrok Jezus silno ljubi tudi bolnike. V
svete111
pismu najdemo nešteto ’ primerov, kako jih je ozdravljal. Naj omenil nekaj mest. Ko pride z gore, mu pridejo nasproti množice. Tu zavpije £ bavec: „Gospod, ako hočeš, me moreš očistiti." Jezus stegne roko, se ga a^ takne in reče: „Hočem, bodi očiščen." In takoj je bil očiščen gob (^ ' 1-3). V mestu Kafarnaumu pa mu pride nasproti stotnik in ga prosi: iP spod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi." Jezus mu reče: „Prid in ga ozdravim." Toda stotnik, ves prevzet od tolikšne dobrote, vzdih111 „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, reci z besedo in moj žabnik bo ozdravel." Stotniku je Kristus ugodil rekoč: „Pojdi, in kako ' veroval, se ti zgodi" (Mt 8, 5-12). Nato Jezusa pokličejo v Petrovo h1 ^ kjer leži Petrova tašča na bolniški postelji. Dotaknil se je njene roke mrzlica jo je zapustila (Mt 8, H).
do
Nekaj nezaslišanega je bila v očeh farizejev Jezusova ljubezen grešnikov. Med same apostole sprejema cestninarja Mateja. Samarij«11* ženo, ki je živela v prešuštvu, potrpežljivo pouči o Mesijevem prihod« ^ o pravi molitvi. Javni grešnici odpusti grehe. Obišče Zaheja. Prilik11 izgubljenem sinu pa je primer o neizmernem božjem usmiljenju, kakrs« ■ ne pozna svetovna literatura.	,,
Tretja stvar, ki Jezusa dela tako privlačnega, pa je njegova osebn0^ sama na sebi. Tu je vse zlito v prekrasno soglasje. Jezus se nam vedn° ^ povsod razodeva kol harmonična osebnost, ki ima sebe popolnoma v obl«s ' Preseneča čudovita harmonija vseh najbolj različnih kreposti. Ves j« c .■ veški, a nobeden mu ne more dokazati greha. Ponižen je kot ovca, a vsej ponižnosti spoštljivo dostojanstven. Najvišjo modrost druži z najgl°0j preprostostjo.	j
Človeški je kot smo na splošno človeški ljudje. Vsem nam je hOJ, postati enak, le v grehu ne. Pozna nežno ljubezen do matere, pozna P,., teljstvo; gre na ženitnino v Kano. V čolnu od utrujenosti malo zadreg-Vročina ga je zmučila, tako da sede nekoč na rob Jakobovega stude11. (Jan 4, 6). Žejen je in prosi Samarijanko: „Daj mi piti." Ko se je P°s. 40 dni in 40 noči, je bil lačen. Na Oljski gori je okušal strah pred srnV.
■ot-
žalost, nezvestobo in celo izdajstvo.
A pri vsem tem je brez vsakega greha, tako da je mogel naspr> , nikom reči: „Kdo izmed vas mi more dokazati greh" (Jan 8, 46). Ap°s ^ Peter, ki je živel z njim in ga opazoval dan za dnem, je izjavil: „On storil greha in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih" (1 Petr 2, 22).
Jezus nadalje druži v sebi ponižnost z dostojanstvom. Okrog Kristusa ie vse ponižno. Rodil se je v betlehemskem hlevčku. Mati Marija in rednik J°žef sta iz delavskega stanu; sam je delavec do 30. leta. Pride iz Gali-eJe, iz katere „noben prerok ne vstane“ (Jan 7, 53). Živel je med prepro-^tirni ljudmi, izmed katerih si je izbral 12 apostolov. Stalnega bivališča ^vrna, tako da upravičeno reče: „Lisice imajo brloge in ptice pod nebom Onezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil“ (Lk 9, 57). trideset let živi skrito, svetu nepoznano življenje. Pri zadnji večerji apo-stolom celo noge umiva (Jan 13, 22).
A pri vsej tej nerazumljivi ponižnosti je izredno dostojanstven. Kako dostojanstveno uči množice! Kako je dostojanstven, ko obudi že tri dni v 9robu ležečega Lazarja! Višek njegove dostojanstvenosti se zdi, da je tre-nutek, ko stoji pred velikim duhovnikom Kaifom. Veliki duhovnik mu je Vred smrtno obsodbo rekel: „Rotim te pri živem Bogu, da nam izjaviš, če ti ti Kristus, Sin božji?“ Jezus pa mu je v vsej jasnosti in'v slovesnem tonu odgovoril: „Sem. Toda povem vam: Poslej boste videli Sina člove-ttovejga sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba“ (Mt 26 • 611-65).
Končno, Jezus je moder v vsej preprostosti. Celo nasprotniki vere priplavajo, da moramo Kristusa prištevati med najmodrejše ljudi, kar je jasno njegovega nauka in dela. Prekaša neskončno vse modrijane. Dal nam je udovito rešitev v vseh važnejših vprašanjih: o Bogu, človeku, življenju in P'tu. Njegovi modrosti so se vsi čudili. V templju, tako beremo pri sv. Luku, 10 je Jezus imel 12 let, „so vsi, ki so ga slišali, strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori“. Po govoru na gori, ki je nekaka „magna ('arta“ krščanstva, pa pravi sv. Matej, da „so ljudje strmeli nad njegovim naukom,. Celo njegovi nasprotniki so morali priznati: „Nikoli ni noben Cl°vek tako govoril.“
Vso to izredno modrost pa je prevevala silna preprostost. Učil je glo-oke skrivnosti, zapovedi in svete s tako preprostostjo, da so ga najbolj neuki in tudi otroci mogli razumeti.
Jezus Kristus je v resnici čudoviti, skrivnostni vzor. Razumljiv nam T°stane^samo takrat, če s Petrom, poglavarjem apostolov, z živo vero pri-Znanio: „Ti si Kristus, Sin živega Boga“ (Mt 16, 16).
Ta vzor sveti človeštvu že okrog 2000 let. Milijoni ga skušajo ob štu-,llu, branju svetega pisma ter premišljevanju spoznavati, milijoni in mili-ni so ga v teku časov tako vzljubili, da so se odpovedali vsemu, samo da Postajali iz dneva v dan bolj podobni Njemu, ki je resnični vzor našega Zlvljenja.
DR. ALOJZIJ STARC, Argentina
	Sveta masa
Vstop:	V imenu presvete Trojice na .čela postavljamo križ, poklekamo z njim pred stopnice oltarja, kjer milost deliš. Ne pahni nas — grešne — od tod! Usmili se nas, o Gospod!
Evangelij:	Po zemlji vsej gre sveto Razodetje: bil je sam Bog, ki človek je postal, med nami bil, za nas življenje dal — z Njegovo smrtjo človek spet odklet je. Poslušajmo veselo oznanjenje: odprta vsem nam pot je v odrešenje!
Darovanje:	Kruh naših tovarn, vino trt darujemo Tebi naš Stvarnik in Bog. Skromen je dar naših src in rok, Ti dal nam vse več si — svojo smrt! Pomnoži z njo našo odkupnino: Ti sam stopi v Kruh! Ti sam stopi v Vino!
Svet:	Svet! Svet! Svet! poje nebo, poje svet. Angelski kori so lestve žar, po njih spušča Bog se k nam na oltar. Slednji poj z nebom spet: Svet! Svet! Svet!
J
Obhajilo:	Pred Kruh, ki Telo je Sina-Boga,
in Vino, ki Kri je Boga-Človeka (skrivnost, ki le vera ji tajnost zna) v ponižnosti moje koleno pokleka.
Naj molim Te, Bog moj in moj Gospodar1! Nevreden ves — vabim Te: Bodi moj Gost! Duh sveti, razlij mi v srce svetost, da Kristusu čist bom oltar!
Hvala Ti, Bog moj, za Sebe kot jed: zdaj tabernakelj sem, ves v Tebi sevam, poln nesmrtnosti Tvoje sem sled — kamor grem, Tebe naj izžarevam!
Konec:	Beseda meso je postala,
med nami je Luč — vera naša.
Končana je sveta maša!
Še križ in — Bogu hvala!
Tine Debeljak
Ke bo nas rešila atomska bomba, temveč krščanski očetje in krščanske matere. Oni so braniki pred bedo, ker prinašajo spet Kristusa v naš čas in tako obnavljajo hišo stare zemlje v nov dopi.
Poslužuj se denarja, kakor se poslužuje popotnik v prenočišču mize, kozarca, vrča, postelje, kot človek, kt pojde naprej in nima stalnega mesta (Sv. Avguštin).
Mož naj bo oče v družini — torej to, kar Bog sam hoče biti družini: mož naj bo živo ogledalo in odsvit nebeškega Očeta v svojem življenju — sodeleženec božje stvariteljske moči — oskrbnik kruha — oskrbnik duš — oskrbnik Poga — duhovnik, škof
in papež.
soy CATOL1CO, PERO A LOS CURAS .. ■
Esta frase gira como un satelite artificial alrededor de miichas boce.s y muchas cabezas. Como no encierra nada de conciencia, puede calificarse de uno de esos slogans producidos por senti-mientos mal controlados, o mas bien por resentimientos poco dignos de un ser dotado de inteligencia y voluntad.
^No echamos de ver, que ese re-fran trillado es un contrasentido?
Reflexione Ud. un poco. A merced de quien es Ud. catölico? Hasta la fecha el mismo Dios no hace bautismos ni en el cielo ni en la tierra. Los dignisimos padrinos tampoco le bautizaron. ^No lo ha sido el sacerdote? a quien le paga Ud. la gracia mas grande de su vida con el lugar comiin que encabeza este articulo. Le ruego.tomese el tiempo y estudie el libro de Monsenor Ran: “El Bautismo”. Ahi se enterarä, Dios mediante de los efectos maravillosos de este sacramento que nos incorpora a la vida divina de la Srna. Trinidad, que nos eleva a la insospechada dignidad de hijos de Dios, injertändonos una nueva especie. Tan solo un sujeto que ignora por completo ese estupendo proceso re-constructivo, que las aguas bautismales en nuestra alma crean, podra vociferar contra el cura que le confiriö este sacramento.
Ud. quiere ser catolico sin curas! Expliquese, por favor, un poco mas ^ Como puede ser eso? De acuerdo a lo establecido por N. Sr. Jesucristo y la Autoridad divina del Sumo Pontifice los obispos y los sacerdotes son los auten-ticos forjados de la Iglesia Catolica. Son ellos que llevan la Fe de Jesucristo a los individuos, son ellos que hacen el cristiano y el catölico, son ellos que
obran la regeneracion por el “ag113 ' el Espiritu Santo”, sin la cual no ^
salvacion.
Quien quiere ser catölico sin c111
ra»
piense algo mäs. San Pablo sostiene la Fe viene de la palabra de la Prt
cacion.
En efecto, Dios no ha instalad®
nuestro intelecto un botön electrico
cuyo manejo prendiö cierto dia I3 en nosotros, transmitiendonos en ^
menso nümero de verdades, sino ha “^
el “mal hablado cura” quien nos h3'^
ver y creer las revelaciones divina8
las horas del catecismo y los 20 minl1 del sermön dominical.	^
^Pero con que motivo se quiet6^ catölico sin curas? Porque no me g0*.^
oimos decir. Naturalmente tales cato tampoco gustan al sacerdote. E*
con almas fervorosas y respetuos*8
una de sus pocas satisfacciones
:UPil
tierra. Creo que el dicho que nos “ ^ se deriva de la falsa idea de 0ue sacerdotes deberian ser angeles 0ue^ cobrasen honorarios, ya que no nece*'^ comida ni vestimenta; que deben’®11 jt
angeles de santidad, de elocuenc*3’ 1
- ne/,
sabiduria y de mil suehos mas. v >
rablemente Dios no quiso poner fren |>
las parroquias seres celestiales, P0^
simple razön de que son invisible®- ' |>
eih3.
mäs pensö en humillar discretante1“ jf
lo8
soberbia humana, especialmente ® '“'.ji
nuestro slögan. Y asi elegiö com0 ^ a hombres simples, revistiendolos deres divinos. Con esta resoluciön m debemos conformarnos por el m013 de nuestra vida, hasta que hem0-^ sado los umbrales de la eternidad-tendremos mas luces.	jjjJjl1
JOSE LEON TP
BLAGRI
■ blagor njim, ki so hva-
,.v	LEŽNI
Ucenik.
S prgiščem blatne ilovice, obliko-atie s stružnico in prežarjene v peč-'ci napravi kitajski lončar prosojno ,°rcelansko skodelico, ki jo lahko polnijo kakemu kralju. Iz rane me-,^ega mesa izločuje japonska ostriga ^goceni biser, ki ga vdelajo v luk-j0 na prstanu ali pa ga nizajo v kratke. Iz vseh dogodkov svojih j/1’ iz vseh udarcev, ki te zadevajo, j vseh ran in celo iz razočaranj l^nko napraviš večno blaženost, ako v hočeš slušati tihe navdihe mojega ^Uha.
Učenka.
j	vziic vocii sv, krsta in mi-
sti vseh tvojih zakramentov, le pregosto zapazim v sebi tvoie zagre-J®nosti, jezljivosti, nevolje ali vsaj
bi
h0rnagajo, še ovirajo me mnogokrat niojguj priza(jevanju. Ne upam si jJ,es|-pvati neuspehov, ki so s svojo
0sti. Zdi se mi, da mi tisti, kateri morali razumeti, ne samo ne
°hij(5 kronali moje najbolj odkrito-s Ctle želje. Včasih se kar bojim, da ]. ne bi začutila bolj in bolj vtepeno v jalovo obžalovanje. učenik.
^ a ohraniš svojo dušo vedno mla-> soglasno z Bogom, ki se ne stara, Ig^0.*1 Vsak večer, kleče na obeh ko-j.gv j,za blagor hvaležnosti. So nam-. •,U(^ie» ki so obsipani z debro-koj,1’ Ba nimajo v ustih drugega ka-nerSanje in v srcu neprestano
pritoževanje. Drugi pa, ki niso skoro nikoli prejeli ničesar, znajo celo iz svoje bede delati šopke hvaležnosti. Ne misli, da morajo v vsem ugoditi tvoji zahtevnosti. Ne bodi kakor neotesani gostje, ki, s komolci na mizi, niso zadovoljni s kruhom, ki jim ga nudijo.
Vsako jutro in vsak večer zahvali tvojega Boga za veličastnost življenja, za luč sonca in za temo noči. Zahvali ga za tiste, vsepovsod, ki so ostvarili jezik, katerega govoriš in za one, ki so polagali kamenje in asfalt po cestah, po katerih hodiš. Zahvali za obleko, ki je nisi stkala, pa te vendar pokriva; za hišo, ki je nisi ti zgradila, pa v njej bivaš; za stol v predsobi, ki sprejme tvojo utrujenost, za vlak, za tramvaj ali avto, ki v tvoj prid odpravljajo razdaljo in napor. Kadar bo v tvoji duši suša in se te bo lotevala zlovoljnost, bi rad, da te preprost kozarec bistre vode spomni na milino mojega stvarstva, in da bi te ob misli na vse gladu joče, pogled na košček kruha na mizi prešinil z ginjeno hvaležnostjo, tebe, ki nisi nikoli okusila bridkosti dolgotrajne lakote.
Učenka.
Da, Gospod, hoditi hočem po tej poti, saj se mi to zdi kakor zanosita poezija, kakor prešinljiv vonj pomladnega gloga ali lipovk, ki priklanjajo šope svojega cvetja nad zidove. Teda, kadar ne gre več za cvetje, ne za zvezde ne za ptičke, kadar je bližnji hudoben, kadar spoznam v njego-
■vem obnašanju laž in krivičnost, ali se morem zadovoljiti s tem, da bi na vse udarce odgovarjala kakor zvon, če se nanj potrkava, z donečimi zahvalami? Ti se nisi zahvalil ne Pilatu ne Kajfu. Tvoji apostoli se niso zahvalili Simonu, samarijskemu ma-gu. Tvoja Cerkev ne reče krivovercem „lepa hvala“. Vodila je celo vojske proti Turkom. Zdi se mi, da bi z neprestanim meketanjem zahvale postala nesposobna krepkih odporov in da bi celo zgubila nekatere udarne kreposti, ki so neobhodno potrebne za vsako dobro delo.
Učenik.
Stresi v hrano, ki ti jo prineso, samo ščepec peska, pa bo vsa za nič. Kadar se hočeš odtegniti naukom resnice, tudi ti poskušaš potresti vanje kakih nesmiselnih pretiravanj, da bi tako nič ne držalo. Kje neki si videla, da mora blagor hvaležnosti omehkužiti duše? Nasprotno, prav ta blagor jim daje ves zanos. Hvaležnost si dolžna tvojemu Bogu, proti njemu pa se ti ni treba boriti. Toda svojo hvaležnost moraš razširiti na njegove sle, na vse, kateri ti po njegovem naročilu prineso kako dobroto. Več jih je kakor misliš, samo moje dobrote so cesto zavite v pregrinjala preskušnje. Imej bistrovidno vero, da ne boš zametovala teh prikritih dobrot, ter da.ne boš mislila, da kar je zate bridko, je edino zaradi tega tudi zlo. Hočem, da spoznaš mojo kretnjo, čeprav je oblastna; in da ne zataiiš prebodenih rok tvoiega Zveličarja, tudi kadar hudo stiskajo tvoje roke. Nikoli ti nisem rekel, da bodi hvaležna grehu, ne, hvaležna moraš biti meni. Moreš pa biti hvaležna za usmiljenie do grešnikov in za njihovo kesanje. Vsako dobroto
STOTISOČINKA MILIGRAMA
Stotisočinka miligrama strupeno sladkega šepeta razbije moje duše šibko ravnovesje in mojega življenja sinje modra
panorama
je pozorišče gromov, vihre in trepeta-•• Za motne in strahotne vale potonilo
je nebesi6.
Nevidna vez, ki je razpeta še med
nan>a:
odpuščajoča milost dobrega Očeta — polmrtvemu v temah rešilni les je. • •
Y1 Knotts
lahko smatraš za veliko ter se za' hvališ ne samo tistim, ki ti uslu^0 storijo, ampak tudi onim, ki ti dal6 priložnost, da jo ti skažeš. Zahval^ se lahko za miloščino, ki jo podel15’ prav tako kakor če jo prejmeš, zä priložnosti, da storiš kaj dobrega’ kakor za dobrote, s katerimi te drui? obsipajo. Ako si pri volji, naprav#]’ da postaneš večna „Deo gratias > j „Bogu hvala“!
Ne skopari s svojo hvaležnosti _ Nikdar ne boš vedela, kaj vse se _ storil zate, niti, koliko dolguješ t#0^ čem brezimnih, od angelov do nta11 otročičev, ki so pripomogli, da si P° stala to, kar si. Hvaležnost je nek vrsta ljubezni. Razteza se prav tac daleč kakor ljubezen. Zato brez strahu pred domišljavim Pre^ ravanjem, živeč trezno po krščans resnici, ostvarjati dan na dan, s P . drobnostmi svojega življenja in z ^ lobo svojega ponašanja, blažen0*^ duše, do vrha polne neskončne n ležnosti.
Spisal f PIERRE CHARLES S- J’ Prevedel f o. Herman Vodenik re cist., Francija
BI VSI SPOZNALI IN Z GROZO
^vračali izprijenosti in nevarnosti MARKSISTIČNIH NAUKOV
p Sveta Cerkev, ki je po besedi sv. ,avta „steber in temelj resnice“ (I Tim ’ 15), božjo resnico svetu z veliko Vaenio in nezmotljivo avtoriteto ozna-ftja> prepričana, da je le po spoznanju a sprejemu te resnice zagotovljena in f’hvarovana človekova svoboda in sreča. a*P Gospod Jezus pravi: „Če boste v nauku vztrajali, boste res moji 'ICet>ci. Spoznali boste resnico in resnica ^as bo osvobodila“ (Jan 8, 32). Vse elo Cerkve gre vedno za tem, da bi ’’ * Verniki v božji resnici potrjeni in j° niej posvečeni, kakor je to Gospod ‘‘zus prosil za svoje učence pri zadnji »Oče, posveti jih z resnico; j. ?)a Beseda je resnica. In zanje se da-letn, Ja bodo posvečeni z resnico“ 'Tan 17)#
lz pisem apostolov razberemo, da ni bilo večjega zadoščenja in la> kot če so zvedeli, da se ver-zvesto držijo oznanjene resnice. ». ® P>še sv. Janez ljubljenemu Gaju: br ?n° sem se razveselil, ko so prišli atie in so pričali o tvoji zvestobi, s
katero po resnici živiš. Večjega veselja nimam, kakor to, da slišim, da moji otroci žive po resnici“ (III, 3-4). In kakor jim je bila stanovitnost vernikov v pravem nauku prva skrb, jim je bil tudi največji strah, da bi jih zapeljali krivi preroki in jih okužili z zmoto, kakor piše sv. Janez: „Kdor ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Če kdo k vam prihaja in ne prinaša tega nauka, ga ne sprejemajte v hišo in ga tudi ne pozdravljajte. Kdor ga namreč pozdravlja, se udeležuje njegovih hudobnih del“ (II, 9-11). Apostoli in sveta Cerkev za njimi slede v tej čuječnosti za zveličavno resnico Gospodovemu opominu: „Varujte se lažnjivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali“ (Mt 7, 15).
PERVERZNOST MARKSISTIČNIH NAUKOV
Od vseh početkov krščanstva so nastopali krivoverci in zapeljevali vernike. Je to v načrtih božje Previdnosti, da se dobri v zvestobi do resnice preskusijo in da luč božje resnice ob črni senci laži in zmote tem svetleje žari. Ni pa bilo doslej v vseh časih človeške zgodovine tako strašne, izprijene in nevarne zmote, kot je marksistični nauk, ki je podlaga komunističnemu sistemu. Ta ruši same temelje ne le krščanske ampak vsake vere sploh in poziva množice na neizprosni boj proti Bogu in njegovi resnici, nazivajoč vero opij, ki upijanja in uspava proletariat v njegovi revolucionarni borbi za nov socialni red, za zemeljski raj. Ta socialni red, ki naj ga doseže krvava revolucija delavskih množic, bo pometel radikalno z vsemi duhovnimi in nadnaravnimi vrednotami in ustvaril novo, brezrazredno družbo brez Boga. V komunističnem manifestu, objavljenem leta 1848,
Marx in Engels v svojem odkrito izpovedanem brezboštvu postavljata kot temeljno teorijo vsega življenja: materializem. V svetu ni drugega kot materija, ki je v stalnem razvoju in ustvarja s svojimi slepimi silami vedno nove oblike življenja, zdaj rastline, zdaj živali, zdaj ljudi. Ni nobenih večnih resnic, nobenih duhovnih vrednot. Prazen je pojm svpbode, pravice, prava; prazne so moralne, filozofske, politične ideje. Vsaka doba v zgodovini si ustvari svoj poseben svet. V življenju je vse nujno v večnem spreminjanju, razvoju in razkrajanju. Ni Boga, ni nesmrtne duše, ni večnosti, in nebes, ni pekla. Vse to je le izmišljotina višjih razredov družbe, ki si hočejo s temi idejami obvarovati svoji družabni položaj. Prava in edina stvarnost je le človeško življenje na tem svetu, živeti, pa pomeni predvsem jesti, piti, stanovati, obleči se in podobne reči. Temelj vse človeške zgodovine je vprašanje produkcije ma-terijalnih dobrin, vse drugo je prazna domišljija. Ko si bodo proletarske množice tega v svesti in si bodo ustvarile materialne, ekonomske pogoje za srečno življenje, bo vera, tvorba človeške družbe za tolažbo v bedi, sama po sebi propadla. Dokler pa se to ne zgodi, je komunizem dolžan, da se proti verskim predsodkom bori na vsej črti, z vso silo, s fanatično doslednostjo. Vera je strup za ljudstvo, zato jo je treba izruvati iz zemlje s korenino...
Cerkev, ki ve, da je njena prva dolžnost obramba resnice in pravice in vseh večnih dobrin, ki jih komunizem taji in pobija, je ta strašni nauk in sistem obsodila že v njegovih prvih začetkih in ga vedno znova obsoja, že papež Pij IX. je svaril pred marksističnimi zmotami, ki groze razkristjaniti človeško družbo. Leon XIII. je imenoval komunizem uničujočo kugo, ki na-
pada sam mozeg človeške družbe in j° bo pripeljala v pogubo. Najbolj obši^' no utemeljena obsodba komunizma pa ie bila objavljena po papežu Piju XL v znameniti in vsem protikomunistični!1! borcem dobro znani okrožnici „Divin* Redemptoris“ iz leta 1937. Papež ime' nuje tam komunizem satanov bič, s*' stem, napolnjen z zmotami in potvof' bami resnice, nasproten pameti in bo*' jemu razodetju; rušilec socialnega re' da, ki zanika vse pravice človeške oseb' nosti, nje dostojanstvo, nje svobod»' Odvratna in nečloveška je krutost ko' munističnih načel in metod. Komuni' zem je najstrašnejša zmota človeške!'9 duha in najusodnejša zabloda člov®' škega srca, kar jih pozna zgodovina.
Najmodernejša obj»dba Cerkve n»“ komunizmom je bila izrečena pod sed9' njim papežem Pijem XII. z dekretoi’1 kongregacije sv. Oficija, z dne 1. julü1^ leta 1949. V tem dekretu je rečeno-1. nihče se ne sme vpisati v komun'" stično stranko niti v komunistične P°' litično-socialne ustanove ali jih podp'" rati. 2. Nihče ne sme tiskati, širiti n' brati knjige, liste in brošure, ki za!?0 varjajo komunizem, tudi ne pisati v nje. — Vernikom, ki vedoma in sv° bodno zagreše gornja dejanja, se 1,9 smejo podeliti sveti zakramenti. 3. niki, ki izpovedujejo materializem 1 protikrščanski nauk komunizma in prvi vrsti oni, ki ga branijo in širijo- s'’ po tem samem dejstvu odpadniki 0 vere in zato izobčeni iz Cerkve z i*0 čenjem, ki je na poseben način P držano Sveti stolici.
ri'
NEVARNOSTI LAŽNE KOMUNISTIČNE KRINKE
Kljub perverznosti in nosti marksističnih naukov	^
nosti komunističnega sistema, kljub 0 ločnim obsodbam Cerkve množice
protinar*1'. in bruto1'
avstva, pa tudi premnogi izobraženci e nasedajo komunistični propagandi, ^ločne so komunistične stranke po krčanskih deželah kakor sta Italija in t'rancija. Komunizem se nevarno širi po jteželah južne Amerike, Afrike, Azije, anlikor ta zadnja že ni pod njegovo
Plastjo.
Odkod komunizmu ta privlačna s^a, kje izvirajo uspehi njegovega Pridobivanja? Papež Pij XI. v svoji že 0nienjeni okrožnici jasno pove: Privlačna moč komunizma je v njegovi hinav-a>> lažnjivi krinki. Kakor se satan rad Prikazuje kot angel svetlobe, da premoti nevedne in preproste duše, tako 0launizem nastopa kot odrešenik zati-ranih delavskih množic, obljublja pra-l'ne socialne reforme, odpravo zlorab ^asehne lastnine in liberalnega kapita-stičnega gospodarstva, se predstavlja ' rodom zemlje kot zagovornik in po-adnik splošnega miru, svobode in ne-visnosti vseh kolonialnih narodov, P°sl>eševatelj svobodne znanosti in r|P °šnega napredka, graditelj zaželje-Sa zemeljskega raja. Ves njegov nauk ^reveva lažni ideal pravičnosti, ena-bratstva, kar zajema množice, iri *1repene P° uresničenju omenjenih de 3 °T’ ® fanatizmom svoje propagan-vliva v srca zapeljanih nek lažni mi-
«tici
ver0
Zem, neko novo vero brez Boga, J v neomejeno človeško svobodo in c°. Pri vsem tem zvito izrablja so-»o bedo množic, ki jo te še vedno k^Pe v premnogih predelih sveta. Svojo 2 Pralno borbo proti Bogu in veri veže Za °r^0 za vsakdanji kruh. Kjer se bori ^ “Postavitev svoje strašne diktature, le a to’ ^ot 1e storil pri nas doma, pod te«° Zvenečo oznako „osvobodilne fron-iitn" ^ k° uarode ukuje v verige ter ror 2av*a<*a * terorjem, ki presega te-se Vsakega drugega nasilnega sistema. Podstavlja svetu kol vlada „ljudska
demokracije“, čeprav ljudstvo nima v po njem zasužnjenih deželah nobene besede in nobene pravice razen pravice suženjskega garanja in trpljenja.
V vsem tem obstoja silna nevarnost marksističnih naukov in na njih zgrajenega komunizma. Ljudje gledajo lepo masko prijatelja, branilca človečanskih pravic, graditelja človeške sreče na zemlji, ne vidijo pa za to krinko režečega se obraza peklenskega hlapca, rablja, morilca, nenasitnega vlasto-držca, brutalnega tirana.
Nesreča nevednih množic in brezbožnih intelektualcev, pa tudi mnogih površnih in prevzetnih katoličanov, ki se nočejo ukloniti navodilom in svarilom Cerkve, je v tem, da ne razmišljajo zadosti o temeljih marksističnih naukov, o komunistični teoriji in njenih strašnih sadovih. Če že Cerkvi v svojem napuhu ali v svojem neutemeljenem odporu nočejo slediti, naj bi jih prepričala vsaj strašna, krvava dela komunizma, ki jih ta vedno znova zločinsko vrši nad zasužnjenimi narodi. Naj bi premislili to, kar o komunizmu ugotavljajo njegovi lastni, razočarani in po vodstvu zavrženi pristaši. Tako ugotavlja zdaj zaprti jugoslovanski komunist Djilas v svoji knjigi „Novi razred“ iz lastne skušnje sledeče: Ko se vladajoči razred komunizma polasti vlade, (edaj predstavlja njegova metoda vladanja eno najbolj sramotnih strani človeške zgodovine. Komunistični sistem je najhujši totalitarizem, ki si ga je mogoče misliti. Je popolna oblast nad zemljo in nad vsem, kar na njej živi in obstoja. Neomejena oblast nad življenjem in smrtjo vseh podložnikov. Tiranija in totalitarno vodstvo novega vladajočega razreda, ki ga producira komunistična revolucija, se spremeni v jarem, pod katerim tečeta kri in znoj vseh članov družbe. Svoje nasilne me-
tode, ki so verjetno najbolj brutalne, kar jih pozna zgodovina, komunistični tirani zagovarjajo z idealističnimi cilji socializacije družbe. Pravijo in pridigajo, da metode niso glavna stvar, da je glavno cilj, vse drugo pa ne pomeni važno. In tako opravičujejo tiranijo, podlost in zločin. Končni sad komunistične revolucije, ki predvideva kot zadnji cilj brezrazredno družbo, je najpopolnejša, neomejena oblast enega samega novega razreda, ki ga predstavljajo komunistični voditelji in veljaki; vse drugo, kar govore, je laž in prevara. Najbolj prevarane in ogoljufane so končno prav množice, ki so sledile lažnim propagandnim geslom.
Kako bridko se ujemajo te ugotovitve s sodbo Cerkve, ki s Pijem XI. napoveduje narodom, ki bi jih zajel komunizem, resnično enakost v družbi, a to enakost v revščini in bedi. Vsi, ki poznamo strašno nasilje in brutalnost komunizma iz lastne skušnje in iz trpljenja zasužnjenega naroda, bi lahko ponovili besede ene izmed neštevilnih prič: „Ne raj, kjer vlada komunizem, tam je pekel!“
NAŠA MOLITEV
Kljub vsem gornjim, tako resničnim ugotovitvam, komunizem le še naprej laže in zapeljuje ljudi in množice mu slede. Nehote misli pri tem kristjan na resnični vpliv satana. Sam sveti oče Pij XII. je nedavno v nagovoru na zastopnike severnoatlantske obrambne zveze omenjal besede sv. Petra, ki piše: „Bratje, trezni bodite in čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!“ (I, 5, 8). In še je dostavil pretresljivo ugotovitev sv. Pavla, ki v pismu do Efežanov pravi: „Ni se nam bojevati zoper kri in meso, ampak zoper vladarstva, zoper oblasti,
zoper svetovne gospodovavce te temf> zoper hudobne duhove v podnebju (6, 12).
To satansko zapeljevanje človeške' ga rodu po marksističnih zmotah, *8 nerazpoložljiva trdovratnost, prav ka' kor neka obsedenost zapeljanih množ>c’ je sveti Cerkvi pred očmi, ko nas klief k združeni in goreči molitvi, da bi liu. dje spoznali perverznost in nevarno® marksističnih naukov in se z grozo <* vrnili od njih. Samo človeško preprie® vanje tukaj ne uspe. Treba je luči i*1 moči božje milosti, treba je vpliva S'e tega Duha, da ljudje spoznajo, kaj 1 prav in se obrnejo proč od krivih P|e rokov.
In prav za mesec avgust je Cerkev določila ta tako važni molitveni nam«11' ki je Marijin mesec, saj v njem ob!'a jamo največji Marijin praznik, nje“® slavno Vnebovzetje in v osmini praz11' njenega brezmadežnega Srca. Marija j<’ kakor vedno, še posebno v naših dn« veliko upanje Cerkve. Ona je strla “'a vo peklenski kači. Cerkev jo slavi k<^ zmagovalko nad vsemi krivoverstvi. Lurdu se je pred sto leti pred njeni’" vladarskim pogledom umaknil in uro0 knil hrupni napad peklenskih krdel, so hotele preprečiti začetek te nje"" najslavnejše, blagoslovljene božje P0.1’ V Fatimi je napovedala spreobrnen) Rusije in končno zmago svojega bi'ei! madežnega Srca. Molimo torej ta roe*"1 avgusta k Mariji in z Marijo, da bi 01 čimprej pregnana tema iz človeških srC in duš, da bi bili ljudje po besedi Pavla „zdravi v veri in ne bi več P" slušali bajk in ukazov ljudi, ki zanlt tujejo resnico“ (Titu 1, 14). In moli"1® v trdnem zaupanju na drugo Pavlo'" besedo, ko pravi: „Bog hoče, da bi fe vsi ljudje zveličali in prišli k spoznani'
resnice“ (I Tim 2, 4).
ALOJZIJ KOŠMERLJ, Argenti"8
MAŠA V KLETI
Tisto novoletno noč je gospod Si-'"on maševal v kleti. Ni se mogel prav spomniti, ali so že potegnili novo mejo slemeniško cerkvijo in gostilno in Prepustili cerkev Titu, ali pa je na e"u zašel v italijansko obmejno ozem-le in bere mašo v zasilni jazbinski hiši 0žji. Bolj verjetno se mu je zdelo ' rugo, ker je bila klet vlažna in na pol ^azPadla, prava jazbečja luknja. Kljub ej negotovosti je dušebrižnik skušal ‘h zbran in pobožno maševati. Bo že P° maši ugotovil, kje se nahaja.
Vendar se kar ni mogel prav zbrati. a njegovim hrbtom je sedelo pri polnih *°dih vse polno moških. Ne da bi čakal arovanja, je že med vero nekdo — Pšebrižnik ni mogel videti, kdo je bil Pričel štorkljati od soda do soda in Pnbirati v puščico milodare. Ko je pri arovanju vlival vino v kelih, so za njegovim hrbtom tudi moški hiteli pol-^ svoje kozarce. In ko se je duše-lznik kmalu nato obrnil in prosil bla-jn°Ce brate, naj molijo, da bo njegova . njihova daritev Bogu všeč, so že v el1 v rokah polne kozarce in samo ^ ,ab, kdaj jih bodo izpraznili. Vselej, ar je on odkril kelih ali ga celo s > j w ’ 80 ^ut*‘ njegovi okrog sodov n eči verniki trčili s kozarci v upa-So ’.nn je že prišla njihova ura. Vendar . Pb vselej spet odložili, ko so videli,
sPet
Se je tudi mašnik premagal in kelih
Pokril.
ho ^at0 Pa n‘ njihovemu veselju ne nca ne kraja, ko so pri obhajilu
hkrati z njim do dna praznili svoje čaše.
Nejevoljen zaradi njihovega neprimernega vedenja med mašo, jih je dušebrižnik z osornim: Ite, misa est! brez blagoslova odpustil in hitel brez zahvale na prosto, da že skoraj ugotovi, kje se pravzaprav nahaja.
Ob izhodu bi se skoraj zaletel v visok plot, narejen iz smrekovih kra-jevcev, postavljenih tesno drug ob drugega. Takoj je vedel, da se nahaja ob novi jugoslovanski meji. Le to mu še ni bilo jasno, ali na italijanski ali na avstrijski strani.
Oziral se je naokrog in opazil, da sonce vzhaja na nasprotni strani plota. Stal je po tem takem na italijanski strani v Jazbinah pod števerjanom, kajti 3e ondi imajo vlažno in napol razpadlo klet za cerkev, ker so župno cerkev Titu prepustili. Zdajci je gospod Simon opazil na drugi strani plota tudi zvonik farne cerkve razpolovljene župnije. Nobenega dvoma ni bilo več, da stoji na jazbinskih tleh.
Ker ni ondi nikogar poznal, se je dušebrižnik hotel takoj vrniti na Sle-menico. Gostilničarka bo gotovo že nejevoljna. Saj mora žgance prekladati na ognjišču, ker ga tako dolgo ni od nikoder. In s čim se človek ženskam bolj zameri kakor s tem, da ne pride jest, ko je skuhano!
NA GORIŠKEM POKOPALIŠČU
Le še na goriško pokopališče je gospod Simon hotel iti preje pogledat novo
mejo. Saj bo podobno tekla nova meja verjetno tudi preko slemeniškega pokopališča in je prav, da že sedaj ve, kako izgleda, če visi železna zavesa iz smrekovih krajevcev nad pokopališčem.
Gospod Simon se je pognal vzdolž plota proti razpolovljeni Gorici. Plot še ni bil do kraja izdelan, kar je umljivo, saj je bila mirovna pogodba z Italijo podpisana šele pred nekaj meseci. V bližini Gorice so stali le koli brez desk. Dušebrižnik se je zbal, da ga opazi kak škipetarski graničar, ga prepozna in ustreli. Ob meji človeško življenje nima vrednosti.
Oddahnil se je, ko je stopil na go-riško pokopališče. Sredi božje njive je opazil nekaj mož. Zabijali so v zemljo debel kol, ki je bila nanj pritrjena deska z napisom: Italia—Jugoslavija. Deska je bila na vsaki strani obsekana v obliki konice, ki je kazala proti vzhodu in zahodu.
Gospod Simon je brž uganil, kdo so štirje možje. Bili so pač Anglež, Ame-rikanec, Francoz in Rus. Slednjega je dušebrižnik najprej osebno spoznal po brčicah in mali postavi. Bil je Molotov, sovjetski zunanji minister. Stalin je bil majhen človek in je zato rad imel okrog sebe nizkotne in nizke ljudi, kakor sta bila Malenkov in Molotov.
Imel je Molotov v rokah težko kladivo, da je z njim zabijal kol v zemljo. Dušebrižniku se je zdelo čisto razumljivo, da so dali kladivo njemu, saj molotov pomeni kladivo in je tudi simbol sovjetov.
Ker je bil možic premajhen, da bi dosegel višino kola, sta ga držala dva kolega v zraku, tretji pa ga je podpiral, da oba skupaj, Molotov in kladivo, ne bi treščila na tla.
Da bi prepoznal osebno tudi druge ministre, se jim je gospod Simon še bolj približal. Nihče se ni zmenil zanj.
So pač bili že navajeni zijal. Najprej je prepoznal Francoza. Lepo je dišali kot bi se pravkar namazal z dišavam*-Zato je dušebrižnik mogel z gotovostjo sklepati, da stoji pred njim pariški zunanji minister Bidault, ki je s svojim neumnim predlogom za novo mejo uničil Gorico in prepustil 70.000 Slovencev na milost in nemilost laškim demo-kristijanom. Da le more biti tako P°' zabljiv ta Francoz! Ni se mu še zacelila rana na hrbtu, ki je Musšolin* vanj zasadil nož, pa je že žrtvoval star0 prijateljstvo z Jugoslavijo za dvomljiv° prijateljstvo večno šibke Italije.
Gospod Simon je pričel motriti d0*' gopetega moža, ki je podpiral Mol°' tova. Končno je le imel priložnost, d° spozna tega Reberja, ki pravi, da iu' goslovanske zahteve po Koroški ni*0 vredne papirja, na katerem so zapisane-Reber mu ves čas niti za hip ni P°' gledal v oči. Ga je bilo pač sram, d8 je moral popravljati krivico, ki so i° zagrešili Angleži leta 1915, ko so sl°' vensko zemljo prodali zemljelačnem*1 tujcu za skledo leče. Ni prijetno Pr* znati in osebno popravljati lastn0 hudobijo. A da bi bil pravičen vs»! sedaj ta Anglež! Pa še to pot postavi)8 tako zverižen plot, da ga bo prejalisleJ treba spet premikati. Za Angleža seved* kakor nalašč, da se nova mejo zvij8 kot kača okrog Gorice. Bo vsaj sPe lahko vtaknil svoje dolge prste vmeS’ ko se bosta soseda skregala. Right °r wrong — my country! — Naj bo m®) ravna ali kriva, da ima korist le m°)‘ domovina!
Tudi Amerikanca ni bilo težko P^8 poznati. Bil je pač Marshall, ameriš j zunanji minister, ki je pol leta Pre) objavil svoj načrt (Marshallov pl38-’ koliko miljard bodo morale trošiti ZD- ’ da postavijo Evropo spet na no?e'
Molotov je zabijal kol s tako H1*0'
f Hui je s čela lil znoj kljub jutra-lemu hladu. Od časa do časa je dal adrvo Angležu, da si je sam obrisal mo čelo z belim robcem. Neopazno 11 Je padel robec na tla in so hodili po ,le,n> dokler ga ni zemlja čisto za-. 'I3- Molotov ga ni pogrešil, ker jih 6 imel več po žepih.
^0sp°d Simon je pri tem opazil, da 'lajo kol v sredino nekega groba, je moral prav tedaj zadeti na ka-2 n> ker se ni prav nič več pogreznil, i P je pričel Molotov po njem udri-z vso silo. Udarci so bili tako ^ °cni, da se je dušebrižnik zaradi njih Ladoma prebudil.
ob ^fav n'^ prijetnih občutkov ni imel ^ misli, kje se je ravnokar nahajal, še ne bi bilo najhujše. Dušebriž-
n;ku se je zdelo, da v resnici čuje votlo bobnenje, kakor da bi nekdo udarjal z drogom v steno ali zmrzlo zemljo. Prisluhnil je. V resnici je slišal od strani cerkve močne udarce. Obšle so ga najlemnejše slutnje, da morda tatovi silijo v cerkev. Marsikatera cerkev je bila v tistem času oskrunjena. Prižgal je vžigalico in pogledal na uro. Pol dveh! Gospod Simon je preživel nekaj tesnobnih trenutkov, šele čez čas se je spomnil, da je verjetno mežnarica o polnoči pozabila zapreti cerkvena vrata in jih je šla sedaj zapirat. Zaradi snega so se vrata v resnici težko zapirala in zaklepala. Ponoči se pa itak vsak šum silno sliši.
Vsega strahu in dvomov je duše-brižnika zopet rešil nemiren spanec.
Katoliška Cerkev na A ngleskem
yelikim osebnostim v angleškem ka-
U ,lcanstvu je treba pripisati, da se je v	Cerkve na Angleškem
^ ekaj desetletjih tako dvignil. Poglej-spr najPrej, kako je leta 1856 opisoval Ža-e°^rnjenec Newman socialni polo-atoličanov na Angleškem v začetku j6 ‘ Poletja: „V tej državi (mišljena kat ®Slija, op. pisca), kjer je nekdaj dej0,!canstvo cvetelo kot v obljubljeni aVe^ V v tej državi, ki je kronana s bfjg^k’ *n mučenci, je silen vihar iz-Vgg a spomin na preteklost in razdejal Igj.-' katoličani niso v začetku XIX. stoji^ a. tv°rili še zaničevane sekte ne. Bila seri *e Peščica, ki se je skrivala po terCaa ki so jih vsi imeli za vražarje Post'80 kamen spotike in radoved-
v0jo
,<_jo skupina irskih ribičev, ki plo-°zke P° ®irnem morju in se zatekajo v 2alive, tam kak samotar, ki se
sprehaja sam po ulicah, nem in osramočen .. .; mogoče kakšna temna hiša v senci starega mestnega obzidja; v njej, so pravili, da so stanovali rimski katoliki. Katoličane si mogel videti le v siromašnim mestnih predelih..., mogoče v samoti na deželi. Ker so živeli tri stoletja izven zakona, tujci v svoji domovini, žrtve socialnega preganjanja, ki je žalostnejše od juridičnega, imeli so se za premagane in ta misel je prevladovala v vseh.“
No, in sto let pozneje, v začetku XX. stoletja, se je njih položaj občutno sprementil.
Ko se je leta 1908 vršil v Londonu evharistični kongres in so nekateri prenapeti anglikanski krogi, povezani v Protestantsko zvezo, bili proti temu, da bi katoličani priredili procesijo po londonskih ulicah, je dal kralj Edvard VI.
{sin kraljice Viktorije) ukazati, da se ne sme nič storiti, kar bi onemogočilo zunanje praznovanje kongresa. Dejal je: „Četudi so angleški katoličani v manjšini na Angleškem, so tako državljani kot anglikanci in imajo iste pravice pod zaščito zakona.“ In procesija z Najsvetejšim, ki se je je udeležilo okoli 100.000 katoličanov, se je mogla v miru in največjem redu izvršiti po središčnih ulicah mesta Londona. Isti kralj sam se je dostikrat udeležil sv. maše v kakšni katoliški cerkvi, ako je bil v nedeljo kje, kjer mu je bilo težko iti v anglikansko cerkev. V nekaterih važnih zgodovinskih trenotkih se kralj tudi ni obotavljal naprtiti si nenaklonjenost in nasprotovanje anglikancev, kot je bilo to na primer takrat, ko je ob priložnosti zasedbe prestola odklonil obredno prisego proti nekaterim katoliškim verskim resnicam, ali pa takrat, ko je kljub anglikanskim nasprotovanjem uradno sprejel legata Pija X., kardinala Vanu-tellija.
Vrnitev anglikancev v okrilje katoliške Cerkve se seveda nadaljnje tudi v sedanjem stoletju. Ne gre sicer za kakšno masovno spreobračanje temveč le za posamezne primere, pa bodisi da so to dostojanstveniki anglikanske Cerkve, bodisi ugledni anglikanski laiki, ki vidijo v katoliški Cerkvi res pravo Kristusovo Cerkev, ki jo odlikuje poteza edinosti in vesoljnosti v nasprotju z anglikanizrnom, kjer se vezi vere vedno bolj rahljajo in nastajajo nove ločine. Leta 1955 je Catholic Herald objavil zgovorne številke o propadanju verskega duha med anglikanskimi ločinami. Število praktičnih anglikancev je bilo leta 1930 okoli 2,475.000; v 25 letih je njih število zdrknilo na 1,850.000. Po podatkih glasila britanskih protestantov ne-anglikancev, kot so to baptisti, kon-gregacionalisti in metodisti, izgubijo v
Glavni oltar katoliške westminstrske katedrale v Londonu
zadnjih dvajsetih letih vsako leto oko'* 15.000 vernikov. Nasprotno pa škotsk8 (anglikanska) Cerkev šteje že 25 'et približno isto število: okrog 1,200.000'
Zadnje čase se kaže ponovno večj* val nezadovoljstva in upora v anglik311 ski Cerkvi kot posledica združitve an glikanske Cerkve s Cerkvijo Južne I11 dije (to se pravi združitve med episk0 palno Cerkvijo in svobodno, neepisk0 palno Cerkvijo), ki jo je sklenil anž^1 kanski sinod meseca julija 1955 v C;irl terbury. Ob tej priložnosti je canter
Cerkev Južne Indije (kot vsaka svo-a, neepiskopalna Cerkev) ne pri-
urški nadškof dr. Fisher ostro napa-61 katoliško Cerkev. Omenjena združi-v je bila sklenjena kot posledica eku-eničnega gibanja, vendar so se mnogi ®ngiikanski duhovniki, zlasti iz „visoke“ erkve, takoj unrli temu skleou, ker : herki
■ ^dtl;
1 ^ava ne apostolskega nasledstva ne . °gem. Mnogo anglikanskih duhovnikov , Vernikov se je zaradi tega pribilžalo ateliški Cerkvi. Nezadovoljstvo se: je I r^e^° že kaki dve leti poprej, čim so lsli prvi glasovi o nameravani zdru-I	2 nekonformistično Cerkvijo. Ob
.^«oznosti praznovanja dneva sv. Petra Pavla so organizirali službo božjo v * ^j^kvi sv. Magnusa Mučenika v Lon-. u> kot manifestacijo za združitev an-^kanske Cerkve s Sveto stolico. Hughr Ss Williamson, duhovnik anglikanske ^isoke Cerkve je izjavil na tej sloves-SP> da so nekateri anglikanski duhov-1 že pripravljeni podvreči se pokorni Svete stolice.
Oktobra 1955 se je zbralo nad 80 °testantskih pastorjev v cerkvi Oznanja pri Marble Arch v Londonu z na-poudarijo zahtevo po ohra-Vl katoliške osnove v anglikanski j. kvi z željo, da se te osnove okrepijo, ^ r Je to mogoče. Večina duhovnikov skupine, ki ima za središče cerkev r nar>enja in živi v Londonu, je ostro ga®topiia proti tej omenjeni združitvi b , ^^*kvij° Južne Indije. Walton Han-Po '°V Pres*-0P v katoliško Cerkev je ta .Zr°^ P° vsej Angliji veliko komen-^rjev, ker je bil tajnik te skupine, ki ^eJe okoli 2.000 članov. To skupino se-angbkanska duhovščina, ki je ^jl “zja katoličanstvu. Že omenjeni dal larnson’ znan* pisatelj, je tudi spa-v- k tej skupini pred spreobrnitvijo.
sk
Pako
uPine
se spreobrnili mnogi iz te kot Lionel Meade, Friderik
Voorward in drugi. Njihovo število stalno narašča, a gre le za sporadične primere, četudi je nezadovoljstvo splošen pojav med anglikansko duhovščino. Od Newmanove smrti leta 1890 do danes se je spreobrnilo v katoliško Cerkev že kakih dva tisoč anglikanskih duhovnikov in zadnja leta se je število spreobrnitev podvojilo.
Na splošno so anglikanci precej versko mlačni. Po podatkih neodvisnega nedeljskega lista „The Observer“, ki je napravil tozadevno anketo, je nad 20% Angležev, ki vrši to ali ono vrsto pa-ganizma; od ostalih 80%, polovica so kristjani po imenu in samo 16% hodi redno v cerkev. Skoro polovica Angležev (to je 25 milijonov) pravi po zgornjih podatkih, da pripadajo državni anglikanski Cerkvi.
Pač pa se dviga verski duh med akademsko mladino. Tomaž Corbisley, rektor katoliškega zavoda Campion Hall na oxfordskem vseučilišču, potrjuje ta dvig s statističnimi podatki, ki jih je zbral med oxfordskimi visokošolci in iz katerih je razvidno, da je verski duh med univerzitetno mladino danes močnejši kot pred dvajsetimi leti. Po teh številkah izpolnjuje verske dolžnosti več kot polovica visokošolcev; med vi-sokošolkami se ta odstotek dvigne še več in doseže številko 63. Enaki rezultati so tudi na vseučilišču v Cambrid-gu in na ostalih angleških univerzah.
Katoličani so na splošno bolj verni. V nemajhni meri se morajo temu zahvaliti dobrim organizacijam, verski gorečnosti duhovnikov in laičnemu apostolatu. Da ne bo spisek predolg (samo to poglavje bi obsegalo celo knjigo, ki bi bila zelo poučna), bom omenil na tem mestu le tri primere te delavnosti: Katoliška misijonska družba, Vita et Pax in Organizacija katoliške delavske mladine.
KAKOR NEKOČ PRED KYOTO
Na oknu noči, ki je hladen mir, postal sem lačen.
In vstal sem in šel sem iskat lepoto,
v mrak sem nosil prižgano svetilko, kakor nekdaj stražarji pred Kyoto.
Pod svodom noči, ki od zvezd dehti, sem srečal — sebe.
In spet sem povesil svetilko v mrak, da najdem devico in mater za glad, bolj strašni od misli hudiča.
Na pragu noči, ki spet v noč drži, tesno ob mojem zbledelem rokavu, tesno — Marija sede, prav ko sem zgrabil nož, kakor nekoč obsojenci za Kyoto.
Vladimir Kos SJ
Katoliški misijonski družbi, ki jo vodi č. Mihael 0’Connor, je uspelo, da je v dveh letih 36.524 Angležev zaprosilo za tečaje o verski vzgoji po korespondenci, ki jo je Družba ponudila občinstvu po oglasih v dnevnem časopisju. 20.478 oseb je sledilo tem tečajem redno in stanovitno. Kakih 500 od teh se jih je že spreobrnilo v katoliško vero, drugih tisoč pa so še katehumeni. Nekateri teh „tečajnikov“ so izjavili, da niso vedeli pred tečajem, da obstoja katoli-čanstvo na Angleškem.
V zadnjih letih je dobil London novo benediktinsko opatijo, znano pod imenom Vita et Pax, ki so jo zgradili v severnem predmestju. Vsi, ki so sodelovali pri zgradbi tega samostana, so delali brezplačno: navadno so bili to menihi sami, katerim so pomagali v prostem času vemiki-katoličani in ne-katoličani, katere je privlačil lep zgled benediktincev. Zgradba v modernem slogu obsega obširno stanovanjsko hišo za goste (hospederia) in prostore, kjer se pripravljajo laiki za apostolsko delo,
prilagojeno zahtevam sodobnega čaS-J' Tu se vadijo govorniki in predavatelj ’ razpravljatelji za javne poulične d® bate (te so na Angleškem zelo priiJuD Ijene, a se zdijo tujcu nekako demag0 ške), proizvajalci filmov, uredniki ča=c pisov in radijski sodelavci, zdravniki bolničarke, ki se posvečajo dobrod^ nosti v predmestjih, socialni delavc-’
ravnatelji liturgičnih pevskih zborov
voditelji Katoliške akcije ter drug1, laičnih organizacij. Izobrazba se , s pomočjo duhovnih vaj, učenja, tečaj® in praktičnega dela v krogu, ki je last®1! tem novim delovnim katoličanim bodi v uradu, trgovini, časopisu, tribuni, d® lavnici, tovarni, na cesti, kjer ^ bo pri apostolatu povsod spremlja_ vztrajna molitev samostanske skupj^ sti. Začetnik gibanja Vita et Pax (**' Ijenje in mir) je bil opat Konštaub11 Bossehaerts, bivši vatikanski diplom3 ki je umrl, preden je bila opatija ^ grajena.
Organizacija katoliške delavske wd3 dine je nad vse delavna. Že leta je priredila poletni praktični tečaj angleške semeniščnike skupaj z dela' ^ ladjedelnic in premogokopnikov iz lice Neweastla. Tako so bodoči dub°v niki mogli osebno in od blizu spozi>3 ^ kako živijo in delajo mladi delavci težki industriji. Med seminaristi so i’1 tudi iz Kanade, Japonske in Ceyl°^
Leta 1935 so ustanovili revijo The tholic Worker (Katoliški delavec), kmalu postala vodilna katoliška TeVYij na Angleškem. Zato je tudi leta spremenila naslov v Catholic Life toliško življenje), ker bolj odgovflb njeni vsebini, ki obsega vsa vprašat in zadeve laičnega apostolata na sp10 .no in ne samo med delavci.
(Konec prihodnjič)
C»'
DR. ST. A.
MlKOb^
SLOVENSKA LURŠKA ROMANJA
Spomladi 1. 1898 je dobila Ijubljan-7^ škofija novega višjega pastirja, r- Antona Bonaventuro Jegliča. Ta j6 imel veliko zaupanje v lurško Ma-er božjo. Že konec istega leta je °mal v Lurd, da izprosi Marijine *Jornoči za svojo srčno zadevo — za ^avode sv. Stanislava, kjer je želel .anoviti slovensko gimnazijo in di-as^i zavod. Že tedaj je v Lurdu na-®uil zaobljubo, da hoče v zahvalo, 10 mu podjetje uspe, s prvenci na-p6ravanega zavoda romati v Lurd.
0 Vrnitvi je napisal pastirsko pi-J1?0 o Lurdu, ki je izšlo tudi v po-'eoni knjižici. Že tedaj je izpovedal v m svojo srčno željo, naj bi Slo-enci čimprej skupno romali v Lurd, a tudi v Sveto deželo, ker to tudi oče priporoča. Svoji obljubi 2 6(te zavodarjev je ostal zvest in je v N »n j dvakrat romal v Lurd, prvič j. buliju 1. 1906, drugič pa po prvi j, ^.Urb ki se je v zavodih vršila, v ^tju 1. 1913. Jegličeva želja glede godnega romanja Slovencev v Lurd j , Se je izpolnila šele v jubilejnem S|ou 1908, ko je ves katoliški svet ŠkIesno °t>hajal petdesetletnico lur-dogodkov. «
j lovenski lurški romarji so stopili g,6 14. majnika 1908 na lurška tla. £.°vencev je bilo ravno 600, pridru-se jim je 7 Nemcev in 3 Hrvati. 15r ,rornar.ii je bilo 64 duhovnikov, ju arugih moških in 391 žensk. Ro-0(jr'11 s° bili najrazličnejše starosti, Ha,, vY^^nega otroka v materinem bok0cj'u do 82-letnega starčka, glo-0 vernega učitelja in pisatelja
Jožefa Levičnika iz Železnikov v Selški dolini na Gorenjskem.
Slovenski romarji so prinesli s seboj tudi spominsko ploščo, ki so jo dali vzidati v kripto, to je v sredinsko cerkev, ki se dviga nad lurško votlino. Na spominski plošči beremo tole: „Virgini immaculatae — deveti Sloveni: Brezmadežnemu spočetju, čudodelnici premogočni, Materi najmilejši se klanjajo in posvečujejo Slovenci v jubilejnem 50. letu, kar se je tukaj prikazala. — O Marija, brani in razširjaj sveto Cerkev, utrdi vero v naših dneh, vzemi v varstvo našo domovino, prosi za grešnike, čuvaj nedolžne, varuj Tebi posebno posvečene, stori nas vse kakor Bernardko srečne, ako ne na tem, pa na onem svetu. Amen."
Že udeleženci prvega avstrijskega lurškega romanja, med katerimi je bilo tudi 38 Slovencev, so nesli lurški Materi v dar krasno zastavo s sliko Brezmadežne, na drugi strani pa so bili medaljoni vseh avstrijskih deželnih patronov. Ta zastava visi še sedaj med stoterimi prapori drugih narodov v lurški baziliki.
Udeleženci prvega sloven ega narodnega romanja v Lurd niso imeli nalašč za to narejene zastave, pod katero bi mogli v slovesnem sprevodu vkorakati v lurško baziliko. Zato so vzeli s seboj na pot zastavo mengeške mladeniške Marijine družbe. V spomin na to so mengeški kongreganisti dali napraviti za svojo zastavo dragocen trak s pomenljiv:	isom;
pri slovesnem shodu dne 8. decembra 1909 je vodja romanja, župnik Janez Kalan, trak pripel na njihovo zastavo v trajen spomin.
Ob 50-letnici lurških prikazovanj so se v Lurdu odločili, da na griču zraven svetišč postavijo 14 postaj križevega pota; umetniški kipi za postaje naj bi bili iz močne kovine in v naravni velikosti. Razne narodnosti naj bi s svojimi stroški postavile posamezne postaje in si tako v Lurdu zagotovile trajen spomenik.
Tudi Slovenci so hoteli postaviti eno postajo. Posebno se je trudil za to zaliloški župnik Anton Hribar, ki je pripravljal v ta namen posebno romanje. Vršiti bi se moralo v avgustu 1914. Vse je bilo že pripravljeno, a začela se je prva svetovna vojska in romanje preprečila Križev pot v Lurdu so postavili brez Slovencev. Prvič so v Lurdu v slovenščini molili križev pot jugoslovanski romarji 1. 1924.
Po letu 1908 je bilo še več skupnih slovenskih romanj V Lurd. Hodile so tudi manjše skupine. Naši nabožni časopisi so radi poročali o teh lurških romanjih. Že prvo romanje je v Bogoljubu opisal vodja romanja Janez Kalan, Ksaver Meško pa v Slovenskih večernicah. Naslednja so opisovali: dr. Franc Ušeničnik v „Vencu cerkvenih bratovščin“, monsignor Vik-r tor Steska v Domu in Svetu, dekan Anton Skubic je v Bogoljubu popisal romanje, ko so Slovenci nesli prvo zlato knjigo — to je seznam Srcu Jezusovemu posvečenih slovenskih družin — v Paray le Monial. Zdolski župnik Alojzij Šoba je popisal svoje deseto romanje. Svoja večkratna romanja v Lurd je v Bogoljubu omenjal tudi dr. Ciril Potočnik.
L. 102Č so imeli slovenski roffl3^ s seboj tudi nekaj bolnikov. V Lurj vsak dan pri popoldanski procesi]1. Najsvetejšim bolnike blagoslavlja^ med molitvijo posebnih vzklikov • Jezusu in Mariji. Da bi mogli te k'1 ^ povedati evharističnemu Kralju ^ slovenskem jeziku, so duhovniki klice že prvi večer prevedli v slo''0,1 ščino.
In drugi dan, dne 11. aprila ’ je Jezus v presv. Rešnjem Telesu, , se je bližal bolnikom, prvič zasb^ te proseče vzklike v slovenskem J ziku. Takole so naši romarji in 13 , niki molili, pojoč trikrat: „Gosp'y mi te molimo. Gospod, v te veruje11 Gospod, naj se zgodi tvoja kakor v nebesih tako na zemlji-
sveto Srce Jezusovo, usmili se
n»5
Srce Jezusovo, naše življenje in n3, vstajenje usmili se nas! Jagnje ^ je, ki odjemlješ grehe sveta, daj n‘?il mir! O Mati Odrešenikova. pros1. ^ nas! O Marija, Mati prečista, za nas! O Marija, zdravje bolnm prosi za nas! O Marija brezmade*
prosi za nas! Naša ljuba Gospa

fil
ška, blagoslovi našo domovino! S' ^ Bernardka, prosi za nas! Molim0 veke presv. zakrament!“	.
Tudi iz Lurda smo prejeli Sl°'^3. mnogo milosti, za katere bodim° teri božji hvaležni.
Leto 1908, petdesetletnico }ü^,'er verni Slovenci n
vs:l!'. M3rr cel'

prikazovanj, so madežno iz Lurda slavili z vrstnimi proslavami, zlasti p°
jinih družbah in pri romarskih kvah. V Crngrob pri Škofji L°k^,
dne 16. julija priromale dekliške t,
rijine družbe z Gorenjskega
!siJa
)e
velikih procesijah. Prva procesu-^j-prišla iz šmartina pri Kranju, ^ so se zbrale kongreganistin]6
Dr. M. Pia Garantini: Marija z Detetom
^arijske in radovljiške dekanije, druga pa iz Škofje Loke z dekleti iz Janije Loka in ljubljanska okolica.
j. Na Veselo goro pri Št. Rupertu so avgusta priromale Dolenjke. No-^'anjke pa so romale deloma k Mariji Pribežališču grešnikov na Planinsko Soro v župniji Planina, deloma k Sv. frojici nad Vrhniko. Goriške Mari-Jitie družbe so imele dne 23. avgu-sta veličastno slavje na Sveti gori.
To leto so skoro povsod, posebno Pa podeželskih odrih uprizorili „Lur-l. o pastirico“, igrokaz v petih de-•'Pftjih, ki ga je priobčil prvi snopič »Zbirke ljudskih iger“.
Isto leto je v Šentjernejski župniji Pastal tudi tako imenovani „novi Turd“. Tako so namreč začeli ime-P°vati tamkajšnjo skromno, takozva-?? rakovniško votlino s studencem. a Prigovarjanje domačega kaplana
Leopolda Kolbezna so jo uredili v lurško votlino, kaplan pa si je v kartuziji Pleterje izprosil kip lurške Matere božje, ki ga je izrezljal kartuzijanski brat, bivši francoski grenadir. Dne 29. junija 1908 so kip prenesli v slovesni procesiji iz Šentjernej ske župnijske cerkve v skalnato votlino Rakovnik in ga postavili vrh skalovja, v katerega podnožju žubori bister studenec. Sčasoma so dobili za votlino še „poželjni zvon“ ali „zvon želja“, končno tudi oltar, ki ga je 1. 1919 posvetil ljubljanski škof dr. Jeglič. Večkrat se je v skromnem Novem Lurdu zbralo na tisoče vernih romarjev. Tako tudi ta votlina z Marijinim kipom priča, kako prisrčno so Slovenci za 50-letnico lurških dogodkov počastili Brezmadežno.
Fr. Krgl.
ŽENA IN MATI V DRUŽINI
Družina je od Boga upostavljena in po Bogu posvečena ustanova. Skupno življenje v družini, stanovanje in družinska blaginja še niso zakon, ki bi mogel graditi družino takšno, kakršna mora biti po božji zamisli. Po božji zamisli je zakon, zveza, poroka, vstop v zakonsko življenje sveta pogodba z Bogom, ki jo naredita mlad mož in žena z namenom, da hočeta skupaj živeti, dokler ju smrt ne loči, ter v takšnem zakonu dosegati svete cilje zakona, kakršne je Bog določil.
Glede žene v družini je na mestu ona primera o Jezusu Kristusu in Njegovi nevesti sv. Cerkvi:	nekaj takšnega
naj bi bila žena, kakor je Cerkev. Slično nalogo, kot jo vrši Cerkev v družini vsega človeštva po eni ter v odnosu do Jezusa Kristusa po drugi strani, naj bi zavzela žena in mati v majhni družini.
Oglejmo si njene naloge in svojstva: prvič — v primeri Cerkve kot neveste Kristusove in drugič — kot zaskrbljeno mater, ki pomaga voditi k Bogu, se žrtvuje in pomaga reševati.
Predvsem je Cerkev nevesta Kristusova. Ob tem se vprašajmo: Kdo je več, Kristus ali Cerkev? Odgovor je popolnoma jasen: Prvi je Kristus. On je Cerkev ustanovil, si jo privzel za pomočnico, da bi bila Njemu v pomoč v Njegovem neskončno svetem odrešitve-nem delu. Pri poročnem obredu se zveza med Kristusom in Cerkvijo omenja kot primer zveze med možem in ženo. Adamu je tudi Bog dal ženo, ki naj bo „ad-iutor“ — pomočnica v njegovem delu. Kakor pa Cerkev resnično pomaga Kristusu, tako naj bi bila žena v pomoč svojemu možu v življenju v vseh onih na-
logah, ki mu jih je Bog poveril. In kak®1 Kristus želi od svoje neveste svete Cel
kve, da naj bo „neomadeževana,
tak»
vel9
da naj bo, da bo iz nje vedno svetost, brez zmotljivosti (da ne bo s n19 trala za sveto tisto, kar ni, in ne ii®6 . za malovredno tisto, kar je v resn1 sveto), da bo naravnost lepa in prik'tf. Ijiva radi svoje nedolžnosti“: kakor to1 Kristus to želi od svoje neveste Cerkv^! tako isto tudi pričakujemo od žene, je po božje zamišljenem zakonu po1”0 niča svojemu možu.
Mož je tisti, ki vodi družino k Žena naj mu bo v tem pomočnica.
žen9
je res razumljivo, da naj bi bila nasproti možu takšna, kakršna je
kev nasproti Kristusu! Brez kakrsn
cel°
je že prešuštvoval v svojem srcu..

Edina naj bo zato v vsem s svoj’ lastnim možem, njega prisrčno ljub6 . Tudi v težavah naj bi se vadila k t6®? Trudila naj bi se ljubiti. V tem je bežen, ne le v samo telesnem nagnjer|l
V tem naj bi pomagal ženi sporn111 C ono sveto pogodbo z Bogom ob P°r^ z
da hoče živeti ob svojem možu tef njim deliti veselje in žalost, dokler smrt ne loči. Ali si moremo mislili bi sveta Cerkev ne bila tako tesno
vezana s svojim ženinom Jezusom
stusom? Prav tako niti misliti ne
mo o tem, da bi žena, o kateri mi ^ vorimo, ne bila v zakonu takšna!
koli stranskih neprimernih, morda c ^ grešnih ciljev v iskanju dopadenj
drugih možeh ali slično! To bi gotovo^ bila nikakšna neomadeževanost, amP' gotovo celo krivda pred Bogom, saj ^ . pravi lepo sveto pismo: „Če kdo V°ze^ četudi le v mislih ženo svojega bližnje^1'
Ne z nagubančenim čelom — takšna, ki bi jo vsaka stvar spravljala v nervozo, v jezo in nepotrpežljivost, ne, takšna naj ne bo žena! Ljubezni polna naj bi bila, takšne ljubezni, ki zna vse Prenesti, četudi jo kdo preganja, takšne ljubezni, ki zna vse potrpeti, tudi če ji °trok dela težave, takšne ljubezni, da ostati mirna in tiha brez besede, tudi če bi se ji zdelo, da ji nakladajo uro za uro krivice na njeno mehko srce.
To ni lahko. Toda prav to naj bi bila zakonska žena. Saj je tudi sveta Cerkev, nevesta Kristusova prav to. Kako sveto prenaša Cerkev čase prega-Ujanj, poniževanj in zapostavljanj! S kakšno ljubeznijo prevzema nase natolcevanja in obrekovanja s strani brezbožnih ljudi: s svetim, dostojanstvenim urirom...
Mislimo le na zadnje čase: kako jo dolžijo, češ da je ona tista, ki hujska Ua vojno, ki dela zdražbe in neti sovraštva. Cerkev pa mirno, tako tiho in sveto nadaljuje samo svoje delo: svari In opominja pred grehom, kaže ljudem Pot k Bogu in nič drugega.'.'.! Nič ne Preklinja teh, ki jo tako obrekujejo, nič se ne jezi, nič ne kuje naklepov o Uiaščevanjih, nasprotno: moli zanje, trpi, tiho, sveto, potrpežljivo; išče jih z ljubeznijo, imenuje jih vse skupaj nesrečne, zgubljene sinove in kot za takšne z dvojno ljubeznijo moli.. . Takšna naj bi bila zakonska žena ob svojem možu, njemu pomočnica v vsem, kar je božjega.
Svetost veje iz Cerkve Kristusove iz dneva v dan, vedno bolj in bolj. Tako in le tako deluje Kristus, rešuje po svoji sveti Cerkvi, z njeno pomočjo človeški rod. K Bogu ga vodi, k Očetu, kakor je t° nalogo prevzel. V takšni božji svetosti Uaj bi rastla tudi zakonska žena iz dneva v dan. Vedno bolj in bolj naj bi hnela jasno ta cilj pred očmi. S sve-
NAJZVESTEJŠA
Nimaš žametnih oči, zlate mreže na laseh, temnih, gostih obrvi, tvoj smehljaj ni greh.
Tvoji prsti tko mojega življenja prt — ko končaš, mi daš roko, ljuba najzvestejša —- smrt.
Ignotus
tostjo, ki jo bo v krogu družine izžarevala, naj bi pomagala svojemu možu v sveti nalogi: sebe in celo družino k Bogu privesti.
Nezmotljiva naravnost naj bi bila v vsej tej svetosti in svojem stremljenju. Takšna naj bi bila, da bi znala dobro razločiti, kaj je prav in kaj ni prav in sicer ne le zase, temveč tudi za svoje otroke, za vse.
Cilj: Bog in v Boga se vzraščati, božje življenje graditi v sebi in svojih, ta cilj naj bi imela vedno pred očmi. Ta cilj naj bi ji bil kakor svetilka, potem bo hodila varno.
Žena, ki bo takšna v življenju, takšna žena bo potem lepa, prikupljiva, ljubka; takšna, da jo bo Bog rad imel in da bo mož tudi vedel, da ima pravi zaklad ob sebi. Stremljenje za zunanjo, le telesno lepoto često celo odbija. Tiho, mimo, nedolžno srce, sveto življenje, polno vedre ljubezni, četudi v preprosti obleki in hiši, to zmaguje!
Zaskrbljena mati je Cerkev, s ciljem, da vodi k Bogu. Takšna je naloga svete Cerkve. In takšna je naloga žene, da v tem svojemu možu pomaga. Oče, kot prvi, mož, glava družine, ima učiteljsko, skorajda duhovniško in pastirsko službo. Žena na; mu bo v vsem tem pomočnica. Kako ?
Pojdimo prav v njeno materinsko svojstvo — torej žene kot matere! Otroke je dobila. Res je, da jih ona prva hrani — celo s svojim lastnim telesom. Naravna povezanost v čudoviti ljubezni matere do otroka nareja materi takšno skrb celo prijetno, lahko.
Toda to še ni vse. Sveta, ne le samo naravna ljubezen, tudi ljubezen, ki sega v nadnaravnost, naj bi družila kmalu otroka in mater v eno. Kakšna sreča za ženo, za mater, če more sedaj po rojstvu otroka storiti še več, veliko več, kot nuditi le telesno rojstvo. Stremljenje dobre matere bo šlo prav v to smer — storiti vse, da bo tudi otrok zaživel kmalu, prav kmalu tisto sveto nadnaravno božje življenje v svoji notranjosti. Takrat šele bo mogla biti sreča zvrhana, ko bo v ponovnem rojstvu svetega krsta držala mati ne le otroka, ampak otroka božjega! Žena, mati, ki vedno skrbi, da je v njeni lastni notranjosti — tako kot to Bog pričakuje od nas — živo življenje božje, takšna žena prav na ta način stori tisto, kar Bog pričakuje od nje. Možu je dala sicer otroka, toda je tudi vse storila, da se bo mogel otrok vedno bolj in bolj bližati Bogu.
Tako stori prava zakonska žena res tisto, kar stori sveta Cerkev — nevesta Kristusova, ki revne otroke te zemlje preraja za božje otroke. Otroci, ljudje, ki jih Cerkev prevzema, naj bi bili meščani božjega mesta, naj bi bili domačini v božji hiši, naj bi bili otroci istega Očetovega doma in tako dediči srečnega večnega življenja. Žena-mati je svojega otroka rodila, ga dala preroditi v svetem krstu in izročila možu.
Pa tudi s tem še ni končano. Res je sicer, da je prvi, ki je za to odgovoren v družini, da bo vse člane družine k Bogu vodil, vprav mož, družinski oče, toda žena-mati- mu mora biti pri tem
zvesta pomočnica. Kakor Cerkev in Kri' stus: Kristus je tisti, ki ima nalog0 odreševati in k Bogu voditi, toda ne' vesta-Cerkev mu v tem pomaga.
Ko je enkrat tedaj to doseženo: krsb rojstvo v. božjem življenju iz milost’ Jezusa Kristusa, je s tem dosežena sre' ča matere, ki se veličine in svetost’ vsega tega zaveda!
Vendar je to šele začetek. Temelj je to, na katerega bosta oče in mati gr3' dila naprej: oče kot tisti, ki ima kot glava v družini prvi nalogo voditi I' Bogu, in mati kot zvesta njegova P°' močnica. Sveta Cerkev se trudi že tiso0 devetsto let in vse do konca sveta s® bo trudila, da bo tako pomagala Kri' stusu, Odrešeniku sveta, voditi o'0' veški rod k Bogu.
+
Slično nalogo kot Cerkev naj bi vršil0 sedaj žena-mati ter v isti vztrajala do smrti, bodisi svoje, bodisi svojil’ otrok; pomočnica naj bo možu, zvest* pomočnica v njegovi sveti nalogi, vodit’ k Bogu. Skozi vse življenje naj bi sedal izgorevala žena, mati kot sveča v žrtvah-trpljenju, v molitvah tiho in skrom”0' sama Bogu darovana, ter skrbela, da h° v srcih otrok ohranjeno božje življenj0'
Tudi ko bodo otroci nekoč že dorasli’ ko bodo morda že poročeni, tudi " samostojni, materina naloga ostane še vedno ista: truditi se, storiti vse P° svojih močeh, da bodo njeni otroci tu otroci božji.
Mati, tako dolgo, dokler živiš, tak° dolgo si jim mati, vse do svoje smrt’--Bodi jim res tedaj takšna mati, kakršn0 te Bog zamišlja. Spomni se vedno zope in zopet v življenju, da si pred božji111 oltarjem takrat ob poroki z Bogom n° redila to pogodbo!
P. Jakob Vučina O.
SVETU
PAPEŽEV ODGOVOR NA VPRAŠANJA O OŽIVLJANJU
Doktor Bruno Haid, ravnatelj oddelka za neobčutlji-.. '	vost (aneste-
Sli°) na vseučiliški kirurgični kliniki ' Innsbrucku, je predložil svetemu očetu I'1 zdravniškonravna vprašanja o oživ-Jänju (reanimaciji). Papež rad odgo-^arja na ta vprašanja, ker dokazujejo, se zdravniki zavedajo svojih poklic-''’h dolžnosti.
Moderna anestesiologija (znanost o ^občutljivosti) se ne peča samo z vpra-8anji o neobčutljivosti in o omamljenju, atnpak tudi z oživljanjem. Tako nam-leč v zdravilstvu imenujejo uspešen aačin zdravljenja nezgod, ki resno ogro-2ajo življenje. Sem spadajo zlasti raz-zadušitve, ki so v prejšnjih časih, lc° še niso poznali anestesiologije, v !lekaj minutah povzročile zastoj srca 1,1 smrt.
Ta veda razpravlja tudi o nevarnih "malnih težavah, ki jih povzročijo stis-?ei)je prsi ali odprte rane na pljučih. * ^eprečiti hoče zadušitve, ki nastanejo tedaj, kadar se zapro dihalne poti, ozdraviti zastoj dihanja v slučaju te-tanusa ali otrpnenja tilnika, otroško ohromelost, zastrupljenje po plinu, hip-hotizmu, pijanosti in ohromitve, ki jih Povzroče težke možganske poškodbe.
Poškodba možganov pa more biti ako težka, da je zelo verjetno, že sko-^aj gotovo, da bolnik ne more ostati pri Zlvljenju. Tedaj se mora anestesiolog vPrašati, ali je vredno in pametno iz-vesti oživljanje. Kaj naj stori, če bi ?e družina tega bolnika temu upirala n oživljanje odklonila zlasti tedaj, ka-aar se bolnikovo stanje le nekoliko iz-oijša, pa nič ne napreduje in ga more samo avtomatično umetno dihanje ohraniti pri življenju ? Ali se sme, ali Se mora nadaljevati poskus oživljanja
tudi tedaj, ko je morda duša ze zapustila telo ?
Tri važna vprašanja o oživljanju
Rešitev navedenih vprašanj je posebno težka tedaj, kadar morda celo katoliška družina prisili zdravnika anestesiologa, da odstrani napravo umetnega dihanja in pusti navidez mrtvega bolnika mirno umreti. V verskem in nravnem oziru je važno temeljno vprašanje: Kdaj nastopi smrt pri bolnikih, ki so se prepustili modernim postopkom oživljanja? Ali je veljavno poslednje maziljenje tedaj, ko je še mogoče ugotoviti neko delovanje srca, vse drugo življenje pa je prenehalo, oziroma je odvisno samo še od dihalne naprave ?
Vsa vprašanja o modernem oživljanju moremo strniti v tri najvažnejša:
1.	Ali zdravnik sme, ali je celo dolžan v vseh slučajih uporabljati umetne dihalne naprave celo tedaj, kadar zdravniki mislijo, da so brez vsake koristi?
2.	Ali zdravnik sme, ali celo mora odstraniti dihalno napravo tedaj, kadar se bolnik po več dnevih ne prebudi iz globoke nezavesti in bi mu po odstranitvi v nekaj minutah zastal obtok krvi ? Kaj mora storiti zdravnik, če ga bolnikova družina nagovarja, naj odstrani dihalno napravo potem, ko je bolnik že prejel zakramente za zadnjo uro ? Ali je tedaj še veljavno maziljenje?
3.	Ali moramo bolnika, ki je zaradi osrednje ohromitve v stanju nezavesti in njegovo življenje, oziroma krvni obtok vzdržuje samo še umetno dihanje, pa se mu po več tednih zdravje ne izboljša, smatrati za dejansko ali tudi pravno mrtvega? Ali je treba čakati toliko časa, da se ustavi krvni obtok, ki ga vzdržuje samo umetno dihanje, da ga moremo imeti zo mrtvega?
Važna načela za reševanje teh vprašanj
Preden je sveti oče začel odgovarjati na ta vprašanja, je opozoril na važna načela, ki dajejo podlago za odgovor nanje. Naravna pamet in krščan-
ska morala učita, da ima vsak , človek, posebno tisti, ki je dolžan pomagati bližnjemu, pravico in dolžnost, da v težiti bolezni uporabi vsa potrebna sredstva, da mu ohrani zdravje in življenje. To dolžnost mu nalagajo: krščanska ljubezen, pokorščina do Stvarnika in socialna pravičnost. Vendar je splošno uporabljati le redna sredstva, ki ne nalagajo izrednih bremen ne njemu ne drugim. Strožja obveznost bi bila za večino ljudi pretežka. Ovirala bi jih v pridobivanju višjih, važnejših dobrin. Življenje, zdravje in vse zunanje, časno delovanje so namreč podrejeni človekovim duhovnim ciljem. Nikakor pa ni prepovedano, več storiti kakor to, kar je nujno potrebno za ohranitev zdravja in življenja, če le s tem ljudje ne zanemarijo važnejših dolžnosti.
Kdo more prejeti zakramente?
Na vprašanje, ali se morejo podeliti zakramenti človeku, ki je padel v neza-yest, odgovarjata nauk in navada Cerkve. Pravilo njenega delovanja je Gospodova volja. Po Gospodovi volji so zakramenti določeni samo za ljudi, ki so na zemlji in še žive. Vendar morajo vsi prej prejeti krst, preden morejo prejeti druge zakramente. Kdor torej še ni bil ali ni več človek, ne more prejeti svetih zakramentov. Tudi njemu, ki se zakramentov brani, jih duhovnik ne more podeliti. Ker Bog spoštuje svobodo vsakega človeka, nikogar ne sili, da mora prejeti zakramentalno milost. Kadar ni gotovo, ali ima kdo potrebne pogoje za vreden prejem svetih zakramentov, je treba dvom rešiti. Če ga ni mpgoče, se mu podeli zakrament pogojno. Kristus je postavil zakramente zato, da bi se vsi ljudje zveličali. Zato Cerkev podeljuje zakramente tudi v izrednih okoliščinah, da bi tako nihče ne bil brez zakramentalne milosti, ki jo more prejeti.
Zdravnik, posebno anestesiolog, je dolžan jasno in določno povedati, kdaj je človek, ki je bil v nezavesti, umrl. Neverjetno je, da bi mogla biti kaka
taka oseba živa pokopana, ker že nekaj minut potem, ko odstranimo dihalno napravo, zastane obtok krvi in nastop1 smrt.
Odgovor na prejšnja vprašanja
1.	Ali ima anestesiolog v vseh sl11' čajih, tudi v tistih, ki so po sodbi mero' dajnega zdravnika popolnoma brezup111’ pravico in dolžnost uporabiti moderne naprave za umetno dihanje, tudi proü volji bolnikove družine? V rednih slučajih ima anestesiolog pravico to storiti, ni pa dolžan. To bi bil dolžan storiti samo tedaj, kadar je to edin1 način, da spolni drugo, moralno gotov0 dolžnost. Pravice in dolžnosti zdravnika so odvisne od bolnika. Isto prav° kakor za bolnika velja tudi za zdravnika. Zdravnik navadno ne more uporabljati izrednih sredstev, če mu bolnik ne da za to izrednega pooblastila.
Tehnika oživljanja sama po sebi ni nemoralna. Zato jo more bolnik, če Je zmožen osebnega odločanja, mirno Up°' rahljati in tudi zdravnika pooblastit1’ da jo uporablja. Ni pa mogoče dokazati, da bi bil ta izredni način zdravljenja kdo dolžan uporabiti, ali za t0 drugega pooblastiti.
Pravice in dolžnosti družine so navadno odvisne od volje bolnika, ki Je v nezavesti in če je že starejši in s'"0' jepraven. Družinsko pravo nalaga članom dolžnost, da uporabljajo redna sredstva za zdravljenje, če torej oživljanje nalaga družini bremena, ki se jim v vesti ne morejo naložiti, more ta zahtevati, da zdravnik opusti ta način zdravljenja. Zdravniku je tudi dovoljeno, da to stori.	,.
2.	S tem je sveti oče odgovoril tu10 že na drugo vprašanje, ki se glasi: AU sme zdravnik odstraniti dihalno napravo prej, preden zastane popolnorn0 vsak krvni obtok? Ali more storiti l0 vsaj tedaj, ko je bolnik prejel že sve10 mazilj'enje ? Ali je še veljavno sve1 maziljenje, če se deli v trenutku, k preneha obtok krvi ali celo potem?
V tem slučaju sme zdravnik odstra. niti dihalno napravo, če bolnik še 11
svetega maziljenja, naj se umet-J dihanje podaljša toliko časa, da se su bo podelil ta zakrament. Na vpra-ali je še veljavno maziljenje te-ko že popolnoma preneha vsak obtok ali celo potem, ni mogoče ne da, ne ne. Če je zdravnik mne-O da se je s končnim zastojem krvi k . ločila duša od telesa, četudi neka-J1 organi še delujejo, sveto maziljenje j6 2anesljivo veljavno, ker tisti, ki ga y .Prejel, ni bil več zanesljivo človek, j^lavno more namreč zakramente pre-samo živ človek. Kadar pa zdrav-1 Upravičeno dvomijo, ali se je duša i,e °oila od telesa ali ne, pa tega dvoma jjj.Uiorejo rešiti, je tudi veljavnost ma-d'-nja dvomljiva. Cerkev se drži na-ijva' Zakramenti so ustanovljeni za 5|j6 ljudi. Kadar je dvom, ali je kdo živ tj. Oirtev, Cerkev dovoljuje, da se za-atnent podeli pogojno. v3' Kdaj po sodbi Cerkve umrje, ozi-kdaj se mora po naravnem za-i/lü proglasiti za mrtvega bolnik, ki Ijo^sradi osrednje ohromelosti v glo-Ij^1. nezavesti in mu krvni obtok in živ-»ij v® ohranjajo samo z umetnim diha-SjjP1.’ s čimer pa po več dnevih ne do-8|Jt°v nobenega izboljšanja? Ali je t),; že nastopila zaradi hude poškod-V^^Sanov, ki je povzročila globoko liJ^est in zastoj osrednjega dihanja, (if r smrtnonevarne posledice so hoteli Prečiti z umetnim dihanjem? Ali pa povzročil, kakor danes mislijo h^'niki, končni zastoj krvnega ob-^1 ga tudi umetno dihanje ni več preprečiti ?
V^ugovorov na ta vprašanja ne mo-. 0 najti v nobenem verskem in mo-
------------------------------
^.Priliki blagoslovitve Baragovega tj^lnnišča v Lanusu: G. Reinaldo Con-lazaristovski vizitator, ki je blagoslovitev, govori navzočim liOf^ed sv. mašo, ki jo je med zidovi A^Joče se cerkve opravil direktor J1?0?1 Orehar (2 in 3), je imel dalj-m jV^dig0; nočna procesija z lučkami °ncu lepih slovesnosti (4). — (Foto M. Kocmur)
ralnem načelu in tudi ne spadajo pod pristojnost Cerkve. Ta vprašanja bodo zato ostala nerešena. Verjetno je, da
človek živi toliko časa, dokler njegovi organi delujejo z lastno močjo ali vzdržujejo njihovo delovanje umetna sredstva. Ni pa to popolnoma jasno. Ostane torej dvom, ki ga bo treba reševati v soglasju z načeli, ki jih podaja naravno in civilno pravo.
PAPiiŽ ZAVODU „ANGELICUM“
V RIMU
Ta papeški zavod je bil zato ustanovljen, da bi po vsem katoliškem svetu mogočno zablestela tomistična filozofija in postala svetilnik vsemu modroslovju. Prav zato, ker imajo v tem zavodu pred seboi vzor sv. Tomaža Akvinca, hodijo po pravi poti.
V bogoslužnih molitvah na praznik svetega Tomaža Akvinca prosimo, da bi spoznali in razumeli, kar je učil, in posnemali, kar je delal.
Kaj je predvsem učil Akvinec? Kaj je jedro, osrednja točka njegovega nauka? Vse, ki preučujejo svete vede, pa tudi tiste, ki ljubijo naravno mo-droslovje, je učil z zgledom in besedo, naj se popolnoma podrede oblasti katoliške Cerkve in jo zelo spoštujejo. Tako je učil zato, ker je bil prepričan, da je živo in nezmotno učiteljstvo Cerkve temelj katoliške resnice.
Zato naj hodijo po stezi svetega Tomaža Akvinca in drugih odličnih mož dominikanskega reda, pozorno poslušajo glas izrednega ali rednega cerkvenega učiteljstva in se mu s ponižnim duhom podrede. To naj store zlasti tisti, ki v večnem mestu poleg prestola svetega Petra in glavne cerkve, kjer je bila rojena duhovniška edinost (sveti Ciprijan), preučujejo svete vede. Vendar ni dovolj, da se takoj uklonijo odredbam in odlokom cerkvenega učiteljstva, kadar gre za razodete resnice, ampak morajo ponižno sprejeti tudi okrožnice, ki razpravljajo o naravnih in človeških zadevah.
Temelj naše vere je razodetje, ki so ga prejeli preroki in apostoli. Ti in ne drugi svetni učitelji so napisali pristne svetopisemske knjige. Tako je učil in tega se je vedno držal. Njegove razlage
svetopisemskih knjig stare in nove ^ veze, zlasti listov apostola Pav^a’jij-sodbi izvedencev v tej stroki
kujejo po taki zrelosti, bistrosti in veSji nosti, da jih moremo prištevati ^
njegova največja bogoslovna dela.
Kdor torej ta njegova dela Vre

".Agg»
ne more do dna spoznati tega ven»-1", učenika. Toda sveti Tomaž svetopis® v
, •.	„TnO»11
skih knjig ni samo preučeval, anlP jj
jih je tudi premišljeval. Zato naj
__•	i •	•	• m
oni teh knjig ne podcenjujejo,
naj jih skrbno uporabljajo za Er'
■e#'
vanje in premišljevanje v svojem hovnem življenju.	äj
Posebno sveti oče priporoča, .. preučujejo tomistično spekulativno 1 logijo, katero morajo zelo cenit1’ .j, hočejo uresničiti to, kar ugotavlja • hov zadnji volilni kapitelj: stična spekulativna teologija je
vedno izredna dediščina našega
Naj torej cvete v njihovem zaV jgO' vsem svojim ugledom in vplivom v> logija, s katero je slavni Akyine svojem času dosegel, da je büa znana za znanost in imela Pre(1 pred vsemi drugimi vedami.
j.
Doslej so občudovali angelsko n^e.
rost svojega slavnega zavetnika in.cijj0
• - ...................1
nika. Zdaj naj s papežem še PreI1j.0ris!
njegove kreposti. Veliko duhovno
mu je prinašalo premišljevanje spr« apostola Pavla: „In ko bi imel PreJ, vS3
in bi vedel vse skrivnosti ter im^jefl1
vednost.. . ljubezni pa bi ne imek pr nič“ (1 Kor 13, 2), in: „Spoznani® 2),
pihuje, ljubezen pa zida“ (1 Ko1' 'je,
vso vnemo je gojil spekulativne ___]..-________________oTO f j,-.
vendar se je vedno zavedal, da gr® yje'” mesto ljubezni, ki je kraljica vse^ j^e"'
posti in ji morajo zato vse dr11?® Ji'"
posti služiti. V njej zajema V®J/pj11' Ijenje in moč darov Svetega Du . 1 jey2>'
i-----------------------______tvorni'1*1 .<0
bežen nas tudi podžiga k prem1 'j vS®
nju božjih skrivnosti. Zato naj s®
vnemo prizadevajo za ljubezen
vero in vse druge kreposti, ki J1
hteva njihov poklic, da jih strog®.
nost, s katero se pečajo, ne bo 0
ampak podpirala na poti do pnP° S čisto radostjo naj služil0
njihovega srca, ne samo iz njihovih ; ’ naj večkrat privrö goreči pogovori Povsod naj jih stalno sprem-M av ljubezen do resnice in resnica, ažena z ljubeznijo.
lafeti Bonaventura je bil velik in 6|,fen prijatelj svetega Tomaža Akvin-|'“Sa. Zato naj si zapomnijo in premiš-njegove besede: „Nihče naj ne fevSn> da že zadostuje branje brez gobasti, samo suho razmišljanje brez važnosti, raziskovanje brez občudo-Vu	Modrosti, preudarnost brez
ljt*6ua, delavnost brez vernosti, znanje kj? ljubezni, modrost brez ponižnosti, ijj.'J'j brez božje milosti, vzor brez ra-^osti, navdihnjene od Boga.“
^PEž o POMOČI cerkve pri
SOCIALNEM DELU
življanje. Za mnoge pa je to združeno tudi z velikimi nravnimi nevarnostmi. Zato vodstvo ne bo samo skrbno izbiralo družin in posameznikov za delo, ampak bo vestno nadzorovalo njihovo življenje zlasti v začetku naselitve, da se bodo lažje prilagodili razmeram in ohranili družinske in verske navade. Podpiralo jih bo, da bodo takoj stopili v stik z okoljem in dušnim pastirjem, ki bo vodil njihove duše k pravi sreči in budil med njimi smisel za skupnost.
2. Cerkev more na tem področju nuditi dragoceno pomoč. To spoznamo že iz njenega delovanja po različnih novoustanovljenih župnijah. Njihove vasi po ravninah, njihovi trgi in kraji nudijo lep. prizor: visoko, veličastno božjo hiša, ki jo obdajajo manjše hiše s svojimi dvorišči in se skrivajo v njeni senci.
so ga obiskali španski romarji iz iijj Je Badajoz, so sv. očetu predlogu11® načrt, kako napraviti zopet ro-i(,v, ha zapuščena polja in brda, pospe-h*,. industrijo ter skrbeti, da bodo do dela tisti, ki so brezposelni. °^e j® 2 velüdm zanimanjem ta Vfj.j pregledal in srčno želi, da bi te kte6 Poskus prinesel Španiji veliko % • Neizmerna polja spet zelene. Že bij0aj zapuščeni griči in brda spet va-V jhdi, da se naseljujejo po njih. Chizi^0 se cvetoče industrije in li^j delavnice. Reka Guadiana s svo-^ Pritoki, ki so jo modro zajezili, lnjj alca polja, daje pogonsko silo in WVasem, ki nastajajo na tej grudi, p pa delo in mir.
|oo 'hesli so papežu načrt, da ga bla-^ ^em se hočejo zahvaliti tudi Sip11’ na čigar povelje so začele vode *Sta']0 P° distih strugah, ki jih je Sov
Sj^Sor duš ga spodbujata, naj jim t hekaj misli.
>0, 2vedba njihovega načrta zahteva ]• hai delovnih rok. Zbiranje delavcev f'tpy • riičnejših krajev in njih zapo-1(1 2aie danes zelo važno delo. Mnogim sotovi sredstva za dostojno pre-
. zemlji božji prst. Vendar, ^ k, a Pastirska naloga in goreča skrb
Cerkev bo skrbela, da bodo novi prebivalci spoznali verske običaje in navade, se udeleževali njenih slovesnosti in obredov, spoznali tudi njo samo, ki v svojih dolgih stoletjih z materinsko ljubeznijo spremlja svoje otroke cd zibelke do groba, jim stoji ob strani v veselih in žalostnih dneh in skrbi, da se nikjer ne čutijo tujci. Krščanski duh je namreč povsod enak, vendar se zna vsem časom in krajem čudovito prilagoditi.
3.	Življenjska sprememba ljudi, ki so prej živeli v slabših razmerah, potem pa so se dvignili do srednjestoječih posestnikov, more včasih povzročiti nevarnost, da bi zamenjali lestvico vrednot in cenili sanio tvar, svoja telesa, si to postavili za cilj svojega hrepenenja, duhovne, nadnaravne dobrine pa prezirali in odklanjali.
Zato naj se le zahvaljujejo Gospodu za zemeljske dobrine, katere jim velikodušno deli. Vendar pa naj ne pozabijo, da so dolžni najprej iskati božje kra-, Ijestvo, če hočejo, da se jim bo vse drugo navrglo. Žalostno bi bilo to, kar se večkrat dogaja, če bi jih časna blaginja spremenila v sužnje tvarnih dobrin in tako uničila neskončno višje življenje njihovih duš.
PRVA LJUBEZEN
Spominjam se, kako sta dva študenta skrivnostno stikala glavi. Starejši naj bi mlajšemu poiskal nevesto. Ker mi je mlajši že večkrat pravil o svojem dekletu, sem mu rekel: „Saj jo že imate, zakaj naj vam še eno poišče!“ „Seveda jo imam; a zdaj bi se rad pročil in imel družino, zato potrebujem še nedotaknjeno,“ je brez zadrege odgovoril in se pomenljivo nasmejal. Tu se je uresničil slovenski ljudski pregovor, ki je v njem veliko življenjske modrosti: „Vso ljubezen sta snedla pred zakonom; za zakon je ni več nič ostalo.“
Neka kmečka mati je potožila: „Imam hčer, zrelo za možitev. Za njo hodi fant, ki ni na dobrem glasu, in jo v mraku in ponoči išče. Zadosti mi je že bilo tega in sem mu rekla: ‘Če z mojim dekletom resno misliš, pridi pri vratih in pri soncu v hišo, ne pa da skrivaj in ponoči za njo stikaš!’ In pomislite, kaj mi je odgovoril: ‘Veste, soseda, kadar se bom mislil oženiti, si bom poiskal boljšo, za igro mi je pa ta dobra.’ “
Zanimiva zakonitost življenja je to: življenjska, psihološka in nravna obenem. Obleka in bala, ki mora biti za poroko nova, je samo „simbol“ ali znamenje osebne čistosti in novosti novo-poročencev in njunih medsebojnih intimnih vezi.
To naj bi bila ena stran PrV®
'	‘ " m
/j
dostne ljubezni. Pa si oglejmo ®e1^I19i'j idealneje v zakon stopiti kar s
ki govori za to, da bi bilo vendarf6
ljubeznijo.	.
Če fant in dekle po prvi n113.
ljubezni, ki je bila zares lepa in '' ■
P«1
gt''
tekala v mejah potrebne posten0',. p v njunem življenju ni bilo še igranega, stopita v zakon, je P f razumljivo, da je tak zakon lan vsem srečen.
Na račun nelepe mladostne
pred zakonom pa vedo ljudje Pv gpe
marsikaj, kar se ne sliši pre'0- „oj1
čujoče. Tako mi je nekoč ob kor“-3 žalostne povesti neka žena rekl“'^^
preg .
ste, bo menda le res, kakor P pravi: Kolikor nečednosti pred z
toliko solza v zakonu!“


Lepo preživeta mladost obeh' ^ in lepa ljubezen pred zakonom ^ veliko jamstvo za srečen zakon- , pk
zakonu ne bo dvomov in ugib311^ s*]
sta preživela mladost; očitanj3' ^ Ijt
si bila kdaj nezvesta, odpadejo;^! -bosumje navadno ni vzroka, nimata očitati, nezvestobe s® bati. Preteklost jima jamči P11'
Pa še en razlog je za P.re ‘ ju»'
___	_____ i-.-T____________Uz-vnll. >	.	1
*dn0:>'
jo ima prva ljubezen v zakonu- - p"
namreč nešteto primerov, ko udarjajo, da prve ljubezni 1,0 pf ‘
pozabiti. Nekaj je torej v n^’üge ^ globlje in močnejše od vsake r
^zni. V čem je tö* je težko do konca Povedati in našteti. A dovolj je že to: Ce prve ljubezni ne moreš pozabiti, je to ^dvomen dokaz, da je bila res velika, drži do groba, da bi bila res za 'jsriovo življenjskega okvira, ki mora "fžati zvestobo do groba: za skupno žalsko žiivljenje.
^ Veliko lepega mladi svet pove na tačun prve ljubezni: „človek zares in ^°boko ljubi samo enkrat!“ „Ljubezen Se ne da ponoviti.“ „Ljubezen je lepa No enkrat.“ V prvi ljubezni je mla-°stni idealizem, kajti resničnost skup-,i eSa življenja jima še ni pokazala na-ki jih oba gotovo imata, zato je
vse tako lepo, nepozabno, zato' najdeta v nji vir sreče in zaupanja; vzori so v nji; pozneje ni nikoli več tega; vse je manj lepo, bolj preračunano in sebično.
Po vsem tem drži, da je v prvi ljubezni nekaj neponovljivega, kar se nikoli docela ne pozabi, kar sega najgloblje v dušo, zapusti neizbrisne sledove in se zato ne da nikoli nadomestiti. Prav zato pa bi bilo silno važno, da bi tudi zakon, ki je trajna zveza dveh src, sklepali, če se le da, ako ni tehtnih drugačnih razlogov (bolezen, napake v značaju, razvade in podobno), na podlagi te prve, najmočnejše in najgloblje srčne vezi.	Drat
:
i
)
i
I
,



HUDIČ IN DUŠA
1. VRAG NA ROGU
Na srebrnem rogu lune vrag sedi in sklanja glavo, utriplje z motnimi očmi, pesem utira in ubira tiho in sanjavo zlate strune, trosi zvoke med vsemirja loke in prši akorde ko cvetove modre med lesket zvezda in odsvit voda, v svilo mesečine, v žametne doline, v pokoj sel in mest, na krivulje cest, v trate, v kamne, v les, v liste rož, dreves, v morja, v sklop gora, dušam, srcem v dna.
Na srebrnem rogu lune vrag ubira mehke strune.
2. DUŠA
Na obodu sveta duša drhti, skrivnost neba ji senči oči, vsemirja kras večnostni glas v zavest jo drami. Hkrati zveni vse okrog nje vseokrog nje morje slasti, rože rosne, utrip melodij ji presunja srce, vino — škrlat ji omamno dehti, življenje — sat ji ob ustnah gori, sinji valovi v noge ji šume, razkošni mrakovi opojno ji tle.
Na obodu sveta duša drhti, pod večnost zvezda duša ihti.
Y1 Knotts.
ARGENTINA
Spet je poteklo eno leto — to pot trinajsto — od onega junija, ko so bili izdani naši najboljši in izročeni zločincem rdečega barbarstva na slovenski zemlji, ki se niso pomišljali uprizoriti masovnega pokolja slovenskih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev. V Buenos Airesu je spominsko prireditev — kot vsako leto — pripravilo Društvo Slovencev. B;la je 8. junija 1958. Spominsko prireditev je pričel kvartet pevskega zbora „Gallus“ s pesmijo „Naj čuje nas presvetli Bog“. Nato je govoril predsednik Društva Slovencev ing. Albin Mozetič. Poudaril je zlasti dve misli: slovenski narod je bil tisti, ki se je spontano odloči! za borbo proti komunizmu, ko so komunisti s svojimi zločini presegli vse meje in je ostala le še ena pot: pot do samoobrambe in narodove ohranitve. Druga misel pa je ta: smo v tujini zato, da ohranimo svetal spomin idealnim borcem za svobodo naroda in jim ob času, ko bo komunizem strt, pred bodočimi rodovi vrnemo čast, ki jim jo je rdeče nasilje z lažjo in obrekovanjem trenutno ukradlo. — Nato je moški zbor „Gallusa“ zapel venček slovenskih vojaških pesmi. Temu je sledila recita-cijska točka, ki so jo izvajali v narodnih nošah ga. Badojica Šušteršič ter gg. Maks Nose in Tine Kovačič. Spisal jo je pesnik Igor — Adolf Šiterjanc Proslavo je vse občinstvo zaključilo s pesmijo „Oče, mati...“, ki jo je odpelo stoje. — Po prireditvi je bila še sv. maša za pokojne žrtve. Tudi pri njej je pel celotni zbor „Gallusa“. Opravil jo je g. direktor Anton Oreh ar. Radi prehlada je njegova pridiga, ki jo je hotel povedati'pri sv. maši, izostala. Prineslo
jo je naslednje dni glasilo Slovens.

dušnega pastirstva v Argentini „Oz11^ lo“. Glavna misel je bila: „Mi, ki vero, vemo, da padli še živijo.
rsvoi»
[6*- .
izvajanja je g. direktor naslonil gV, govor, ki ga je imel 30. marca t 1* . e oče Pij XII. na vojne ujetnike in ^^j}! pogrešancev. Medtem, ko je v prvih ^ po pokolju med nami bclj, prevlado'..^ žalost nad izgubo toliko tisočev n® • najboljših sinov in brera, nam f vedno bolj postaja jasen pomen U1 žrtve. Umrli so, da bi tudi nam g tovili iz večnosti dom nad zvezd»®1' a svojim junaštvom so nam vlili P°°.0ijo za prenašanje težav v tujini in ' do življenja. Pokazali so nam V°l .fr ohranitve: osebno delo in žrtev ter sebojna bratska povezanost.
Tradicionalna je že tudi poštah’ -0 koletna telovska procesija, ki j° 1 SM> Slovenci iz Vel. Buenos Airesa v „o leto za praznik sv. Rešnjega TeleS®c v vrtu okrog cerkve Marije Pomoč® . Ramos Mejii. Radi domobranske slave je bila procesija šele v osmini praznika Srca Jezusovega» a, deljo 15. junija. Udeležba je hHa gSjj0 ne pa toliko vreme. Vodil je VroC,^ go g. direktor Anton Grohar, asist®« mu pa g. župnik Gregor Malh .SgtarC janec g. Janko Mernik, dr. AlojzC
s^.
milosti. Tega praznika, k: je j^’./jgg«'
in bogoslovec g. Janez Langus.
Že od leta 1939 je ljubljansko
nišče posvečeno Mariji
edm® ...j

se vsako leto spominjajo tudi v v Ijenskem semenišču z?. Slovel^ Adrogue. Letos so imeli tam svoj ^0-nanje 2. junija. Dopoldne je. h* vesna sv. maša, zvečer pa pri skem oltarju pete „sememške“	ji>
Popoldne istega dne so bogo®0
, Jenci apostolske šole pripravili aka-*1()	°’ ^ •l'0 ■l'e za^e- predsednik bogo-
> Vske Marijine kongregaeije g. Janez v0^Us' Sledile so pevske točke in go-grl bogoslovca g. Berganta „Marija, žaki- i.ca vseh milosti“. Program je Prp'^l dramatski prizor „V Lurd je j Sla Gospa“, prirejen po Werflovem lanu „Pesem o Bernardki“.
bo^tos živi v semenišču v Adrogue 11
c. Soslcrvcev in 28 študentov. Bogoslov-f0s° Pričeli šolsko leto na praznik sv. (]e^1aza Akvinskega (7 marca) s testu j duhovnimi vajami. — Tudi je, . so jih že 'meli. Vedli jih je Sa adski pater Šuštar Jože SJ, ki je 2av 1Pred izšel iz tega zavoda. Ves slov Se ^'e spominjal 20. maja s Pic eSn° sv' ma®° zadučnico pete oblet-Pm Stnr^i svojega nekdanjega rektorja ata dr. Alojzija Odarja.
h, ‘'^Pričakovano je umrl 16 junija g.
Brandsteter, star 62 let. Nje-n0sVmrt je slovensko skupnost v Bue-b0j Plresu zelo pretresla, saj je bil po-jeJ 1 v njej zelo znana osebnost. Bil pe'°.,srcu izredno dober človek, ki je s Prii .1'° sv°jim vedrini razpoloženjem iti iasEd v vsako družbo samo veselje bok, kr° vo*j°- Odlikoval i ga je glo-16b vera in iskrena pobožnost. Imel je 0 Navado, da je med potjo, če je bil
sam, neprestano molil rožni venec. Vse' svoje življenje je gojil cerkveno in zborovo pesem. Kot tenorist je pel najprej pri Glasbeni matici pod vodstvom Mateja Hubada, nato pa dolgo vrsto let pri pevskem zboru Glasbenega društva Ljubljana pod dirigenti dr. Francem Kimovcem, ravnateljem Markom Bajukom in dr. Francem Dolinarjem. Po ustanovitvi Akademskega pevskega zbora v Ljubljani pa je sodeloval pri njem vse do svojega odhoda v tujino. V Argentini je bil ves čas zvest steber zbora „Gallus“. S pesmijo na ustih je: tako odšel g. Brandsteter med nebeške pevce, ki so ga gotovo z ljubeznijo sprejeli, saj je vse življenje širil božjo čast s prepevanjem cerkvenih pesmi.
Sedemdeset let življenja je dopolnil 16. junija dr. Alojzij Voršič, eden najbolj uglednih osebnosti slovenske protikomunistične skupnosti v Argentini. Rodom iz Sv. Tomaža v Slovenskih goricah je dovršil gimnazijske študije v Ljubljani, pravno fakulteto pa v Gra-zu in Pragi, kjer je po vojni tudi doktoriral. Do ieta 1923 je bil v upravni službi, 1. 1923 pa je začel v Celju svojo samostojno kariero, najprej kot odvetniški pripravnik, od leta 1930 pa kot samostojen odvetnik. To svojo službo je vršil vse do nacističnega vdora v
§o°vled A;nusu Pri
pol
levi)6 dre ' zidov e cerkve
h . Kral-i
(P°to M. k
Slovenijo 1. 1941. V Celju se je g. jubilant živahno udejstvoval v katoliških, političnih, prosvetnih in mladinskih organizacijah ter gospodarskih ustanovah. Od 1. 1938 do izbruha vojne je bil župan avtonomnega mesta Celje. V tem svojstvu je odločno nastopil proti hitler-janski propagandi, s čimer si je zaslužil besno sovraštvo Hitlerjeve Nemčije. Toda k sreči mu je uspelo priti pravočasno^ v Ljubljano. 3. maja 1945 je bil tudi član slovenskega parlamenta. Nato je iz prepričanja kot toliko drugih protikomunistov odšel v begunstvo in dospel 1. 1948 v Argentino. Dva sina je žrtvoval v obrambi krščanskih in narodnih idealov. A ti udarci ga niso strli ali napolnili z malodušjem. Ostal je mladostno živahen. Mnogo je sodeloval z g. direktorjem A. Oreharjem, da je Slovenska hiša postala resnica. Z navdušenjem se udeležuje tudi dela v Slovenskem katoliškem akademskem starešinstvu in v poverjeništvu Slovenske
ljudske stranke. Zelo si želimo, da bi111 Vsemogočni dal dočakati dan, ko bos pravica in svoboda slavili zmagoslM'J na slovenski zemlji.	u
Društvo Slovencev v Buenos AireS
svoje«;
Albin,
se je 15. junija poslovilo od
neumornega predsednika ing. Alb1 Mozetiča, ki je 22. junija odpotoval
letalom na svoje novo službeno niee ' ki mu ga je določila petrolejska dru^ Shell v veliki petrolejski rafineriji j Sumatri v Indoneziji. Tam bo °s‘j;
predvidoma štiri leta. Vsi, ki so od g. predsednika slovo, so zlasti P udarjali njegovo konciliantnost, s jj tero mu je uspelo društvo utrditi ne medsebojno povezati v prijetno j žino. Njegovo delo se je pričelo že 1945, ko je bil v Monigu pri Tre'!’
predsednik taboriščnega odbora. Velj je stopil zlasti v svojstvu predseduj
jc	iiaBLi v svujslvu preu='-“' j.
društva v Argentini za skupno emior:1 • sko stvar, saj ga je vodil nad vse uspe’r no skozi pet let. Imel je izreden družiti ljudi različnih prepričanj in ^ zorov. Po telesu sicer odsoten bo ostal v duhu povezan s Slovenci v A gentini, dokler mu jih ne bo dano, J . trdno upamo, po štirih letih l0^1 j. zopet videti. Zato kličemo g. Preds j0 niku tudi potom naše revije: Na '•eS svidenje!
AVSTRIJA
V Gornji Avstriji, blizu mesta
in nedaleč od zloglasnega tabor1 Matthausen stoji ob cesti deska z ,g. pisom: Wohnsiedlung 117. To je ta fr rišče Asten, ki je nastalo za časa ^ nje svetovne vojne in je služilo za 0 s j po nacistih preseljenim osebam, je to taborišče postalo zatočišče z‘l,3Sti gunce iz držav za železno zaveso, 7-za Slovence in Hrvate. V 40 lesem a rakah živi okoli 3000 beguncev; san1 Jugoslavije jih je nad 2000. Poi®«. ^ vatskega in slovenskega je sliša-agti skoro vse druge evropske jezike, zvgji nemško, poljsko in madžarsko. P? 0lI)9 so prebivalci tega taborišča yeClI!,1i)0' rimokatoličani; kljub temu jf \\o-riščna uprava vsem veram bolj 11
jih 'a kot katoliški. Tako so Židje, ki j° K6 okr°g z lahkoto dosegli svo-s« a5.ak° — sinagogo; tudi pravoslavni h> ^Wrajo v svoji kapeli, protestanti
Njihove sekte pa imajo svoje prostore Ko so pa katoličani sklenili
;oymcT
Hje a‘Jšati kapelo in prizidati stanova-veJj taboriščnega župnika, so doži-ket n*z nagajanj in nasprotovanj. Toda, dj bili vztrajni, so le uspeli, tako
ftza
Li « mogel 15. decembra 1957 škof iz viy2a dr. Franc Sal. Zauner blagoslo-
W jn°v^ del kapele in novo župnijsko Spk° • Razširjena kapela more sedaj 2a jeti naenkrat 600 vernikov, kar je
Ceji '^nt dovolj, saj je vsako nedeljo v vetl lcj Pet sv. maš: dopoldne za Slo-kolf)5’ R^ate, Nemce in Poljake, po-ple Pa še za Madžare.
»epj,živalstvo taborišča v Astenu se gi Jj^no menjava. Eni prihajajo, dru-tan fjajo- Največ beguncev sprejema S>lo\a ■ Avstralija, Nemčija in Belgija. ^anajC* 'n Hrvatje gredo najrajši v l9go ^0- .Od aprila 1957 do januarja (90O Se je tja izselilo 1.374 naših ljudi bil; .boških, 354 žensk, 120 otrok). Po-(A6 bilo leta 1957. 158. a aprila meseca 1957 skrbi za Slo-tanilt \ dušnopastirskem oziru g. ka-tU(Ji ,?r; Ferdinand Kolednik. On je hščue?jni duhovnik, ki stanuje v tabo-Mif].' Hrvaške vernike oskrbuje Fra dr. ?elo Covič, ki pa živi izven taborišča. župj.-,86 zanima za begunce astenski j. Fran z Werner. — G. dr. Ferdi-fetfj, '"0}ednik razvija v taborišču iz-verSk0 .PaXnost. Odkar je prišel on, je iepo Zlvljenje silno napredovalo. Ima (hart or®anizirano četo ministrantov ^džbi k v?.seH), ki skrbijo za sijaj pri sedeni ".ožji. Tudi je pripomogel, da se kietij^v.tantov pripravlja po raznih se-Brin duhovniški poklic. Skrbno ^2 hrv av.^l - 3^ otrok (21 slovenskih in
le biloa8kih) na prvo sveto obhajilo, ki delj0 decembra 1957. Naslednjo ne-jo je podelil Zauner. — G. dr. Koled-
ktlški jd*a birma, ki ?ik je k°f dr‘ ~
Fo7 ,. .redi svojih ljudi 25. septembra r°' Pri"! °Frav'i svojo srebrno sv.
s 0 je 12 duhovnikov in g. sre-
Drno:
J'-	uunuviiJKUV in g. sre*
snika je obdajalo 26 ministran-
tov. Pevski zbor je zelo aktiven in ga je do svojega odhoda 'č Kanado vodil organist Zore Anton, doma iz Sel pri Kamniku.
Slovenci v Astenu si želijo slovenskega branja. S Koroškega jim pošiljajo verski 1 tednik „Nedelja“ in informativni tednik „Kronika“. Hrvati imajo „Glasnik Srca Isusova“, ki izhaja v Salzburgu. — Za Slovence in Hrvate, ki so leta 1957 odšli v Kanado, so izdali prebivalci astenskega taborišča za veliko noč 1958 svoj Zbornik-letopis „Glas iz Astena“. Na 8 tiskanih in 42 razmnoženih straneh so bratom preko morja povedali v obliki dolgega pisma vse novice zadnjega časa, ki bi jih utegnile zanimati. Za 550 izvodov so morali plačati 15.000 šilingov. Brez dvoma je bilo potrebno za tak finančni napor mnogo idealizma. Iz „Glasu“ zvemo, da so hvaležno prejeli od g. direktorja Antona Oreharja potom Slovenske dušnopastir-ske pisarne v Argentini tri knjige: Vir največje sile, Mati našega Odrešenika in Po svetli poti, zraven pe še 50 izvodov knjižice „Moj prijatelj 1957“. Zelo bi si tudi želeli rednega dostavljanja „Duhovnega življenja“, „Katoliških misijonov" in „Svobodne Slovenije“. Takole se upravičeno pritožujejo naši rojaki: „Naš župnik dr. Ferdinand Kolednik že dobi svoj izvod, toda en izvod za 2000 slovenskih rojakov je premalo. Kako bi vam bili hvaležni za že prebrane zvezke! Ali nas bo kdo razumel med vami?“
ZDRUŽENE DRŽAVE
Spominsko romanje
V nedeljo, dne 1. junija so Slovenci iz Clevelanda in okolice poromali k Materi božji na Chardon Road, kjer je imel prevzv. škof dr. Gregorij Rožman sv. mašo za v zadnji vojski padle Slovence. Med sv. mašo je tudi govoril. Dejal je: „Mrtvi rojaki nam kličejo iz grobov: „Glejte, koliko smo žrtvovali, življenje smo dali za vero, za domovino, za to, da bi mogel narod prav živeti, da bi bili naši medsebojni odnosi urejeni po krščanskih načelih, zato tudi vi, za katere smo se žrtvovali, storite vse.
Desno: Slovenski dušni pastir v taborišču Asten pri Linzu (Astrija) dr. Ferdinand Kolednik. Ob njem hrvatski dušni pastir v istem taborišču Fra dr.
Mirko Čovič
da boste živeli krščansko življenje, uredite svoje medsebojne odnose, delajte pokoro, pokorite se, odložite svoje napake, s katerimi otežujete sebi in drugim življenje in prenovite se v veri, v idealih, za katere smo mi, vaši rojaki, dali življenje.“
Pretresljivi govor je podkrepil obilen dež, ki se je vlil kmalu po začetku sv. maše. Številni romarji, ki jih kljub oblačnemu jutru ni bilo nič manj, kakor lansko leto, in ki so prišli nekatera celo iz Loraine in Geneve, so se stisnili pod košata drevesa, pod strehe stavb in od tam sledili svetemu opravilu.
Pri sv. maši je pel požrtvovab1^
mladinski pevski zbor „Slavček“, k3 , ;ga člani so polnoštevilno prišli, vojim petjem olepšajo sv. mašo .
a*	*    ^	_ ___—   _ — - ni n w n /-* 1 ^ 1 ll i
rega člani so
svojim petjem „j.cFs,aj„ o>. tudi oni počaste spomin slovenskih 1 tev. Sodelovanje „Slavčka“ je treba tembolj ceniti, ker so se odzvali P°v 0 bilu za sodelovanje kljub temu, da bili povabljeni šele teden dni pred 1 manjem.	^
Komaj so odpeli eno pesem, Pa j,, je vlil tak dež, da so se morali uß>a niti pod bližnjo streho. Prečastiti ^ Jošt Martelanc pa je takoj rešil P° , žaj in začel po zvočniku buditi k U skemu petju. Sam je navdušeno P ^ peval. Pred obhajilom se je z jasnih’ „Slavček“ je zopet začel peti lTiat,o pesmi. Pri obhajilu je bilo nenava veliko ljudi, kakor še nobeno leto P1
Prevzvišeni je radi nevarnosti
deŽi®
opravil molitve za pokoji.e že prc(’ ^ mašo. Po sv. maši sta dva Poata0io' fanta v slovenskih narodmh nošah P ^ žila lep venec v spomin padlim ob Matere božje, medtem ko so zapeli žalostinko „Gozdič je že ze ^
Venec v spomin padlim je P0^-Clevelandski krajevni odbor Zveze P je tikomunističnih borcev. Isti od^01 poizvedel tudi nabirko pri sv. maši z3 venske sirote in vdove.
Mladinsko društvo „Kres“ je ^jh niziralo izredno veliko število nail^-e) noš. Opaziti je bilo nove narodne ^g, ki so si jih dekleta v zadnjem čas sebej naročila, da morejo dati a‘sio' prireditvam z njimi na zunaj rfs r3g venski značaj. To prizadevanje Je ^0-veseljivo in vse pohvale vredno, ■jjpjjii da, da so nekatere obleke vsled
in
ki*r
precej trpele.
Čez opoldne je sijalo sonce dobro posušilo mokre romarje.
Za opoldanski prigrizek je ^ upravnem poslopju romarske P®1 bro preskrbljeno. Ob 13.15 so bn® litanije Matere božje v kapeli r skega doma, ker je začelo zopet vati. Osem članov pevskega zbora
bd0,
fetn- j® gg- duhovnik-!m pomagalo ** i,	Ljudsko petje je odmevalo
Iw^Pele in vseh ostalih prostorov ro-n)a s.kega doma, ki so jih napolnili ro-
vžv;v ^agoslovom, ki ga je podelil Pre-p®n'» je bilo to spominsko romanje hardon Road zaključeno. t)0k.;eriu Slovenci v Clevelandu pa so H0r''Za'b da jih tudi slabo vreme ne ^at6 .°dvrniti, da ne bi z romanjem k božji, naši Kraljici, počastili 'na velikih žrtev našega naroda.
Ing. Jože Sodja
-aNaDa
lovski opomin rojakom. Pod tem ?uiJniI-0tn dr. Jakob Kolarič CM, torjj 1 s|ovenske fare v Torontu opo-^katV bstu „Ameriška domovina“ na S«*-®, zelo boleče pojave v tamošnji Kio VS , skupnosti. Iz domovine priha-So e^no nove skupine mladih ljudi,
; pobegnili čez mejo. Toda sedanji :1e v mnogih spodkopal vero in jla Se 1 "noralna načela. Zato ni čuda, 1,1 1'azh . ai° lahkomiselnemu življenju ve<lati ^danosti. Kot vedo nekateri po-j J« v se bi mladi fantje in dekleta “Ho n>.. 01d*®ih seznanili bolj, kot bi .av- In ko so prišli v Kanado, 1° kar skupaj. Najamejo si skup-
no stanovanje in žive potem mesece in leta dolgo v razmerju, ki mu pravimo priležništvo. Taki primeri „skupnega stanovanja“ se vedno bolj množijo. Prav tako se množijo primeri „bratrancev“ in „sestričen“. Fant in dekle ne moreta reči, da sta brat in sestra, ker se različno pišeta, zato se zatečeta pod krinko sorodstva. Prvi naseljenci po drugi svetovni vojni so veljali za pridne, delavne in poštene. Po krivdi zadnjih vseljen-.cev, ki so že žalosten proizvod Titove države, pa trpi slovensko ime na splošno. Je pač tako, da nekaj posameznikov lahko ves narod oblati. In prav v tem je zgodovinska krivda vseh tistih, ki so v domovini komunizmu pomagali na oblast ali ga še zagovarjajo tostran in onostran Oceana.
BRAZILIJA
Od decembra do maja je bila vsako drugo nedeljo v mesecu služba božja za Slovence v cerkvi Svetega Duha. Prišlo je vsak pot več ljudi. Zaradi potovanja č. g. Ilca bo služba božja za nekaj mesecev odpadla. — V Säo Pablu se je slovenska skupnost^ povečala za eno družino. G. ing. Jože Bavdaž je pripeljal iz Argentine svojo ženo, go. Sonjo rojeno Čop. Želimo ji, da bi se v novem okolju dobro počutila.
v srpomln
XIII.
Narahlo je potrkalo na kuhinjska Trata. Kaplan Simon jih je odprl, pred njim je stala Terezika.
„Gospod kaplan, jaz sem pripravljena, čakajo nas!“
Pogledal ji je v obraz. Jasen in smehljajoč kakor vedno je v vsej mladostni lepoti žarel pred njim. Kaplan Simon je spoznal, da more biti tako močna le duša, ki je prepolna božje ljubezni in božje milosti.
„Pojdiva, Terezika, naj se zgodi božja volja!“
Skupaj sta še enkrat stopila v Milino sobo. Mila je še vedno sedela na postelji. Njeno telo se je stresalo od neprestanega joka.
Kaplanu se je v srce zasmilila.
„Mila moja, potolaži se, saj ne bo hudega... bom molil zate,“ je tiše dodal kakor v predslutnji bližajoče se smrti.
Nežno jo je poljubil na čelo.
„Še očeta pozdravi, nisem ga hotel buditi.“
Milo je bolečina davila v grlu, da mu ni mogla odgovoriti, šele, ko se je Terezika sklonila do nje, ji je komaj slišno zašepetala:
„Odpusti mi!“
„Mila, lepo te prosim, pomiri se, ti vendar nisi kriva, zaupaj v Boga, on je velik!“ jo je Terezika nežno prepričevala.
Kakor v sanjah ju je še videla, kako sta odšla iz sobe. Vežna vrata so se sunkoma zaprla. Za hip je zavladal molk, nato je slišala, kako so se koraki raz-
delili. Prvi so odšli skozi glavni vhod ^ cesto, drugi na nasprotno stran veže, W„
je stanoval partizan Jernej. Zabobne
lo if
po njegovih durih, da se je stresla
čas šele so se odprla. Zaslišal
se )f
prepir, nato presunljivo žensko
ihten)®;
f
„Jernej, Jernej, ne pusti me sam6 Milo je oblil mrzel pot.
„Moj Bog, kaj bo z našimi, če svojim ne prizanašajo?“	.e
Padlo je še nekaj psovk, kateri!0 ^ sledil še hujši jok, nato so se kora oddaljili in se izgubili v temno noč' ,f Mila je slišala, da oče vstaja. Pra „ odhajajočih ga je najbrže zbudil. » oddahnila se je.	, ^
„Mila, za božjo voljo, kaj Pa 1 ,, se je oče prestrašil, ko je zagledal objokani in prepadeni obraz.
„Papa, Simona in Tereziko so Pa jj zani odpeljali...“ Zadnje besede s° zamrle še v hujšem joku.	■:,>!
„Kristus nebeški!“ se je oče Pr ^ in se brez moči sesede
za glavo in se najbližji stol.	^1.
„Zakaj me niste poklicali?“ je tartel)C
„Simon ni pustil, ker bi tudi odpeljali, kakor prvič.. .“	.
Mila se je naslonila na blazine s strmela skozi okno. Vihar je za^’'JnCg° podvojeno močjo, kakor vihar n.ie srca, ki ni našel pokoja nikjer.
Oče je počasi potegnil iz žep* venec.
„Mila, kaj ko bi molila, Bog
nam more še pomagati.“
„Moliva, oče, ljudje nam ne več.“

!>o ra^ariu Simonu se je zdelo, da hodi liti,|rvavem potu za Kristusom. Tako
H
ie trpel v duši. Kakor Kristus je
"jega izdalo lastno ljudstvo, napr-
: <lo
tiaf dejanja, katerih ni on nikdar iilj . 1 • Sedaj ga bodo lastni bratje sodo 1,1 ^sodili... Neštetim zločinom bo-l)0j®r*®teli nove, s krvjo nedolžnih si “skušali utešiti vest.
Y(s vaPlan Simon se je opotekal po cesti Cibak in sključen. Težak križ tuje e Sa je pritiskal k tlom. dn^^ius, usmili se nas!“ je iz dna *ü klical k Bogu, „odpusti meni in v’sSaj ne vedo, kaj delajo!“
W ,a narava je z njim trpela v obup-Joy, ®Snenju viharja in ponavljala nje-. 'c- Bolestno ječanje je napolnjevalo
stnrek, nato planilo pod nebo, ki je *n brez zvezd mirno ždelo nad
0tn ljudi in narave.
*Va
loJP>an Simon ni pomnil še take noči. So napredovali, veter jih je pri ^oraku oviral, dvigal oblake kot*n Se besno zaganjal ob hiše, ki Dotj. Pfeplašene ptičke samevale ob
^tethVas^° ie vihar nekoliko pojenjal. ^s4t. 6 že izluščil obrise velikanskih ^lijj4j Mrzel pot mu je orosil čelo. Je’ kako je Terezika poleg njega "pSn° vzdihnila:
Tejeav^a Devica, varuj nas ti!“ ■Mje! i° je kaplan Simon kot otroka Pot ^ Za r°ko in skupaj sta nadaljevala P'tajj asarn. Po širokih kamnitih stop-paS“ ^°sPeli do glavnih vrat. Tedaj biitm J 'Zana obstala, kajti na cesti za
^i:
So
Se zaslišali koraki. Tudi kaplan v nestrpnem pričako-
Nu obstal tri
Poti, v- tenine sence so se prikazale na
•uni]
nem svitu so se bliščale ko-
nice pušk, sredi med njimi pa je korakal mož s povešeno glavo. Šele, ko so po stopnicah dospeli do vrat, jo je sunkoma dvignil. Njegove oči so zastrmele v kaplanove nič manj začudene in vprašujoče.
„Kaplan Simon, zakaj so te prijeli?“ so izpraševale presenečeno prve.
„Partizan Jernej, s čim si se jim zameril?“ so druge odgovarjale v največji osuplosti.
Vprašanja so ostala brez odgovora. Skozi velika vrata so stopili v partizansko — ječo.
Simon je obstal na vratih velike sobe v prvem nadstropju. Trinajst bledih obrazov je nemo in vprašujoče zastrmelo vanj. To so bili njegovi ljudje, ne njegovi po strankarski pripadnosti, kakor so menili rdeči, saj te Simon ni poznal. Njegovi po veri in verskem prepričanju, njegovi po ljubezni do materine besede, do pravičnosti in poštenja. Kaplan Simon jih je gledal in grenkoba vseh se je vsesala vanj, trpljenje njihovo in njih-hovih domačih ga je zatežilo.
Srečal se je z očmi kaplana Jožeta, ki se mu je žalostno nasmehnil.
„Tako se pozdravljajo na smrt obsojeni...“ je kaplan Simon trudno pomislil.
Pogledi vseh pa so ga le naprej prosili. . . .
Tedaj se je zavedel. Vsa groza, ki ga je doslej pritiskala k tlom, je na mah izginila. V njem je vstalo neizčrpno bogastvo in moč duhovnika božjega.
Razširil je svoje roke kot v objem vseh. Na smrt obsojeni so pred njim popadali na kolena, z neizraznim začudenjem so zastrmeli vanj. Pred njimi ni stal več kaplan Simon, temveč sam Kristus. Vsa njegova postava je izžarevala neizmerno ljubezen in dobroto. Obličje
mu je sijalo v nadzemski lepoti in milini. Počasi je dvignil desnico; tedaj so zaslišali glas, ki je slehernega napolnil z veliko tolažbo:
„Oproščenje, odvezo in odpuščanje vaših grehov vam daj vsemogočni in usmiljeni Gospod.“
Veličasten molk je zavladal v sobi, vsi so čutili, da se je izvršilo nekaj veličastnega.
XV.
Ura v cerkvenem zvoniku je udarila eno čez polnoč. Slavica, sestra kaplana Jožeta, se je ob oknu zdrznila.
„Moj Bog, ali še ne bo konca te strašne noči?“
Neskončne so bile ure, odkar so odpeljali Ančko. Otroci so vsi utrujeni od joka že davno pospali za pečjo, Slavica in vsi domači pa so še vedno sloneli ob oknu in čakali. V temnih slutnjah so trepetala njihova srca. Upanje v njih je vedno bolj umiralo. Sedaj je bilo samo še ugašujočemu plamenčku podobno.
Vihar je z nezmanjšano močjo še vedni divjal. Vse oblake je razgnal, da se je prikazalo jasno, zvezdnato nebo. Luna je vstala izza hriba in posrebrila vrhove bučečih gozdov. Cesta pred hišo je bila v luninem svitu vsa razsvetljena. Na nasprotni strani, za ograjenim trgom, je samevala cerkev sv. Ane. Čez ves trg je segala senca visokega zvonika in s skrajnim koncem zasenčila še cesto. Veliko črno znamenje križa se je jasno odražalo na njeni belini.
Ob oknu sloneči so strmeli v to znamenje na cesti in trepetali za tiste, ki bodo to noč morali na svoj križev pot. Podzavestno so slutili, da Ančka ne bo sama...
V zvoniku je udarilo pol dveh. Komaj so se udarci razgubili v viharno noč, ko so od nasprotne strani zaslišali
korake mnogih prihajajočih. Srca so
zastala v tesnobnem pričakovanju. Zagledali so temno gručo ljudi, ^ s
je vedno bolj bližala in večala v'
edi"’
bolj. Skozi vihar jim je udarila na molitev:
„.. .ki je za nas krvavi pot potih' je čudno vdano klicalo v noč in vihar'
Dolga vrsta, po dva in dva skuP
zvezana na vrvi, ob straneh oboro
jni
Že*'
partizani.. . Vštric cerkve so se vsi
nili, prekrižati se niso mogli. Znan,e ^ križa se je kakor po čudežu dvigu1 zaplavalo nad njihovimi glavami. t „Bog blagoslavlja svoje mučene*^.
so z grozo pomislili ob oknu st°je^
. gl*
Že so jim bili nasproti. Tedaj j6.',«
rst> s
vica pridušeno zavpila. Prva v vrS'nje9 prihajala kaplan Simon in Jože
brat.
Zaslišala sta krik in se ozrla > - ^
v
siurt.'
bledih obrazov, iz katerih je ^
za njima vsi ostali... Petnajst n“'^3
brezmejna bol, a obžarjena že z 0j nostjo onostranstva, se je poslavlJa^jj|i njih, kakor da se poslavlja od s dragih.	p
Tudi Ančka je bila med nji1"'
ni1.
hip se je zazrla v okna, iskala za^gpP
svoje domače. Skoro do tal se je =•' v silni bolesti, nato opotekajoč s® daljevala svojo težko pot za drug
Ostali ob oknu so onemeli od
bo'fS
ti
zrli za njimi. Videli so jih še, utonili v gozdu za vasjo, slišali ul
zadnjo prošnjo...
„...in ob naši smrtni uri, aB>e11
In od tiste ure jih ni videl nihc ^ le na večer naslednjega dne, gori v hribu zaregljale strojnic6-
r Got,c‘
ZORA PIščANC,
Sl°venija
litdfj Ljubljane je prišla vest, da je low v starosti 78 let apostolski pro-dr, j?1" in profesor teološke fakultete Sv. ,ranc Ks. Lukman. Rodom je bil iz ti.	ob Taboru v Savinjski doli-
tu °?oslovne študije je dovršil v Ri-■ ' tam '	• ' ' ■
Ndr,
je leta 1902 postal doktor
* HgosifloVia-	Pa *e ^0^':0r
pa
*	?QV^a' ^ duhovnika je bil posve-
•	' oktobra 1905. Od leta 1920 je i f1 cevi,3 dogmatiko in patristiko (veda \i .tltejj V<;^’b omotih) na ljubljanski fa-
u l\s V V711Ö IV 17 lil javucill ZilVlJCllJU
i'tedsp ,Z5lnal odlične položaje. Bil je 11 a'ettip Leonove družbe (1923), Pro-t ’tije ,^Veze (1935), Bogoslovne akade-n	1941) in Družbe sv. Mohorja
.	,'er dopisni član Slovenske aka-
. Jkojni z,nanosti in umetnosti (1940). ,	j • Lukman je bil mož širokega
,• ln zelo finega vedenja, s kate-ivc; Vsakogar takoj osvojil. Bogo-»; s^vai;Sr.' ga kot profesorja silno spo-kaiti bil jim je oče in učitelj
0 Slo-
.K
t( v
Jjja «“fni 1UI Dolenjskem je 10. ju-v oi dolgem in hudem trplje-j'j’j. Qj. ’ >tu starosti Marija Ceglar f. !Jieha °znlL, mati treh duhovnikov. ,c c°zi (Jnl1^3 l)0t te bila sleherni dan Lr je ^_a desetletja v stiško cerkev, i j vej l,^lavsezgodaj prisostvovala eni H f,6 ves ji ' mašam in obhajilu, nato pa i ^f-r0 n Posvetila delu in skrbi za loij,rok’ ki so izgubili očeta že v veliko tolažbo ji je bilo,
da je mogla tudi v bolezni dnevno prejemati sveto obhajilo. Njene zadnje besede, ki jih je en teden pred smrtjo s hčerino pomočjo napisala za sinove v tujini, so bile: „Z ljubljenim Sinom nas blagoslovi Devica . Marija.“
Katoliški Primorci na Mirenskem Gradu. Slovesnost, kot je mirenski Grad ni še doživel po drugi svetovni vojni, je na nedeljo 18. maja privabila več tisoč katoliških Primorcev z obeh strani državne meje na prijazni griček v svetišče žalostne Matere božje. Očetje lazaristi, ki upravljajo to cerkev, so jo po vojni obnovili, velikanski samostan pa je še vedno v ruševinah. Očetje lazaristi so pokazali svojo posebno ljubezen do lepote hiše božje s tem, da so poklicali akademskega slikarja Toneta Kralja, da je v tem svetišču naslikal res monumentalen križev pot. V nedeljo, 18. maja, so ta križev pot slovesno blagoslovili. To slavje so združili z nastopom okoliških cerkvenih zborov, ki so se v velikem številu odzvali. Slovesnost se je začela z blagoslovom podob križevega pota, nakar je sledilo darovanje, katerega so se vsi verniki z velikodušnim srcem udeležili. Sledil je tretji del proslave, to je nastop cerkvenih zborov. Sedem cerkvenih pevskih zborov iz Goriške in Vipavske je zapelo vrsto najlepših Marijinih pesmi. To je bilo nekaj izredno veličastnega še za Goričane, ki so vajeni takih koncertov v Gorici že lepo vrsto let. Na jugoslovanski strani meje pa kaj takega niso še nikdar priredili, toliko
manj v sedanjih razmerah. Krona vsega koncerta pa je bila pesem, ki so jo zapeli združeno vsi zbori „Je mrak končan“. Zdelo se je res, kakor da je mrak končan za verne ljudi v Sloveniji in da jim Marija prinaša -novo zarjo boljših dni. — Ob zaključku je bilo pred oltarjem videti skladatelja, ljubljanskega prošta mons. dr. Franca Kimovca, škofijskega delegata za ko-perski del goriške apostolske administrature, mons. A. Kjuderja, skladatelja Lojza Mava iz Ljubljane in prof. Milka Fileja iz Gorice. Tudi duhovniki so bili obilno zastopani. Bilo jih je nad
,vci
40. Po končanem blagoslovu so P® in vsa cerkev zapeli Hladnikovo rija skoz’ življenje“.
Med domobranskimi kurati» ki _ padli maja meseca 1. 1945 slovens10
komunistom v roke, je bil tudi dr. Pe^,
hrižaj iz Most pri Ljubljani. Po
dalj'
šem ogabnem sramotenju je bil 0^S°t,
5
jeri na smrt na vislicah in tudi uSl11'-
čen. Dobili smo sedaj pismo iz trp,^ domovine, kjer pisec pove zaiutj1 «j stvari o dr. Križajevem grobu, k njegov grob severovzhodno od r'oV.esl|, italijanskega grobišča pri sv.)
Grob je bil od vsega početka zelo sK1
Na zlati maši župnika Ivana Kogovška v Kopanju so se zbrali 25. avgusta
sledeči gospodje: 1. vrsta (vedno od leve na desno): Alojzij Breceljnik-v Krašnji; dr. Franc Jere, profesor v pokoju; zlatomašnik; škof mons. .eg»r Vovk; dr. Andrej Snoj, bogoslovni profesor; Martin Štupnik, župnik s Pokj^P.^jjfi1 Hrvatska. — 2. vrsta: Karel Erjavec, župni upravitelj v Želimljah;	^
Cuderman, župnik v Podbrezju; Lovro Sedej CM. (lazarist), župni upra’'!.teij v Žalni; p. Peterca, iz otoka Pašman v Dalmaciji; Janez Kljun, župni upra'p0lid' Poljanah; Jože Rozman, ekspozit v Vel. Gabru; Janko Dolenc, župnik n3 cjgdiji — 3. vrsta: Alojzij Zajec iz Ljubljane; I. Vrhunc, škof. tajnik; Ivan župnik v Šmarju; p. Rafael Asič, župnik v Stični; Janez Križaj, župni uPraVjte‘l v škocijanu; lazarist Karel Kolenc, iz Ponikev; Silvester Skebe, župni np
na Lipoglavu.
iti ^krbovan. Imel je cementen okvir je j*Pisn° ploščo iz marmorja,'za kar J> Srbela in še skrbi njegova sestra. ra,,cIVri0 je bil grob oskrunjen, plošča lta cvetlice razmetane, kakor tudi W6n*ta miza razbita. Nato je sestra StoK8 ^stranila. S. tem so napadi na Spl . Prenehali. Prve čase je bilo to itn, . nekaj običajnega. Zagrizeni ko-in še bolj komunistke so hodili bi|j grobovi in pljuvali na tiste, ki so v življenju njih nasprotniki.
j6 ij?1*0 je jeseni leta 1949 — nadalju-žalg ec — ko sem z nečakom obiskal tip].®; ker to je sedaj uradni naslov za Žaj^ariji sv. Križ. Okoli groba dr. Kri-)ie|0 j®, stala skupina tujcev, ki so na-btu P9slušali dogodke v zvezi z domo-kri* ■ 111 pokoljem in z umorom dr. Stla ala; Tedaj se je približala nepo-gte a ženska. Ko je spoznala, za kaj bat| strašno vzkipela. Začela je bru-'tiiti naj^0lj prostaške izraze na spo-
tai ‘ Protikomunističnih borcev, eepe-
v2 n
iit“ ®as je pokazala na stezo v bližini
Če2 } nogami in kričala na vse grlo.
(W 6 zadrla: „Glejte, tu je pokopan 'Wo ^ v°jni zločinec Rupnik.“ Ni jih ^tte' k* namreč vedo, da so komunisti ližkorala Rupnika pokopali pod pokopa-Zatj,,. Cesto, koder se hodi, da bi tako 1 sPomin nanj.“
boV|^° drugih pokopališčih so bili gro-tavjj. Pokojnih domobrancev deloma po-Itukt-t11? z zemljo, deloma so pa 'ostali, ju. yni 80 namreč ljudje v tistem kra-Ijuplj 60:1 tudi, da so komunisti mnogo ki s v..mesecu juniju zagrebli v jarke, ^ern morali leta 1945 izkopati pod Če f'1 med Trbovljami in Zagorjem. gorje6 iz Trbovelj čez hrib v Za-PadttQ Se Pride do cerkve sv. Urha. Zabele,, ^ nj6 leži mala vas, po imenu tai?'rava' Ta Je čisto na robu zgo-ki .. da se vidi raz njo železnico, !° tor-V-Je Proti Ljubljani. V te jarke Žrtvp v rdeči hudodelci metali svoje izšla y 0 Sem dral v neki knjigi, ki je Piobv-p Argentini, kako se je neki do-Setp nec rešil iz množičnega groba, 2elen;0 opisu spoznal, da je to bilo pri travi. Temu očividcu preživetih
grozot naj veljajo moji pozdravi z željo, da bi enkrat mogel svobodno pričati o hudobiji brezbožnega komunizma in ga obtožiti pred vsem svetom.“
PRIMORSKE VESTI
Gospod Ivan Brezavšček — 80-letnik.
Tiho, ponižno in neopazno je obhajal dne 7. maja g. Ivan Brezavšček v Rojanu svojo osemdesetletnico. Rodil se je v Levpi na Kanalskem leta 1878. G. Brezavšček je duhovnik goriške nadškofije, a deluje na Tržaškem že od konca prve svetovne vojne. Najprej je deloval v Istri, nato na Krasu, kjer ga je doletela druga svetovna vojna. Odločno je tedaj povedal vernikom, kje tičijo nevarnosti za vero in narod. Ta ponižni in dobri gosood si je pridobil marsikatero zaslugo za narod in Cerkev, zato so ga ljudje povsod radi imeli.
Večerno predavanje za lurško romanje. V ponedeljek, 2. maja zvečer, se je zbralo v Marijinem domu na Placuti izredno veliko občinstva, samih lurških romarjev, ki so z velikim zanimanjem poslušali predavanje o Lurdu. Govoril je izreden romar, ki je bil pred kratkim že drugič v Lurdu, in sicer č. g. Janez Hladnik, ki se je po 22 letih vrnil iz Argentine na obisk v domovino. Najprej je poslušalcem izročil pozdrave naših bratov v Argentini, nato pa je začel pripovedovati o Lurdu in vseh nepozabnih doživetjih v Marijinem mestu. Povedal je še nekaj zanimivosti iz Fatime in iz življenja Slovencev v Argentini. Pozna ura je že bila, ko je gospod predavatelj prekinil svoje predavanje, dasi bi ga bili ljudje radi še poslušali, saj je bilo njegovo podajanje tako prijetno in zanimivo. Ločili so se v zavesti, da smo Slovenci tostran in onstran morja res kot ena družina, saj nas združujejo isti ideali in ista vera v neklonljivost našega ljudstva v vseh težkih preizkušnjah življenja.
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok v Gorici. Tudi letos, na. praznik Kristusovega vnebohoda, se je nadvse prisrčno in slovesno vršilo v Gorici prvo sv. ob-
hajilo slovenskih otrok. Na koru so malim slavljenčkom prepevali otroci, popoldne pa so otroci iz slovenskega sirotišča pod vodstvom požrtvovalnih šolskih sester pripravili prvoobhajan-cem lepo akademijo v domu Brezmadežne na Placuti. Na sporedu so bile deklamacije in ljubki prizorčki ter obilen in lep srečelov.
Slovenci in volitve. Volitve so za nami. Izpadle so tako, kakor smo vsi predvidevali. Zmagala je krščanska demokracija in s to zmago je italijansko ljudstvo dokazalo svojo zrelost in pravilno usmerjenost. Medtem, ko se je vsa Italija pripravljala na volitve z neštetimi volilnimi shodi in obilno propagando, se je na Primorskem vršil volilni boj bolj po časopisih kakor pa s pomočjo govornikov. Na Goriškem je bilo le nekaj volilnih shodov, ki so jih priredili komunisti in socialkomuni-stičnimi agitatorji. Ti slednji so bili predvsem na Tržaškem agilni in glasni, tako da tudi uspeh ni izostal. Medtem, ko so po slovenskih vaseh na Goriškem in v mestu samem, odnesli večino glasov demokristjani, so na Tržaškem odnesli večino komunisti in sicer v Miljah, Dolini, Repentabru in Zgoniku. Italijanski škofje so pred volitvami izdali pastirsko pismo, s katerim so pozvali italijanske državljane, naj store svojo državljansko in predvsem krščansko dolžnost na volitvah. Slovenska katoliška skupnost in slovenska demokratska zveza sta objavili volilni poziv, s katerim sta pozvali vse dobromisleče Slovence, naj strnjeno in brez izjeme glasujejo za demokratične stranke ter odrečejo svojo podporo skrajni levici in njenim zaveznikom. Zaradi tega poziva sta komunistični časopis „Primorski dnevnik“ in njegov dični sopotnik „Novi list“ zagnala strašen vik in začela učiti nauk in razlagati, kaj so Slovenci dolžni storiti pri volitvah. Oba sta se ujemala v tem, da sta zanikala prav to, kar so škofje učili. Kljub temu so slovenski volilci pokazali, da so bolj zreli katoličani kot si to mislijo v uredništvih obeh listov.
SLOVENSKA KOROŠKA
Komaj petdeset let star, je umrl maja 1958 Jožef Picej, župnik v Šffl1' helu nad Pliberkom. Na zadnji poti £a je pospremilo 65 duhovnih sobratov-Ker je bil pokojni vzoren tretjeredm^ se je poslovil od njega ob odprtem gr°' bu tudi vizitator slovenskega Tretjega reda na Koroškem p. Jakob Vučinf-Tako on kot ostali govorniki so z®1 poudarili ljubezen, s katero je delal z' duše in jih vodil k Bogu.
V Selah mislijo na povečanje fal^ cerkve. Po sedanjem načrtu bosta ostal stara cerkev in zvonik, podrli pa bo® prizidano kapelo; nadomestila j°
20 m dolga in 11 m široka zgradba, ^ bo združena s staro cerkvijo in bo njo tvorila enoto.	.j
Letos so imeli v Celovcu sloven8 verniki svojo šmamično pobožnost vS večer v kapeli provincialne hiše. Obs ^ jale so v molitvi rožnega venca, v kr® kem govoru, litanijah in blagoslov®-
Ob nedeljah imajo Slovenci v cu dve sv. maši: ob 7.30 v kapeli P’"^ vincialne hiše s pridigo in petjem, oD0. je pa šolarska sv. maša v cerkvi vega bogoslovja.
Kakih 250 Slovencev iz Koroške ^ sli letos poromati v Lurd. škof dr. JoZs(> Köstner pa je povabil vernike, da _ udeležijo slovesnosti stoletnice lurs e, prikazovanj v deželnem Marijinem s tišču pri Gospe Sveti.
vsak"
Iz Spodnje Podjune prihajajo vS, je leto že stoletja zaobljubljene in Pr°s procesije iz sosednjih in oddaljenih .
- "	^ r .
žup:
nij s svojimi duhovniki na Sv. Mest®->j Žvabeku, kjer Mati božja deli m> ^g, svojim častilcem. Letos je bilo t0 manje na takoimenovano Št. Otovo, _ je 19. maja. Procesije so prišle iz „jj-binja, Rude, Gorenc, Suhe, Vogrc> berka in Šmihela.	, psi
Sprejemni izpiti za prvi razre,,rlcc državni realni gimnaziji za Slo' jt v Celovcu so bili 7. julija i958. je obsegal slovenščino, nemščino ' čunstvo v obsegu četrte šolske st " ljudske šole.
Katoliška univerza v Lublinu
^ Katoliška univerza v Lublinu je te stv s ayila svojo štiridesetletnico. Dej-slavi tak jubilej univerza, ki tVa, zdržuje samo z nabirkami po cer-?0sn ln da ji nakazujejo redne podpore kj .Vzniki, je za naše čase res nekaj Vijuga. Tudi danes morajo poljski S0 111 krogi priznavati, da so učenci, ki pravili svoje študije na katoliški tne..erzi_v Lublinu, med najboljšimi na-5enci po javnih službah. wasi nikdar niso bili naklonjeni uni-l^i1 ^ Lublinu. Njen ustanovitelj je p. tiav Radziszewski, ki je začel delati . Zanj° v letu 1916 v Petrogradu. iii0 je v prestolnici carske Rusije tuaj 0 bivati mnogo poljskih intelek-okoifv in p. Radziszewski jih je zbiral katnl.vSebe; iz teh razgovorov je zrastla
iiii lska univerza v Lublinu, ki je od-■ Sveta stolica je univerzi priznala io* sv°ja vrata dne 9. decembra 1918,
‘-Uk,
J1* V X Cl l/d Ulit- is* Ucccill Ul d J.i7-LOy
v0J r^koj po zaključku prve svetovne tijLe ln po oklicanju nove poljske repu-lista„5aslov dne 25. julija 1920 in v
ovnom dekretu piše, da ima nova f‘kon rza teološko, pravno, socialno-Og^Rf-sko in umetnostno fakulteto. ker . fakultet še niso mogli odpreti, 1939 * ‘J“° dovolj sredstev. Ko je leta
So
Univ,
jzbruhnila druga svetovna vojna,
erzo ukinili in večino profesor-ftüs;a ^bora. so Nemci zaprli in pozneje ” lotu 1944 je bila katoliška uni-ta p, v Lublinu prva, ki je odprla vra-žave' ^1‘l'et> vendar so takoj nastale te-Uliio’ ker so komunistične oblasti zaprle Prlj v3 Profesorjev. V letu 1945 so od-ie StT.0?‘a‘nl in gospodarski institut, ki faküne! delovati do leta 1949. Pravno ',eti(iae^°. 80 °blasti zaprle v letu 1952, Petpof ie filozofska fakulteta mogla Uasp.-jf110 delovati od leta 1946 do da-ver2i v dni. Do leta 1955 je na uni-Uih Lublinu poučevalo mnogo slav-°fesorjev, ki so zapustili svoja
mesta na državnih univerzah, ker tam niso imeli dovolj svobode.
Daši je katoliška univerza v Lublinu zasebna in se mora vzdrževati z lastnimi sredstvi, veljajo zanjo predpisi o državnih visokošolskih zavodih in tako ji učni red predmetov na filozofski fakulteti predpisuje prosvetno ministrstvo. Pred vojno je univerza sledila učnim redom na francoskih univerzah, po letu 1944 pa je morala posnemati sovjetske univerze. Sovjetski učni sistem pa predpisuje celo vrsto izpitov in slušatelj nima skoraj nič prostega časa. „Doktorski“ naslov so sovjeti ukinili in slušatelj se po diplomah mora zadovoljiti z naslovom „cand. ing.“, dasi ima za seboj dela, ki bi mu v drugih razmerah podeljevala gotovo doktorski naziv. Vodstvo univerze je moralo pristati tudi na to, da so obvezno uvedli razlago marksizma. Predavatelje za ta predmet so pošiljali v Lublin z vodstva „katoliške založbe“ PAX v Varšavi.
Seveda so finance glavna skrb univerze. Vodstvo univerze ima le majhno premoženje v nekaterih stavbah za univerze, redna sredstva pa si mora nabrati s prošnjami posameznikom in cerkvenim oblastem za posebne zbirke v cerkvah. Univerza potrebuje letno 17 milijonov zlotov. Tri milijone zbero člani Prijateljev KUL, ostalo pa se mora nabrati po cerkvah. Dasi ne prejema od države nobenih podpor, pa mora imeti v knjigovodstvu državno kontrolo. Večina slušateljev prejema štipendije od univerze v obliki podpor za stanarino in prehrano. Za sobo v univerzitetnih poslopjih plačujejo po 30 zlotov mesečno in za to ceno dobe v dijaški n^enzi še tri obroke hrane dnevno. (Enosobno stanovanje stane sicer v Lublinu 200 zlotov mesečno.) Kdor prejema podporo, mora za to delati nekaj ur dnevno v knjižnici ali pa v pisarnah univerze.
Zavodi univerze imajo svoja poslopja, največ težav pa je s stanovanji za slušatelje. Pri uršulinkah so akademikom zgradili nekaj dnevnih sob, ki so ob stenah založene z ležišči, sredi sobe pa je dolga miza za študij. Vendar morejo biti za mizo samo tisti, ki morajo nujno kaj pisati. Predavanja so tako razporejena, da morajo biti slušatelji po predavalnicah od 8 do 19. Knjižnice po seminarjih so vedno prenapolnjene s študirajočimi, centralna knjižnica ima premajhne prostore za študij in za pol milijona knjig. Nikjer še ni športnih ali sličnih prostorov za počitek in odmor. Sicer so se slušatelji navadili na razmere, vendar je najbolj značilno zanje, da znajo molčati. Kar pride z za-Koda, je sprejeto z velikim zanimanjem in veseljem, vsi pa si žele, da bi mogli vsaj enkrat potovati v kakšno deželo onstran železne zavese (to se je sedaj začelo omogočavati in je pred kratkim odpotovala v Rim skupina 30 akademikov; ostali so tam in se vsi vpisali na Gregoriano.)
Daši knjižnica univerza ni revna,
vendar pogosto manjka zlasti najnovej' ših knjig. Vodstvo se obrača pogosto ^ tuja poslaništva v Varšavi in mora 50 reči, da je zlasti British Council v mpO' gih primerih priskočil na pomoč. Fil° zofska fakulteta je med najbolj delaV nimi in je zmogla, da vsako leto obja' vsaj en zbornik znanstvenih razpraVj Tudi med marksistično usmerjeni^: znanstveniki uživajo prav ti zborni^ velik ugled. Ista fakulteta izdaja tudl Letopis s članki, ki so v uvodu opre,n_ Ijeni z resumeji v francoskem ali an gleškem jeziku.
Od Milana do Tokia se razteza 0 _ sežno področje, kjer ni nobenega kat°^ liškega visokošolskega zavoda. V sra_ dišču komunističnega sveta se je nila poljska katoliška univerza v Lub1. nu, ki ima nad 1600 slušateljev. P'A _ se mora zavod boriti z ogromnimi ‘ žavami, vendar ugotavljajo zlasti kat liški publicisti iz ostalih delov sve|f;J ki morejo priti na obisk v Lublin, so profesorji in slušatelji te univet* doživeli veliko dobroto božje milosti-
R. Jc'
Lepe so cvetlice, dokler jih slana ne zamori; še lepša je mladost, dokler je
strast ne ugonobi
neć‘sta
PET IN ŠE PET
Noč je že bila in don Kamilo je pravkar dokon-Caval svoje molitve v cerkvi. Nenadoma so rezko Zclškripala vrata v zvoniku. Don Kamilo ni uteg-^ niti vstati, ko je že stal pred njim Pepon.
Zadnje čase je vladalo med županom in žup-fiiko® zelo napeto razmerje. Drug drugega sta ob-^elavala po svojem časopisju in rdeči so šli v Sv°ji ihti celo tako daleč, da so neko noč raztresli pred župniščem in pustili list z napisom: "Don Kamilo, pognoji si svojo butico!“
Župnik je od strani pogledal na nepričakova-tleSa prišleca. Ta je gledal mračno pred se, med ^'n ko je imel eno roko skrito na hrbtu. Zdelo se e’ je pijan in lasje so se mu na čelu lepili.
Don Kamilo je sunkoma skočil in že bil pri Ve''keni bronastem .svečniku. Stisnil je ustnice in ^Peto čakal, kdaj bo Pepon sprožil roko na hrbtu.
Toda zgodilo se je nepričakovano. Pepon je ^°čusi potegnil roko izza sebe in pomolil pred pre-Se,)ečenega župnika dolg zavoj, p Don Kamilo pa še vedno ni zaupal. Zato je eP°n položil zavoj na obhajilno mizo in raztrgal ^°jni papir. Prikazalo se je pet dolgih sveč, de-e'e kot koli za vinsko trto.
»On umira,“ je izdavil Pepon komaj še iz sebe.
Don Kamilo se je tedaj spomnil, da je slišal ovoritj o bolnem župnikovem sinu. Toda, ker no-
6 ni vzel resno, tudi pozneje ni več pomislil na
Cinika.
»Umira,“
svečej»
je ponovil Pepon. „Prižgite takoj
te
Don
«kov in
Kamilo je prinesel iz zakristije pet sveč-jih začel razpostavljati pred Kristusom.
Papežev govor izdelovalcem testenin
Prišli so skupaj, da bi spolnili način izdelovanja in tudi izdelke same. Papež jim želi obilo božjega blagoslova pri izvrševanju njihovih nalog. Želi tudi, da bi s svojimi zmožnostmi, s svojo dobro voljo in s složnim sodelovanjem našli najugodnejšo rešitev vseh tistih vprašanj, ki jim povzročajo skrbi.
Želeli so, da bi jim sv. oče povedal o tem nekaj misli. Podal jim jih bo tako, kakor so se mu v srcu porodile.
1. človek je dolžan skrbeti za svoje telo in tudi za telesa drugih. Res je telo tvarno in podvrženo trohnobi. Po Adamovem padcu je v njem skrivna postava greha. Zato pravi o njem sveti Pavel, da je „telo smrti“. Telo, v katerem prebiva greh, je vzrok smrti duše. Da se ne bi prevzelo, ga sv. Pavel zatira in kroti.
Vendar pa iz tega krotenja še ne smemo sklepati, da mora človek, dokler živi na zemlji, svoje telo zanemarjati ali ga celo prezirati in uničevati. Telesa so božje stvari. Zato jih moramo „darovati v živo, sveto, Bogu prijetno daritev“ (Rim 12, 1).
Nihče, kdor posluša te besede, ne more dolžiti Cerkve, da telesa sovraži. Res je telesa treba krotiti in jih tako prisiliti, da človeku služijo, ne, da nad njim vladajo. Prav zato mora človek
„Ne!“ je jezno vzkliknil Pepon, „to je eden iz vaše skupine; prižgite jih njej v čast, ker se ne vmešava v politiko!“
Ko je slišal don -Kamilo, da Pepon reče Devici „ona“, je zaškripal z zobmi in se komaj zdržal, da mu ni razčesnil glave. Pa se je obvladal in postavil sveče tako, kot je želel Pepon.
„Sedaj ji pa še povejte, zakaj sem prinesel te sveče,“ je ukazal župan s trdim glasom.
Don Kamilo je pokleknil in šepetaje povedal Devici, da ima Pepon bolnega sina in da bi bilo prav, če bi ga ona ozdravila.
Ko se je dvignil, je Pepon že izginil. Don Kamilo je hotel smukniti mimo Kristusa, toda ta ga je prestregel z vprašanjem: „Kaj ti je, don Kamilo?“
Don Kamilo je razprostrl roke in s tresočim glasom dejal: „Hudo mi je, da je Pepon bogokletno govoril, toda nisem se hotel z njim pričkati, ko sem videl, da je izgubil razsodnost duha radi sinove bolezni.“
„Zelo pravilno si ravnal!“ ga je pohvalil Kristus.
„Veš, Kristus,“ je nadaljeval don Kamilo, „politika je umazan posel. Zato ne smeš biti prestrog s Peponom.“
„Le zakaj naj bi bil ?“ je odgovoril Kristus. „Kdor časti mojo mater, izkazuje čast tudi meni. Le to me boli, da ji je rekel „ona“.“
Don Kamilo je ugovarjal. „Ni res! On je rekel drugače: ‘Prižgi sveče pred preblaženo Devico Marijo, ki je v oni kapeli!’ Le misli si, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil res tako zaničeval tvojo mater. S sinovi ali brez njih bi ga s krepko brco odpravil iz božje hiše.“
„Vesel sem, da je temu tako,“ se je nasmehnil Kristus. „Toda, ko je o meni govoril, je tudi dejal, da sem eden iz tvoje skupine.“
„Že, že,“ je popravljal don Kamilo, „pa je to rekel le zato, da bi mene dražil, ne pa tebe zaničeval. In sem o tem tako prepričan, da sem pripravljen priseči vsak trenutek.“
zanje skrbeti in jih hr* niti. Kadar se zataji
gledati/
mo, moramo
avi^
telesnega in nravi'6?^ zdravja ne posamezJ/ ne človeški družbi- . bi tako delali, bi zm/ nro1*
šali gsopodarsko Py , vodnjo in ovirali zdr razvoj človeškega r°
Zato nas je Gospod učil, naj prosimo _
vsakd^1
škega Očeta: „Daj ^ danes naš kruh.“
2. Človek ni angel- Z je dolžan skrbeti za k, no svojemu telesu- ^ ki 1 u.
pamet, je še bolj Pot^,o no, da skrbi za
svoje duše. Hrana ” „-e pa je spolnjevanje
volje. Božjo volj0, p spolnjujejo vsi ti/.’ p verujejo v resnice, k1 t, je Bog razodel in /)) njujejo zapovedi, k' je razglasil.
Božjo voljo bodo t spolnjevali, če bod0^
največjo vestnostjo /
lovali hranilne teste1

ier
Naj se jim ne zdi 111 j, kostno ali celo kar jim je zdaj P ^jti povedal. Vsak mor3,
'•	■ ••	- svoF,-
čim bolj zvest s/Lor11 |
poklicu. Povsod biti mož na svojem ,0
stu. Ker
OOS''6..
svoje življenje, sv.JjjiJ
in svoje sile kočlj^io-
in dragocenemu
vanju hranilnih
tes<
odl°c
naj pri tem delu vztrajajo.	.-#
Božjo voljo spom-y jo, če delajo ve<yi,- '' Steno in vestno ta
dobi proizvodnje
takV
čez slabo uro je ves razburjen don Kamilo sl’et stal pred Kristusom. V roki je držal zavoj Sv®č in medtem, ko jih je polagal na obhajilno ^*Zo> je razlagal: „Saj sem vedel, da te ni hotel ža-, • Pravkar mi je prinesel še pet sveč zate. So s*Cer manjše kot prejšnje, toda kar je važno, je °oer namen. Poleg tega Pepon ni bogat in bo-e2en ga je veliko stala.“
Hitro je prižgal vseh pet sveč in zraven go-^0H1: „Zdi se mi, da te sveče dajo še več svetlobe kot Prejšnje.“
Kristus je don Kamilu pritrdil. In upravičeno. a3ti sveče je kupil don Kamilo, da bi pomiril ristusa in dosegel, da Kristus ozdravi Pepon o-VeSa sina.
Vse to je vedel, Kristus. Zato ni rekel ničesar Ve®’ le solza ganotja se mu je utrnila. Prav ta s°lza jo tudi storila, da je Peponov otrok ozdravel.
TULEČA VEST
Kdor je krmaril iz don Kamilove vasi proti ^ u> je zadel ob' nasipu na tri naselja: Pečina, °zgana hiša in Smetišče.
Vred časom je prišla iz Smetišča vest , da tam 1 Pes vsako noč pošastno zavija in skuša po-neftiati volka. Ljudje so vest s posmehom sprejeli 11 i° zavrgli.
j. Voda ko so ga nato slišali v Požgani hiši, so Postali pozorni in začeli verjeti. Spet je mi-0 nekaj dni in tedaj se je pes pojavil v Pečini. Prebivalci so se začeli križati, ko je spet tožno sle • °" ^e<^no bolj so bili prepričani, da gre za '''nostno bitje, ki dela pokoro na reki in trpi 3 * grehov preteklosti.
(]v ^ bi že imeli mir ponoči, je neko jutro skupina ]{a Jsetih moških odšla k nasipu, vsi oboroženi s v ^^bami. Kjerkoli se je pozibal kak grm, so Sg11'! Prelili. Našli seveda niso nič. Naslednjo noč i® tuljenje ponovilo.
tje	Prevze'a groza pred nepoznanim bi-
Naslednji dan so šle ženske k župniku s
v dobi razdeljevanja, se varujejo vsake potvorbe in ponarejanja izdelkov ter skrbe, da pri delu za lastno korist ne delajo škode drugim, ampak se vedno drže le zdrave, poštene tekme brez vsake zavisti.
3. Sveti oče slednjič omeni še hrano iz pšenične moke, hostijo, ki se spremeni potem, ko duhovnik nad njo izgovori besede: „To je moje telo,“ v pravo, živo Jezusovo telo. Naj prejemajo Kristusa, da bodo zdrave, močne in polne življenja njihove duše.
Papežev govor o kemični industriji
Sveti oče je sprejel z velikim veseljem zastopnike najvažnejših skupin kemične industrije v Zahodni Evropi in Severni Ameriki. Prišli so v Rim na skupni sestanek. Preučiti so hoteli važna vprašanja socialnega značaja: katera sredstva naj uporabljajo, da zavarujejo zdravje in varnost delavcev in kako naj čim bolje urede poklicne zadeve.
Papež je vesel, ker so o teh zadevah že razpravljali odgovorni voditelji še mlade industrijske stroke, ki srečno sodeluje pri razvoju moderne tehnike. Zavzeli so odločno stališče proti predsodku, ki trdi, da so osebe v tovarnah za kemične izdelke izredno izpostavljene poklicnim boleznim in nezgodam.
Zato so spomočjo za-
prošnjo, da gre blagoslovit nasip in tako prežene hudega duha, ki je bil tam skrit in kalil nočni mir. Toda župnik je bil kratek: Kadar gre za pse, je treba iti k p&biralcu psov, ne pa k župniku.
„Zdi se, da tudi v Vatikanu poznajo strah,“ je Karolina, Suhčevo dekle, vščipnila župnika v njegovem samoljubju.
To je bilo don Kamilu zadosti. Zagrabil je prvi kol, ki mu je prišel pod roke in v spremstvu žensk odšel k vodi. Razgrnil je vse bičje in preiskal vse grmovje, toda odkril ni ničesar.
Obrnil se je k ženskam, ki so ga čakale v previdni razdalji ter jim zaklical: „Ni videti ničesar!“
Odgovorila mu je Karolina: „Le kaj bi vas stalo, če ste že tam, da vodo tudi blagoslovite!“
„Ženska, glej, da si mi tiho,“ je zagrozil župnik, „če ne, bom stresel svoj blagoslov nate in vso vašo demokratično žensko zvezo. Če vam hodi pes na živce, si dajte vato v ušesa, pa ga ne boste več slišale. Seveda, kdor hoče ponoči spokojno spati, mora imeti mirno vest, ki jo pa marsikatera od vas nima. Menim zato, da bi bilo boljše, če bi bolj pogosto hodile v cerkev.“
Karolina mu je odgovorila tako, da je začela s pesmijo „Rdeči prapor“, ki pa jo je morala hitro prekiniti, kajti don Kamilo jo je s kolom krepko oplazil.
Ponoči je pes spet tulil in celo don Kamilo, dasi je imel mirno vest, ni mogel spati.
*
Naslednji dan je „slučajno“ župnik srečal Pe-pona. Ta ga je takoj ogovoril: „Sem slišal, da ste včeraj brskali po bičju ob reki. Tudi jaz sem že. bil tamkaj, pa tudi nisem ničesar odkril.“
„Jasno kot beli dan,“ je povzel besedo don Kamilo. „če pes laja ponoči, ga je treba tedaj iskati, ne pa čez dan.“
„Kaj storiti v takem primeru?“ je vprašal Pepon.
,„Zelo enostavno! Treba je iti k nasipu na noč.“
Pepon je široko odprl oči. „In kdo bo šel tja
rešljivih anket ugoto'1, število in stanje nez£ü. in bolezni, ki so se Pr petile njihovim cem. Podatki točnih 3 ket ugotavljajo, da nevarnost in število 3
rgod in bolezni v keip.
je-
ni industriji mnogo ko v drugih industrij3^
podjetjih. Tako so z kazanimi dejstvi zav nili vse neutemelJ6 predsodke in trditve- ^ Vendar pa ta ugob^jj tev ne sme zmanj®*^ prizadevanja za var11 in zdravje delavcev stroke in tega vpraša® potisniti nazaj na dr3®..
stopnjo. Nekatere
ne imajo zaradi P0®3^. i •_ primernih sr •
.uj-
ci'
d)
kanja „-----------
štev, zaščite in za^ svojih naprav, ki ji*1 «e
niso modernizirali,
vedno visoko število ^ zgod. Da te razmer®^ zdravijo, morajo uP°r‘j,)
Ijati najprimernejša
najizdatnejša sreoSV«
Zato so dolžni izbolj^9.,.
v svoji industriji dfi0.^
pogoje, zavarovati ^
bolj delovne moči Pj. nevarnostmi, ki s0. ali žene z delom sami111 0-
pa jih povzročata sobnost ali brezbn2 delavcev samih. je
Zadeva varnosti
poseben vidik
vprašanja, ki -Človekove razm®-1'6
liH
las1:
delu v tovarni.“
ScAt
in i-
ri a®
govih delavcev P11
vanje delodajalca
Dod''f;
izvodnji je sicer
. gocia!'
vendar pa zadnje ^g\)
ženo različnim Cg0ci^'.
ne ugotovitve veC^spglas'
odkrivajo njihovo
Đon Kamilo in župan Pepon na reki Pad
^Hoči t k«‘b.-ao
•4" “•
veste, da se ljudje psa tako bojijo, za hudiča in ne za navadno žival.“
se ti tudi bojiš?“ je don Kamilo izzi-Pogledal Pepona.
Ij j ^011 je za hip obmolknil. Nato se je obrnil ^pniku z vprašanjem: „In vi, bi šli sami?“
J[a ;.lSkal je premor. Čez nekaj trenutkov nato je don *1° spregovoril: „Bi šel, če me kdo spremlja.“ ''rp12 Pravtako,“ je potrdil Pepon. v- 0re-1'	je odločil župnik. „To noč po deveti
lcliva pri nasipu.“
eveta ura je bila že davno mimo. Luna je po-
in razsvetlila bičje
kazai
- a nos izrne(l oblakov
s^a	^ve Postavi- Če bi kdo
<lvehnCneie Prisluhnil, bi zaslišal divje utripanje kaia ^rc- ^ rokah sta imela nabasani puški in ča-’ daj bo zatulilo.
Slo ip
dolgo Je na	je tišino prerezalo
kost p^aS‘,e zavijanje, ki je šlo skozi mozeg in k'Üo : riha-’a,° Je ofi reke. Previdno sta se don Ka-Ptoč CJC| PeP°n dvignila. Nekako dvajset metrov klarner;i npJU se J® r11®^ brstjem premikala senca.
jg, a s*;a puški in ko se je tuljenje ponovilo, Pretrg^'Sn° sProžila. Odgovor na strela je bilo 0 Jivo cviljenje zadete živali.
je. Lastnik hoče z boljšo organizacijo proizvodnje pomnožiti donos delovne sile. Delavec pa hoče doseči, da bi bil v večji meri deležen sadov svojega dela in da bi si zagotovi) večjo plačo.
Merodajni strokovnjaki priznavajo, da delo, ki prezira ali ponižuje osebnost delavca, njegovo proizvajalno silo zmanjšuje, namesto da bi jo dvigalo. Delo ima po mnenju dušeslovcev le tedaj izreden vpliv, kadar mu prinaša dejansko korist in množi njegove osebne dohodke. Delavec le tedaj rad dela, kadar poleg telesnih sil uporablja tudi duševne zmožnosti. V takem delu namreč najde smisel svojega življenja.
Ravnatelj podjetja mora to dejstvo upoštevati že zaradi proizvodnje. Še bolj pa je treba imeti pred očmi človekovo vest in njegovo odgovornost. Kristus, najvišji Sodnik, je izjavil, «la to, kar kdo stori kateremu njegovih najmanjših bratov, stori njemu samemu. Kdor spoštuje dostojanstvo človeške osebe in njene nepogrešljive pravice, kdor se zaveda vzajemnosti, ki ga druži z najnižjim izmed njegovih bližnjih, kdor ima človeško, še več, krščansko srce, ne more dopustiti, da bi se gospodarske in socialne razmere presojale z odloki slepih zakonov ali z nujnim zgodovinskim razvojem.
Papež je prepričan, da se bodo voditelji ke-
Že nista čutila več strahu. V hipu sta bila v vodi. Don Kamilo si je spodrecal sutano in Pepon mu je zvesto sledil. Pred njima je trepetal črn pes. Ni bil divji, kajti krotko je začel lizati don Kamilu roko. To je Pepona tako ganilo, da je opustil misel, da mu požene kroglo v glavo.
„V nogo sem ga zadel,“ je dejal don Kamilo.
„Zadela sva ga,“ je popravil Pepon. Nato je zagrabil psa za ovratnik in ga povlekel na suho. Šele tedaj sta opazila, da je pod psom plavala v vodi vreča vojaškega izvora, iz nepredušnega blaga. Pepon se je sklonil nad vrečo, prerezal žico, ki je zapirala ustje vreče, pa nenadoma pobledel in skočil pokonci.
„Stara zgodba,“ je pokimal don Kamilo. „Nekdo, Bog zna kdaj, je tega človeka umoril, ga zavezal v vrečo in vrgel v reko. Mrtvec je imel psa, ki se je pognal za njim v vodo in ga spremljal, ko ga je tok nosil navzdol. Ko se je vreča zapletla v bičje pri Smetišču, so ljudje psa prvič zaslišali. Ko se je ustavila v Požgani hiši, so ga čuli znova. Podnevi si je pes iskal hrane, ponoči pa se je vračal h gospodarju.“
„Toda,“ je Pepon zmajeval z glavo, .zakaj je pes tulil in zakaj je to delal le ponoči?“
„Ker se glas vesti sliši ponoči krepkeje,“ je bil don Kamilo popolnoma svest svoje razlage. Pes ga je pri zadnjih besedah otožno pogledal.
„Da!“ je na glas potrdil don Kamilo. „Vest si včasih nadene tudi podobo blodečega psa.“
*
Po dolgem potovanju je mrtvec le našel blagoslovljeno zemljo. Tudi pes je po pokopu gospodarja hitro poginil. Izpolnil je svoje poslanstvo in našel svoj mir.
Toda ob vodi se še večkrat zgodi, da se nekateri sredi noči bliskoma zbudijo in zaslišijo pasje tuljenje v duši. Kajti vest ima različne načine, kako se javlja in gorje tistim, ki je ne znajo pomiriti. Preganjala jih bo do konca življenja.
mične industrije triid' za izboljšanje staI1^ svojih delavcev. bodo na to, da bodo ni1 bova podjetja zagotovi* delavcem, da bodo i1116., uspehe pri proizvodni in jih tako vzgajala. “ se bodo 'zavedali syoJ^ socialne naloge, svoje", dostojanstva in važno3 svojega sodelovanja Pr skupni blaginji. Tako bodo približali skupne1*1 vzoru ljubezni, ki se st^ no prizadeva za bla?®-drugih, za njihov oseo^ in socialni napredek tako, kakor to hoče B™
Nikdo ni odgovoren „Osservatore“
Pred kratkim je coski pisatelj Peyre1' ,, sklenil vložiti tisko' tožbo proti „Osserva* Romano“ v Rimu, kfin f list odgovarjal na nl6®^ članek v komunist11* listu „Paese Sera"- j, vetnik je tožbo toda kmalu je mora' ročiti, da ne ve, K^0l komu naj vloži t ker list nima imena , dajatelja, oziroma 0 ^izvornega urednika- ^
nek proti Peyrefittu ni bil podpisan.
»pozorilo sv. stol*
v. oficij je objav*l jn poziv vero'
:n poziv ven .eJl. naj dajo n°''?rnu3' iimprej krstiti-
verr*:!:!
pastirjem „n* no, da naj v jjo** ire na to. P^> e namreč rfL]g° :da, da so krst*
je namreč
Švicarski turist si je ogledoval Neapelj. Pogleda preko neke ograje na prostor, ki je bil očividno last kakega podjetja. Zagleda Napolitanca, ki leži v senci in si s klobukom pokriva lice. Zanimalo ga je in zakliče Napolitancu: „Hoj, kaj pa ti delaš tam? Kaj se ti je zgodilo ?“
„Nič,“ odvrne oni. „čakam, da bo zašlo sonce, da bom nehal delati...“
nn	Gospa: „Micka! Zvečer bomo imeli goste. Tako ime-
gostov še ni bilo v naši hiši. Zato ti bom zvečer rekla ‘Mary’. Razumeš?“ »Razumem, gospa,“ reče Micka. „Kako pa naj jaz vam rečem?“
Gospa: „Trapa!“
Micka: „Dobro, gospa!“
t° Mali otrok je slišal govoriti starše, da bodo imeli deficit. Ker ni vedel, kaj ^eni, je po večerji, ko so sedeli na divanu, vprašal ata: „Očka, kaj je to
»To je tisto, kar človeku ostane, kadar nima nobenega denarja več.“
Ni zmeraj dobro, če ima človek trdo glavo. O tem
bi vedel kaj povedati
mornar John Pirson, ki je služil na neki ladji vojne mornarice.
Malo pred koncem službene dobe mu je padel na glavo srednje velik rešilni kot „,-i na 80 sPravik v vojaško bolnišnico, čez pičle tri tedne je bil zopet zdrav
Mis|illba. Kmalu nato je zapustil mornarico in vojaško službo ter postal civilist. 'e: , Je> da z vojaščino dolgo ne bo imel več opraviti. Toda čez nekaj tednov je 'Var, 0<* mornariške uprave račun za 137 dolarjev in 35 centov zaradi „poško-Ja rešilnega čolna“.
ša§]j, Sodnik: „Obtoženec! Zakaj niste dragoceni prstan takoj oddali, ko ste ga Ne veste, da je tako ravnanje utaja najdene reči?“
'ka »Vem, gospod sodnik. Toda na notranji strani prstana je vrezan napis: eke tvoj!’“
Sobari ^ °smih zjutraj je hotelski gost tekel po stopnicah navzdol in se jezil nad 2aihuip?: »Zakaj me niste zbudili ob štirih, kot sem bil naročil? Tako pa sem 1 vlak in morda tudi ugodno kupčijo!“
'h s »Gospod, saj bi vas bila zbudila ob štirih, toda dovolite, da pripomnim, Vas pripeljali štirje šele ob šestih.“
Ti
omeo; „Pravijo, da so ženske manj maščevalne kot moški.“ knje etnPr°nij; „Nikar ne verjemi! Kadar kako krivico pozabijo, te vse živ-P0minjajo, da so jo res pozabile.“
duhovno življenje
la vida e^pirHual
Slovenski verski mesečnik Izdaja konzorcij (Anton Orehar)
Editor responsable:
Pbro. Antonio Orehar,
Ramön Falcön 4158, Buenos Aires Registro de la Propiedad Intel. 574.991 Urejujejo:
Jurak Jože Mali Gregor Šušteršič Marijan Platnice in stalna zaglavja je narisal Hotimir Gorazd
Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya) 110 pesov.
Za Uruguay
in druge države,
če se plača v argentinskih pesih,
je naročnina 140 pesov;
za U. S. A. in Kanado 5 dolarjev,
za Avstrijo 95 šilingov,
za Italijo 2000 lir,
drugod pa protivrednost dolarja.
Poverjeniki revije:
Argentina:
Dušnopastirska pisarna,
Ramön Falcćn 4158, Bs. Aires
Brazilija:
Vinko Mirt,
Caixa Postal 7058, Sao Paulo, Brasi!
U. S. A.:
„Familia“,
6116 Glass Ave, Cleveland, Ohio Kanada:
Ivan Marn,
83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst:
Marijina družba,
Via Risorta 3, Trieste, Italia
Avgust št. 8 Leto XX^' V tej številki:
433 Vzor našega življenja	,
(dr. Alojzij StaV 438 Sveta maša (dr. Tine Debeljaki
440	Soy catćlico, pero a los curas
(Jose Leon ThF>
441	Blagri (O. Charles — H. Vodenj
442	Stotisočinka miligrama (Yi KnoB3
443	Molitveni namen za avgust
(Alojzij KošmeriP 447 Meja (Gregor Hribar)
449 Katoliška Cerkev na Angleške1,.
(Dr. Stanko A. Mikohc' 452 Kakor nekoč pred Kyoto
(Vladimir Kos h-
45G Žena in mati v družini	\
(P. Jakob Vučina O. CaP 457 Najzvestejša (Ignotus)
459 Po svetu
464	Prva ljubezen (Drat)
465	Hudič in duša (Y1 Knotts)
466	Med Slovenci po svetu
472 Petnajstim v spomin	„ n
(Zora Piš«311''
475 Vesti iz domovine
479 Katoliška univerza v Lublinu
481 Don Kamilo (Guareschi-Jurnk!
Sgo-
SnC 3
8“ *
TAM1WA
UDUCIDA
C^nftam
N«, za«*
Italija:
Zora Piščanc,
Riva Piazzutta 18, Gorizia
Avstrija:
Anton Miklavčič,	_
Spittal a/Drau, D. P. Camp, Kärnte* Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Avstralija:
rev. .Bernard Ambrožič,	,
66 Grdon Str., Paddington (Sydn®^
Tiska tiskarna Salguero,
Salguero 1506, Buenos Aires
MARIJIN ČEVELJC
, Nekatere rože so tako lepe, kot bi jih naredili sami božji angeli s svojimi j a,-iini prstki ter se jim potem sami čudili, ležeč ob njih v travi in mahljaje z robnimi perutkami.
Ko se poslavlja sonce od znamenja dvojčkov, zacvete pod stoletnimi bukva-i v gorj xoža puščavnikov, Marijin čeveljc. Nihče ga ne obišče, razen bleščečih ^elk, zajcev, srn, veveric in lisic. Kajti puščavnikov z dolgimi bradami ni več naših gorah — morda se roži toži po njih, morda se seli za njimi v nebeške rtovg, kajti vedno manj je je, vedno bolj se skriva. Hudourniki ob njej šume azjedajo pobočja in od daleč je slišati mukanje živine.
,. Velik polž leze pod žametno bleščečimi se listi: leze, leze, kaže svoje roge, ini sej g0(jrnja) velik polž.
Res: ko je Marija potovala v gore k svoji teti Elizabeti, ji je čeveljček žulil nogo, pa ga je sezula ter nesla v roki. Ko je pokleknila ob studencu, da 1 se napila, ga je položila kraj sebe in ga tam pozabila. Potem se je v njem Vselil martinček.
Ko se je potem Marija vračala, je našla na tistem mestu prelepo rožo: .Pulen čeveljček, znotraj podložen z rdečepikasto svilo, ki so ga krasili veliki .^rtatnorjavi trakovi, nasvedrani kot antilopni rogovi. In Marija je vedela, da njen čeveljček postal zdaj brat dišeče vanilije in vseh tistih prečudnih pra-®°zdnih orhidej, pa naših ponižnih kukavic, muhovnikov, mošnjic in mačjih ušes ier tiste lene, dišeče mur-
,. Po planinskih travni-‘n, ki morda iz same polnosti ni sprejela ime-j,.® Marijina čokolada. Maju je to videla in se raz-uselila ter rožo blagoslo-j la -— zato ima ta še vanes čudežno moč, da 2®. niladost starcu, ki uuzije njeno korenino.
(Legenda)
besno: „Marijini čeveljci“ jV. »Marijini šolnčki“ (co-JMimn) —redko cvetje “«h gorskih livad, ki mu z„v®nno ljudstvo v zvezi z živi- mi iz Marijinega Knja nadelo Marijina imena
Ma
■“»■«.viji
Ukj ^nne na razsežni Ve-
zadnji strani: Planin-ke koče
ali TP anini v savinjsicin tei jUnmiških alpah. Na ^ Planini stoji tudi Iona apelica Marije Snežne.
O, zlatih dni spomin me vlete na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin!
Tedaj nazaj,
nazaj v planinski raj!
Simon Gregorčič