Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče i glasilo občine velike lasce datum izida: 8. november 2007 Pravi čas a jesenski depozit! Ugodne vezave denarnih sredstev. Izkoristite priložnost in oplemenitite svoja finančna sredstva. Vse do 21. decembra vam za vezavo vaših denarnih sredstev ponujamo posebej ugodno obrestno mero. Več informacij v vseh poslovalnicah Deželne banke Slovenije, na telefonski številki 080 17 55 in spletni strani www.dbs.si. Deželna Banka Slovenije 080 17~55~) vedno blizu S DBS NET www.dbs.si TRGOUP ; TcuuihuA TonnuiuR TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče 161:01/1881099 lel/la»: 01/78 81039 T L' . v M ¿f fg. kazalo: Županov uvodnik 3 Levstiku v spomin 4 Štipendije županovega sklada 4 Proti onesnaženju s komunalno odpadno vodo 5 Pohvaljeni za odelovanje v Švici 7 Elektro Kočevje odprlo inf. pisarno v Ribnici 7 Veselje do življenja - pogovor z Lojzetom Peterletom 8 Bodi previden 10 Nove priložnostne znamke 10 Izdelajte uradne turistične spominke 11 Izbrali smo logotip trubarjevo leto 2008 11 Praznovali smo Teden otroka 12 Varovali so prehod za pešce 13 Za varnost naših otrok 13 Stoji učilna zidana 14 Tretji v atletiki 15 Osnovna šola Primoža Trubarja pomaga družini Triler 1 5 Pogovor z Rokom Praprotnikom 16 Med dvema ognjema 20 Krpanov pokal 21 Razstava Vsem Slovencem na Reki 22 Poglej, a vse to raste pri nas? 24 Samo za mlade 25 Kapelica sv. Donata v Dvorski vasi 26 Dobrih deset kilogramov! 27 Veselica, kviz, vaja, rally ... 28 Krpanov tarok 29 3. Krpanove igre 30 Brlogčarji obiskali Predjamski grad 31 Po poteh dediščine Bele krajine 32 Viharnik - Radovan Hrast in njegova izkušnja 34 Akcija "Kevdrc" 34 Sv. Lenart bo polepšan 35 Užitkov v izobilju 36 Razpis za 2. območno fotografsko razstavo 36 Domoznanstvo - kaj je to 37 ŠMD Kelme Group prvaki 38 Tudi barva je črna - likovna razstava na Turjaku 39 Kino Velike Lašče - program 40 Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - smo ZA 43 Odobrenih 5,6 milijonov za regionalni razvoj 44 Osmrtnica, zahvala 44 Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 13, številka 6, 8. november 2007 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.460 izvodov Izdajatelj: Občina Velike LaŠČe Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, Urša Modic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Lidija Čop, Boris Zore, Majda KovačiČ Cimperman Lektoriranje: NuŠa Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 20. decembra 2007. Prispevke oddajte najpozneje do 6. decembra 2007. 1 r \ Spoštovane občanke in občani Minilo je leto dni od lokalnih volitev, ko mi je bil s strani volivk in volivcev zaupan že tretji mandat vodenja naše občine. Članstvo v občinskem svetu pa se je močno spremenilo. Nekatere politične stranke so izgubile, druge pa pridobile nove občinske svetnice oziroma svetnike. Od svetnikov iz prejšnjega mandata se je v novi občinski svet uspelo uvrstiti samo trem. Tako smo dobili pet novih svetnikov in štiri nove svetnice, ki so kar lepo spremenile sestavo občinskega sveta. Kljub temu, da se imamo za tako veliko število svetnic najbrž zahvaliti tudi spremenjeni zakonodaji s tega področja (ki uzakonja ženske kvote), sem prepričan, da je za dobro delovanje občinskega sveta zelo pomembno, da so v njem tudi ženske. Prav one so tiste, ki marsikdaj umirijo ton ali način izražanja na sejah in dajo pomemben prispevek k bolj vsebinskim razpravam. V tem letu smo imeli sedem rednih sej občinskega sveta ter dvejzredni in eno korespondenčno sejo. Štirje občinski odbori in tri komisije občinskega odbora so se sestali več kot tridesetkrat. Na občinskem svetu je bilo sprejetih več sklepov in odlokov. Najpomembnejše je bilo sprejetje občinskega proračuna in načrta razvojnih programov, kar je podlaga za izvedbo občinskih investicij. Glede na dejstvo, da je bilo v občinski svet izvoljenih tri četrtine novih svetnikov, so bila usklajevanja z njimi kar zahtevna. Nekateri svetniki so na začetku mandata večkrat glasovali proti določenim predlogom ali sklepom, ki so bili predlagani. To je na nek način razumljivo, saj so bili očitno še pod vplivom lokalnih volitev. Kasneje, ko so bolje spoznavali delovanje občinskih struktur, pa se je situacija bistveno spremenila. Ne glede na različna stališča, pripadnost različnim političnim opcijam, so njihove odločitve velikokrat, če že ne soglasne, pa sprejete z veliko večino. Popolnoma razumljivo je tudi dejstvo, da se svetnice in svetniki še posebej zavzemajo za okolja iz katerih izhajajo. Vseeno pa moram reči, da samo to ne sme biti merilo pri glasovanju. Že pri pripravi proračuna, ki sem ga kot župan dolžan predstaviti in predlagati v potrditev občinskemu svetu, poskušam pri investicijah upoštevati kar največ želja krajevnih in vaških odborov. Iz nekaterih okolij je včasih slišati kritike, da se pri njih premalo investira. Ob tem pa pozabljajo, da tudi sami, kot vsi naši občani koristijo centralno šolo, vrtec, zdravstveno postajo, glasbeno šolo, kulturne domove, ne glede na dejstvo, da te stavbe niso locirane v njihovi bližini. Najbrž je vsem jasno in razumljivo, da v vsakem večjem kraju pa res ne moremo postaviti takih objektov. Tudi v tem mandatu bomo dali največji poudarek tistim investicijam, s katerimi bomo poskušali zadovoljiti čim več želja naših občanov. Po izgradnji novega vrtca, glasbene šole, obnove osnovne šole, smo se odločili, da zgradimo še večnamensko športno dvorano. Ne glede na skoraj tridesetodstotno sofinanciranje s strani Ministrstva za šolstvo in šport, ta gradnja za nas predstavlja velik finančni zalogaj, ki ga bomo izpeljali tudi s pomočjo najetja dolgoročnega kredita. Prav tako se že izdeluje občinski podrobnejši načrt obrtne cone Ločica pri Turjaku, kjer bo zagotovljenih kar nekaj zemljišč za proizvodne, storitvene in trgovske dejavnosti. Želim si le, da bo dovolj zanimanja za nakup zemljišč s strani raznih investitorjev. Naj omenim, da se bomo letos ponovno prijavili na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za podelitev koncesije institucionalnega varstva za starejše občane. Trenutno izdelujemo projektno dokumentacijo in druge dokumente, ki jih zahteva omenjeni razpis. Če bomo tokrat na razpisu uspešni, bi dom zgradili v letih 2009 in 2010. Še vedno je aktualna lokacija na Karlovici (na mestu opuščene podružnične osnovne šole), zgradili pa naj bi dom četrte generacije. To pomeni, da bi bil dom zgrajen po najnovejših standardih in zahtevah. Dom bi imel štiri bivalne enote, ki bi nudile najkakovostnejšo oskrbo in dobro počutje vseh oskrbovancev. Vse to pa je vsekakor odvisno od pridobljene koncesije že omenjenega ministrstva. Lepote in dejavnosti naše občine želimo predstaviti tudi predstavnikom drugih držav, ki so akreditirani v Sloveniji. Tako smo pred kratkim gostili Samirja Amarina, generalnega konzula Kraljevine Jordanije. Seznanili smo ga z našimi investicijami, ogledal si je Velike Lašče, Turjaški grad in Trubarjevo domačijo, ter bil prisoten na večeru »Na Trubarjevim v čast domovini« katerega gostje bil Lojze Peterle. Ogledal si je tudi proizvodnjo v Lesni galanteriji Oblak v Stopah, kjer se je srečal tudi s predsednikom društva podjetnikov in predsednikom občinskega odbora za gospodarstvo. Nad našim sprejemom in gostoljubnostjo je bil izredno navdušen. Ob tej priliki se želim zahvaliti članicam društva podeželskih žena, ki so poskrbele za prijazen sprejem. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so zastopali oziroma predstavili našo občino v Lutzelfluhe v Švici. Po pozitivnih odzivih s strani gostiteljev je nedvomno, da so vsi udeleženci upravičili dano zaupanje. Naj se javno zahvalim gasilcem PGD Kariovica, ki so se po katastrofalni ujmi udeležili nedeljske delovne akcije v Železnikih. Prav tako je vseh pohval deležna gesta mešanega pevskega cerkvenega zbora, ki so zbrali lepo vsoto denarja in ga osebno odnesli vŽeieznike. Resnično sem vesel takih dejanj naših občank in občanov. In nenazadnje je tudi občinski svet soglasno odobril pomoč občini Železniki. Na predlog tamkajšnjega župana, smo denar (2.000 EUR) nakazali njihovemu Zdravstvenemu domu za obnovo, saj je bil v povodnji popolnoma uničen. Tako naj gre moja zahvala tudi vsem občinskim svetnicam in svetnikom za to dejanje, kot tudi za vse druge podpore, ki sem jih bil deležen v prvem letu mandata. Anton Zakrajšek, župan levstiku v spomin Prireditev v počastitev rojstnega dne Frana Levstika V petek, 28. septembra, natanko na dan Levstikovega rojstnega dne (28. 9. 1831), sta Občina Velike Lašče in KUD Primož Trubar Velike Lašče pripravila prireditev književniku v spomin. Po uvodnem pozdravu podžupanje dr. Tatjane Devjak in nagovoru predsednika KUD-a Matjaža Grudna smo lahko prisluhnili koncertu Mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Dere iz Kliničnega centra Ljubljana pod vodstvom dirigenta Vencla Zadravca. Program je povezoval Jože Logar. Zaradi slabega vremena koncert sicer ni bil pred obnovljenim Levstikovem spomenikom pred župnijsko cerkvijo, ampak v Levstikovem domu, vendar je prav tako potekal v prijetnem vzdušju. Besedilo: Barbara Pečnik, Občinska uprava županov sklad štipendije županovega sklada Ustanova Županov sklad glede na že doslej zbrana denarna sredstva objavlja: RAZPIS za šolsko leto 2007/2008: 1. eno štipendijo po 80 EUR/mesečno. 2. enkratne denarne pomoči (v skupnem znesku 1.500 EUR) Kdo lahko kandidira za štipendijo in enkratno pomoč? - dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče. Kaj mora vsebovati vloga? - osebne podatke vlagatelja, - fotokopijo spričevala, - originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2007/2008, - potrdilo o stalnem prebivališču , - potrdilo o finančnem stanju staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost), - dokazilo o višini kakšne druge štipendije, - dopis o društveni ali drugi aktivnosti prosilca. Kam nasloviti vlogo? Občina Velike Lašče (za Zupanov sklad) Levstikov trg 1, 1 31 5 Velike Lašče Rok za oddajo vloge? 23. november 2007 V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. 3. financiranje drugih aktivnosti (v skupnem znesku 1.500 EUR), kot so npr: skupen izlet ob zaključku leta, razna predavanja ali izobraževanja, za razne druge pomoči v družini (ob smrti, nesreči ...). Vloge z obrazložitvijo za uveljavljanje sredstev iz točke 3 lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini, do porabe sredstev. Anton Zakrajšek, župan pohvaljeni za v sodelovanje v švici Naša društva, obrtniki in podietniki so se uspešno predstavili na obrtni in podietniški razstavi. Začasni odpravnik jjoslov na veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu v Švici, Branko Zupane, je županu Antonu Zakrajšku poslal pismo z naslednjo vsebino: »V petek, 7. septembra 2007, sem imel čast prisostvovati otvoritvi obrtne in podjetniške razstave v Luzelfluhu, na kateri so se uspešno predstavile tudi Velike Lašče. Navdušen sem bil nad skrbno pripravljenimi stojnicami s tradicionalnimi regionalnimi izdelki in specialitetami na sejmu in na vrhunsko predstavitvijo slovenske kulinarike Vanje Damjanič in njene ekipe v restavraciji Ochsen. Vsi sodelujoči so z veliko angažiranostjo in dobro voljo odlično predstavili ne samo občino Velike Lašče, ampak tudi Slovenijo. Kot predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije čestitam društvu Kulturni most Velike Lašče-Lutzelfluh, ekipi gostilne »Pri Kuklju«, Društvu podeželskih žena Velike Lašče, Društvu za ohranjanje dediščine Gradež in sodelujočim obrtnikom in vsem pomočnikom k uspešni predstavitvi. Vsem skupaj se zahvaljujem za vložen trud, posebej pa tudi županu za dragoceno podporo pri organizaciji.« REZULTATI VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE 1. KROG (21. 10. 2007) NA VOLIŠČIH V OBČINI VELIKE LAŠČE volišča Velike Lašče (33) Velike Lašče (34) Rob (37) Turjak (40) Kandidat št. glasov % št. glasov % št. glasov % št. glasov % Darko Kranjc 8 1,27 18 2,79 12 2,88 7 1,63 Zmago Jelinčič Plemeniti 86 13,63 88 13,62 84 20,14 71 16,55 Mitja Gaspari 75 11,89 94 14,55 92 22,06 99 23,08 Danilo Türk 133 21,08 110 17,03 83 19,90 89 20,75 Elena Pečarič 7 1,11 8 1,24 3 0,72 7 1,63 Monika Piberl 2 0,32 2 0,31 0 0,00 2 0,47 Lojze Peterle 320 50,71 326 50,46 143 34,29 154 35,90 volilna udeležba 62,80% 62,61 % 64,62% 68,25% Elektro Kočevje odprlo informacijsko pisarno v ribnici Elektro Ljubljana d.d. - distribucijska enota Elektro Kočevje obvešča cenjene stranke, da je od 1. oktobra odprta informacijska pisarna v centru Ribnice na Skrabčevem trgu 18, v stavbi nasproti cerkve. Obiskovalci lahko v novo odprti pisarni dobijo celovito informacijo v zvezi s: - postopkom priklopa novih odjemalcev na elektroenergetsko omrežje, - sklepanjem pogodb o oskrbi električne energije in dostopu do distribucijskega omrežja, - obračunom električne energije. Informacijska pisarna sprejema: -vloge za izdajo elektroenergetskih soglasij, - naročila za izdelavo priključkov, - naročila priklopov in odklopov, -obvestila o okvarah na omrežju, priključkih in merilnih napravah, - števčna stanja z namenom kontrolnega obračuna porabe električne energije. Informacije bodo strankam na voljo vsak delovni dan od 7:30 do 14:30 ure oziroma po telefonu 01 836 22 14. Sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Občinski svet Občine Velike Lašče je na 7. redni seji 14. septembra sprejel operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki vsebuje program potrebnih ukrepov z opredeljenimi potrebnimi aktivnostmi, roki, nosilci, potrebnimi sredstvi in njihovimi viri za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred onesnaževanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode. Objavljamo kratek povzetek operativnega programa, ki ga je izdelalo podjetje Limnos. Zakonska in programska izhodišča Operativni program na lokalni ravni, skladno glede na državni Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki je bil sprejet oktobra 2004, ima pravno podlago v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (UL RS, št. 105/02, 50/04) ter izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda (UL RS št. 02/06) ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa iz 6. člena direktive Sveta ES 91/271/EEC o čiščenju komunalne odpadne vode in je usklajen s skupnimi stališči EU do pogajalskih izhodišč na področju okolja (CONF-SI11/01). Ne glede na določbe direktive Sveta ES 91/271/EGS in roke za prilagajanje k tej direktivi, ki veljajo za Republiko Slovenijo, pa je treba tako na državni kot tudi na lokalni ravni, z ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti tudi naslednje obveznosti, ki izhajajo neposredno iz krovne vodne direktive Parlamenta in Sveta ES 2000/60/ ES in iz direktiv, ki so združene v njen okvir: izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem dobrega kemijskega stanja površinskih in podzemnih vodah do leta 201 3, izpolnjevanje zahtev glede predpisanih standardov kakovosti površinskih in podzemnih voda, če so namenjene oskrbi prebivalstva s pitno vodo, preprečevanje pojava evtrofikacije površinskih voda na občutljivih območjih in izpolnjevanje zahtev glede okoljskih standardov kakovosti za površinske vode, ki veljajo za kopalne vode. Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se tako že izvaja intenzivna implementacija Direktive EU o komunalnih odpadnih vodah, za katero je bilo Sloveniji s strani EU odobreno 10-letno prehodno obdobje v delu obveznosti izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav (za merodajna območja najkasneje do 31. 12. 2017). Operativni program, ki se bo sicer v prihodnosti ciklično ažuriral, je skladno z državnimi izhodišči osredotočen na obdobje od 2007 do 201 7. Razen širših obvez izhajajočih iz domače in EU zakonodaje, so izhodišča in cilji predloženega programa skladni z okolj-skimi cilji Regionalno razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-201 3. Zatečeno stanje Površina občine meri 103,1 kvadratnih kilometrov. Na območju občine je 88 naselij s 3.735 prebivalci s stalnim prebivališčem (merodajni popis 2002), gostota poselitve je 36,2 prebivalca na kvadratni kilometer površine, kar je nad državnim povprečjem. 15 naselij ima več kot 50 prebivalcev. Število stavb s stanovanji je 1.456, v njih je naseljenih 1.259 gospodinjstev. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda je na območju občine je JP Vodovod - Kanalizacija d.o.o. iz Ljubljane. Na obravnavanem območju še ni v uporabi nobene javne čistilne naprave za komunalne odpadne vode. S ločenim kanalizacijskim sistemom je delno v dolžini 370 m opremljeno naselje Velike Lašče. Vsa ostala gospodinjstva in gospodarske enote, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, odvajajo odpadno vodo v individualne greznice, ki so večinoma pretočnega tipa z iztokom v podtalje ali odvodni k. Metode dela in programski rezultati Območje naselja ali dela naselja, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je za potrebe izdelave državnega programa, ki je bil tudi posredovan v verifikacijo lokalnim skupnostim in katerega smo pri izdelavi občinskega programa morali upoštevati kot obvezno izhodišče, enako območju poselitve, ki tvori samostojno skupino enohektar-skih kvadratnih celic ali združenje več takih skupin celic, katerih povprečna gostota obremenjenosti okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: gostota obremenjenosti) presega določeno vrednost. Območje naselja, kot ga določa register prostorskih enot, je s tem zmanjšano le na območje poselitve, kjer je gostota obremenjenosti enaka predpisani obremenjenosti, pri kateri je treba to območje opremiti z javno kanalizacijo (kjerkoli minimalno 20 oseb/ha, na občutljivih in vodovar-stvenih območjih je kriterij strožji: 10 oseb/ha). Posamezna območja poselitve, sestavljena kot skupina enohektarskih kvadratnih celic ali združenje več takih skupin celic, so območja t.i. aglomeracije, na katerega se navezujejo zahtevani standardi oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi na področju varstva okolja. Do leta 2017 je zgolj na teh območjih z ustrezno gostoto obremenitve in minimalno 50 prebivalci (PE) treba dosegati predpisano stopnjo standarda oskrbe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in to v rokih, ki so tudi že določeni v navedenih predpisih. Na območju občine Velike Lašče je 100 aglomeracij. Aglomeracij pod 50 PE, oz. glede na normative premajhno poselitveno gostoto je 92 in za te velja pred letom 2017 zgolj obveza uporabe delujočih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav in katerih investiranje je izključna domena povzročiteljev nastanka odpadnih vod. Aglomeracij nad 50 PE in ustrezno gostoto je 8. Za 7 izmed njih je obveza do EU, da morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 201 5, do 31 decembra 2017 pa mora biti priključeno na javno kanalizacijo najmanj 80 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih. Predstavljene so v tabeli 1 in grafično v prilogi. Tabela 1: Območja naselij ali delov naselij občine Velike Lašče z obveznostjo postavitve kanalizacije s pripadajočimo čistilnimi napravami pred letom 2017. ZAP. ŠT. ID AGLOMERACIJ AJME PE PE dod. PE skupaj PE/HA skupaj površina (ha) Obč. območja 1 5468 VELIKE LAŠČE 544 163 707 14.7 48.0 1 2 5466 RAŠICA-jug 275 83 358 10.2 35.0 1 3 5503 RAŠICA - sever 190 57 247 11.2 22.0 1 4 5501 TURJAK 117 35 152 10.1 15.0 1 5 5417 DVORSKA VAS 100 30 130 13.0 10.0 1 6 5477 ULAKA 52 16 68 16.9 4.0 1 7 5488 SROBOTNIK PRI VEL. LAŠČAH 51 15 66 13.3 5.0 1 Na območju občine Velike Lašče je tudi ena aglomeracija, ki ne sodi pod obvezni program. To so območja naselij z obremenjenostjo med 50 in 450 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha, ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju. To območje se lahko uvrsti v ta operativni program opremljanja, če je občina že izpolnila obveznosti ali ima zagotovljene finančne vire za izvedbo svojih obveznosti iz hierarhično višjih - prioritetnejših obveznosti. Če je, ob izpolnjevanju naštetih obveznosti, območje uvrščeno v operativni program (dodatni - alternativni program), mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 201 5, do 31. decembra 201 7 pa mora biti priključeno na javno kanalizacijo najmanj 70 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na tem območju. To območje je predstavljeno v tabeli 2 in grafično v prilogi. Tabela 2: Območja naselij ali delov naselij občine Velike Lašče iz dodatnega programa. ZAP. ŠT. ID AGLOMERACIJ AJME PE PE dod. PE skupaj PE/HA skupaj površina (ha) Obč. območja 1 5498 TURJAK 97 29 126 14.0 9.0 0 Potrebna finančna sredstva in viri zanje Obveznosti zgolj iz obveznega programa za obdobje 2007-201 7 znašajo aproksimativno skupaj 6.276.000 EUR. V 10. letnem investicijskem ciklusu bo potrebno v povprečju pridobiti in investirati 627.600 EUR letno. Obveznosti iz dodatnega/alternativnega programa za obdobje 2007-2017 znašajo aproksimativno skupaj 364.000 EUR. Potencialni realni finančni viri so: državni proračun, državne takse, EU sredstva, cena storitve, občinski proračun in komunalni prispevek s prispevkom za priključitev. Nosilci nalog Soudeleženci pri realizaciji predloženih aktivnosti so in bodo tudi v bodoče: državna uprava, občinska uprava, izvajalci javnih služb, inšpekcija, uporabniki storitev, regionalne razvojne služne in strokovne organizacije. Povzetek pripravila: Bogdan Macarol, imnos Podjetje za aplikativno ekologijo, in Jerica Tomšič Lušin, Občinska uprava veselje do življenja pogovor z lojzetom peterletom Gost 26. večera Na Trubarjevim v čast domovini je bil Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade, zunanji minister, evropski poslanec ...V enournem nastopu nam je predstavil svoja videnja na čase osamosvojitve in na trenutno situacijo v slovenski družbi. Lojze Peterle je v svojem nastopu govoril o veselju do življenja, a ga razume drugače kot jože javoršek v Veselju do življenja, ki smo ga letos uprizorili v Velikih Laščah. V svojem mnastopu ste večkrat omenili veselje do življenja, ki se vrača v Slovenijo. Kot predsednik vlade, zunanji minister in evropski poslanec ste in še vedno veliko potujete in spoznavate stanje v različnih državah. Je v drugih državah veselje do življenja večje? Na Irskem, v Franciji in na Cipru je sedaj bolje, tako govorijo statistike. Na Irskem se dogaja, da mladi pari začenjajo imeti otroke v zgodnji dobi, na otroke ne čakajo dolgo ampak začenjajo relativno mladi. Zanimiv podatekje, da je Irska danes v vrhu razvitosti evropskih držav. Francija je začela pred več kot 30 leti sistematično razvijati življenju naklonjeno okolje tudi z vladno politiko in danes je tam normalno imeti tri otroke, tako za intelektualce kot za tiste, ki imajo manj šol. Pravim, če so to zmogli Francozi, če uspeva Ircem, potem bomo tudi Slovenci našli pot do več veselja do življenja. Potrebno je ustvarjati naklonjeno ozračje in pri tem lahko pomagajo tudi država in občine. Če se veselje do življenja vrača, je to dodatna potrditev, da je bila pot v začetku devetdesetih prava? Prepričan sem, da je tudi v tej novi varnosti, v novem občutku, ki ga imamo po več letih stabilne gospodarske rasti, podlaga za to, da se mladi ljudje počutijo bolj varne. Država se je »prijela«, odkar smo v Evropski zvezi se počutimo še bolj varne. Mislim, da je treba ta občutek krepiti, ga razvijati in da imamo vse podlage za to, da bi bilo veselja do življenja več. Res pa je potrebno razvijati številne podporne ukrepe, da se mlade družine ne bodo čutile same ali da bodo imele dovolj občutka varnosti. Pomagati moramo tudi študentskim družinam, da imajo že na začetku, ko se začnejo odločati za življenje, pravo podporo. Ko pogledamo v konec osemdesetih in začetek devetdesetih let, vidimo, da je bilo potrebno kar precej poguma pri odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo. Ste takrat tudi razmišljali o nevarnostih ali samo čutili, da je to pač treba narediti? Takrat smo bili prepričani, da je prišel čas, ko to moramo in lahko naredimo. Takrat je bil svet malo razrahljan, malo je pokal po šivih, padel je berlinski zid, komunizem je šel h koncu in takrat je bila priložnost. O nevarnostih smo začeli razmišljati kasneje, ko je bilo že mimo. Predvsem pa smo pravočasno naredili vse, da smo našo voljo po svobodi zavarovali tudi po varnostni plati z našo vojsko in policijo. Če tega ne bi napravili, jaz verjetno danes na Trubarjevi ni ne bi govoril v čast domovini. Kljub temu se dogaja, da se nam zdi samostojnost samoumevna. Ali se Slovenci dovolj zavedamo pomena osamosvojitve? Od zgodovinarjev mi je znano, da tako močni dogodki, kot je bila osamosvojitev, pridejo za nami, in da šele kasneje pride do ovrednotenja, kako pomembno je bilo tako dejstvo. Drugo dejstvo pa je, da se v naših šolah vrsto let ni dovolj jasno učilo o osamosvojitvi in mladini ni znano, zakaj je do sprememb prišlo, kaj je bilo potrebno narediti, da smo danes svobodni. Mislim, da se to popravlja. Seveda, če sami ne vemo, zakaj so bile spremembe potrebne, se tudi težko zavedamo, kaj smo skupaj dosegli. Naš politični vrh nekako ne najde skupnega jezika. Kaj je po vašem mnenju razlog za konkurenco in razprtije v vrhu slovenske politike? Mislim, da se v demokratičnih družbah vedno pojavljajo tudi napetosti in razlike. Ko se pogovarjam z ljudmi po Sloveniji, nimajo nič proti razlikam, so pa proti temu, da se to dela na pretrd ali nekulturen način. Ljudje pravijo: »Ne se prepirati, pogovorite se.« V evropskem parlamentu imam izkušnjo z manj napeto politiko, z več kulture in tudi z več humorja. Želel bi si malo več sproščenosti, in pa da bi znali, kljub vsem razlikam, poiskati tisto, kar je za nas bistveno, brez česar vsi skupaj ne moremo naprej. In takih vprašanj je dovolj. Mislim, da bomo v politični kulturi napredovali. Rad bi pa omenil Še nekaj, kar me v teh dneh večkrat sprašujejo - delovanje slovenskega političnega vrha. Želim si, da ne bi bilo konkurenčnih odnosov med predsednikom države, predsednikom vlade, zunanjim ministrom in še kom. Ljudje, ki so glasovali, pričakujejo, da bodo funkcionarji znali med seboj rešiti napetosti, ne da bi s tem zaposlovali javnost, da bodo navzven delovali enotno, povezano, v skladu z ustavnimi in zakonskimi pooblastili. Moj ideal je sodelovanje, ne pa konkurenca. Vaša politična pot se je začela konec osemdesetih let, strmo se je povzpela do predsednika vlade in zunanjega ministra, sedaj ste evropski poslanec in v dnevni politiki niste več toliko prisotni. Kljub temu vaša priljubljenost v Sloveniji narašča ... Ponosen sem, da lahko Slovenijo zastopam v evropskem parlamentu. Seveda pa sem vsak teden v Sloveniji, vsak petek imam tudi uradne ure, obiskujem podjetja, šole ... Letos sem sprejel okrog 700 obiskovalcev, pretežno mladih ljudi, ki so prišli obiskat evropski parlament. Odkar sem napovedal kandidaturo pa sem veliko več doma, v tem času sem prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez, in mislim, da sem eden tistih Slovencev, ki Slovenijo in slovenskega človeka najbolj pozna. Kako boste kot predsednik Slovenije lahko pomagali, da bo obeležitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja res svečana in odmevna? Po svojih močeh se bom potrudil. Nekaj obveznosti imam že sprejetih - v deželi Baden-VVuertenberg so me povabili, da bi ob 500-letnici spregovoril na univerzi oz. v mestu Tuebingen. Takrat bo tudi priložnost, da dvignemo odnose med Slovenijo in deželo Baden-VVuertenberg na višjo raven. Skratka Trubarjevo ime še danes deluje in je vredno spoštljivega spomina. To ime nas še vedno navdihuje za nove projekte in nas kliče po močni kulturni in nacionalni zavesti. Prepričan sem, da bo Slovenija to obletnico dostojno praznovala in da bo Rašica jn z njo Velike Lašče deležna potrebne in dolžne pozornosti. Če bom jaz predsednik, bo tudi predsednik te države poskrbel za pozornost, ki tem krajem in temu spominu gre. Ko sem vas poslušal, sem dobil občutek, da sem nam kljub številčni majhnosti v veliki Evropi ni bati za našo identiteto in prihodnost... Mislim, da ne. Naša identiteta od zunaj ni ogrožena. Meje se ne premikajo več, ne grozijo nam s tujimi jeziki, Evropa deluje miroljubno, različnost je dobrodošla ... Mi moramo znati živeti našo lastno različnost. Če bomo veseli Trubarja, Prešerna, Vodnika, Jurčiča, Levstika, Stritarja in še koga, in če bomo znali iz te bogate kulturne in duhovne dediščine graditi naprej, živeti po slovensko kot jaz temu rečem, potem bomo tudi v globalizaciji prestali vse izzive in viharje in bomo iz te nove tekme izšli močnejši. Močna identiteta je predpogoj za našo prihodnost. Iz vašega optimizma lahko sklepam, da se nam za prihodnost ni bati? Moj pogled v prihodnost je optimističen, in mislim, da imamo za to solidno podlago. Vedno pa prihajamo pred nove izzive, nova dejstva, na katere je potrebno najti odgovore ... Za prihodnost je zelo pomembno, kako bomo spoštovali drug drugega. Vsak je vreden spoštovanja, vsak mora biti dobrodošel. Želim si, da bi imeli veselje drug z drugim, da bi drug drugemu priznavali, če komu kaj uspe, in se povezovali pri tistem, kar vsem skupaj pomaga naprej. Veliko vrednost vidim v mladi generaciji, s katero lahko skupaj gradimo takšno prihodnost. Za leto 2020 in naprej si želim živahno Slovenijo, visoko politično kulturo in kakovost medsebojnih odnosov ter izrazito voljo po skupni prihodnosti. Pogovarjal se je Jože Stane. Fotografija: Ni ko Samsa BODI preVIDEN pešci, bodimo vidni, da bomo bolj varni! Ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu so prav pešci, in sicer spadajo med ranljive udeležence, ki utrpijo kot posledice prometnih nesreč najhujše poškodbe. Tudi v letošnjem letu Ministrstvo za promet načrtuje stalno akcijo BODI preVIDEN, s katero opozarjajo učence v šolah, njihove starše in stare starše na uporabo kresničk in drugih odsevnih materialov, ki zagotavljajo večjo varnost pešcev. Akcija BODI preVIDEN poteka v sodelovanju z ostalimi institucijami, ki skrbijo za večjo prometno varnost: Ministrstvo za promet, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve- Policija, Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Akcija bolj intenzivno poteka od 1. do 22. oktobra, aktivnosti po šolah pa bodo potekale do konca januarja 2008, ko je svetli del dneva razmeroma kratek in je uporaba kresničk in drugih odsevnih materialov nujna. Akcija je del načrtovanih aktivnosti za večjo prometno varnost v Sloveniji v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa do leta 2011, ki tečejo pod okriljem Ministrstva za promet RS. Poleg tega pa je akcija tudi del prizadevanj v okviru Evropske listine o varnosti v cestnem prometu, ki pravi: 25.000 življenj, Rešimo jih! Da bi otroke in starejše opozorili na pravila varnega sodelovanja v prometu in na napake, ki jih delajo v prometu, je Ministrstvo za promet zasnovalo posebno akcijo za večjo varnost pešcev. Akcija je sestavni del prizadevanj za večjo varnost pešcev, ki so kot ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu posebej opredeljeni tudi v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Tudi Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče opozarja naše pešce, predvsem tiste, ki hodijo izven naselja, naj uporabljajo odsevne elemente na oblačilih, kresničke ali odsevne trakove. Sam slogan akcije BODI preVIDEN nazorno opozarja, da mora biti pešec na cesti viden in previden. Besedilo: Marija Ivane Campa, Občinska uprava Fotografija: Ministrstvo za promet Nove priložnostne znamke Serije priložnostnih znamk Rastlinstvo, športno plezanje, umetnost V seriji priložnostnih znamk Rastlinstvo predstavljamo nekatere vodne rastline, ki upsevajo v stoječih in počasi tekočih vodah, in sicer rumeni blatnik, žabji šejek, ščitolistno močvirko in beli lokvanj. Rumeni blatnik uspeva skoraj povsod po Slovenij, vendar je pogostejši v osrednji Sloveniji, v okolici Ljubljane, na Štajerskem in v Prekmurju. Žabji Šejek je v Sloveniji redka rastlina in spada med ogrožene vrste. Ščitoiistna močvirka je v Sloveniji prav tako redka in ogrožena rastline. Najdemo jo le v ribnikih v ŠirŠi okolici Maribora in v skrajnem jugovzhodnem delu Prekmurja, ob Muri. Bujno se razraste in vodno površino ob cvetenju spremeni v rumeno polje. Beli lokvanj je simbol počasi tekočih in stoječih voda, sicer pa ga poznamo tudi kot okrasno rastlino v domačih okrasnih ribnikih oziroma parkih. Beli lokvanj je izdan v bloku z eno znamko, druge tri rastline pa v polah po 25 znamk. V Kranju, v športni dvorani na Zlatem polju, se bo novembra letos že dvanajstič zapored odvijalo tekmovanje svetovnega pokala v športnem plezanju. Slovenija je v tem športu dosegla že velike uspehe, zato bomo ob tej prireditvi izdali priložnostno poštno znamko z motivom športnega plezalca. Tiskana bo tako kot vse znamke v seriji Šport v mali poli s šestimi znamkami in tremi vinjetami, na katerih so prikazani različni oprimki kot sestavni del plezalne stene. Letošnja znamka iz serije Umetnost bo predstavljala barok, umetniško smer od konca 16. stoletja do druge polovice 18. stoletja. Motiv na znamki prikazuje detajl freske iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Ljubljani, ki praznuje letos 300. obletnico posvetitve. Freska je delo pomembnega baročnega slikarja na Slovenskem, lombardijskega slikarja Giuiia Qua-giia. Sporočilo za javnost: Pošta Slovenije Koliko ljudi hodi ob cesti? Trije. Vendar le dva nosita kresnički izdelajte uradne turistične spominke Javni natečaj za izbiro turističnih spominkov za Trubarjevo leto 2008 Občina Velike Lašče razpisuje javni natečaj za izbor turističnih spominkov za Trubarjevo leto 2008. Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo Primoža Trubarja in njegovo delo, Rašico - rojstni kraj Primoža Trubarja ali Trubarja po 500-letih. Izbrani spominki Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Vzorce spominkov bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1 31 5 Ljubljana, do 7. decembra 2008. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: - ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka -2 fotografiji spominka - izjava o avtorstvu. Izbrani spominki ostanejo v arhivu Občine Velike Lašče. Predstavitev izbranih turističnih spominkov bo javna. Izbrani turistični spominki bodo opremljeni s certifikatom - z logotipom Trubarjevo leto 2008 ter vključeni v kulturno-turistično ponudbo občine Velike Lašče. Le tako označeni turistični spominki se bodo lahko prodajali na uradnih lokacijah v občini. Občina Velike Lašče izbrali smo logotip Trubarjevo leto 2008 logotip izdelal gorazd učakar Trubarjev odbor je na svoji 2. seji, ki je bila 3. oktobra, obravnaval vse prispele predloge za pripravo praznovanja ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Pripravil je osnutek koledarja prireditev in programov za celo leto, pri čemer je pri vsakemu mesecu določil osrednjo prireditev in njenega nosilca oziroma glavnega organizatorja. Sestala se je tudi strokovna komisija za izbor logotipa Trubarjevo leto 2008, ki so jo sestavljali župan Anton Zakrajšek, podžupanja in predsednica Trubarjevega odbora dr. Tatjana Devjak in Jasna Ariana Stare, univ. dipl. arhitektka. Pregledala je vse prispele pobude ter izbrala predlog Gorazda Učakarja, univ. dipl. inž. arh. iz Ljubljane. Logotipa tukaj še ne objavljamo, saj bo predstavljen na za to sklicani tiskovni konferenci, kjer bomo predstavili tako logotip kot program prireditev v Trubarjevem letu. Hkrati v tej številki Troble objavljamo razpis za izbiro turističnih spominkov za Trubarjevo leto 2008. Vsi izbrani spominki bodo prejeli certifikat oziroma bodo opremljeni z logotipom Trubarjevo leto 2008. Tako označeni se bodo lahko prodajali na uradnih lokacijah, določenih s strani občine in Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Za podeljevanje certifikata bo zadolžena posebna komisija. Občinska uprava Občina Velike Lašče Vabi na 27. kulturni večer (6. sezona) JM& TMIMEJIVlMr. w Čast TOMQ¥HM v petek, Gost vecera bo IVAN BORSTNEK LEPO VABLJENI! ZP VELIKE LAŠČE VABI na Cepljenje proti gripi V soboto, 1. decembra, od 8. do 1 2. ure, v prostorih zdravstvenega doma Velike Lašče. Praznovali smo Teden otroka iz vrtca Sončni žakek Prvi teden v oktobru se praznuje Teden otroka. Tudi v vrtcu Sončni žarek smo se pripravili na ta dogodek. V skupnem dogovoru smo pripravili slednji izbor dejavnosti. V ponedeljek je otroke obiskala »tetka Jesen«. Prišla je v škrlatni obleki, s slamnikom na glavi ter bogato ogrlico iz divjega kostanja. Otrokom je pripovedovala pravljico o ježu, ki je bil zelo važen. Torek je bil plesno obarvan. V družbi plesne animatorke Anje so otroci plesali, se svobodno poziba-vali v ritmu glasbe, predvsem pa uživali v skupnem druženju. V sredo je vrtec obiskal Janez Marolt. Starejšim skupinam je pokazal kratek film o mleku in mlečnih izdelkih. Sledilo je okušanje raznih mlečnih izdelkov. Tudi v skupini Mucki so okušali. Najbolj jim je teknil sadni jogurt. Ob lizanju sladoleda pa je bilo v igralnici tiho kot v rogu. S pomočjo staršev so izdelali tudi plakat Mleko in mlečni izdelki. Otroci so od doma prinesli ustrezen slikovni material. V četrtek je bil krompirjev dan. Nekaj krompirjev smo skuhali za jesensko gostijo, s preostalim krompirjem pa so otroci likovno ustvarjali. Izdelovali so razne figure, z njim tiskali. Konec delovnega tedna so bile načrtovane športne aktivnosti. Mlajše skupine so se igrale gibalne igrice, se dričale po toboganu ... Starejše skupine so se primerno uredile in se odpravile v naravo. V prijetnem jesenskem vremenu so se odpravile na daljše pohode. Cilji pohodov so bili različni, saj se skupine razlikujejo po starosti in s tem tudi v zmogljivostih. Ob tednu otroka smo šli tudi na tradicionalni pohod s starši. Sli smo v Podsmreko, kjer so imeli udeleženci možnost, da pokukajo v kaščo Josipa Stritarja. Besedilo in fotografije: Jožica Planinšek Varovali so prehod za pešce Zahvala vsem prostovoljcem za jutranje dežurstvo pri prehodu čez magistralno cesto Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče se zahvaljuje vsem organizacijam in posameznikom, ki so v mesecih septembru in oktobru zjutraj varovali otroke na prehodu magistralne ceste. Letošnja akcija varovanja otrok na najbolj obremenjenem prehodu za pešce v Velikih Laščah je bila gotovo ena bolje organiziranih v okolici. Po začetnih težavah pred leti se število tistih, ki so pripravljeni preživeti jutro ob prometni cesti z znakom stop v roki, iz leta v leto povečuje. Koordiniranje teh je po dogovoru na sestanku občinskega Sveta za preventivo prevzel Tomaž Koren, ki je tudi eden začetnikov tovrstnega varovanja. Letošnja novost je bila tudi uporaba odsevnega jopiča in premičnega prometnega znaka stop. Za oboje je poskrbel Robert Štaba. Prepričani smo, da smo bili na ta način na cesti še bolj opazni. Poleg omogočanja našim učencem, da varno prečkajo cesto v času jutranje prometne konice, je namen akcije tudi opozarjanje voznikov in ostalih občanov na skupno dolžnost, ki jo imamo v prometu. Dolžnost vseh udeležencev v prometu je namreč, da po svojih najboljših močeh prispevamo k varnosti. Zavedati se moramo, da za varnost na naših cestah ne skrbijo samo policisti, pač pa je to naloga slehernega izmed nas. Zahvaljujemo se vsem posameznikom, ki so akcijo s svojim odrekanjem podprli in dva meseca skrbeli za varen prehod. Ker želimo tudi učitelji z vodstvom šole pridati svoj prispevek, bomo varovali prehod v temnejših novembrskih dneh. za varnost naših otrok prvošolčki bodo sodelovali v projektu pasavček Slovenija se je tudi v letošnjem letu priključila mednarodnemu projektu za spodbujanje uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov - Euchires, med otroki poznan po figurici Pasavček. Akcijo smo izpeljali v vrtcu (starejša skupina) in prvih treh razredih osnovne šole. Vsak otrok iz najstarejše skupine v vrtcu je prejel 2 pogrinjka in eno nalepko Red je vedno pas pripet. Otroci prve triade osnovne šole pa so prejeli šolski koledar in nalepko Red je vedno pas pripet. Med vse smo razdelili tudi brošure, v katerih je veliko navodil za pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in varnostni pasov. Vabilu k aktivnemu sodelovanju v projektu sta se odzvala 1 .a in 1 .b razred pod vodstvom razredničark Elizabete Klun in Aleksandre Skok. Učenci teh razredov bodo varnostnim vsebinam namenili tekom šolskega leta več pozornosti, pripravili pa bomo tudi nekaj aktivnosti za njihove starše (srečanje na roditeljskem sestanku, prikaz demonstracijskih naprav ...). Za sodelovanje v projektu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podeli vsakemu učencu figurico Pasavček. Z vključitvijo v projekt želimo predstaviti pomen redne uporabe varnostnih pasov, česar se žal tudi v naših krajih še premalo zavedamo, zato so te vsebine nujni del vzgoje naših otrok. Besedilo: Bojan Novak Stoji učilna zidana očistili dvorišče, poklepetali s piko, telovadili ... Dva meseca je že minilo odkar smo prestopili šolski prag in lahko se pohvalimo, da smo se že veliko naučili in mnogo lepega doživeli. Ker nam predstavlja podružnična šola Turjak naš drugi dom, smo ponosni, če je urejena tako notranjost stavbe kot okolica. Zato večkrat tudi učenci poprimejo za metle in pometejo dvorišče, redno grabijo listje, s skupnimi močmi smo obrali jabolka in spekli okusen jabolčni zavitek, na bregovih Iške smo nabrali kamenje, da smo ločili šolsko zelenico in gredico, in še bi lahko naštevali. Poleg rednega pouka pa smo opravili že kar nekaj dnevov dejavnosti in prav vsi dnevi so bili zanimivi. Sprehodili smo se do Sv. Primoža, v Velenju smo poklepetali s Piko Nogavičko, na Uncu smo srečali Rdečo Kapico, spoznali smo simpatično igralko Lucijo Cirovič ter se športno razgibali pri družini Ma-rolt v Velikih Laščah. Vsi učenci petega razreda PS Turjak ter četrtega in petega razreda centralne šole ter učiteljice se najlepše zahvaljujemo družini Marolt iz Velikih Lašč, katera nam je odstopila svoj čudovit vrt, na katerem smo izvedli nepozaben športni dan. Bil je čudovit sončen dan in otroci so res uživali ob igranju nogometa, odbojke, košarke, svojo moč so izkazovali z vlečenjem vrvi, spretnost so pokazali pri štafetnih igrah ter tekmovali v igri med dvema ognjema. Bil je res športno obarvan, nepozaben dan. Besedilo in fotografije: Petra Skedelj Tretji v atletiki Prvi športni uspehi osnovnošolcev iz velikih Lašč v šolskem letu 2007/08 Kljub nekoliko prilagojenem izvajanju športne vzgoje smo se na šoli udeležili nekaj športnih tekmovanj in dosegli lepe uspehe V četrtek, 20. septembra, smo se z ekipo učencev udeležili ekipnega atletskega tekmovanja grosupeljskega področnega centra. Dosegli smo tretje mesto, seštevek točk pa je po končanih tekmovanjih v vseh področnih centrih zadostoval za skupno 36. mesto med slovenskimi osnovnimi šolami. Glede na to, da je atletika (teki, skoki, meti) najbolj razširjena športna panoga v osnovnošolskem obdobju, smo z dosežkom zelo zadovoljni in učencem iskreno čestitamo. Petek, 5. oktobra, pa je bil rezerviran za tradicionalni kros v Loškem Potoku. Na pot proti odmaknjeni deželi se je podalo 42 tekačev od prvega do devetega razreda. Kros je minil v znamenju odličnih rezultatov in napetih bojev v lepem jesenskem vremenu. Kros je bil zelo dobro obiskan, saj so se ga poleg naših udeležili še učenci in učenke iz Dobrove, Sodražice, Škofljice, Brezovice, Ribnice, Iga, Fare in Loškega Potoka. Med našimi učenci so se še posebej izkazali: Žan Žužek (letnik 2001), Jakob Hočevar (1999) in RokMarolt (1993), ki so bili v svojih kategorijah najhitrejši ter Vid Rigler (2001), Boštjan Podlogar (2000), Dejan Grčar (1999), Sara Žužek (1998) in Neža Hočevar (1994), ki so osvojili drugo mesto. Poleg teh osmih uvrstitev na stopničke za zmagovalce, so naši učenci osvojili še 15 uvrstitev med 3. in 8. mestom. Vsi učenci so se domov vrnili polni novih vtisov in brez poškodb. Besedilo: Bojan Novak Rok Marolt iz 9. razreda je bil najhitrejši tekač na krosu. OŠ Primoža Trubarja pomaga družini Triler Ob naravni katastrofi ... Na OŠ Primož Trubar Velike Lašče smo se odločili, da zberemo nekaj denarja za določeno družino, ki je v nepojmljivi ujmi izgubila hišo in vse premoženje. Prizadevno so zbirali denar učenci in delavci šole. Izbrali smo delegacijo in krenili v družbi delegacije velikolaških pevcev v opustošene Železnike. Ganjeni, ko smo videli posledice, ki jih je zadala Selščica, smo dojeli neizmerljive dimenzije moči vodne ujme. Težko najdeš besede, s katerimi bi opisal žalostno stanje krajev v dolini Selške Sore. V zavest se ti vtisnejo prizori, ki te spremljajo in obremenjujejo in se jih zlepa ne znebiš. Oglasili smo se pri simpatični družini Triler, kjer smo bili deležni izjemne pozornosti, pridobili smo veliko informacij, navezali pristne odnose in prispevali delček optimizma za prihodnost. Hvaležen sem vsakemu staršu in učencu ter sodelavcu, da smo zbrali nekaj prepotrebnega denarja za omenjeno družino. Besedilo in fotografija: Edi Zgonc, ravnatelj —>//««(/ |E umnm ko pogledaš na svet s hriba, ni več isti pogovor s popotnikom rokom borštnikom Pred enim letom se je Rok Borštnik z motorjem odpravil na pot od skrajne južne točke južne Amerike do najbolj severne točke Severne Amerike. Na tej poti je z motorjem naredil več kot 66.000 kilometrov in prevozil 15 držav. Po enem letu se je vrnil domov, v Velike Lašče, v Slovenijo. To ni brezpotje, to je cesta. Zdi se mi, da se ljudje razlikujejo tudi glede na to, v kateri državi živijo. Na hitro bi jih ocenil takole: Argentina so mi bili najbližje (govorim o tistih na jugu), so zelo blizu evropskemu načinu razmišljanja, obenem pa imajo južnoameriški temperament. So zelo odprti, niso pa vsiljivi. Zelo zanimivo, na drugi strani v Cilu so ljudji, ki sem jih jaz poimenoval južnoameriški Nemci. Osredotočeni so na denar, na zaslužek. V Cilu se ob šestih popoldne vse zapre, v Argentini pa ob sedmih začnejo kuhati večerjo in ob devetih se odprejo restavracije. Državi sta sosedi, samo Andi ju ločujejo. V Boliviji in Peruju je v glavnem indijansko prebivalstvo, ljudje so bolj nezaupljivi, zaprti, kar je najbrž povezano z zgodovino. V Peruju, ki je turistično najbolj razvita država, so ljudje vsiljivi, vidijo te samo kot turista, zato mi tam ni bilo preveč všeč. Ekvador je nekakšna mešanica, v Kolumbiji pa zate naredijo vse. Iskal sem ladjo za prevoz motorja in sebe v Panamo, ker tam ni cestne povezave in ljudje so bili zares pripravljeni pomagati. Prav šokantno. V srednjeameriških državah so si ljudje spet podobni, s tem da je velika izjema Gvatemala, kjer so bili ljudje super prijazni, super odprti. Potem pa zahodna civilizacija, Združene države Amerike in Kanada. Američani so zelo, zelo prijazni, povsem drugačni od mojih predstav in drugačni od predstav, ki jih večina Evropejcev dobi iz medijev. So odprti, pripravljeni pomagati, vse jih zanima. Celo preveč ustrežljivi so se mi zdeli, na ulici, povsod sem čutil njihovo prijaznost. Njihov načina plačevanja pri storitvenih dejavnostih bazira na napitnini, ki je seveda odvisna od kvalitete storitve. Podobno velja tudi v Kanadi. Kako se ti zdi, se je od tvojega odhoda kaj spremenilo? Ne, ne. Vse je popolnoma enako. Samoevri so drugačni. Prej sem bil navajen na večje številke, sedaj so manjše in na prvi pogled vse stane manj. Po preračunu pa vidiš, da ni tako. Potoval si skozi 15 držav, srečal različne ljudi in različne kulture. Na televiziji in v časopisih izgleda, da so ljudje drugačni, kako pa je to od blizu? Potovanje z motorjem ima ta čar, da večino časa preživiš izven prestolnic, izven turističnih točk in si nekje, kjer ljudje živijo svoj normalni tempo. To je tako, kot bi pri nas potoval po podeželju. Tam sem srečeval ljudi, ki so drugačni od tistih v turističnih krajih, to je popolnoma drug svet. Se posebej je drugače v Južni in Srednji Ameriki, saj je tam gospodarstvo šibko, industrija in storitveni sektor sta manj razvita, kar pomeni, da je na podeželju veliko ljudi, ki ne hodijo vsak dan v službo, ampak so tam in živijo svoje življenje iz dneva v dan. Na turističnih točkah najdeš profesionalne berače vseh vrst: otroke, ženske, starejše, invalide, ki so zelo vsiljivi, nadležni, poznajo trike ... Tam srečaš tudi ljudi, ki ti hočejo kaj vzeti, ali ti kaj ponuditi, te prevarati ... Srečal sem zelo različne ljudi: tiste v mestih (ali na mejnih prehodih), ki so nekakšni profesionalci in ljudi na podeželju. Kolumbijo si omenil kot deželo zelo prijaznih ljudi. To državo povprečni Evropejec pozna po kokainu. Si imel priložnost srečati ponudnike belega prahu ali videti posledice, ki jih povzroča? Med mladimi Slovenici v Slovenskem domu Pristava. Argentini pa prideš v pravo malo Slovenijo. Samo v Buenos Airesu in okolici je pet slovenskih domov. Tam se dobivajo večkrat tedensko, obvezno za vikende, ob nedeljah imajo slovenske maše, srečujejo se v pevskih zborih, gledaliških skupinah, slovenski šoli, po družinah v glavnem govorijo slovensko. V Buenos Airesu imajo vsako soboto enourno radijsko oddajo Okence v Slovenijo. Enako je v Bariiočah, ki je približno 3000 kilometrov od Buenos Airesa. Velja pa, da kjerkoli Slovenci so, nikjer niso reveži. To so pridni in varčni ljudje. Tako je povsod: v Južni in Severni Ameriki. Bizonov je v Kanadi toliko, da se jim je treba izogibati. V Kolumbiji je to velik problem. Šele v zadnjih dveh letih Kolumbija postaja varnejša za potovanja. Od predsedniških volitev pred dvema ali tremi leti je na cestah vojska, ki nadzoruje vsa križišča, vse mostove, na vsakih 20, 30, 50 kilometrov so kontrole. S tem skušajo zmanjšati monožičen pretok droge po glavnih cestah. Če po mestih hodiš z odprtimi očmi, lahko na ulicah vidiš ležati totalno zadete najstnike, otroke. Slišal sem zgodbe, kako so ljudje morali pobegniti iz svojih vasi, ki so jih gverilci zasedli za proizvodnjo mamil. Tega je res veliko. Na splošno drogo ponujajo povsod - tudi v ZDA in v Kanadi. To se mi ne zdi le posebnost Kolumbije, je pa res tam problem bolj prisoten. Ko sem skušal poslati motor iz Bogote v Panamo, so poleg policijskega, carinskega in ostalih pregledov opravili tudi poseben pregled s strani Urada za droge (Drug police). V 45-minutnem pregledu motorja so spustili zrak iz zračnic, preverili olje, bencin, razdreti sem moral luči, utripainike ... Vse to, da bi našli in preprečili tihotapljenje droge. Seveda so pregledali tudi vso mojo prtljago. V Kolumbiji sem zaradi droge in gveriie dobil dva nasveta: ne vozi ponoči in ostani na glavnih cestah. 60.000 kilometrov je dolga pot, ki je na motorju hudo samotna. Kako si preživljal čas med vožnjo? S poslušanjem glasbe, z razmišljanjem o sebi, opazovanjem narave? Tudi glasbe ni bilo. Poskusil sem z MP3 predvajalnikom, ki sem ga kupil v Buenos Airesu, vendar je veter, še posebej patagonski, premočan, ne sliši se nič. To se ni obneslo. Tam so samo veter in zvok motorja ter na postankih zvoki narave, ljudi, mest. Ceste so bolj ali manj ravne, ni ovinkov, na katere bi moral biti pozoren, zato na teh vel i h razdaljah misli odtavajo same. Na začetku opazuješ naravo, če je kaj zanimivega, potem pot postane monotona in misli odplavajo. Začelo se je s preteklostjo, ko so se mi po glavi podile razni spomini, od tega, kakšna je bila včasih reklama za Frutek, do tega kaj vse se mi je zgodilo. Po 4 do 5 mesecih pa se je glava nekako spraznila in začel sem razmišljati o sedanjosti, potem Kaj pa jezik? Tam verjetno ne prideš daleč z angleščino. Si se pred pričetkom potovanja naučil španščine? Z angleščino ne prideš nikamor. Mogoče v Argentini še nekako ali pa v prestolnicah, v Pogled na San glavnem pa ne. Španščine praktično nisem znal nič. Sicer sem imel neke CD-je, ki sem jih poslušal med službenim časom, vendar to ni bilo posebej uspešno. Tako je: ko te vržejo v vodo, lahko utoneš ali pa začneš plavati. Enako je bilo z mojo španščino. Počasi sem se naučil besed. Prva beseda, ki seje naučiš, je manjana, kar pomeni jutri. Ko sem prišel do Bolivije, Peruja ... si z angleščino nisem več pomagal, tam je bila uporabna španščina. Eden od tvojih načrtov je bil tudi srečevati se s Slovenci, ki tam živijo. Kakšni so tvoji vtisi o njih? Obiskal sem Slovence v Sao Paolu v Braziliji, v Buenos Airesu in v Bariiočah (San Carlos de Barilloche, op.p.), v Argentini in v Kanadi. V Braziliji slovenska skupnost ni prav močna, tam živi manjša skupina Slovencev, ki nima institucij in organizacij, niso organizirani. Vse skupaj deluje bolj prostovoljno. V Francisco. pa sem počasi, počasi začel delati načrte za prihodnost. Tudi prepeval sem, še posebno takrat, ko sem bil utrujen in je bilo potrebno na nek način spodbuditi prekrvavitev. In tako pot mineva. Ce tehnično pogledam, se mi zdi, da nisi vozil prav hitro: če bi vsak dan prevozil 600 kilometrov, bi celotno pot prevozil v dobrih 100 dneh, ti pa si jih porabil več kot 300. No, dejansko sem srečal agencijo iz Anglije, ki za bogataše organizira potovanje od Aljaske do Ushuaie. Agencija organizira vse, od letalskih prevozov do prehodov meje in pot opravijo v petih mesecih. Cena je seveda temu primerna. Moj namen ni bil, da pot opravim čim hitreje, ampak mi je potovanje postalo del življenja, in rekel sem si, da bom to počel eno leto. Ravnal sem se po naravi, po letnih časih in gledal najti gume za moj BMW. Moral sem pristopiti pragmatično: če vem, da od Čila do Evadorja ne morem kupiti gum, moram bolj paziti na obrabo. O takšnih stvareh se je dobro pozanimati vnaprej, pa tudi ob srečanju z redkimi popotniki motoristi smo izmenjavali informacije. v. •'.v .¿i -,•:-• . " - . .V ■ .. Obala v Kostariki je čudovita. na to, da sem potoval od pomladi do poletja. Tempo seveda narekujejo ceste, narava in počutje. V Peruju sem zbolel in odležal 1 0 dni, v Boliviji sem 1 2 ur trdo delal za prevoženih 170 kilometrov. Seveda pa sem včasih potreboval predah, prekinitev, nekaj dni, da sem opral stvari, napisal blog, popravil kaj na motorju, kupil, kar sem potreboval... Pot fizično ni bila naporna, potreben pa je bil počitek, da si je glava »odpočila«. Včasih mi je bilo odveč vsakdan iskati prostor za šotor ali hostel v mestu ali varno parkirišče. Zato krajše nekajdnevne prekinitve pridejo zelo prav. Seveda pa je tudi prav, da si na takšni poti vzameš čas za ogled lepot, zanimivosti. Včasih pa so me v prekinitev prisilile okoliščine: papirji, dokumentacija, zapleti ... Potovanje sem si organiziral sproti in sproti reševal tudi probleme. Ko sem na primer prišel do Cartagene, sem si rekel: »No, sedaj je pa treba čez morje do Srednje Amerike.« Potem sem štiri do pet dni iskal rešitev, za katero se je izkazalo, da ni prava in moral sem se vrniti 1300 kilometrov nazaj. In tako minejo dnevi. Si na 60.000 kilometrski poti doživel nesrečo, padec? Hvala Bogu, prave nesreče nisem imel. Sem pa dvakrat padel. Prvič v Argentini, saj nisem mogel dobiti primernih gum. Ker je bila zadnja guma že tako obrabljena, da se je videlo platno, sem kupil najboljši približek. Posledica tega je bila, da sem po približno 80 kilometrih na makadamu, sredi ničesar, grdo padel. Drugi padec pa je bil v Boliviji, kjer mi je spodrsnilo v blatu. Na srečo se je obakrat srečno končalo, tudi motor ni bil poškodovan, še najbolj so trpeli stranski kovčki. Ob padcu pride do izraza trenutna iznajdljivost: s tem, kar imaš pri sebi, popraviš, kar se da in to je to. Zelo pomembno je, da imaš v takšnih primerih stvari urejene v glavi, da pozabiš na čas, da pozabiš na urnike. V glavi ne sme biti obremenitev, stresov, 100% (ali še več) moraš biti pri stvari. Na Aljaski sem videl Američane, cepali so kot muhe, videl sem polno razbitih motorjev. Tam so najbrž prvič v življenju naleteli na makadam. Starejšemu gospodu sem pomagal motor spraviti skupaj, da je lahko prišel do cilja. V zahvalo mi je plačal večerjo in prenočišče na skrajni severni točki Severne Amerike. Tam je vojaško območje, zato kampiranje ni dovoljeno, hotel pa stane sto dolarjev na noč. Kaj ti je najbolj ostalo najbolj v spominu? Mesta, narava, ljudje? Vse po malem. Tam so lepa mesta, na primer Cartagena v Kolumbiji, čudovito staro kolonialno mesto ob karibski obali. Pa San Cristobal de la Casas na jugu Mehike, San Francisco v ZDA ... Mesta so lepa po svoje, ljudje na drug način. Vsak Kaj pa tehnični del poti? Motor se lahko pokvari, potrebna so popravila, menjava gum ... Kako si vedel, kje kupiti rezervne dele ali kje najti mehanika? Za takšna vprašanja mi je zelo prav prišla spletna stran, na kateri so objavljene uporabne informacije za motoriste. Pred leti so stran postavili ljudje, ki potujejo z motorji, in to je sedaj nekakšen forum, zapis ljudi, ki so nekje bili in objavljajo svoje izkušnje. Nekdo, ki je potoval po Argentini, je na primer objavil, da je imel okvaro, ki mu jo je odpravil ta in ta mehanik, objavil je njegov naslov in telefonsko številko in to so prave informacije za popotnika na motorju. Potoval sem po deželah, kjer ni vsega na svetovnem spletu (seveda tudi pri nas nima vsak mehanik svoje spletne strani). Ta spletna stran se je izkazala za zelo uporabno, sicer pa sem spraševal ljudi. V Južni Ameriki v glavnem nimajo velikih motorjev in zato je bilo težko Čudovit pogled na zahodno obalo ZDA. Prenočišče je bilo tudi takšno. človek, ki ga srečaš, je zgodba zase. Glavno, kar opaziš na potovanju z motorjem, ko si v glavnem sam s seboj, pa je narava. Vsak del poti je imel svoje čare. Skrajni jug ima ledenike, osrednji del me je impresioniral z višino (4.000 do 5.000 metrov), v Srednji Ameriki sta čudoviti pacifiška obala in obala Karibskega morja. V Mehiki je prava puščava, všeč mi je bila tudi zahodna obala ZDA s klifi in morjem, na skrajnem severu, na Aljaski in v Kanadi, pa je spet popolnoma drugačno rastlinstvo, druge živali, medvedi, losi, lososi, bizoni. Na začetku si dejal, da se Slovenija v enem letu skoraj ni spremenila. Kaj pa ti? Zdaj drugače gledaš na svet? Najbrž sem se spremenil. Predvsem opažam, da smo Slovenci preveč obremenjeni (skrbi, stres, delo, konstantna napetost), kar pušča posledice na odnosih, na zdravju, na počutju ... Poskušal bom poiskati zmernejšo pot. Utopično bi bilo pričakovati, da se lahko povsem odklopim od tega okolja, skušal pa bom krmariti med stresnim, hitrim, napornim življenjem, ki ga imamo, in tistim bolj človeškim, z več časa za pogovore, razmišljanja, za skupnost, za družino, prijatelje. Sedaj imam širši pogled na vse skupaj, spoznal sem veliko kultur, narodov... Kot pravijo: ko enkrat svet pogledaš s hriba, ni nikoli več isti. Sedaj drugače vidim Slovenijo, Slovence, Evropo in to ima posledice tudi zame. Seveda pa v osnovi ostajam isti. Povedal si nekaj o svoji poti, a to so najbrž samo drobci zanimivih doživljajev. Kdaj lahko pričakujemo tvoja predavanja? Vsi, ki smo spremljali tvoja javljanja v Trobli, to pričakujemo. Materiala je veliko ... Trenutno zbiram ideje, kako bi vse skupaj predstavil. Problem je, kako naj nekaj, kar se je odvijalo eno leto, spravim v predstavitev, ki bo sprejemljivo dolga, da jo bodo ljudje prenesli, kako naj 365 dni krat 24 ur spremenim v eno uro in pol. Predstavitev zagotovo bo. Ta trenutek še ne vem, v kakšni obliki, tudi ne morem določiti kdaj, se bom pa potrudil, da bo čim prej. Rok, hvala za pogovor, tvojo predstavitev pa nestrpno pričakujemo še v tem letu. Pogovarjal se je Jože Starič Fotografije: Rok Borštnik Uredništvu Troble! Rad bi se zahvalil za voščilo za mojo 80-letnico. To je res velika številka, ob kateri se mora vsak človek zamisliti Prav lepa hvala tudi za pozornost do petja, pri katerem so sodelovali mladi velikolaški fantje. Bili smo med prvimi po vojni, ki so se upali peti tudi na koru. To so bili: dva Marolta, dva Zbačnika, Lado, Božo, oba Gačnika. France je bil celo naš pevovodja. Veseli smo bili, ko je k nam pristopil »Krope« Anton, dober basist. Spomnim se ganljivo lepih pesmi: Utrujen sem Mati; Mati, zbogom in V nedeljskem jutru vriska planjava, hrib in log ... To veselje do petja me je spremljalo kot rdeča nit skozi vse življenje. V Smartnem pri Litiji so bili brez mladinskega zbora. Treba ga je bilo postaviti na noge. V Svibnem in v Jagnjenici niso imeli organista. Treba je bilo voditi - za umrlim organistom - mešani in mladinski zborček. Tu so bili naši nastopi najlepši. Tudi v Zasipu pri Bledu in na Blejski Dobravi je bilo treba ustanoviti mešani in mladinski zbor. Le začeti je bilo treba, pa je šlo. Tudi v Litiji sem ob mešanem zboru, ki ga je vodil organist, ustanovil mladinski zbor. Moje delo je tud nadaljevala Helena, organistova hči, ki je bila zelo uspešna. Takrat ni bilo toliko zanimanja za petje, kot je to danes. A če si imel dobre in plemenite pevce, si uspel tudi na drugih področjih. Enkrat bo potihnil vsak glas. Takrat bo konec težav in boja, tedaj potihne vsekdar srca nam in sveta vihar. (S. Gregorčič). Hvala še enkrat za čestitke. Tone Masni k Ali poznamo dediščino? Med dvema ognjema Otroci od 1. do 4. razreda na prvenstvu ŠKL V letošnjem šolskem letu bodo učenci 1. ,2., 3., in 4. razreda tekmovali v igri med dvema ognjema. Tekmovanje organizira Zavod ŠKL ljubljana. Predstavitve smo se udeležili 25. 9. 2007 v Koloseju, kjer je Zavod ŠKL otroke prijetno presenetil tako s programom (igre, ogled kinopredstave po izbiri otrok ...) kot s pogostitvijo, saj so se otroci lahko do sitega najedli sladoleda in raznih čokoladic. Nad predstavitvijo smo bili navdušeni. Učenci 1. in 2. razreda bodo sestavljali eno ekipo, učenci 3. in 4. razreda pa drugo ekipo. Obe ekipi bosta tekmovali proti vrstnikom drugih šol. V vsaki ekipi je 16 učencev (8 deklic, 8 dečkov) in 4 rezerve (2 deklici, 2 dečka). Vsaka ekipa ima tudi svojega trenerja in pomočnika trenerja, ki bosta otroke spremljala na tekmovanja. Mentor obema ekipama je ravnatelj. Tekmovanja bodo potekala od novembra 2007 do aprila 2008. Tekme bodo ob sobotah. Tekmovali bodo samo tisti igralci, ki imajo dovoljenje staršev in so nezgodno zavarovani. Tekmovanje ŠKL MDO je namenjeno predvsem doživljanju športa, druženju s sovrstniki in ne toliko kakovosti igre same. V šoli smo veseli, da se je toliko otrok skupaj s starši odločilo za sodelovanje. Ker je prijavljenih več otrok kot jih lahko sodeluje v eni ekipi, se bomo potrudili, da se bo vsak otrok lahko udeležil vsaj enega tekmovanja. Učenke in učence 1. razreda bomo vključevali v tekmovanja spomladi, ko se bodo igre naučili. Vsak otrok prejme na tekmovanju spominsko medaljo, sendvič, sok in simbolično darilce. Vsako prireditev bodo popestrili pevci, pevke, čarovniki ... Prvo tekmovanje bo 10. novembra v Cerkljah na Gorenjskem. Prireditev bo popestrila Romana Kranjčan. Zapisala: Simona Bavdek Krpanov pokal 1. turnir v malem nogometu za krpanov pokal Po počitnikovanju smo se v društvu Krpan znova lotili dela. Tako smo drugi vikend v septembru poimenovali kar Krpanov vikend in smo tradicionalne Krpanove igre, ki so bile letos že tretjič\ združili še s turnirjem v malem nogometu za Krpanov pokal. Sprva je bil ta turnir napovedan že za prvo soboto v juliju, vendar je bil zaradi premajhnega števila prijav odpovedan in tako prestavljen na september. V soboto, 8. septembra, ob 1 7. uri smo na športnem igrišču v Dvorski vasi letos prvič organizirali turnir v malem nogometu za Krpanov pokal. Tekmovanja se je udeležilo kar šest ekip, ki smo jih dan prej z žrebom razdelili v dve skupini. V vsaki skupini so bile po tri ekipe. V prvem delu turnirja je bilo odigranih 6 tekem, v katerih so se ekipe pomerile vsaka z vsako. Najboljše štiri so se uvrstile v polfinale, kjer sta se odigrali dve tekmi. Nato sta se v deveti tekmi pomerili ekipi za tretje mesto. V deseti finalni igri pa sta se najmočnejši ekipi pomerili za prvo mesto. Končne rezultati so sledeči: 1. mesto: SMD Kelme Group; Turjak 2. mesto: SHS; Velike Lašče 3. mesto: Laščani; Velike Lašče 4. mesto: KTŠD Krpan; Velike Lašče 5. mesto: Toni Bar; Turjak 6. mesto: MLP United; Male Lašče Turnir je bil kar dobro obiskan. Na koncu tekmovanja, ki se je zaključilo ob polnoči, smo vsaki ekipi podelili zahvalo za sodelovanje, najboljše tri ekipe pa nagradili s pokali. S pokali pa sta bila nagrajena tudi najboljši vratar in najboljši strelec. V društvu Krpan se vsem udeležencem najlepše zahvaljujemo za sodelovanje na 1. turnirju v malem nogometu za Krpanov pokal. Upamo, da se bodo tudi naslednje leto odzvali našemu povabilu. Besedilo in fotografije: Urša Vesel ali poznamo dediščino? i A VvJl. .• • \ Zadovoljni Laščani so na koncu le osvojili pokal, pa čeprav za tretje mesto. Da je najboljši strelec, je s štirimi goli dokazal Roman Klarič iz ekipe SHS. Zmagovalna ekipa je imela v svoji sredi tudi najboljšega vratarja Dejana Gakoviča. razstava vsem Slovencem na Reki obdobje pred tiskom in pripeljejo do nastanka prve slovenske knjige ter prispevajo k estetskemu sporočilu razstave. Središče razstave predstavlja skulptura kiparja Aleksandra Arharja, ki prikazuje, kako Trubar preprostim ljudem podarja knjigo. Zavod PARNAS vabi otroke od 4. leta dalje na jesensko-zimske USTVARJALNE URICE, ki jih pripravljamo in vodimo mladi prostovoljci. Pridružite se nam ob sredah ob 1 7:1 5 v klubski sobi Levstikovega doma. Seznam delavnic: 7. november - Obeski za ključe 14. november - Okvir in slika 21. november - Knjižni cofek 28. november - Adventni venčki 5. december - Okraski za božično drevesce 12. december - Novoletne voščilnice Predhodne prijave (zaradi lažje organizacije) na telefonsko številko: 041 912 403 (Katja) Vstop prost. Projekt sofinancira Občina Velike Lašče Slovenski dom KPD Bazovica z Reke, kjer je razstava našla svoje prvo domovanje. uspeli navezati prve stike s Kulturno prosvetnim društvom Bazovica, potem pa z veliko požrtvovalnostjo tajnice društva Marjane Košuta uspeli najti Še termin, ki je ustrezal nam in našim gostiteljem, saj so sredi priprav na 60-letnico društva. Našo razstavo so napovedali tudi v njihovem društvenem glasilu Kažipot. Ko sva med pripravljanjem filma s snemalcem Nikom iskala ustrezen parkirni prostor v bližini Slovenskega doma na Reki, naju je prijazna gospa pobarala, če kaj potrebujeva. Videla je namreč ljubljansko registracijo, in pomislila, da »tile Slovenci gotovo potrebujejo kakšno pomoč«. Izkazalo se je, da je gospa dolgoletna pevka v Mešanem Prvo gostovanje pri Slovencih na Reki V pričakovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva Razstava Vsem Slovencem ... širi ljubezen do slovenskega jezika in naroda in je dragocen prispevek k praznovanjem ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, očeta slovenskega naroda in prve slovenske knjige. VODA povezuje kraje, kjer je Trubar živel in deloval, JEZIK jih loči med seboj, PRVA KNjlGA je Slovence že v 16. stoletju popeljala v Evropo. Razstavo smo pripravili v nevladni organizaciji Parnas, zavodu za kulturo in turizem Velike Lašče, poleg njega jo sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Elektro Ljubljana. Avtorji, Barbara Pečnik, Andrej Perhaj, Niko Samsa in Metka Starič, ki soustvarjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, želimo z njo povezati vse Slovence. Večer se je pričel s slovensko pesmijo pevci Mešanega zbora KPD Bazovica pod vodstvom dirigenta maestra Franja Bravdice. Na razstavi je na sedmih stenskih panojih prikazana Trubarjeva življenjska pot. Simpatične lutke iz Iičkanja so nameščene v vitrinah in prikazujejo poklice, ki se pojavljajo ob nastajanju knjige ter so rokodelsko delo Marije Zlobko, lesene dele pa je izdelal Jože Starič. Lutke in ostali eksponati vvitrinah prikažejo Reke nismo izbrali slučajno, saj je tudi Trubar z rodne Rašice najprej sem odšel v šolo. Gostoljuben sprejem Slovencev na Reki se je začel že dosti prej, kot se je zgodila otvoritev. Z napoti lom Tadeje Drolcz Urada za Slovence smo Spremljevalni program k razstavi predstavljajo polurno predavanje Andreja Perhaja, dolgoletnega vodnika na Trubarjevi domačiji, 10-minutni film Nika Samse ter ustvarjalne delavnice ročne vezave knjige pod vodstvom Metke Starič. Besedila zgodovinarke Barbare Pečnik so pripravljena v slovenskem jeziku, in obogatena s prevodi v hrvaški, italijanski, nemški in angleški jezik. Za likovno podobo razstave je poskrbela Spela Andolšek, razstavo pa bo spremljal tudi katalog (v tisku). Razstava sedaj prvič gostuje, in sicer v Slovenskem domu na Reki v sodelovanju s Kulturno prosvetnim društvom Bazovica z Reke. V zavodu Parnas se za gostovanja dogovarjamo tudi z drugimi organizacijami in ustanovami Slovencev v tujini: s Knafljevim domom na Dunaju, z dr. Strubljem, slovenskim duhovnikom iz Stuttgarta, z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, sodelujemo s Slovenskim protestantskim društvom Primož Trubar, Evangeličansko cerkvijo in ostalimi, ki so že v polnih pripravah na praznovanja. Tako nameravamo v Trubarjevem letu 2008 s pomočjo donatorjev in (predvidenim) sofinanciranjem Ministrstva za kulturo z razstavo potovati po krajih, kjer je deloval Trubar: v Trst, na Dunaj, v Rothenburg nad Tau-bero, Kempten, Bad Urach in Tübingen. Povabili so nas tudi med Slovence v Pulo in staro Gorico, vabila pa prihajajo tudi iz Slovenije. pevskem zboru Bazovica, ki je kasneje obogatil kulturni program ob odprtju razstave. Se posebej je bil našega obiska vesel tudi Alojz Usenik, vodja dramske sekcije, ki izvira iz Krvave Peči, in že dolga leta biva na Reki. Vse prisotne je pozdravil predsednik društva Vi-tomir Vitaz. O Trubarjevi življenjski poti je spregovoril Andrej Perhaj, vodnik s Trubarjeve domačije, in navdušil vse prisotne. Ti so si lahko ogledali tudi kratek film o Trubarjevih krajih, kot jih skozi oko kamere vidi Niko Samsa. Razstavo je predstavila Metka Staric, Barbara Pečnik pa se je zahvalila gostiteljem z Reke. Med obiskovalci je bil tudi avtor skulpture, slovenski kipar Aleksander Arhar. Veseli smo, da so se našim vabilom odzvali tudi nekateri po- Andrej Perhaj je s predavanjem o Trubarju navdušil prisotne in požel bučen aplavz. Na panoju, posvečenem Slovencem na Reki je posebno mesto dobila tudi večletna uspešna povezava med ravnateljico OS Nikole Tesle z Reke ge. Bedenicki (prva z desne) in ravnateljem Zgoncem iz Velikih Lašč (drugi z desne). Spominski posnetek (od leve proti desni: Dragica Trobec iz Mestnega muzeja Ljubljana, Metka Starič, Matjaž Gruden-direktor Zavoda Trubarjevi kraji, Barbara Pečnik, Niko Samsa, Andrej Perhaj, Marjana Košuta - tajnica, in Vitomir Vitaz - predsednik KPD Bazovica, Marjana M irko vič-urecln i ca Kažipota, novinarka in vodja projeta Slovenska informativna točka, Edi Zgonc in Nada Bedenicki - ravnatelja sodelujočih osnovnih šol. ne iz društva KPD Bazovica, zanimiv projekt Slovenska informativna točka, ki jo vodi Marjana Mirkovič in povezava med velikolaško šolo Primoža Trubarja in reško šolo, ki se imenuje po Nikoli Tesli. Omenjeni pano bo sedaj z razstavo potoval dalje, ob vsakem novem gostovanju pa mu bomo dodali dodali še po enega, ki bo namenjen soorganizatorjem razstave-to bodo slovenska društva ali organizacije v tujini. Razstavo so Slovenci na Reki sprejeli z navdušenjem. Še posebej se želimo za pomoč zahvaliti: Marijani Košuta, ki je poskrbela za vse organizacijske zadeve, Vitomiru Vitazu, predsedniku društva Bazovica, Marjani Mirkovič, za sodelovanje in pomoč, ter Vidi Srdoč, za hrvaške prevode na panojih in v vitrinah. Dogodek je bil predstavljen na reški kabelski televiziji, o njem je zanimiv prispevek pripravila ga. Marjana Mirkovič v radijski oddaji Sotočja, ki je posvečena aktivnostim Slovencem po svetu, ter v članku novinarke Eivire Miše Očetova obletnica v reviji Mag. Razstava bo na Reki na ogled do konca novembra. Več o potovanjih naše razstave lahko spremljate na spletni strani zavoda Parnas (www.zavod-par-nas.org). Besedilo: Metka Starič, zavod Parnas Fotografiji: Jože Starič Gostje so si z zanimanjem ogledovali razstavo. vabljeni iz Slovenije, saj s tem niso le izkazali spoštovanja našemu delu, pač pa podali priznanje našim gostiteljem -Slovencem na Reki, katerih delovanje vse prevečkrat ostaja ob robu slovenskega vsakdana. Odprtja razstave sta se tako udeležila Dragica Trobec iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki v projektu sodeluje kot strokovna sodelavka, Matjaž Gruden, _ direktor javnega zavoda Trubarjevi kraji, Mateja Pečnik, tudi kot predstavnica donatorja, med gosti sta bila ravnatelj velikolaške osnovne šole Edi Zgonc in ravnateljica reške osnovne šole Ni kola Tesla - ga. Nada Bedenicki, ki že več let uspešno sodelujeta. Marija Zlobko je za to razstavo oblikovala dve novi lutki iz ličkanja - stavca in tiskarja (na sliki), lesene dele je izdelal Jože Starič. Ob dogovorih za gostovanje na Reki je nastal še dodaten pano, posvečen aktivnostim Slovencev na Reki. Na njem so tako predstavljene vse skupi- poglej, poglej, a vse to raste pri nas? Rašica, narava in razstava povezuieio Konec septembra je bila v prenovljeni dvorani zavoda Prizma v Ponikvah odprta naravoslovna fotografska razstava Svet rastlin ob Rašici avtorja Franca Brezovarja. Organizatorji (TD Dobrepolje, Društvo Koma 750 in Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč) so poskrbeli, da je odprtje razstave preraslo v kulturni večer, poln plesa, glasbe in misli o pomenu ohranjanja naravne dediščine. Ponikalnica Rašica na poseben način povezuje Velikolaško pokrajino in Dobrepoljsko dolino. Kar 59 kvadratnih kilometrov njenega porečja v skupno strugo zbira vodo, ki v požiralnikih na Brdavsovem veličastno izgine v podzemlje. Zaradi ustreznega gospodarjenja kmetov na mokrotnih travnikih ob Rašici s košnjo enkrat letno, ki preprečuje zaraščanje, so se logovi v veliki meri ohranili. Počasi tekoče vode, obrežno rastje in poplavni logi dajejo življenjski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Mokrišče je izrednega pomena za ptice v času gnezdenja, selitve ter v prezimovalnem obdobju. Kar14vrst, ki so jih opazili na mokrišču, spada na rdeči seznam ogroženih vrst ptičev Slovenije, med njimi so najpomembnejši: kosec, po ogroženosti mu sledita repaljščica in zelena žolna, omeniti je potrebno še rečnega cvrčalca, grahasto penico, rjavega srakoperja in velikega strnada. Od kačjih pastirjev tu najdemo koščičnega škratca ter velikega in povirnega studenčarja, ki so zaščiteni s Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. V spomladanskem času, ko požiralniki v Ponikvah ne zmorejo sprejemati povečanih količin vode, se le-ta razlije po višje ležečih travnikih. Tako mokrišče ob Rašici deluje tudi kot naravni zadrževalnik i nje eden redkih primerov še delujočega naravnega zadrževalnika v slovenskem prostoru. Lahko bi rekli, da je prav Rašica tudi povezala tiste, ki gradimo svoje projekte na vrednotah kulturne in naravne dediščine svojega okolja. V okviru sodelovanja med TD Dobrepolje in zavodom Parnas je bil zasnovan izobraževalni program (ekskurzija), v kateri obiskovalci spoznajo naravno dediščino na Rašici in v Dobrepolju- od živega sveta na bregovih reke Rašice, do njenih veličastnih ponorov ter dediščine nekdanjih mlinov in žag. Prav drobne lepote opazijo tudi gostje novonastajajočega ekoturizma, ki ne marajo megalomanskih romanj v turistične centre, ampak raje zavijejo k manj poznanim, a zato nič manj zanimivim naravnim lepotam. Teh v Ponikvah in Dobrepolju pa tudi v Vel i kolaški deželi vsekakor ne manjka. Prvi korak, najpomembnejši pri uvajanju ekotu-riozma, pa je, da se domačini zavemo lepot narave, sredi katerih živimo. Tako kot Rašica presega občinske meje, se povezujejo tudi naši programi, kar je zlasti v turizmu še posebej pomembno. Plod tega sodelovanja je tudi pred kratkih odprta razstava Svet rastlin ob Rašici. Avtor fotografij je Franc Brezovar z Rašice, nastale pa so iz ljubezni do drobnih lepot, ki jih glede na to, da živi tik ob mokrišču, lahko opazuje v njihovem spreminjanju dan za dnem. Razstava je bila prvič na ogled ob svetovnem dnevu mokrišč leta 2005 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji, svoje potovanje pa sedaj počasi zaključuje. Po besedah dr. Petra Skoberneta, podsekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, sicer pa enega boljših po- znavalcev drobnih lepot in narave, so tovrstne razstave še kako pomembne: »Ne le da nam prinesejo košček lepote v suh in opremljen prostor, nagovorijo nas k temu, da se sami odpravimo v naravo in začnemo opazovati drobne posebnosti. Da na mokrišču ne vidimo več le ščavja in ločja, ampak se zavedamo, da prostor okrog nas živi in je poln drobnih lepot, ki nas lahko obogatijo. Človek lahko izstopi iz raznih organizacij, politične stranke, celo iz cerkve, ne more pa izstopiti iz narave,« je med drugim povedal Peter Skoberne. Novo opremljeno dvorano Zavoda Prizma, ki je v svoji zgodovini zamenjala kar nekaj svojih vlog - od prvotne železarne, preko kapele sester sv. Križa, do predelave v diskoteko in sedaj v večnamensko dvorano, so glasbeno »krstili« domači pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora iz Poni-kev pod vodstvom Janeza Gačnika ter Vokalna skupina Mavrica. Simpatični bosopeti plesalci in plesalke podružnične osnovne šole Ponikve so odplesali venček ljudskih plesov. Njihov moto »Panikve sa ena posebna vas« je v svojo pripoved o mokrišču hudomušno vpletal Igor Ahačevčič. Razstavo je odprl dobrepoljski župan Janez Pavlin, ki je pozdravil medobčinsko sodelovanje med več nevladnimi organizacijami. Organizatorji so se sodelujočim zahvalili z umetelno izdelanimi skledicami v obliki listov močvirnih rastlin in z zeliščnimi šopki. Posebna zahvala pa velja direktorju zavoda Prizma Bojanu Stantetu, ki je idejo o razstavi takoj podprl, in nam omogočil njeno postavitev. Besedilo: Metka Starič, Zavod Parnas Fotografije: Milena Vintar, Franc Brezovar Razstava bo na ogled do 1 5. decembra v času delovanja zavoda Prizma - od 9. do 15. ure oziroma po dogovoru (041 833 456 - zavod Parnas). samo za mlade Otvoritev prostorov Mladinskega društva VRT V soboto, 20. oktobra, je bilo v Levstikovem domu pod odrom po dolgem času spet pestro. MD VRT je namrečdočakalo otvoritev mladinskih prostorov v Levstikovem domu. S pričetkom ob 18:00 je imel najprej govor predsednik društva Anže Stane, ki je na kratko predstavil delovanje društva, se zahvalil županu za vso podporo, obenem pa ponudil pomoč članov društva pri organiziranju županovega plesa in drugih dejavnosti v občini. Za prijetnejše vzdušje sta poskrbela mlada glasbenika Anja Stritar in Sandi Marolt, ki sta se odzvala našemu povabilu in zaigrala na harmoniko. Sledil je govor župana, ki je zbranim povedal, da so se prostori financirali tako s sredstvi občinskega proračuna kot iz županovega sklada. Mlade je pozval k aktivnemu udeleževanju na občinskih prireditvah in zaključil uradni del s simbolično otvoritvijo prostorov. Na tem mestu se mu zahvaljujemo tako za finančna sredstva kot za izkazano podporo, spodbudne besede in nasvete, ki smo jih in jih bomo še velikokrat potrebovali. Zahvaliti se gre tudi vsem, ki so s svojo udeležbo na otvoritvi izkazali zaupanje v delovanje MD VRT, še posebej velja izpostaviti predsednika KUD-a Matjaža Grudna, predstavnika ribniškega študentskega kluba, predstavnike mladinskega kluba Sodražica ter umetnike, katerih slike so se prodajale na licitaciji za županov sklad, denar od prodaje slik pa se je koristno porabil za nakup opreme (računalniška oprema, pohištvo). Zbrane je prijetno presenetila umetnica Anita Šefer. Denar od prodaje njenih si i k je bil pravtako namenjen opremljanju pro- štorov društva, na sami otvoritvi pa je društvu poklonila še eno sliko, ki bo zapolnila do sedaj prazne stene v študijski sobi. Uradnemu delu je sledilo druženje ob prigrizku in glasbi. Za tiste, ki še ne veste, kje se nahajajo prostori društva, še kratka predstavitev. Vhod je z zadnje strani Levstikovega doma. Po hodniku naravnost je študijska soba, namenjena pisanju seminarskih nalog in učenju, saj je opremljena z dvema računalnikoma in dostopom do interneta, tiskalnikom ter mizami in stoli za učenje. Po hodniku desno je nekoliko večja mladinska soba s sedežno garnituro, stoli in klubsko mizico. Ta soba je namenjena predvsem druženju in sestankom, v bodoče pa tudi raznim potopisnim predavanjem, ustvarjalnim uram, ogledu filmov in še se bo našlo. In komu so prostori namenjeni? Vsem mladim občine Velike Lašče. Vse tiste, ki bi se radi včlanili in sodelovali z mladimi, vabimo, da se nam pridružite in pišete na md-vrt@googlegroups.com. Aktivnih ni nikoli preveč. Besedilo: Darja Škulj, tajnik MD VRT Fotografije: Mihael Polzelnik Rl # velikolaška vokalna skupina vabi na koncert ob predstavitvi zgoščenke ki bo v nedeljo, 25. novembra 2007, ob 18. uri v Levstikovem domu. Gostje: Tamburaški orkester Sodražica Povezovalec: Rok Borštnik kapelica sv donata v Dvorska vasi nov kip ob 300-letnici Vnedeljo, 14. oktobra, je velikolaški župnik Vladimir jaksetič blagoslovil nov kip svetega Donata in prenovitvena dela na kapelici v Dvorski vasi. Kapelica letos praznuje 300-letnico postavitve, njen zavetnik, sveti Donat, pa je svetnik, ki se na Slovenskem pojavlja precej poredko. Kdo je sveti Donat? Sv. DONATUS, rimski vojak in mučenec, vremenski zavetnik in pri prošnj i k. Donat je bil rojen okoli leta 140 v Rimu, materi Flaminiji in očetu Faustusu. Starša sta bila pripadnika krščanske vere. Ime Donat izhaja iz latinske besede donatio, kar pomeni darovalec, kdor kaj daruje, zlasti cerkvi. Ime je njegova mati izbrala namenoma, v znak zahvale za ozdravitev moža Faustusa po težki bolezni. Donat je umrl mučeniške smrti v dobi državnega preganjanja kristjanov okoli leta 180 v Rimu, samo zato ker ni hotel zatajiti svoje vzgoje in pripadnosti krščanski veri. Donat je s sedemnajstimi leti postal rimski vojak. Kot vojskovodja 12. rimske legije je v letu 166 odšel z vojaki na državno mejo, da bi na severu ob reki Donavi branil rimski imperij pred vdori vzhodnih barbarskih plemen. Markomani so bila prva vzhodna plemena, ki so začela vdirati v mogočni in do tedaj nedotakljivi rimski imperij. Pogosti vdori teh zakarpatskih plemen so rimsko vojaško in varnostno službo spodbudili, da je začela graditi mogočne obrambne in zaporne zidove, ki naj bi branili srčiko rimskega imperija - mesto Rim. Ostanki teh zidov, ki so potekali od Alp do Jadranskega morja, so lepo vidni tudi v zahodnem delu naše občine. Legenda o vojskovodji Donatu Nekoč so njegovi vojaki v mučnem pričakovanju obkolitve in napada Markomanov, poleg utrujenosti in obnemoglosti od bojev, trpeli še neznosno žejo. Kar na bojnem polju so vojaki skupaj z vojskovodjo Donatom začeli moliti in prositi za dež. Kmalu seje razvila strašna nevihta, ki je bogato napojila ljudi in živali. Med nevihto je močna strela udarila v vojaški tabor Markomanov in ga tako razdejala, da se sovražnik ni mogel več zbrati za napad. V zahvalo za ta čudež se je vojskovodja Donat zaobljubil večnemu devištvu. Rimski cesar Mark Avrelij je Donata zelo spoštoval in ga je povišal v polkovnika. Postal je komandant cesarjeve telesne straže. Kaj kmalu pa se je cesarjeva nečakinja Konstancija noro zaljubila v Donata. Ker se je na bojnem polju zaobljubil devištvu, je zavrnil zakonsko obljubo. S tem si je nakopal s strani rimske oblasti smrtno obsodbo. Obsodba se je glasila: »Ker zaničuje in prezira rimske bogove, mora umreti z ob-glavljenjem.« Mati Flaminija je dala sinove posmrtne ostanke pokopati v grob, kjer so pokopavali tudi druge rimske mučence. Kasneje so bili mučenci proglašeni za blažene in nato za svetnike. Danes poznamo ta kraj v Rimu kot katakombe sv. Neže. Tako pripoveduje legenda. Prenos svetniških ostankov (relikvij) iz katakomb sv. Neže v Rimsko-nemško cesarstvo Od tukaj naprej pa ni več legenda ampak je zgodovinska resnica. V letu 1587 so v Rimu ob ulici Via Salaris pri obnovi nekega vinograda našli v katakombah sv. Neže ostanke mučeniško pobitih in krščansko pokopanih rimskih vojakov. S to najdbo se je začelo proučevanje, čaščenje in prenos najdenih starokrščanskih relikvij iz Rima v ostali krščanski svet, najprej v južno in osrednjo Evropo. V začetku baroka so v Švici, v južni Nemčiji in v Avstriji začeli preurejati samostane, v njih pa graditi kapele, ki so jih posvečali rimskim mučencem. Tako je bilo tudi v majhnem nemškem naselju Münstereifelu južno od Kol na in Bonna v župniji Euskirchen, kjer je in še domuje jezuitski meniški red. Papež Inocencij X. je leta 1646 ukazal, naj se odpre grob sv. Donata, del njegovih relikvij pa naj se prenese kot darilo apostolskega sedeža jezuitskemu kolegiju v Münstereifel. Relikvije so bile prenešene 30. junija 1652 v župnijsko cerkev sv. Martina v Euskirchen. Jezuitski pater Heerde je opravil jutranjo mašo in začel se je prenos svetniških ostankov v jezuitski kolegij v sosednji Münstereifel. Zunaj je divjala huda nevihta. Ko je pater Heerde dvignil relikvije z oltarja, je v cerkev udarila strela. V hipu sta bila oltar in pater v plamenih, prostor je zažarel in smrad po zažganem se je širil po cerkvi. Pater se je v smrtnem boju priporočil sv. Donatu in v hipu ga je popustila krčevita bolečina, ki jo je povzročila strela. Verniki so skupaj z jezuiti in patrom prenašalcem relikvij lahko odšli na pot v bližnji jezuitski samostan Münstereifel, kjer so relikvije položili v posebej pripravljen prostor- relikvarij. Čudež, ki se je zgodil na dan 30. junija, je napravil na vernike nepopisen vtis. Ljudstvo je sv. Donata od tega trenutka začelo časti kot vremenskega zavetnika ob neurju, streli, toči in požaru ter kot priprošnjika v stiski. Svetniška upodobitev svetnika Donata, vremenskega zavetnika in priprošnjika Prvotno je svetnik sv. Donat upodobljen v rimski vojaški obleki, v eni roki drži snop žita (poleg snopa lahko tudi sadje), v drugi pa strelice ali puščice. Snop žita ponazarja čas žetve. V poletnem času se bolj pogosto pojavljajo močne nevihte. Strelice ponazarjajo strele, ki so redne spremljevalke nenadnih poletnih neurij. Pri nekaterih upodobitvah sv. Donat v eni roki drži palmo, ki simbolizira mučeništvo, v drugi roki pa nož, ki simbolizira mučilno orodje. Kapelica sv. Donata na Podvalcu v Dvorski vasi Krščansko vero v naših krajih so širili stiski menihi, ki so prišli na slovensko ozemlje iz severne Evrope, zato so s seboj prinesli vpliv nemškega jezuitskega meniškega reda. Naselje Dvorska vas so pred letom 1250 ustanovili prav stiski menihi. Vaško cerkev so posvetili sv. Janezu Krstniku, ker je ozemlje pod cerkvijo precej vodnato. Naši predniki so na koncu vasi na vzpetini Podvalce v letu 1 707 zgradili kapelico in jo namenili vremenskemu priprošnjiku sv. Donatu, rimskemu mučencu. Postavitvi kapelice je botroval hud vremenski dogodek nekaj let pred tem v neposredni bližini vasi. Sv. Donata so vneto častili in ga s procesijami od njegove kapelice do vaške cerkve prosili za dobro vreme: v suši za dež, ob dolgotrajnih in hudih nalivih pa za boljše vreme. Priporočali so se mu ob hudih urah in ga prosili za odvrnitev strele, toče in ognja. Kapelica ima oltarno menzo, nad njo se dviga oltar z nišo sv. Donata. V oltarni plošči je prostor za svetniške ostanke, kar da slutiti, da se je tukaj nekoč opravljala božja služba. Reli-kvarij je danes prazen. Kapelica v Dvorski vasi bi znala marsikaj povedati, kaj vse se je dogajalo v njeni 300-letni zgodovini. Vaščani so jo že večkrat obnovili, letošnja temeljita obnova, ki jo je vodil domači odbor, ustanovljen prav za to priložnost, pa ji je ponovno dala pravo zgodovinsko svetniško vsebino. Skupaj z vaškimi dobrotniki in častilci sv. Donata se veselimo nove pridobitve v naši vel i koiaški župniji in tudi v ribniški deka-niji. Na slovenskem ozemlju se svetnik Donat zelo redko pojavlja. Kot svetniški par se skupaj s sv. Florjanom, prav tako rimskim mučencem, kot »gostača« (gostujoča svetnika) pojavljata na stranskih cerkvenih oltarjih. Edina cerkev, ki je posvečena sv. Donatu, je podružnična cerkev na Donački gori v nadžupniji Rogatec v mariborski nadškofiji. (Po njem nosi ime bližnji mineralni vrelec - mineralna voda Donat.) V krščanskem liturgičnem obredniku obstajajo še sledeči svetniki, ki nosijo ime Donat: - Donatus, škof iz Arezza, 4. stoletje, - Donatus, škof iz Kartagine, 4. stoletje, - Donatus, škof iz Čase in Nigrae, 4. stoletje, - Donatus, škof iz Besancon, 7. stoletje. - Donatus, škof iz Zadra, 8. stoletje, vendar nobeden izmed njih ni vremenski zavetnik. Skozi zgodovino so verniki v nevednosti svetnike, ki nosijo ime Donat začeli častiti kot vremenske priprošnjike. Slikarji so dodali svoje, ko so sv. Donate - škofe začeli upodabljati kot vremenske zaščitnike. Tako so sv. Donati - škofje postali nosilci nepravega priprošnjištva, kar sicer ni nič narobe, je pa zgodovinsko nepravilno. Sv. Donat v dvorski kapelici je rimski vojak in mučenec, vremenski zavetnik in priprošnjik, h kateremu se mu zatekamo ob hudi uri, in goduje 30. junija. Besedilo in fotografija: Manfred Deterding dobrih deset kilogramov! Lep pogled na shrambo kmetije zakoncev Zabukovec na Gradežu, v kateri je več kot 300 kilogramov debele in lepo očiščene bio pese - krme za prašiče. Najtežja pesa je pri izkopu tehtala natanko 10 kilogramov in 24 gramov. Prašiči je bodo veseli, odlične pa bodo tudi koline. Besedilo in fotografiji: Jože Jeršin veselica, kviz, vaja, rally ... Novice gasilcev Dvorske vasi Prostovoljno gasilsko društvo Dvorska vas - Mala Slevica je bilo v preteklih mesecih zopet zelo aktivno na večpodročjih. Najprej bi se radi zahvalili vsem sodelujočim, ki so nam pomagali pri vseh zastavljenih projektih, enako se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki nas podpirajo s svojimi prispevki, in jih vabimo k nadaljnjemu sodelovanju. Posebna zahvala pa gre, seveda, vsem članom našega društva, ki v uspeh in dobrobit društva nesebično vlagajo veliko svojega prostega časa. Letos smo spet priredili gasilsko veselico s skupino Atomik Harmonik, katere obisk je bil naravnost enkraten. Kot veleva že tradicija se je rajanje zavleklo v zgodnje jutranje ure. 15. septembra smo se udeležili gasilskega rallyja in v kategoriji GV1 med 8 ekipami prikazali največ potrpežljivosti, znanja in spretnosti ter s tem dosegli 1. mesto (tekmovanje je potekalo med občinami Ig, Škofljica in Velike Lašče). Teden dni kasneje (22. septembra) smo se udeležili gasilskega kviza na Karlovici, kjer so naši mladinci in starejši pionirji dosegli 1. mesto, mlajši pionirji pa so zasedli 3. mesto. 29. in 30. septembra smo kar s štirimi desetinami odšli na regijsko tekmovanje v Polje pri Vodicah. Tekmovanja so se udeležili člani A, člani B, mladinci in pionirke, vsi pa so se uvrstili v zlato sredino. Oktobra smo izvedli društveno vajo na Mali Slevici, pri kateri smo tudi preverili večino opreme v gasilskih omaricah. Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo pregledali tudi ostalo opremo, preverili hidrante in hidrantne omarice. Otroci pa so po vaseh delili propagandno gradivo Gasilske zveze Slovenije. 20. oktobra so se regijskega kviza udeležili mladinci in starejši pionirji in v zelo hudi konkurenci dosegli zelo lepe uvrstitve. Mladinci so se uvrstili na sedmo mesto, starejši pionirji pa na 14. Za konec naj Vas le še pozdravimo z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Gasilski kviz prvič Člani A na tekmovanju Gasilski kviz drugič Visokotlačna brizgalna v gasilskem avtomobilu Krpanov tarok 9. turnir za državno prvenstvo v taroku v velikih laščah Da ne boste mislili, da imamo v društvu Krpan samo nogometaše in najmočnejše Krpane. O to pa ne. Med boljšimi smo tudi mi, tarokerji. Tarok Zveza Slovenije nas je letos že tretjič izbrala za organizatorja enega od turnirjev za državno prvenstvo posameznikov v taroku. Kot veste, smo prejšnja leta kot novinci med organizatorji beležili zelo veliko udeležbo, saj se je prvo leto državnega prvenstva v Velikih Laščah udeležilo 120 tekmovalcev, lani pa kar 133. To so igralci taroka iz vse Slovenije, ki se vsako leto z veseljem udeležijo tekmovanja tudi v Velikih Laščah. Za naše društvo pa je to eden večjih in zelo pomembnih dogodkov. Letošnje tekmovanje je zaradi gradnje nove večnamenske športne dvorane potekalo kar v avli osnovne šole. Ko smo prišli do gospoda ravnatelja s prošnjo, če nam lahko omogočijo najem šolske avle, je bil zelo navdušen in vesel, da se tudi tako velike prireditve kot je državno prvenstvo, lahko odvija ravno v Velikih Laščah. Brez oklevanja nam je ponudil prostor in pogostitev, za kar se mu v društvu Krpan iskreno zahvaljujemo. Praktične nagrade, ki so jih prispevali donatorji, smo podelili še tekmovalcem do 9. mesta. Donatorjem se v imenu celotnega društva in tarok sekcije iskreno zahvaljujem. Naše društvo je na tem tekmovanju zastopalo vseh 11 licenciranih igralcev in najboljši je bil uvrščen na 12 mesto. Do 100. mesta se je uvrstilo še pet naših tekmovalcev, štirje pa so bili uvrščeni do 11 7. mesta. Iskrene čestitke vsem. Da se bodo tudi v prihodnje udeleževali turnirjev v našem kraju, je bilo moč razbrati iz pogovorov navdušenih tekmovalcev, ki vsako leto znova pohvalijo celotno organizacijo tekmovanja. Ker se v društvu zavedamo, da je to tudi eden od zelo pomembnih dogodkov v naši občini, se bomo tud v prihodnje trudili, da se bo tarok še naprej igral tudi v Velikih Laščah. Besedilo in fotografije: Urša Vesel Dan pred predsedniškimi volitvami, v soboto, 20. oktobra, je že na vse zgodaj kljub mrazu z vseh koncev Slovenije v Velike Lašče pripotovalo kar 120 tekmovalcev. Vse skupaj se je začelo ob 9.00, ko so po pozdravnem govoru predsednika Tarok zveze Slovenije g. Mikliča in predsednice društva Urše Vesel ter nekaj navodilih sodnika Vilija Se-verja na mizo pričele padati prve karte. Razpoloženje v avli je bilo mirno, Sodnik Vili Sever vestno opra-a tekmovalno napeto. Med "f/asvd/o funkcijo. 12.30 in 13.00 so si tekmovalci vzeli čas za okusno kosilo, ki so nam ga pripravile odlične kuharice. Potem pa se je znova vnela tekmovalna mrzlica, ki je traja vse do 16.30. Na koncu tekmovanja smo najboljšim trem podelili pokale z denarno in praktično nagrado, četrto uvrščeni pa je tudi prejel denarno in praktično nagrado. Uradni končni rezultati so objavljeni na spletni strani Tarok zveze Slovenije na naslovu www.tarokzveza.si. Mi vam posredujemo samo rezultate do vključno 9. mesta. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0916 Koranter Silvester KV1 175 8 1391 KVB 0382 Pucko Rudolf KV1 169 7 2576 PAH 1049 Kijevčanin Dragoslav 163 7 1996 TDL 1004 Verčič Milan KV3 157 7 1615 HKR 0337 Porenta Srečko 151 7 1251 FiG 0031 Koštomaj Marjan M 147 7 1209 KVC 0625 Bogataj Dimitrij KV1 143 7 1189 KVB 0639 Peterman Rok KV1 139 7 716 MER 0896 Hrovat Lojze KV2 135 6,5 1330 TDL Operativni vodja in računalniški mojster, ki je poskrbel za žreb in pravilen vnos rezultatov. Pogled z vrha na levo stran avle. Pogled z vrha na desno stran avle. 3. Krpanove igre tovorjenje soli, izdelovanje tnala, nasaditev kija, nošenju kobilice ... Nehvaležno četrto mesto so osvojili dekle in fantje iz krajevnega odbora Kariovica. S petim mestom se je morala zadovoljiti ekipa z Male Sievice, zadnje, šesto mesto pa ekipa Dvorske vasi. Zmagovalna ekipa krajevnega odbora Velika Sievica je iz rok predsednice društva letos že tretjič prejela prehodni pokal, ki pa jim je zaradi treh zaporednih zmag ostal v trajni lasti. Le od kje jim taka moč? Letos pa je imela skoraj vsaka ekipa ob prizorišču tudi svoje navijaško spremstvo. Najboljši in najlepši navijači pa so bili vsekakor s Kariovice, ki so s seboj prinesli kar dve harmoniki in jih veselo raztegovaii. Naj se sliši še v deveto vas! Bravo Kariovčani, brez vas ni prave fešte. Povsem nepremagljivi so bili fantje in dekle iz krajevnega odbora Velika Sievica. Svojo premoč so pokazali v štirih igrah - tovorjenje soli, izdelava tnala, nasaditev kija in v nošenju kobilice. V peti zadnji igri pa so jim moči malo pošle, vendar so kljub temu po koncu tekmovanja osvojili prvo mesto. Za 17 točk so premagali ekipo krajevnega odbora Retje, ki so bili za 1 točko boljši ekipe z Logarjev. Letos so se prvič prijavili na tekmovanje in moramo priznati, da so se zelo dobro odrezali. Letos je program povezoval moderator radia Zeleni val Alex Viašič, ki je bil tudi sam zelo navdušen nad našimi igrami. Vidimo, da so se Krpanove igre zelo dobro prijele. To nam dokazuje tudi vsako leto večje število obiskovalcev, ki se ali namenoma ali pa mimogrede ustavijo v Dvorski vasi in si z navdušenjem ogledajo naše Krpane. Med obiskovalci je bilo letos moč opaziti tudi nekatere obraze iz političnega življenja, pa tudi novinarji so za nas že izvedeli in tako so nas obiskali z Radia Urban, Radia Zeleni val in iz uredništva Slovenskih novic. V nedeljo, 9. septembra, ob 14.00 so se na športnem igrišču v Dvorski vasi odvijale 3. Krpanove igre. Letos se je na tekmovanje prijavilo le 6 ekip. Potek iger in pravila so bila tekmovalcem že znana. Bilo pa je nekaj manjših sprememb. Glede na lanske poškodbe smo spremenili igro nasaditev mesarice v igro nasaditev kija. Za pravilno izvedbo iger in merjenje časa sta poskrbeli sodnici Simona in Helena. Ne boste verjeli, nihče se jima ni upal ugovarjati, ¡a, to so pa ženske. Dober sponzor pa smo prvi. Zaključna slika tekmovalcev na levi za transparentom pa stoji trikratni prvak, ekipa z Velike Sievice. To smo pa mi z Logarjev, ampak Kariovica se ne da - močni so kot biki. To so pa naši najlepši in najboljši: dajmo Boris raztegni svoj meh! ¡a, z vrha se bolje in več vidi. Na koncu bi se rada v imenu društva Krpan zahvalila vsem tekmovalcem, ki so si vzeli čas in so se bolj za hec kot pa zares prišli pomerit med seboj. Iskreno se zahvaljujem Simoni in Heleni, ki sta svojo sodniško nalogo opravili tako profesionalno, da so še možakarji obmolknili. Za izvrstno povezovanje programa se zahvaljujem moderatorju Alexu Vlašiču in Radiu Zeleni val iz Grosupljega. Za izposojo rekvizitov se zahvaljujem Osnovni šoli Primoža Trubarja iz Velikih Lašč. Res iskrena hvala pa tudi vsem vaščanom in članom društva, ki ste kakor koli pomagali pri samih pripravah in na sami prireditvi. Do naslednjih Krpanovih iger pa vas vse lepo pozdravljam. Besedilo in fotografije; Urša Vesel Brlogčarji obiskali Predjamski grad Nagradni izlet radia univox Radio Univox ima vsako soboto ob 9.00 uri oddajo za otroke z naslovom Otroški brlogec. Oddaja poteka v živo in tako lahko sodelujejo vsi otroci. Na koncu dobijo otroci tudi domačo nalogo. V oddaji pa predstavljajo tudi novičke iz vrtcev in osnovnih šol. Tudi mi, učenci 3. a razreda, že tretje leto sodelujemo v tej oddaji. Bili smo tudi že gostje v studiu. Ker smo lansko leto pridno delali domače naloge, je bilo konec Šolskega leta 6 otrok izžrebanih za izlet. To so bili: David Per-me, Gašper Marine, Matej Sušeč, Tjaša Prijatelj, Nika Rigler in Mateja Skulj. Za otroke je bil izlet brezplačen, udeležili pa so se ga še Brlogčarji iz Kočevja in Stare Cerkve. Težko smo pričakovali 12. oktober. Dan je bil lep in tako nas je po pouku kombi odpeljal v Zlebič, kjer smo se naprej odpeljali z avtobusom. Naša prva postaja je bil Uršul i n dom na Uncu. Tam je Brlogčarje sprejel Jaka in pod njegovim vodstvom so dečki izdelali viteško opremo - čelado, ščit in meč, deklice pa krono z vlečko in dekorativne izdelke, kajti popoldne bodo preživeli kot vitezi in kraljične. Po delavnici nas je čakal avtobus in odpeljali smo se v Pred- Nas se pa bolje sliši. Mi smo pa tako navijali, da smo čisto omagali. Ampak se je splačalo. jamski grad, kjer nas je čakal vodič. Razkazal nam je grad in nam povedal veliko znamenitosti gradu ter zanimivosti o delu, življenju in smrti viteza Erazma. Popeljal nas je po Erazmovi sobi, kuhinji, molilnici, sodniški sobi, mučilnici in viteški sobi. V gradu pa smo našli tudi zemljevid, s katerim smo pozneje iskali zaklad, ki je bil skrit na Planini. Po uspešnem iskanju zaklada smo se vrnili v Uršulin dom in imeli kosilo. Po kosilu pa smo vadili še streljanje z lokom in iz gline izdelovali posodice. V večernih urah smo se v grajskem stilu zadovoljni vrnili domov. Naloge še pridno delamo, prav tako pa napišemo tudi zanimive novičke, kajti za svoje delo smo potem nagrajeni. Udeleženci izleta 3. a razreda iz Velikih Lašč z učiteljico Branko Levstik Vinska klet v Drašičih Ko smo se s hrano kar dobro okrepili, smo jo mahnili še proti Drašičem na kozarček prave metliške črnine, rumenega muškata in belokranjskega belega vina. V stari vinski kleti Vinogradništva in vinarstva Stariha so nam razložili vse po- Veliki Nerajec PO poteh dediščine Bele Krajine Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža na potepu Na prvo soboto v vinotoku je Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža svojih 45 članov popeljalo čez Gorjance na zanimivo in poučno potepanje po Beli Krajini. Prvi cilj na naši poti je bila Metlika, danes gospodarsko, upravno in kulturno središče se ve ro vz h od n ega dela Bele Krajine. V Belokranjskem muzelju nam je bila predstavljena pestra zgodovina tega dela Slovenije, saj arheološke najdbe dokazujejo, da so bili kraji poseljeni že v prazgodovini, od bakrene do železne dobe. Sprejem na kmetiji Matkovič Metlika je imela zaradi svoje lege v zgodovini poseben strateški pomen. V rimskem času sta bila Metlika in Črnomelj rimski postojanki, saj je prek Metlike vodila pomembna rimska cesta do Siska. Kot vojaška postojanka je predstavljala tudi zadnjo obrambo naših krajev pred turškimi vpadi. Mesto je bilo zaradi tega izpostavljeno mnogim požigom. Metličani so bili prvi na Slovenskem, ki so dobili požarno obrambo, zgodovinski viri pa pričajo tudi o prvi čitalnici, hranilnici in posojilnici na območju Dolenjske in Bele Krajine. Ustavili smo se na izletniški kmetiji Matkovič v Gornji Lo-kvici, kjer so nas sprejeli s prisrčno dobrodošlico in pogostili s tradicionalno belokranjsko pogačo, aperitivom in odlično domačo obaro ter pravimi žganci. Zgovoren gospodar nam je z veseljem predstavil delovanje kmetije in nas povabil na ogled prostorov, namenjenih sprejemu gostov, našim radovednim ženam pa je gospodinja zaupala skrivnosti priprave prave domače pogače. Tri fare Rosalnice stopke pridelave in predelave grozdja. Seveda pa je bilo aromo končnega izdelka treba tudi preveriti. Zgovorni gospodar g. Stariha prav dobro pozna naše kraje, saj je sodeloval pri demonstracijah belokranjskih vin v času Vinskega sejma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z vprego so iz Bele krajine prek Kočevja v Ljubljano peljali vino in po poti zabavali prebivalstvo. Prenočili pa so v Velikih Laščah. Poln humorja nas je navduševal več kot dve uri. Pojasnil je tudi delovanje nekdanje vinske banke, ki je delovala na osnovi menjave vin in plačila z vinom. Predstavil je tudi njihov »nezmotljivi računalnik« za porabo vina: na lesene, ravn i lom podobne Zahvala gospodu Borisu Zoretu za izved-deščice, prevrtane bo izleta v Belo krajino. Zupančičev hram v Dragatušu in povezane na obroč, so z raznimi znaki (vnos, količina in brisanje) sproti beležili količino vina oz. plačilo za posameznega domačina. V prvem nadstropju smo si ogledali stalno razstavo slikarske kolonije in prodajo slik. Ker je gospod Stariha tudi ključar podružnične cerkve v Drašičih, smo si ogledali tudi lepo prenovljeno cerkev sv. Petra iz leta 1 771. Stroške celovite prenove je poravnala družina iz Argentine, ki je prišla pogledat odkod izvirajo njihove korenine. Ker je imela cerkev tudi orgle, nam je Andrej Jakob z Gradeža zaigral nanje, venček cerkvenih pesmi pa so zapele naše pevke. Ko nas je pot vodila dalje na Otoško polje smo v bližini vasi Otok na zelenem gričku ob cesti opazili postavljeno pravo letalo. Vodička nam je pojasnila, da gre za vojaško letalo DC 3 - Dakota iz II. svetovne vojne, na ta kraj pa so ga postavili leta 1984 v spomin na nekdanja partizanska letališča, na katerih so pristajala zavezniška letala in dovažala vojaško opremo ter odvažala ranjence in svoje strmoglavljene pilote. Vas Veliki Nerajec je dobitnik posebnega priznanja na tekmovanju za Evropsko nagrado - razvoj podeželja in obnovo vasi leta 2000. V Nerajcu, ki leži v krajinskem parku Lahinja, Drašiči so nam prijazni gostitelji zaželeli dobrodošlico, namesto z vstopnicami za ogled ohranjene stare hiše s črno kuhinjo in muzeja domače lončarske obrti so nam postregli s kosi slastne domače potice. Počasi se je dan prevesil v večer. Ustavili smo se na turistični kmetiji pri Štefan i ču v Dragatušu in njihovem Zupančičevem hramu. Ogledali smo si spominsko sobo pesnika Otona Zupančiča. Črna kuhinja Veliki Nerajec Sledila je bogata večerja, nazdravili pa smo z domačimi vini. Za srbeče pete je poskrbel ljudski harmonikar iz tega kraja. Polni lepih vtisov in bogatejši za nova znanja o zgodovini slovenskih krajev smo se v poznih nočnih urah vrnili domov. Besedilo in fotografije: Jože Jeršin V valjčnem mlinu so naše gospodinje nakupile moke, da bodo lahko doma takoj preizkusile recept za belokranjsko pogačo in žgance. Čeprav je iz sivega neba neusmiljeno padal dež, pa le ni mogel sprati nasmehov z naših zadovoljnih obrazov. Pot nas je dalje vodila do Ro- salnic, ki slovijo po „ , , ... • ,, .,.,. ' . '., Belokraniski muzei v Metliki naj pomembnejšem spomeniku sakralne arhitekture v tem delu Slovenije. Znamenita božja pot Tri fare je romarski kompleks s tremi gotskimi cerkvami stisnjenimi znotraj skupnega obzidja, ki je verjetno deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve stojijo vzporedno druga zraven druge; prva je posvečena Žalostni Materi Božji, srednja nosi patrocinij Glej človeka (Ecce homo), južna pa je posvečena Lurški Devici Mariji. Tudi tukaj smo lahko uživali v bogatem zvoku cerkvenih orgel, na katere je zaigral profesor Jakob Jež, in v ubrani pesmi naših pevk. Viharni k radovan Hrast in njegova izkušnja V učilnici bivše podružnične šole v Krvavi Peči smo bili 19. oktobra priče enkratni uri polpretekle zgodovine, ki jo tako radi pozabljamo ali pa celo zanikamo. Radovan Hrast, partizan pri trinajstih, štirikratni udarnik mladinskih delovnih brigad in dvakratni zapornik na Golem otoku nam je v živo opisal svoje izkušnje, v nekaterih delih prav na meji še verjetnega. Devetnajst prisotnih na pogovoru z Radovanom je je v živi in tekoči pripovedi začutilo najprej utrip mladosti v Bukovščici, mali vasici v Selški dolini, kjer je Radovan preživljal mladost s svojim bratom v napredni in svobodoljubni učiteljski družini. Začetek Druge svetovne vojne je grobo prekinil otroštvo in nič ga ni moglo odvrniti od sodelovanja v dogodkih, v katerih je imela glavno vlogo njegova mama, ženska, ki je bila predana organiziranju pomoči partizanom v borbi proti fašističnim zavojevalcem. Pri tem se je sama zavedno izpostavljala veliki nevarnosti in gestapovci sami so ji povedali, da samo čakajo na njeno napako da jo zaprejo. Marca 1944 Radovan ni več mogel zdržati in pri trinajstih je postal borec Gorenjskega odreda. Po vojni ga je pot najprej zanesla na šolanje v Ljubljano, udeležil se je mladinske delovne akcije, nato pa se je odločil za šolanje za pomorščaka na Reki. Nemiren duh in čut za prvičnost pa sta ga zaradi izrečene kritike pripeljala na Goli otok v prvem valu leta 1949. Nekajmesečna izkušnja je bila zelo boleča in samo svoji trdni notranjosti se je lahko zahvalil, da je bil predčasno izpuščen. Ko pa je zavrnil sodelovanje z UDBO in ni hotel biti informator, so mu nastavili agenta, ki ga je zvabil v past in ponovno se je znašel na Golem otoku, tokrat za dve leti. Uspelo mu je preživeti vsa mučenja in težke preizkušnje in na koncu s svojo trmo uspel, da so ga izpustili domov. Ostal je pokončen in neuklonljiv, ko mu je slovenska UDBA ponovno skušala vsiliti sodelovanjev in od takrat naprej je izpolnjeval svoje življenjske želje, postal uspešen go- Akcija Kevdrc oče novega prostovoljnega dela v Sloveniji spet v Krvavi peči Nekateri ljudje so ljudje z veliko začetnico in to lahko mirno trdim za Zorana Kačičnika, ki seje s svdjimi brigadirji in bri-gadirkami izkazal na mladinski delovni akciji SOUM Maribor leta 2005, ko so deset dni opravljali nadvse koristno delo v občini Velike Lašče, predvsem pa so dodobra spremenili podobo Krvave Peči. Tokrat me je Zoran, ki ga prijatelji kličejo »Zoki«, spet nadvse prijetno presenetil s klicem po telefonu in napovedal izpolnitev že lani dane obljube, da pride na »dodatno« akcijo. Na žalost sta še dva kolega zaradi zadržanosti ostala doma, je pa prišla z Zokijem Urška in kot udarna trojka smo se 18. agusta zagrizli v strmino pod skalno jamo, Kevdrc imenovano, nedaleč od lovske koče pri Bukovcu. Naš načrt je bil pripraviti pot za lažji dostop do same votline Kevdrc. Presekali smo gozdno melišče, ga utrdili s prepletenimi vejami, vsekali v živo skalo nekaj stopnic in uredili del dostopne poti. Zdaj je dostop veliko prijaznejši, je pa to tudi srečen kraj, saj je na koncu dela v nedeljo Urška zdrsnila po strmini in kaskadersko padla z dveh metrov na skalo a je na srečo ostala samo brez zraka in z nekaj odrgninami. Zoki in Urška, še enkrat hvala in dobrodošla pri nas kadarkoli! Besedilo in fotografija: Srečo Knafelc spodarstvenik, se ukvarjal z glasbo, kot pomorščak obplul ves svet in svoje spomine, v katerih ni nobene zagrenjenosti in zamer, objavil v knjigi z gornjim naslovom. In tako knjigo lahko napiše res samo nekdo, ki sta mu ponos, poštenost in ljubezen do domovine na prvem mestu! Knjigo priporočam vsem, predvsem pa mladim, ki bi radi dobili pošten vpogled v delček naše pretekle zgodovine. Besedilo in fotografije: Srečo Knafelc Sv Lenart bo polepšan kasetiran strop vre stavriranju Še v mesecu juliju sem obiskal center za restavratorstvo na Poljanski 40 v Ljubljani, kjer mi je glavni restavrator Vito Dolničar zelo prijazno razkazal potek restavriranja kasetiranega lesenega stropa iz cerkvice sv. Lenarta v Krvavi Peči. Skupaj s še dvema mladima pomočnikoma so bili ob mojem obisku že v ključni fazi restavriranja. Razkazali so mi postopke in faze restavriranja, zamudno in natančno odstranjevanje starih barvnih nanosov in skrbno pripravo barvnih nians, ki naj bi čimbolj verno predstavljala barvna razmerja v originalni, najstarejši verziji stropa iz 16. stoletja. Barve pripravljajo iz posebnih pigmentov in s pomočjo specialnih veziv po starih recepturah. Kot je bilo v preteklosti že velikokrat primer, je domači »restavrator« v začetku dvajsetega stoletja z dobrimi nameni pobarval strop s popolnoma neprimernimi barvami in s tem restavratorjem zelo »zagrenil« življenje! Del stropa - približno petino - so morali tudi rekonstruirati, saj je bil zaradi zamakanja strehe popolnoma uničen in je bil ob zasilnih popravilih nadomeščen z navadnimi deskami! Restavrator mi je pokazal tudi knjigo, v kateri so bili predstavljeni primeri obnovljenih kaseti ran i h stropov po slovenskih cerkvah in moram reči, da bo po obnovi spadal strop sv. Lenarta v Krvavi Peči med najlepše primerke enostavnih, neposlikanih lesenih stropov. Omenil je tudi, da sama cerkev skriva pod ometi še neraziskane freske, vendar ja zaenkrat zelo malo možnosti, da bi se lotili restavriranja le-teh. Seveda je problem denar in lahko smo pravzaprav zelo zadovoljni, da bo obnovljen vsaj strop, kajti na restavracijo čaka še cela vrsta podobnih. V tem trenutku je strop praktično končan, vendar pa po besedah g. Dolničarja letos ni več na voljo sredstev za montažo (investitor obnove je država Slovenija), tako, da se bo strop v vsakem primeru vrnil na svoje mesto šele spomladi naslednjega leta. Ob tem bo potrebno zagotoviti še dodatno zaščito restavriranega stropa z vrhnje strani, za kar bo potrebno pripraviti okoli 40 m2 desk, tukaj pa bi morali skupaj stopiti vaščani, saj gre za zares veliko pridobitev na področju varovanja kulturne dediščine in s tem tudi za Krvavo Peč! Besedilo in fotografije: Srečo Knafelc užitkov v izobilju Upokojenci na obronkih Gorjancev Upokojenci uživamo v marsičem: v sadovih svojega dela, v pogledu na prelepo pokrajino obsijano s soncem, v prijaznosti, lepih besedah, glasbi, plesu, dobri hrani ... Ker znamo uživati v majhnih stvareh in deliti užitke z drugimi, je svet še lepši, prijaznejši, bolj zanimiv na naših popotovanjih. V sončnem septembrskem dnevu smo na izletu ob obronkih Gorjancev obiskali in občudovali: Grad Mokrice, ki je mogočna grajska arhitektura spodnjega Posavja na manjši vzpetini na vzhodnih obronkih Gorjancev. V pisnih virih je grad prvič omenjen leta 1444. Ime gradu izvira iz besede mokrota - močvirnato območje. Prvotni dvor so v 1 6. stoletju prezidali v trdnjavo za obrambo proti Turkom, kasneje v fevdalno rezidenco. Lastniki gradu so bile mogočne grofovske rodbine, tudi Auerspergi. Zadnji lastnik je bila zagrebška nadškofija. Grad Mokrice je obdan z več kot dvesto let starim obsežnim parkom (18,5 ha), v katerem je kapelica sv. Ane. Ob vhodu v park so štirje baročni kipi, ki predstavljajo štiri letne čase. Po vojni je bil grad nacionaliziran. Lastnik gradu je občina Brežice, najemnik pa podjetje Terme Čatež. Zdaj je hotel visoke kategorije, s pestro turistično ponudbo, z igriščem za golf in tereni za konjeniški šport. Dobovo, ki se razprostira na vzhodnem delu občine Brežice, neposredno ob slovensko hrvaški meji. Postala je pomemben industrijski kraj in tranzitno središče. Z državno mejo je pridobila nove službe, kot so: carinarnica in postaja mejne policije. V središču kraja stoji mogočna cerkev z visokim zvonikom. V cerkvi je oltar, katerega je podaril škof A. M. Slomšek. Selo pri Dobovi je naselje v katerem je ogleda vreden lovski muzej (lastnik g. Polovic), kjer so zbrane trofeje živali iz Afrike, Amerike, Evrope ter tudi iz Slovenije. Zbirka nagačenih živali je številna in pestra. Razstavljeni so slon, bizon, žirafa, lev, tiger, leopard, medved, volk, antilope, jeleni svinje, ptice ... tudi njihove kože in rogovi. Izletniško kmetijo Črpič, ki se nahaja na hribčku sredi neokrnjene narave, med vinogradi v vasi Gaj, ob Podgorjan-ski vinski cesti. Razgled na gričevnato okolico je čudovit. Hrana na kmetiji je pripravljena po receptih naših babic. Točijo cviček, domačo, zdravo pijačo, ki jo daje grozdje vinskih trt: franki nje, črnine, kraljevine, ki rastejo prav tu pod Gorjanci. Cvičku poje hvalnico dolenjski pesnik Tone Pavček: »Žejne vodi proti cilju vino nežno, živo, sveže, duši in telesu streže z vsemi blagri v izobilju.« Besedilo: Marija Šolar Merjasec Pridružujemo se pesnikovemu slavospevu, z vsemi blagri, ki smo jih užili na izletu. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnost, območna izpostava Ljubljana okolica, objavlja razpis za 2. območno fotografsko razstavo Dol pri Ljubljani, Erbergova paviljona graščine Dol, 29. 11.-16. 12.2007 Splošni pogoji za sodelovanje: K sodelovanju na razstavi vabimo člane/ice fotoklubov, društev, krožkov ter ostale, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografijo na območju občin, ki jih pokriva JSKD-OI Ljubljana okolica: Škofljica, Ig, Velike Lašče, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Dol pri Ljubljani. Tema: PROSTA Tehnični pogoji: Vsak avtor/ica lahko pošlje oz. dostavi največ 5 fotografij, velikosti 30x40 cm. Fotografije so lahko črno-bele in/ali barvne, zaporedno številčno označene (v smislu kolekcije). Podatki na fotografiji: Naslov teme; leto izdelave; ime in priimek avtorja; društvo, klub, ipd.; kraj Izbor fotografij: V razpisanem roku prispele fotografije bo za razstavo izbrala, uredila in ocenila fotografinja in profesorica fotografije na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, Sonja Lebedinec. Glede na število prijav in omejen prostor si pridržujemo pravico, da razstavimo najmanj eno in največ tri fotografije posameznika. Kriterij izbora bo tehnična dovršenost, avtorjeva izvirnost in kakovosten izbor kolekcij fotografij. Koledar razstave: 19. 11. 2007 - rok za pošiljanje prijav 22. 11. 2007 - rok za oddajo del 29. 11. 2007 - otvoritev razstave 17. 12. 2007-vračanje del Prijave pošljite na: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ljubljana okolica, TrgMDB 14, 1111 Ljubljana. Več informacij: 01 241 05 37; 051 681 796; oi.ljubljana.okolica@jskd.si V Knjižnici Prežihov Voranc Ljubljana - Vič, ki ima svoj sedež na Tržaški 47 a v Ljubljani, že več kot deset let zbiramo, obdelujemo in dajemo v uporabo domoznansko zbirko gradiv, to je zbirko, ki uporabnikom ponuja vpogled v zgodovino in vsakdanji utrip lokalnega območja, ki ga pokriva naša knjižnica. V naše območje sodijo poleg četrtnih skupnosti Vič, Rudnik, Trnovo in Rožnik v mestni občini Ljubljana tudi občine Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Brezovica, Škofljica, Ig in Velike Lašče, saj gre za območje nekdanje občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na tem območju je Knjižnica Prežihov Voranc v petdesetih letih delovanja razprostrla učinkovito mrežo devetih lokalnih knjižnic. Poleg naše osnovne knjižnične dejavnosti posebno pozornost namenjamo tudi zbiranju knjig, ki govorijo o krajih in ljudeh tega območja, zbiramo časopise, občinska in druga glasila, ki tu izhajajo, šolska glasila in zbornike, turistične zemljevide, videokasete, razglednice, biltene in brošure, priložnostne izdelke ob prireditvah in podobne materiale, ki prinašajo informacije o kulturnem dogajanju in o pestrem življenjskem utripu našega območja, skratka karkoli, kar je na tem območju izšlo oziroma nastalo. Od leta 1994 iz dnevnega časopisja zbiramo primerne članke o našem območju in jih kata-logiziramo v skupno računalniško bazo slovenskih knjižnic Cobiss. Prav tako zbiramo članke in enciklopedične zapise o vidnejših umetnikih in ustvarjalcih našega območja. Zbrano domoznansko gradivo uredimo po področjih in ga hranimo v glavni knjižnici kot dragocen učni in raziskovalni pripomoček. Naša zbirka deluje ne le kot informator o aktualnem dogajanju na našem območju, temveč tudi kot dragocen vir za seminarske in podobne naloge in celo raziskovalno delo. Na ta način nudimo uporabniku knjižnice sliko pestrega udej-stvovanja prebivalstva našega območja. Vemo, kako številna in aktivna so denimo različna kulturna in turistična društva naših občin in kako dragoceno je njihovo delovanje. Tudi to področje kaže podobo kraja, zato bi radi zbrali čimveč gradiva ter ga ponudili našim uporabnikom oziroma ohranili našim zanamcem. Vljudno torej vabimo tako posameznike kot tudi društva, da domoznanstvo -kaj je to? V Knjižnici Prežihov Voranc Ljubljana - Vič zbiramo gradiva, ki odražajo življenjski utrip in dogajanje na območju, ki ga knjižnica pokriva. Vsi tisti, ki radi vzamete v roke dobro knjigo in ste morda tudi redni obiskovalci knjižnice v vašem kraju, ste gotovo opazili, da javne knjižnice že dolgo niso več le shrambe knjig, temveč se vedno bolj uspešno razvijajo v informacijska središča znotraj lokalnega okolja. To se ne kaže le v ponujanju dostopa do spleta ali možnosti izposoje neknjižnih gradiv (video in dvd posnetkov, glasbe na cd ploščah), ponudbi različnih prireditev in izobraževanj za uporabnike, temveč tudi v skrbi za ohranjanje lokalne zgodovine in posebnosti. Vse to predstavlja pestro paleto nalog, s katerimi s danes ukvarjajo splošne knjižnice. po en primerek vaših tiskanih in drugih izdelkov, ki pričajo o delu in ustvarjanju v vašem kraju, podarite naši zbirki in s tem poskrbite, da bo vaše delo zabeleženo ter vidno tudi na širši, medobčinski ravni. Če imate morda doma nekaj starih gradiv, tiskovin ali razglednic, fotografij, ki jih ne potrebujete več, odstopite jih knjižnici na naslov Knjižnica Prežihov Voranc, za domoznanstvo, Tržaška 47 a, 1000 Ljubljana, kjer bodo zaživele novo življenje. Po več informacij se lahko obrnete tudi na vašo krajevno knjižnico - našo enoto, kjer vam bo knjižničarka ali knjižničar z veseljem v pomoč. mag. Teja Zorko pomočnica direktorice Knjižnice Prežihov Voranc SMD Kelme Group prvaki Občinska liga velike Lašče v malem nogometu Z odigranim 14. krogom se je 13. oktobra končala letošnja občinska liga v malem nogometu občine Velike Lašče. Tekmovanje je bilo izvedeno v dveh delih, in sicer spomladi in jeseni. Redni krogi tekmovanja so bili odigrani ob sobotah ali ob sredah na vseh treh občinskih asfaltnih igriščih: v Velikih Laščah, na Turjaku in v Dvorski vasi. V tekmovanju je sodelovalo 8 ekip: Laščani, SHS, SMD Kelme Group, MLP United, Brasil, KTSD Krpan, Komarji in Pro Sound. Organizacija tekmovanja je bila po naši oceni in mnenju udeležencev lige zelo dobra. Za vsako tekmo vsakega kroga je imela vsaka ekipa na razpolago vodo za osvežitev. Poročanje o rezultatih je potekalo po elektronski pošti, poročilo pa je bilo poslano v roku dveh dni po odigranem krogu tekmovanja. Prejemniki poročil so bili vodje ekip, ki so po isti poti ali telefonsko sporočali svoje informacije vodstvu tekmovanja. Rezultati tekem in lestvica so bili za vsak krog sproti objavljeni na kabelski televiziji. Prvak letošnje občinske lige je postala ekipa SMD Kelme Group. Njihovo prvo mesto je bilo osvojeno prepričljivo, saj v celotnem prvenstvu nasprotnikom niso oddali niti točke. Poleg tega so bili najučinkovitejše moštvo in obenem moštvo z najmanj prejetimi goli. Drugo mesto je osvojila ekipa SHS, ki je bila pod drugim imenom prav tako druga že lansko leto. Tretje mesto so osvojili lanskoletni prvaki Laščani. Pokal za najboljšega strelca lige je osvojil Roman Klaric iz ekipe SHS. Naslov si je priboril v zadnjem krogu, ko je na tekmi dosegel kar 10 golov. Pokal za najbolj športno ekipo tekmovanja je osvojila ekipa Pro Sound, ki je bila novinec v letošnji ligi. Kot v vseh resnih tekmovanjih, je tudi v naši ligi v žaru nogometne igre prišlo do nekaj iskric, vendar pa lahko tekmovanje kljub temu ocenimo za zelo športno. Za to gre zasluga tudi sodnikom, ki so dobro opravili svoje delo. Nazaključni prireditvi občinske lige Velike Laščevmalem nogometu smo v prijetnem vzdušju in ob dobrem razpoloženju igralcev večine ekip podelili zaslužene pokale in priznanja. Strinjali smo se, da je treba z občinsko ligo v malem nogometu nadaljevati in vsako leto v določenem pogledu napredovati. Letos igralci večine ekip pravzaprav niti ne načrtujemo prekinitve igranja nogometa, saj se veselimo nove športne dvorane v Velikih Laščah, ki nam bo omogočila stik z nogometno žogo tudi pozimi. Tako bomo lahko bolje pripravljeni vstopili v naslednjo sezono. Besedilo: Marko Žužek Končna lestvica: Najboljši strelci: Ekipa Tekme Zmage Neodl. Porazi Goli Točke Razlika 1. ŠMD Kelme Group m 14 0 0 107 : 22 42 85 2. SHS 14 12 0 2 83 : 36 36 47 3. Laščani 14 8 0 6 72 : 41 24 31 4. Komarji 14 7 0 7 55 : 54 21 1 5. MLP United 14 7 0 7 55 : 64 21 -9 6. KŠTD Krpan 14 6 0 8 57 : 53 18 4 7. Pro Sound 14 1 1 12 32 : 118 4 -86 8. Brasil 14 0 1 13 34 : 107 1 -73 1. Roman Klarič 26 2. Jani Levstik 24 3. Matja Petelin 21 4. Miha Feguš 20 5. Peter Andolšek 19 6. Bojan Indihar 16 7. Marko Žužek 15 Goran Njenič 15 9. Uroš Primožič 14 Jure Hočevar 14 11. Tomo Pečnik 13 Blaž Feguš 13 13. Andrej Lovšin 12 Gašper Ahčin 12 15. Andrej Tanko 11 Boštjan Škof 11 Mihael Polzelnik 11 18. Janez Lukančič 10 Matej Gradišar 10 Andrej Golob 10 Aleš Pirman 10 Žare Cirovič 10 Mitja Mohorič 10 Najbolj športna ekipa: 1. Pro Sound 2. Laščani 3. Brasil 4. MLP United 5. Komarji 6. SHS 7. KTŠD Krpan 8. ŠMD Kelme Group 34 35 60 67 70 71 76 92 Prvaki - SMD Kelme Group. -.tüä; s.liiÜSfSi' Najboljši strelec Roman Klarič. Najbolj športna ekipa - Pro Sound. oiytt A / Pfci'O ■1 y ki LC llMË f mV i * 4 V \ -, »tudi barva je črna« 10. območna likovna razstava na Turjaku Letos je JSKD RS za kulturne dejavnosti razpisal enako temo za vse likovne ustvarjalce v območnih izpostavah. Tako je JSKD Ol Ljubljana-okolica, tesno povezan s KUD-om Marij Kogoj, tudi letos na Turjaku organiziral območno slikarsko razstavo, na katero je bil povabljen selektor, akademski kipar Zoran Poznič. Ta je izbral kar devet del razstavljavcev JSKD Ol Ljubljana-okolica, ki bodo razstavljali 15. novembra na medobmočni razstavi v Trbovljah. Na to smo posebej ponosni, saj v Trbovlje odpotujejo kar trije naši občani in še dve I i kovnici iz Ljubljane, ki sta rojeni v naših krajih. Iz občin JSKD Ol Ljublja-na-okolica tako odpotujejo v Trbovlje: trije iz občine Velike Lašče, dve likovnici iz Ljubljane, sicer naše rojakinje, eden iz občine Dol, eden iz občine Ig, kot soseda naši občini pa odpotujeta eden iz občine Grosuplje in likovnica iz občine Dobrepolje. S tem selektivnim izborom je končno dosežen cilj likovne razstave na Turjaku, zastavljen že leta 1998. Z likovno razstavo na Turjaku smo hoteli motivirati in spodbuditi večje število ljudi za to dejavnost, kajti leta 1998 smo jih iz našega področja zbrali komaj šest. Danes se v tej dejavnosti lahko pohvalimo s približno 25 ljudmi, združenih v KUD-u Marij Kogoj in še s kakšnim izven KUD-a. To zgovorno pove, da je prav likovna dejavnost v KUD-u, po prenehanju petja ZPZ Rozamunda in po prenehanju petja moškega okteta, najštevilčnejša in zelo kvalitna. Z njo lahko gostujemo na vseh ljubiteljskih likovnih kolonijah in razstavah širom po Sloveniji in tudi v drugih državah. Pohvalno je tudi to, da smo k tej dejavnosti pritegnili že kar nekaj mladih ustvarjalcev, saj si bodo praznino v življenju zagotovo zapolnili s kulturno aktivnostjo. Prav takšne cilje imajo tudi druga srečanja na Turjaku pod okriljem KUD-a Marij Kogoj. Besedilo: Franci Pečnik, KUD Marij Kogoj, predsednik JSKD Ol Ljubljana-okolica in KUD Marij Kogoj Turjak VABITA NA ŽE 14. SREČANJE HARMONIKARJEV, ki bo v dvorani Doma krajanov na Turjaku, v soboto 1. decembra ob 18. uri. Prvaki s pokalom. Kino - Velike Lašče klnoprogram Sobota, 10. november, 19:00 Zvezdni prah Ameriška uspešnica; domišljiska romantična pustolovščina Ko nekega večera Tristan in Victoria uzreta padajoč komet, se nadobudni mladenič zaobljubi, da ga bo prinesel svoji srčni izvoljenki. Toda komet je v čarobni deželi prevzel podobo lepe Yvaine, po kateri hlepi sedmero pohlepnih kraljevih sinov in tudi tri zlobne čarovnice, ki si z njeno pomočjo obetajo večno mladost. Na begu pred osupljivimi čarovnijami in magičnimi bitji Tristan in Yvaine naletita na nenavadnega zračnega gusarja, ki jima ponudi pomoč, toda to je šele začetek neverjetnih avantur, ki jih čakajo, (dolžina 1 30 minut) Sobota, 17. november, 19:00 Bournov ultimat Ameriška uspešnica; akcijski triler Potem ko mu je skrivna agencija vzela identiteto, spomin in ljubljene osebe, se skrivni agent Bourne vrača še v tretje, da bi dokončno obračunal z ljudmi, ki so mu uničili življenje in ki ga še vedno skušajo za vedno utišati. V iskanju odgovorov ga sled pripelje do zvedavega novinarja Rossa, ki prav tako postane tarča neusmiljenega vladnega predstavnika Noaha. Ta v lov za ubežnikoma pošlje odločno agentko Pamelo, po življenju pa jima streže tudi okrutni morilec Paz, toda vpleteni se ne zavedajo, da je Bourne najbolj nevaren prav takrat, ko ga pričnejo stiskati v kot. (dolžina 111 minut) Sobota, 24. november, 19:00 Super hudo Ameriška uspešnica; najstniška komedija Ustvarjalci komedij 40-letni devičnik in Napumpana so pripravili zgodbo o razposajenih mladeničih Sethu in Evanu, ki želita na maturantski zabavi končno izgubiti nedolžnost. Ker nista posebej privlačna, se želita dekletom prikupiti (in jih omamiti) z alkoholom, zato se po pomoč pri podvigu obrneta na čudaškega prijatelja Fo-gella. Načrt propade in, medtem ko se je Fogell prisiljen podati na divjo nočno avanturo z neuravnovešenima policistoma, skušata Seth in Evan na vsak način priti do alkohola, kar sproži verigo nenavadnih in pogosto bolečih, toda hkrati sila zabavnih nesreč, (dolžina 114 minut) Sobota, 1. december, 19:00 1408 Ameriška uspešnica; futuristična srhljivka V filmu, posnetem po zgodbi mojstra srhlj i vk Stephena Kinga, spoznamo zagrenjenega Mika Ensiina, ki je po tragični smrti mladoletne hčerke svoje življenje posveti razkrivanju neresničnosti pa-ranormainih pojavov. V iskanju teme za svojo novo knjigo izve za sobo številka 1408 v newyorškem hotelu, iz katere se še noben gost ni vrnil živ. Toda sprva povsem običajen izziv se kmalu spremeni v najhujšo nočno moro, v kateri ni več razlike med domišljijo in resničnostjo, edina rešitev pa vodi preko sprejemanja tistega, česar ne moremo razumeti, (dolžina: 94 minut) Sobota, 8. december; 19:00 Ugrabitev Ameriška uspešnica; triier Američanka Isabella je žena v Egiptu rojenega kemičnega inženirja, ki nekega dne izgine na letu iz Južne Afrike v Washington. Obupana Isabella ga skuša na vse načine najti, a naleti le na nepredušen zid laži in zanikanj. Med tem je na drugem koncu sveta mladi analitik ameriške obveščevalne agencije CIA Douglas priča mučenju domnevnega terorista, ki so ga pripeljali iz ZDA, kjer taki postopki niso dovoljeni. Poti Isabel le in Douglasa se kmalu prekrižata, toda močne sile v ozadju so pripravljene storiti vse, da neprijetna resnica ne bi prišla na dan. (dolžina: 120 minut) Sobota, 1 5. december; 19:00 Gasilca pred oltarjem Ameriška uspešnica; romantična komedija Ovdoveli Larry in zapriseženi ženskar Chuck sta uspešna gasilca. Življenje se jima postavi na glavo, ko Larry predlaga, da bi sklenila partnersko zvezo. Seveda ne iz ljubezni, temveč zaradi birokratskih zagat, saj Larryju grozi, da bi ob morebitni smrti njegovi ostali brez denarja. Chuck prijatelja, ki mu je rešil življenje, ne more odkloniti, toda državni uradniki zahtevajo dokaz, da gre zares za ljubezensko zvezo. Pretvarjanje, da sta homoseksualca, njuno prijateljstvo postavi na veliko preizkušnjo in ju pahne v komičen niz neprijetnih dogodkov, (dolžina: 110 minut) Sobota, 22. december; 19:00 Sedem dni skomin Ameriška uspešnica; romantična komedija Ustvarjalca komedij Butec in butec, Nori na Mary in Ljubezen je slepa nam tokrat predstavljata zgodbo ljubezenskih skomin in zabavnega trpljenja neodločnega Eddieja, ki nikakor noče zapustiti samskega stanu. A ko nekega dne spozna zabavno Lilo, se po prigovarjanju prijateljev vendarle odloči izreči zaobljubo večne zvestobe. Že na poročnem potovanju se izkaže, da je Lila vse prej kot njegova sorodna duša, saj njene čudaške navade Eddieja spravljajo ob pamet. Na srečo mu pot prekriža simpatična Miranda, toda to je račun brez ljubosumne Lile, ki hitro skuje načrt maščevanja, (dolžina: 107 minut) intro Avgust, ki mi tebe je prinesel dama danes potiho se končuje, ko brez mene sama po tujini svoje želje izpolnjuješ. Veselim se jutrišnjega dne, ki sijal bo v veličini najinih poljubov in objemov pristnega veselja ... Miha Indihar kostanjev pohod s kostanjevim piknikom Zadnjo oktobrsko soboto je 70 pobodnikov izkoristilo za rekreacijo po kostanjevi poti na turjaškem. Pohodniki, ki so prišli z različnih krajev (od Ljubljane do Kočevja), so doživeli prijeten kostanjev pohod. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj je ponoči vendarle prenehalo deževati.V Skamevcu sicer niso nabirali kostanja, so se pa nekateri celo zavrteli ob zvokih harmonike, ki jo je prijazni Rajko hitro prinesel iz hiše, pri kateri so bili pohodniki tudi sicer bogato postrežem z domačimi napitki in Mojčinimi slaščicami. Pot do cilja na Gradežu jim je bila potem veliko lažja. Pri sušilnici sadja so jih čakali člani društva za ohranjanje dediščine ob velikem kotlu z vročo obaro, z vročim čajem, seveda pa tudi s pečenim kostanjem in moštom. Ko so se okrepčali sta se oglasili Simonova harmonika in Klemnova kitara za prijetno razpoloženje in druženje. Tisti, ki niso bili na »Prazniku suhega sadja na Gradežu«, so si lahko tokrat ogledali sušenje sadja, saj je bila peč polna sadja, katerega vonjave so se prijetno prepletale z vonjem po pečenem kostanju na pikniškem prostoru. Besedilo in fotografija: Boris Zore Modra klopca Tisti večer sva se umaknila le drug drugega sva imela bilo je hladno in sva se objela in tista želja se je zgodila. Mreža bila je dobro stkana že prej si me dobro preučila in pogumno si se odločila da se v neznano z mano boš podala. Le veter in tema sta bila navzoča ko videla sva v očeh se vročih in drhtečih poljubov-ustnic dotikajočih ko se zgodila želja obeh je vroča. Miha Indihar zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz poslanske pisarne alenke jeraj Pred nami je referendum o Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Ob tem je treba povedati, da je Vlada pripravila, Državni zbor pa potrdil zakon, s katerim bi se skupni delež namenil KAD-u, ki zagotavlja sredstva za pokojninski sklad. V medijih lahko preberete, da bi zavarovanci, ki hranijo zavarovalne police iz leta 1990 lahko uveljavili plačilo in dobili vrnjena sredstva. To ni mogoče, ker potrebnih podatkov ni, pač pa vsi tisti, ki bi dokazali, da so bili zavarovanci zavarovalnice Triglav pridobijo možnost za nakup delnic Zavarovalnice Triglav. Študija, ki je bila narejena že pred leti je pokazala, da ni realno dodeliti pravice do nakupa delnic 750.000 zavarovancem, saj podatkov na Zavarovalnici ni in bi bilo najbolj pravično ta sredstva nameniti v pokojninski sklad, s tem pa le-tega okrepiti ob nenehni grožnji, da bo upokojencev čedalje več. V letu 2006, zaradi večje zaposlenosti in posledično vplačil zaposlenih, prvič v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje beležijo višek oziroma ni več primanjkljaja. Res se znižuje davek na izplačane plače, vendar je vplačil več, ker je zaposlenost večja, kar pomeni, da več zavarovancev prispeva v pokojninski sklad. Da ne bi nastalo obdobje zakonske praznine je treba na referendumu glasovati ZA, torej, da se uveljavi zakon, ki ga je pripravila Vlada in potrdil Državni zbor. Tako bodo sredstva vseh zavarovancev v obdobju lastninjenja najbolj pravično razdeljena - dodeljena pokojninskemu skladu, sicer pa se odpira prostor za špekulante, ki bodo poskušali od posameznikov odkupiti delnice in na tak način obogateti. Na referendumu bomo odločali samo o tem, ali bo zakon uveljavljen ali ne. V kolikor ne bo, bo nastala pravna praznina in tudi rešitev, ki jo navajajo zagovorniki referenduma oziroma drugačne rešitve ne bodo avtomatične, pač pa bo potrebna sprememba zakonodaje. Zakaj vlada prenaša delež na KAD? Sedanja vlada se je - s sedanjimi spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - odločila 35,25 % kapitala celotne Zavarovalnice Triglav (LDS ga je 2003 obljubila fizičnim osebam) ohraniti v upravljanju KAD-a in zagotoviti, da vsa upravičenja iz tega kapitala pripadajo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da so vir financiranja pokojnin. S to odločitvijo je upravičenja iz tega kapitala porazdelila tudi medgeneracijsko. S tem ravna vlada v skupno dobro večine državljanov. način, kot so jo dobile pravne osebe; in sicer glede na stanje leta 1990. Zakaj to ne gre? Približno 750 tisoč zavarovancev ali njihovih dedičev bi morali dokazovati, da izpolnjujejo pogoje za nakup delnic Zavarovalnice Triglav. To pa praktično ni izvedljivo, ker niti zavarovanci in njihovi dediči, niti sama zavarovalnica, ne razpolaga z dokumenti, ki bi dokazovali, da so leta 1990 vplačali zavarovalne premije. Veliko število domnevnih upravičencev in odsotnost dokumentacije bi povzročilo nove krivice. Rešitev: Edina smiselna odločitev je, da se delnice prenesejo na KAD, ki s svojim delovanjem zagotavlja sredstva za pokojninski sklad. Temeljno načelo k uresničitvi je zagotoviti učinkovito privatizacijo zavarovalnice, kar je mogoče le, če so znani vsi delničarji. Ozadje: Vlada LDS je možnost lastninjenja z odkupom delnic Zavarovalnice Triglav d.d. za zavarovance napovedala leta 2003, toda res samo napovedala, ker je že tedaj vedela, da tega ni mogoče dejansko racionalno storiti, zato so v zakon zapisali nedoločno rešitev, po kateri bi bile fizične osebe upravičene do ene izmed treh oblik koristi - ali (a) do delnic zavarovalnice ali (b) do pokojninskih bonov ali (c) do police pokojninskega zavarovanja. Že tedaj se je vedelo, da cca. 750 tisoč fizičnih oseb zavarovancev za različna zavarovanja (nepremično premoženje, avtomobile itd.) pri Zavarovalni skupnosti Triglav, ni hranilo zavarovalnih polic in potrdil o plačilu stroškov svojega zavarovanja celih trinajst let (saj se v socialistični ureditvi iz tega naslova ni moglo nadejati lastninskih upravičenj) in da tudi Zavarovalnica Triglav nima iz leta 1990 popolnih in dokumentiranih evidenc, na podlagi katerih bi bilo mogoče verodostojno ugotoviti upravičenja fizičnih oseb do nakupa delnic današnje Zavarovalnice Triglav d.d. Ugotavljanje ali preverjanje pravic cca. 750 tisoč oseb in njihovih dedičev bi bilo ne le zahtevno temveč predvsem ne bi opravičevalo stroškov za koristi množice malih zavarovancev. Zato, na referendumu glasujte ZA zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki smo ga sprejeli v Državnem zboru in tako omogočite pravično razdelitev premoženja med vse državljanke in državljane s povečanjem pokojninskega sklada. Besedilo: Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 5. novembra in 3. decembra 2007, med 17:30 in 1 9:00 v prostore Občine Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01 478 95 35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alen-kajeraj.sds.si. »»S SDS S Zakaj bi opozicija prenašala na fizične osebe? LDS zahteva, da deleže dobijo fizične osebe in sicer na enak Odobrenih 5,6 milijonov Za regionalni razvoj Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog jih je bilo podprtih 14 projektov s skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,6 milijona EUR z obrestno mero med Euribor + 0,25 % do Euribor + 0,35 %. Z odobrenimi ugodnimi posojili bodo (so)financirani različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme ter gradnje in rekonstrukcije objektov ipd. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Regionalna porazdelitev odobrenih vlog je naslednja: Regija Št. odobrenih vlog Višina odobritve (v 000 EUR) pomurska 2 417 notranjsko kraška 2 260 podravska 1 205 koroška 3 1.287 jugovzhodna Slovenija 4 3.204 savinjska 2 241 skupaj 14 5.614 Na drugi rok, ki je bil 10. oktobra, je prispelo 6 vlog. Ker je Regionalni sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na kar 9.317.224 EUR, lahko vlagatelji še vložijo vlogo na naslednji rok, ki je 1 2. novembra. Vlagatelji lahko dobijo javni razpis in razpisno dokumentacijo na spletnih straneh sklada http://www.rdf-sklad.si , vse ostale informacije pa lahko dobijo tudi na telefonski številki 01 836 19 53. Sporočilo za javnost: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj Janez HOČEVAR 9. februar 1959 - 8. junij 2007 Sredi najlepših let ga je usoda iztrgala iz naših vrst. Tragično je preminil v prometni nesreči. Kot zaveden Slovenec in domoljub se je leta 1991 med prvimi te-ritorialci vključil v 63. samostojno četo KS in s tem izpostavil svoje življenje za obrambo domovine. Bil je pošten človek in dober prijatelj, ki ga bomo pogrešali v naši sredini. Naj mirno počiva v svobodni slovenski zemlji, ki jo je ljubil! OZVVS Velike Lašče Poslovil se je Janez ZUZEK s Karlovice V začetku oktobra smo se poslovili od našega Janeza. Rodil se je v Borovcu leta 1938. Po končanem šolanju je dolga leta živel v Ljubljani. Pokojnino si je skoraj v celoti prislužil v Avtomontaži. Potem se je preselil na Karlovico k svoji mami. Z leti pa so ga začele zapuščati moči in se je odločil, da gre v oskrbo v zavod Prizma v Ponikve. Tu je bil dobro oskrbovan in z vsem zadovoljen. »Nad ničimer se ni pritoževal,« so nam v pogovoru povedali v Ponikvah. Marsikatero uro v Zavodu smo mu polepšali njegovi nekdanji sokrajani iz doline. Ko smo ga svojci obiskovali, nam je večkrat zadovoljen povedal, da ga je obiskal kdo od prijateljev. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskovali in se bodo kdaj tudi spomnili nanj. Sorodniki za oglaševalce: Cenik oglasov - cela stran (1 89 x 262 mm): 167 EUR barvni oziroma 146 EUR črnobel - 1/2 strani (189 x 1 30 mm): 83 EUR barvni oziroma 75 EUR črnobel - 1/4 strani (90 x 1 30 mm): 42 EUR barvni oziroma 38 EUR črnobel - 1/8 strani (90 x 63 mm): 21 EUR barvni oziroma 19 EUR črnobel - zahvala: 13 EUR - mali oglas (samo besedilo): 6 EUR opombe: - Cene so brez DDV. - Društvom obvestil ne zaračunavamo. - Popusti se ne seštevajo - Za objavo v treh zaporednih številkah nudimo 10-odstotni popust. - Za objavo v šestih zaporednih številkah nudimo 1 5-odstotni popust - Občanom nudimo 10-odstotni popust. Izdelan oglas morate do roka za oddajo prispevkov poslati po elektronski pošti na naslov trobla@velike-lasce.si. V pismu morate navesti tudi točen naziv, naslov, davčno številko, zavezanost za DDV. Za enkratno objavo je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodbo z izdajateljico glasila Trobla, Občino Velike Lašče. 'LD.o.ol^UL-LlLiLMLn^LL^LJ BRANKOVO 8, 1315 VELIKE LAŠČE GSM: 031/682-804; 031/682-805; 01/788 Ti 80 ali imate težave pri prodaji ali nakupu nepremičnin? uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnine, rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in sodelujemo pri dražbah. PRODAMO - HIŠO v Loškem Potoku, na sončni lokaciji, 185 m2, polovica hiše novogradnja 2002, ostalo obnovljeno 2002, hiša takoj vseljiva, garaža dodatno 16m2,ogrevanje na olje, priključek za telefon, na koncu vasi, poleg delno zazidljiva parcela 1315 m2, možna gradnja še ene hiše Cena: 78.000 EUR - VIDEM-DOBREPOLJE, zazidljiva parcela, center, 711 m2, izredna lokacija, bližina banke, šole, trgovine, pošte. Urejena dokumentacija, možna izgradnja hiše dvojčka. Cena: 58 EUR za m2 - EN O SOBNO stanovanje v Ribnici, predelano v dvosobno, 2. nad, balkon, I. izgradnje 1984, 42,01 m2. Cena: 65.000 EUR. - KMETIJO v okolici Žužemberka, z zazidljivo parcelo, hiša za obnovo ali nadomestno gradnjo, kozolec, skedenj, skupna izmena 67.701 m2. Cena: 65.000 EUR. NUDIMO Storitev pa letne ga skladiščenja na lokaciji Velike Lašče na 800 m2 na površine. Možen prevzem zastopstva in distribucije po Sloveniji KUPIMO - ENO do dvosobno stanovanje - KMETiJO, hišo z več zemlje, zaz parcelo do 60 km iz Ljubljane - HIŠO, lahko nadomestno gradnjo ali poznamo dediščino? ŽENITNA AGENCIJA IN POSREDOVALNICA ANGEL Spoštovani pisci, zelo sem navdušen nad vašimi prispevki. Menim, da skupaj pripravljamo dobro glasilo, Trobla je dobro čtivo. Da pa bi bili članki bolj enotni oziroma bolj v skladu s celotno revijo, predlagam spodnje izboljšave. Večinoma ne gre za napake, ampak zgolj načela, ki mi lahko olajšajo pripravo člankov. Najraje imam, da mi članke pošiljate po emailu na trobla@velike-lasce.si. Ker elektronska pošta včasih zataji, vsak prejeti članek potrdim z odgovorom na vaš. Če mojega odgovora ne prejmete, me pokličite, da čim prej rešimo zaplet. Kot vidite, so zdaj vsi članki opremljeni s podnaslovi. Prosil bi vas, da vse vaše prihodnje članke opremljate s podnaslovi. Pri izbiri naslovov se lahko ozirate na pravilo: "Naslov pritegne, podnaslov razloži". V prid hitrejši pripravi člankov bi vas prosil, da v člankih ne uporabljate VELIKIH TISKANIH CRK. To namreč pomeni več porabljenega časa, ne pa prihranek, kot se zdi na prvi pogled. Naslednja stvar so datumi: hitreje se prebere "10. avgust", kot pa 10.8.2007. Sploh letnica se zdi nepotrebna, saj Trobline reportaže tako ali tako poročajo o dogodkih, ki so se zgodili v obdobju od prejšnje do aktualne Troble. V medijih ponavadi ne pišemo "gospod Lojze Peterle", ampak kar "Lojze Peterle". Lahko pa piše "poslanec v evropskem parlamentu Lojze Peterle". Da pa se izognete monotonosti, lahko zapišete tudi "naš gost", "naš častni gost", "evropski poslanec", "kandidat za predsednika" ... Se ena podobna: hitreje kot "250 km" se prebere 250 kilometrov, tako pisanje je tudi bolj učinkovito, saj bralec lažje dojame napisano. Se ena taka: naj piše "oziroma" namesto "oz.". In najbolj kritična težava, s katero se soočam? Word poslabša kakovost fotografij. Zato fotografije vedno pošiljajte ločeno, ne vpete v Wordov dokument! Hvala za upoštevanje zgornjih predlogov. Trobimo naprej s še boljšimi Troblami, urednik Miha Merljak. Sme žen Itn a posredovalnica za vse generacije osamljenih na področju vse Slovenije in tudi zamejstva. Pokličite agencijo Angel in spoznali boste svojega partnerja. BOLI ker vas je prevaralf-a, vam lagali-a in vas s tem prizadel/-a? Vse v svetu se zgodi z nekim namenom. Mogoče seje to zgodila zato. da spoznate neko drugo, bolj pošteno in iskreno osebo. Zberite pogum in zavrtite telefonsko številko. Morda in pri nas že nekdo čaka na vas 1B, 19,25, 2B, 35,40 in večletni gospodje in gospe, fantje in dekleta iščejo sorodne duše za Skupno druženje in resno zvezo. Pokličite ali se osebno oglasite v naši poslovalnici. GSM: 051/682-380, 031/682-805; 01/ 788 11 80 montaža in servis /MM&sat - antenski sistemi anten Peter Kočevar s.p., p-pw Merharjeva 2 Ribnica " GSM 041 761 769 • meritve RTV signalov • dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, TV3, HRT ... • montaža SAT sistemov (do 2000 programov, filmi, erotika, šport ...) • subvencija države za kraje, kjer je SLO signal slab • KONČNO: kabelska TV preko SAT (SLO 1, 2, POP TV, A kanal, TV3, šport klub, discovery...) tv i UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 FRAGMAT ¡zolirka Sy AKCIJA Gradbeni material: Bogener strešniki Schiedel dimniki Oblak commerce tlakovci Strešna okna Fakro FRAGMAT Izolirka d.0.0. Cesta Majde Šile 1 Sodražica tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. bogener DACHZIEGEL e oblak Termoizolacije: Gradbeni in fasadni stiropori dodatno -20% Hldroizolacije dodatno -15% Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Ugodno lahko v mesecu juliju kupite hladilnike in zamrzovalnike proizvajalca Gorenje. Ves ILesninin program Kuhinje 5VEA Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. SVEA Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Cerknica. Cesta 4. maja 1 , 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 37B 042 Delovni čas: 8.30 do 12. in 15.00 do 19. sobota: 8.00 do 12.00 Z7fakro gorenje lesnina RENAULT KLANCAR, D.o.O. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik-ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: kiancar@deaier.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA Vaše ideje in žeije pt\ nas dobijo ob//ft OdilvJ ID' lahka' nc pol- ne poj (libra* dn.ljf cEj«l £ ponorom 5 k iS m i ho, mapf Ctlr*nii mgfgrji nov* gin* r«|jt m Stikalom Spori Swttdi. ki fl",1cnfMPnfT»ni v [f^+JMko, vcari boda tú to j I In pgapflf-vpn^- v i# rtí] I gT^Evt. fntcq pni. utl|necrapcCnDli^fla nwdclb i"* IpD" Ineqa LupcjúCTC wbflr«£vctdhil-Udl kwflrflfrtl.ii ytfBA rruliJcD z-ii]«mnlm piHjnlnim protonom,, Mw drnom*-r>-n indc-Hi'n In nD',nlu!gjD¿»nJ voznimi Mk %l^JtlPL "■ustna Um«. TesíHoji* svojo Ahjo pri Hgcurtu z VDHll O pil, ffljtlohke 'USA rMut»n:>!i vfí'kfl pflt«a. hora Qprl Ailin. hiwdlEfr fcrnj ird bal.*Mjnrmlr^ik'. Avtohiša Zalar «nI. In». IHL HtSViIkllAlii 01 78 S ' tnnttinmi uiiniu hl.imi.lIlBIn.i» |c v* rn^áfmd itt I STRITAR £ Andrej Stritar s.p. Rašica 24 1 31 5 Velike Lašče 031/640-480, 041/832-953, 01/7881-977 www.mizarstvo-stritar.si Iščemo sodelavca za delo v mizarski delavnici! Pričakujemo: • izobrazba: MIZAR ali LESARSKI TEHNIK (možna priučitev druge izobrazbe), • zaželene so delovne izkušnje v mizarstvu, zaposlimo pa tudi začetnika z voljo do učenja in trajnejšega sodelovanja, • natančnost, spretnost, odgovornost do opravljenega dela. Ponujamo: • delo v urejenih poslovnih prostorih s tehnološko sodobnimi mizarskimi stroji, • strokovno uvajanje, • urejeno delovno okolje v uspešnem in perspektivnem podjetju, • redno stimulativno plačilo. Delo je enoizmensko, izvajalo pa se bo v naši delavnici na Rašici. Pričetek dela je možen takoj. Če menite, da vas razpisano delo veseli in izpolnjujete omenjene pogoje, vas vabimo, da nas pokličete na 031/640-480 ali 041/832-953. Izbranemu kandidatu bomo po trimesečnem obdobju poskusnega dela ob obojestranskem izpolnjevanju pričakovanj ponudili podaljšanje delovnega razmerja za nedoločen čas. ND1HAR BOJAN INDIHARS.P, Trubarjeva «sta 59,1315 VELIKE LASCE Telefon. 01 7A-730-79, Mobitel: 041-79-59-31 pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja Jpetra frizerski salon Dolenjska cesta 250 l+avmca, 1291 Škofij ica DELOVNI ČAS: pon - pet 8-ig sob 8-13 - moško striženje - žensko striženje - masažni stoli - masaža - manikura - sol ari j tel: 01/366-6-663 gsm: 051/439-439 info @salonpetra.si www.sa1onpetra.si iKomom iPMnnffiPirnw Sobota, 10. november; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Zvezdni prah Ponedeljek, 12. november Rok za oddajo vlog za prejem posojil Javnega sklada RS za regionalni razvoj Sreda, 14. november; 17:15 Klubska soba Levstikovega doma; Velike Lašče Ustvarjalne urice - Okvir in slika (Parnas) Sobota, 17. november; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Bournov ultimat Ponedeljek, 19. november Rok za prijavo na 2. območno fotografsko razstavo (Javni sklad Republike Slovenije) Sreda, 21. november; 17:15 Klubska soba Levstikovega doma; Velike Lašče Ustvarjalne urice - Knjižni cofek (Parnas) Petek, 23. november; 19:30 Levstikov dom, Velike Lašče 2. abonmajska predstava: Gospodinja v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (Občina Velike Lašče) Sobota, 24. november; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Super hudo Nedelja, 25. november; 18:00 Levstikov dom, Velike Lašče Koncert ob izidu zgoščenke (Velikolaška vokalna skupina) Sreda, 28. november; 17:15 Klubska soba Levstikovega doma; Velike Lašče Ustvarjalne urice - Adventni venčki (Parnas) Sobota, 1. december; 18:00 Dom krajanov; Turjak 14. srečanje harmonikarjev (JSKD Ol Ljubljana-okolica in KUD Marij Kogoj) Sobota, 1. december; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava 1408 Sreda, 5. december; 17:15 Klubska soba Levstikovega doma; Velike Lašče Ustvarjalne urice - Okraski za božično drevesce (Parnas) Petek, 7. december,! 9:00 Trubarjeva domačija, Rašica Na Trubarjevim v čast domovini z Ivanom Borštnerjem (Občina Velike Lašče) Sobota, 8. december; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Ugrabitev Sreda, 12. december; 17:15 Klubska soba Levstikovega doma; Velike Lašče Ustvarjalne urice - Novoletne voščilnice (Parnas) Petek, 14. december; 19:30 Levstikov dom, Velike Lašče 3. abonmajska predstava: Partnerski odnosi v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (Občina Velike Lašče) Sobota, 15. december; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Gasilca pred oltarjem Sobota, 22. december; 19:00 Levstikov dom, Velike Lašče kinopredstava Sedem dni skomin Petek, 28. december Tepežkanje (Društvo za ohranjanje dediščine in skavti) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.