Hcklere licaedc tlo ljubili Nloniiiov.
Oil 22. t. m. do današnjiga <1 ne je imela Ljubljana veliko srečo, prenočevati prccastitiga gospoda lir. K no lile lie rja, vesoljniga namestnika \ srednji Afriki. Kakih pet dni bodo po Holcnskim hodili, svoje znance, perjatlc. sorodovincc in ljube starse obiskat ter za vselej od njih slovo vzet, ker mislijo v Afriki svoje življenje končati. Potem se bodo zopet \ Ljubljano \ črnili in tukej sr nekaj časa ostali ter v duiiovšniriprebivali. Potlej se bodo pa na Ihinaj in čez Him nazaj v Afriko podali. Kdor je tolikanj srečin. tega gospoda, ki je se le 31 let star, poslušati, mora spoznati, de so ure. per njem prcži\Ijciic. med nar vescliši šteti, ki jih jc bil kil c j preživel. In kdo hi ga tudi /. veseljem ne poslušal, s toliko perjetnostjo perpovedovati od krajev in ljudi, per kterih. kar se ve. dozdaj še noben Kvropeje ni bil! Veliko bi se /.e tukej od iindotnih zainorcov ljubim bravcani povedalo, ko bi posebne hukviee na sviti« ne persle. v kterih bo vse to popisano: toraj svoje bravce in vse Slovence že naprej povabimo, imenovane hukviee si tolikanj bolj omisliti, ker bo denar, ki se ho zanje dobil, prečastitiniu gospodu v prid usmiljenja vrednih za-moreov podelil. Tudi ..Zgodnja llanicau vsak dar v ta namen podeljen rada sprejme, kakor je že vlani od radodarnih Krajncov in druzih Slovcncnv lepe darove za Afriko sprejela, za ktere sepreča-stiti gospod oznanovavee svete vere iz dna svojiga blaziga serca v imenu nesrečnih zanioreov vsim. ki so sc tega dohriga dela vdeležili. zahvali, t e si še enkrat v spomin pokličemo besede, ki so jih vse časti vredni, za Hoga iu bližnjiga goreči gospod vlani iz Afrike pisali: »Ali je niorebit moja draga domovina, ljuba krajnska dežela, od božje previdnosti v t«» /voljena, veliko Evropo spodbuditi. pot za razširjenje svete vere \ srednji Afriki perpraviti. sužnost. kije človeštvu v sramoto, zatrdi. in svetlo zarjo keršanske omike in keršanskiga življenja namesto tolikanj sto let terpeče ta-mote malikovanja in srovosti vpeljati? - \czapo-padljiva je božja previdnost!- — če pomislimo te besede. ali nam jii. kakor de hi se nam reklo:
Pertergaj si per obleki, obnlovanji ali per družili rečeh vsak teden v*aj en krajcar in daruj ga iz ljubezni do Jezusa Kristusa, ki je tudi za revne zamorec svojo rešuj o kri prelil. I.ej! tvoje tel« b« že v zemlji strohnelo: tvoje dobre dela pa bodo zebnele in cvetele iu stoterin sad rodile!
\ekaj »(I vlade papeževe dežele.
• k on rt*. •
(Slavni Montalembcrt je vlani v enim %vojili izverstuih govorov v francoskim der/.avniiii zboru iz statistike rimske deržave posnel. de je per vsili sodnih, denarstv enih in dcr/.av škili vradah I«- I Oil duhovnov, otl oil pa svetovnih oseb v službi bilo. \a to po tem daljej pristavi : ..Ali hočete zdaj. dihi se papež tudi za nar višji službe s svetovnimi osebami obdal? P« tem takim bi pa tudi terjali, de bi papež sam svetoven postal! Kavno * toliko pravico hi smeli od ruskiga cara, kteri bisicvn« vojaško deržav« vlada, terjati: naj I« vladanje prav dosrednikam v roke dal. On je imel generala pešniga polka za ministra denaiMva. iu njegovo denarstvo zavolj tega ni bilo v slabim stanu-.)
..llrugi vgovor zoper duliovsko vlado papeževe deržave je ta: ..Vse vpije zoper papeževo vlado, iu preklinja je ravno zavolj toliko pomankljejev in nedostojiiost te vlade vstala-. Pa vsak ve. de sc mora razloček storiti med vpitjem in med vzroki in pravičnostjo vpitja. Današnje dni ljudje čez vse vlade vpijejo iu čez mnogo drugih reci. ki vender bili morajo in tudi bojo. Vpitje zoper papeževo vlado samo na sebi še ne dokaze, de je vlada za nič. ampak le. de je ua Kiniskim veliko nezadovoljnih. Ali se bomo'pa niorebit zavzeli, de število nezadovoljnih današnje dni vedno narasa. ko vsak govori, piše iu tiska, kar mu jc drago, iu s»* že noben prederzniti ne sine. med s v o bo dom i sc In e sešteti, kdor vsiga. kar vlade store, nc graja ? Kavno to zlobno per/.adctjc pa. vse grajati, je krivo, de se jc dcr/.av no poslopje Kvropc že skorej na šihre razdrobilo, in ti graja vri niso nič noviga in boljšiga na stanovitnih podlogah sozidati zamogli!-
,,De bomo pa zgorej opomnjeno vpitje in njegovo vrednost bolj spoznali, je dela vredno, de tiste vpitnezc v papeževi deržavi nekoliko pregledamo. Kdo so tedaj ti vpitneži? Med njimi bomo našli veliko obožaniii in siromaških žlabtnikov. ktere sebična želja napolnuje. na deržavne stroške svoje družine preživeti: našli bomo veliko pravdosredni-kov brez pravd, zdraviteljev brez bolnikov, učiteljev brez učeneov, ti vsi — se ve, dr iz goliga domoljubja — zoper dozdanjo slabo vlado kriče, iu domovini svojo pripravnost in svoje učenosti ponujajo, kterili pa dozdaj še noben ni veliko ob-rajtal: našli bomo med unimi vpitneži tudi veliko tako imenovanih malih deržavljanov (des petits hourgeois). kteri od samosvojne l jubezni oslepljeni, in od prevzetnosti in tiste učenosti, ktere se vsako jutro na novo iz svobodomiselnih časnikov nalezejo. napihnjeni se zlo modrujejo in čudijo, kako de derzavna mašina še vender brez njih pomoči svoje kolesa vertiti, iu navadne opravke opravljati zamore-.
..Pravi vzrok prekueije na lliniskim tedaj ne leži \ papeževi svetni oblasti kakor taki, ampak v neki drugi okolišini. na ktero pa noben nc misli ali pa misliti noče. namreč v preveliki perzanesljivosti in inchkosti papeževi: vlade. Tega pohujšljiviga in pogubljiviga ravnanja so se pa že poprej mnoge drugo evropejske vlade vkrivile. ktere so ali od slepote vdarjene. ali pa sanic od prekueije okužene bile. Ilrugi vzrok rimske prekueije pa leži v der-zavnili razmerah Italije, ktere poravnati pa papeževo moč preseže. Ilokler se pa na Laško nc bo stanoviten mir in red povernil. tako dolgo bo tudi rimska deržava naj bi papež tudi uarboljši vlado vpeljal sredise in ognjišč nekterih pre-kuci jskih perzadetij ostala. kterih angleška vlada ne bo nehala podkurjati iu podpihovati, dokler se ho v svojim sedanjim ohupljivim stanu znašla. Temeljito in dognano razrešen je rimskih zmešnjav se tedaj ne sme pričakovati pred vesoljnim prero-jeiijem v cvropcjskih dcržavovladuih načelih in pred popolnim zadušeiijcm prekueije. kjerkoli iu v kterikoli obliki sc pokaže! lic sc pa to le po neznanih in velikih dogodhah zgodilo bo . in dc te v rokah večne previdnosti božje leže. ve vsak kristjan: in dc so naši časi za take čudapolnc dogodbe iu prevrate že tudi res godili, ve tudi vsaki, kdor človeštvo, njegovo zgodovino iu sedanji f posebno cvropini) slan pozna**.
\arodouiONl.
( Po kersarnko prevdarjena.)
Narodov nost je kaj pogosta beseda naših časov. IM nje se govori na deržavnih zborih in v priprostih gostiv nicah. zanjo sc poganjajo učeni v bukvah in časnikih, iu so sc bojevali narodi v ker-vavili bitvali: uekteri jo hvalijo in povzdvigujejo kot pridobitev sedaj nosi i: drugi jo čemijo in ji pripisujejo vse nesreče, ktere so nas pretečeni dve leti zadele, de tako od mnogiga vpitja in šundra več ne vemo, per čim dc smo. Ni nam tedej zameriti. čc sc tudi mi oglasimo in vprašanje stavimo: Kaj je na rod ovn ost?
Preden pa njeni pomen razložimo, je opomniti, dc je tudi ona spremenljiva in se spreobrača po časih, krajih, veči ali manjši omiki in še drugih okoljsinah naroda: tako se razloči naša sedanja narodovnost v mnogih rečeh od nekdanje, ktera je
našim u narodu v predkeršanskih časih lastna bila; popolnama čiste in ptujšine proste narodovnosti tudi za kitajskim ozidjem ne najdeš. Z oziram na naše čase je narodovnost pač zapopadek vsih sedanjih narodovih lastnost in posebnost, kterim enake in podobne se sicer po samim tudi per drugih narodih najdejo, vse skup pa le enimu narodu perpisujejo, ali z drugo besedo: narodovnost je vse to, kar je v narodu, narodovnost, narodnost (natio, nationalitas). Vanjo spadajo: Vera, rod. jezik, zgodovina, šege in navade (nošnja, igre itd.), in iz tih vsih izvirajoče in od drugih narodov razločno posebno mišljenje in ravnanje (omika) naroda. Kakor je pa domovina telesna, ravno tako je narodovnost dušna dedšina, ktero so nam naši spredniki zapustili, in kakor je una celimu narodu edina pogoja njegove časne (materialne) sreče, ravno tako je poslednja edini pot do vesoljne in čedalje visi narodove omike in dušne kreposti, ('e tedej po pravici svojo domovino ljubimo, nam ne more nihče zameriti, če tudi svoje narodovnosti v nemar ne pitšamo.
Narodovnost pa ne obstoji samo v rodu in njegovih pridevkih, kar bi sc moglo rodov-nost imenovati, a m pak t u d i v veri: po n ji so se ravnale in se ravnajo večdel vse misli, želje in dela narodov. Marsikteri bo pa rekel: Vera jc nad narodovnost jo, in to ima prav, če meni vero samo na sebi, ktera se po narodih, krajih in časih ne more spreminjati: ker je resnica povsod in vselej le ravno tista; zato se v tim pomenit govori le od ene. svete, katoliške, apostoljske cerkve. De bo pa vera delovna, mora v narod stopiti in postane podlaga narodoviga mišljenja in obnašanja in del njegove narodovnosti. Ce pa vera narodova postane, nc neha zato vesoljna bili, ker se ona ravno po narodih povzigne do vesoljnosti (Mat.SiH, 1H.) V resnici, če je vera pjujka, kaj zamore še narodovo imenovano biti? Ce njo raztergamo, ali ne razpade narod v dve nasprotni polovici? Ali če ločimo vero od narodovnosti. kaj se še znajde v poslednji, kar bi naše nespremenljive ljubezni in našiga truda vredno bilo? Ali narodove šege in navade? Te so včasih ncpomcnljivc, smešne, po-hujšljivc in škodljive. Ali narodova nošnja? Kes ta jc vse hvale vredna, ker zapeljivost in zaprav-Ijivost v obleki kej močno zavera, pa ona je le nekej zunanjiga: lupina še ni jedro. Ali rod? De smo Nemci ali Slovani, ni naše delo in nc zasluži ne hvaljeno, ne grajano biti. Morebiti zgodovina? Kar sc v nji lepiga in žlahtniga znajde, večdelj v veri svoje nagibe ima. Ali vonder jezik? Pa jezik je le sredstvo iu dobi svojo važnost le z oziram na svojo zveršeno omiko, ktera je pa zopet z vero tako tesno zvezana, de se brez nje clo misliti ne da. Poglavitni del narodovnosti je in ostane vera: drugi posamezni deli narodovnosti so le sredstva, ktere še le po veri in z vero svojo pravo ceno dobe. Vera jc tedej tisti dragi biser, za kteriga. ko je narod zanj zvedil, je zapustil malike, šel in si ga pridobil v svojo lasi: je kvas, kteri s svojim blagim in prijetnim duhani celi narod sprehaja: je luč, ktera nm sveti na potu njegove omike: in sol, ki ga varuje gnjilobe in reši časne in večne smerti.
Ljubezen narodovnosti pa ni nič druziga kakor bolj obširna ljubezen samiga sebe, ker se vsak posamezni po veri. rodu, jeziku itd. za en del celiga naroda spozna; zato pa krivica v tih zadevah le cnirau storjena tudi druge
zaboli in raz ž ali, iu nanicst eniga sto nasprotnikov najde. Kolikor bolj se narodovnost žali, toliko veči je opor, in to zgolj iz tega vzroka, ker človek le težko sam sebe posabi. Kakor je pa ljubezen sa-miga sebe dotlej pravična, dokler Jezusove zapovedi: „ Ljub i svojiga bi i ž nj iga kakor sam sebe4, (i. j. vse, karkoli hočete, de bi vam storili ljudje, tudi vi njim storite), iz oči ne pusti, tako ostane ljubezen do narodovnosti tudi brez greha, dokler sc po imenovani zapovedi ravna. Ljubezen samiga sebe jc pa nar večini zmotam podveržena; le prenaglo zapazimo pezdir v očeh svojiga bliž-njiga, bruna pa v svojih ne vidimo; le preradi se motimo, dc se škoda za narodovnost samo od ptuj— cov izhaja, ker je vonder škoda, ktera se v narodu počasi iu na tihim napravlja, veliko nevarniši in hujši od poprejšnje. Taka škoda perti narodovnosti, kedar se njeni poglavitni del vera v nemar puša, pači in podkopljuje, postranskim delam pa veči važnost prilastujc, kakor jim v resnici gre, in sc še clo nad poglavitniga povzdvigujejo. Ako j e, pravi Jezus, t v o j e o k o t c 111 n o, b o t u d i t v o j c telo temno, tako tudi, če jc vera slaba ali kriva, poprej ali poznej cela narodovnost veliko škodo terpela. V deželah, kakor na Laškim, španskim itd., kjer jc katoliška vera ostala, so se tudi stare narodove šege in navade ohranile, kamorkoli se je pa kriva vera vrinila, tam so se po nji te cvetlice narodoviga življenja popolnama kot po strupeni slani posušile. Od resnice teh besedi se nar lagljeje prepričamo v švajci. V katoliških kantonih je še zmi-ram staro narodovo življenje, v krivoverskih seže davno pogrešuje. Neki merzli sovražni duh se je ondotnih prebivaveov polastil in ljudje so se v po-mankanji ne	razveselit* nar ger-
šim hudobijam, današnji dan pa socializmu vdali.
Hečcno poterdi tudi zgodovina vsih časov. Tako so se Gregi od liima ločili, se opirajoči na svojo zgodovino in omiko, ali njih narodovnost je oslabela in je z domovino vred v nar grozovitniši sužnost zašla. Njih so posnemali Nemci. Kana. ktero so s tim početjem svoji narodovnosti vsekali, še ni zaceljcna, ampak še zmiram kervovi in čedalje veči prihaja. Njih raztcrgaua domovina jc živa podoba njihove dušne razdrobljenosti in toliko zaželjeua edinost ostane sanje, dokler se edinost v veri ne poverne. Kavno tako je tudi francozovski nečimurnosti dopadlo, si tako imenovano galikansko cerkev osnovati, iti njeni nastopek je hil puntpre-tekliga stoletja, kteri je na niiljonc ljudi pozcrl. Pa tudi tistim brezbožnim prizadevanjem nekterili ljudi po Nemškim in Slovanskim se ne more boljši izid prerokovati, kteri žele po veri razdeljene narodovnosti s popolnim zatertjem vere zediniti, nanicst de bi zmotene brate z ljubeznjivini podučenjem in prepričanjem na pot resnice zavernili. Prišli bodo časi, in, če se ne motimo po nekterili zuam-njih. so že blizo, ko se bodo narodi svojih krivih prerokov sramovali: Koeii, llusi, Lutri, Kalvini in enaki nc bodo več blage, osrečivne, ampak stralio-polnc repaste zvezde (Jud. lil.) na ohnebji naro-dov, ktere so jini razpad in smert oznanovalc: kakor se nekteri na Nemškim svojiga rojaka Lutra že sramujejo in ga nam Slovanam (hvala lepa!) vrivajo (Sepps Leben Christi, z v. 6. str. (500).
Od druge strani jc pa (udi dognana resnica, de v c r a š k o d o t c r p i, č e s c j e z i k z a t i r a, stare, nepomenljive šege brez vikši potrebe odpravljajo, lep <i stara nošnja opuša, narodova omika zader— žuje itd., ker sc po takim ravnanji vera svojih pri-
pomočkov znehljujc in veliko težje korenine v narod poganja. K temu, de neusmiljeno zatirani irski narod tako junaško svojo vero hrani, pripomorejo gotovo tudi njegova zgodovina, jezik in lepe in nedolžne navade. Nar lepši zgled keršanske modrosti nam dajejo katolški spreobračevavci po celim svetu, zlasti Jezuitarji. kteri so na Paraguajskim in drugod lc to na narodih obrezali, kar jim jc bilo škodljiviga, vse druge narodove posebnosti pa neoskrunjene ohranili in se jih le v njihovo srečo poslužili.
R e s j c , d c so narodovnosti po svoj i m izhodu od zlega (n malo), ker v grehu, po-slednjič v izvirnim, svoj začetek imajo. To so tudi na Ounaji zbrani škofje izrekli. Oni so s tim na znanje dali, de je žalostna razdelitev človeškiga rodu po jezikih nastopek greha, ne pa ( naš) greh; oni so nas liotli opomniti naše slabosti, razločne cene jezika in človeške uaklonljivosti v greli, in nas pazne storiti, de bi v skerbi za svojo narodovnost nikoli ljubezni do hližnjiga iz oči nc pustili. ker ostanemo, desitudi razločeni po jeziku, otroci eniga Očeta v nebesih. Tako in ne drugači so mogli nasledniki tistih govoriti, ktere je Jezus poslal uaro-dam mir oznanovat: kdor si pa drugači njih besede tolmači. ta v resnici ne razume njih Ijuhcziijiviga razglasa. Kakor je pa na tim svetu vsaka kazen božja le ponovljena iu povikšana milost božja, tako je tudi razdelitev jezika nam le v srečo služila: Kog je namreč v narodovnostih napuhu, tej korenini vsili pregreh, močnejši meje postavil, kakor so gore iu vode, ktere jc v začetku vstvaril bil. Kes jc, de bi omika hitreje napredovala, ako bi lc en sam jezik bil: pa tudi tega ne moremo tajiti, de bi se v tej in še hujši meri tudi pregrehe po svetu širile, duh časa bi hil nar hujši trinog človeštva <v), kteri bi ga v vednini nepokoji in trepetu deržal in ga iz zmote s zmoto, iz preklici jc v prekucijo vodil, in, ako bi se celi človeški rod kakor v prcdpotopuili časih, ko jc se en sam jezik med ljudmi hil, v greh pogreztiil. kdo hi ga razun Koga še mogel rešiti? — Jezus Kristus pa je spremenil narodovnosti. ktere so posode božjiga serda bile, v posode božje milosti, ker je vanje po s. Duhu svoje zveličanske nauke vlil iu nehal je razloček narodov, ker so bili poveri, poglavitnim delu narodnosti, zedinjeni. Ce pervi stan človeka, ko je vse ljudi en jezik vezal. vesel imenujemo. koliko lepši, imenitniši in srečnejsi je bil drugi človekov stan po Kristusu, ko je na mestodvoumniga jezika sama božja beseda stopila in jela namest pošastne sebičnosti fegoismus) nebeška ljubezen kraljevati , ktera med svojimi otroci razločka ne pozna! Klagor narodu, kteri kriz. lo znamnjc nepri-merljiviga zatajevanja iu nar vikši ljubezni, verno-Ijubno objame! zakaj njegov spomin bo večin, in t it ti i zatiran bo pravo svobodo vzival. v kteri nas je Kog rodil po Jezusu Kristusu.	- (ž
Razgled po kerMiMiNkint svetu«
V Ljubljani no krivoverei preteče« teden kal-vinsko-lutcranski tempelj zidati začeli. Ker si bojo tudi Htanovanje za učenika iu šolo naredili. upajo jitovo. dc bo njih število neasama še bolj narastlo. To upanje tudi ni prazno ; če ne je v poprejšnjih čanih kak krivo-
O) Posebno zdaj, ko ho po železnicah in daljnopisih vei zaderžki prostora iu ča«a zginili
19330849
veric v Ljubljani vselil in h katolško nevesto oženil, tako so bili njegovi otroci katolške vere. Zdaj pa ni tako ; zato se ženijo le brez obljube , otroke v katolški veri zrediti! V Pragi so to leto krivoverci katolško cerkev sv. Klemena za 27.000 gohl. kupili. - De bi nedajni krivoverci svoje zmote zato bolj rezširiti iskali, de bi po njih mislih ljudje gotovši svoj večni namen dosegli. ni misliti; to stori le njih sovražtvo do katoli-čanstva, njih terdovratno serce proti resnici. Zato jih vidimo \saktcrc ljudi, krivoverec ali popolnama neverne, za svoje sprejemati, zadosti jim je, de le katolčani niso. $ pričevanje tiga je zadosti znan Ur. Suselka, kteriga ho na Dunaji \ protestanskim tempeljnu s komediantinjo llronning »klicali in en petek poročili, ko je vonder Su-Hclka pravi nejevernik. Tako je tudi v \\ eimaru t. m. luteranski nad pastor Krausc v cerkvi poročil dve osebi pražkiga gledi-a: nevesta je bila luteranka , ženin pa Jud.
A vst rijansko. Prečastiti, milostivi kardinal in nadškof Friderik Svartcnberg so se H. t. in. iz Solno grada, kjer se 15 let veliki pastir bili. v Prago podali. Spremili so jih korarji in drugi duhovni v ško-iijsko cerke\ . ktera je bila polna ljudi, tudi deželni poglavar. derzavski iu vojaški vradniki v novo enolieni obleki so bili tam zbrani okoli nadškofa , kteri jc kleče pred velikim altarjem od podškofa Siterja blagoslov s sv. rešnjim Telesani prejel. Potlej je butanje vsih zvonov v Solnogradu množici oznanilo, dc sc njen ljubljeni veliki pa-tir proč pelje. Po ulicah prijema ona od njega še blagoslov ; mest njuni so ga v OO vozeh noter do Stras-valhna spremili. 15. t. m. so b:li prečastiti kardinal \ Pra/.ko nadškofijo tako slovesno vpeljani, de jc gro! I.eo Thun. minister bogocaslja, sam spoznal, dc šc no-benkrat tako lepe in gililjivc slovesnosti ni vidil.--Dopis iz Monaka pove. dc bi utegnil ondotni stolni prošt Dr. Janez Jožef Ignaei Docllinger (rojen 1. 1799) naslednik kneza Svarcenberga v Solnogradu izvoljen biti. kar more vsakiga. ki katolško cerkev ljubi, z veseljem navdati. Docllinger je ena nar svitlejših zvezd na nebu katolicausUa na Nemškim, Njegova bogoslovska učenost . ki jo \ množili na svetlo danih bukvah iu kakor vseueeliski učenik v Monaku razodeva, in njegova zgovorno-! iu serciiu-t . s ktero se je on za katolško cerkev zoper njene protivnikc. t. j. I.ola-ministre v Monaku. protcstaiiske in brezbožne poslance v Monaku in % Frankobrodu \ I. 1SI7 1S50 \lekcl. nas opomni na enako početje sv. Avguština. Atanazja itd. zoper takratne krivo- in nejevere c. De je pa tudi v Avstrii ta-cih mož potreba, kdo more tajiti'-' Kar omikani ljudje dan današnji berejo, so večidel le časniki: li pa skoraj enoglasno katolško vero zaničujejo in sramotijo . kar ni čuda. ker jih sploh lc krivoverci. judje in nejeverniki vredujejo. To velja zlasti od časnikov .AVandercr" «<lst dcut sebe Post-. .. Schnell postu. r llu mori siu. ..Presse". ..Itisbrueker Zeiiung** in veliko druzih zlasti Dunajskih listov. I.isti pa. ki se za katolško cerkev poganjajo, kakor: ..Friedeii-zcitung". „Oesterr. Corrcspondent", ..Deutsche Volk-halle". ..Ocsterr. Volkslreund" so večini Avstrijamov neznani! Vojaško poveljstvo v Pragi jc sicer ondotniin vrcdniMvam hudo zažugalo. ako bojo s svojimi iztisi keršansko vero in sramožljivost še dalje poilkopovali: še bolj potrebno bi bilo to na Dunaji. ali zgodilo sc šc ni. De bi pa ua Dunaji veliki katolško-politiski list izhajal. \\ eldeu ni dovolil! tudi udam katolške družbe tam zbora obhajati ni dopušeno zavoljo *tanu vojaške obsede. - - Z ministerialnim dopisani jc na Tirolskim „lnsbruckcr Zeitung" vradnijam itd. per-porocena. Ravno ta Insbrukerea pa. ktero jc bil znani
obrekovavec in opravljivcc od Boga tako posebno po-Ijubljeuih divic Ane Mocrl in Dominike Lacari. zdra-vilski dohtar Ennemoser namreč, vredovati perčel, je polna Volteroviga zasmehovanja in strupeniga obrekovanja vsiga, kar jc katolčanam drago ! — Havno pa slišimo, de bodo podučivne in izredivne naprave hvale vredni časnik Deutsche Volkshalle" zastonj dobivale, kar jc vladii v posebno čast in bo gotovo tudi lc nje v priiU —
Bavarsko. Do I. 1S4(> sta učila na Monaškim vscučeliši zgodovine slavna učenika llofler inScpp; kei sta pa po duhu katolške cerkve učila . sta službe zgubila iu nju naslednik je Dr. Soeltl. Ta jc zgodovinske bukve pod uaslovain: „Dic Wittelsbaeher mit ihren Zeit-genossen" na svetlo dal , in bavarsko ministerstvo bo-gočastja jc te bukve mladosti perporočati in, kolikor je mogoče, jih prav obilno med ljudi raznesti za po veda I o. Ali kakšne so te bukve. Vse. kar jc katolško, zasmehuje Sol 11. hvali in povzdiguje Lutera in njegovo satansko derhal. kolikor more, zabavlja čez sv. triden-tinski zbor, perporoča se od Rima ločiti Lirika llut-ten. tiga gerdiga nesramneža. kteri jc toliko tavžent duš h svojimi umazanimi bukvami in sultaiiskim življenjem ob nedolžnost in sv. vero perpravil, hvali Soeltl kakor nar večiga svetnika! O hči Sion jokaj, prejokuj !
Turin. V časniku „Armonia" se bere: rSanta Rosa je malo časa pred smertjo spoznal, de hoče v sveti katolški cerkvi umreti in torej svoje misli sodbi cerkve in njeniga vidniga poglavarja, Kristusoviga namestnika, papeža. podvreči".
— Ravno ta časnik perpoveduje 'iti. mal. serpana to pergodho : ..V saboto okoli petih popoldan jc šel blizo 50 let star mož iz Roecavione na terg ter jc tam vpričo več ljudi prav gerdo govoril čez cerkvene zapovedi, ktere zapovedujejo ob petkih in sabotah mesnih jedi se zder-žati (na Laškim ni pervoljeno, ob sabotah mesa jesti). Ker sc je z zaničevanjem teh zapoved bahal, jc začel tudi res meso jesti; eni so sc mu posmchovali, eni so bili žalostni zavoljo očitniga pohujšanja ter so preč šli Ta terdovratni hudobnež jc pa hotel svojo hudobijo hc ocitniši pokazati; zato je ua drevo zlezel , ki jc bilo v sredi terga. Pa komaj jc bil ua drevo peršel. ježe hotel meso v usta vtakniti, kar. kakor od nevidne roke vdarjen, s tako močjo na tla pade, de jc počil iu dc so njegove čeve na vse kraje odletele: v nesrečnim pa ni bilo iiobcniga znamuja življenja. In vunder je bilo drevo nizko, in per samim padu. tudi z nar veči višave, sc navadno kaj taciga ne zgodi. Smrad je bil pa kmalo po tem tak. de so se ne samo pričujoči, ampak tudi bližnji prebivavci silno pcrtoževali.
Jeruzalem. Ene dni pred veliko nočjo sta se dva, in štiri dni po veliki noči še d\a Angleža, kterih eden je krivoversk učenik bil. v katolško cerkev vernila. Ob ravno tem času jc katolška cerkev tudi 20 (iregov in Koptov sprejela. Kn Jud iz Anglcškiga in dva druga Juda iz F.strajha sc pa za zakrament svetiga kersta v ondotni učilnici perpravljata.
Krajnsko poglavarstvo je faro v Mošnah čast. gosp. Andreju Potočniku, fajmoštru v Selcah, podel.lo. —
& l Tudi Klcinmajerjevo bukviše perporoča v ..l.aibaeher Zeitung' od 17. t. m. take zapeljive bukve z ime-iiam rTrennung von Romu.
Odgovorni vrednik in zaloznik: Janez Kr. Pogacar. — Natiskat*: Jožef Blaznih v Ljubljani.