Glasnik SED 53|1,2 2013 132 Slovensko etnološko društvo je leta 2012 uredništvoma Novega Matajurja in Doma iz Čedada za kakovostno vsebino časopisov, ki sta za poznavanje in raziskovanje kulture in načina življenja v Videmski pokrajini izredno pomembna in dragocena, podelilo Murkovi listini (besedili utemeljitev sta bili objavljeni v Glas- niku SED 2012). V obeh utemeljitvah je bilo tudi rečeno, da bi si oba časopisa zaslužila etnološko bibliografijo in da bi morala za to poskrbeti slovenska etnologija. Že takrat smo se namenili, da bomo obe uredništvi kmalu tudi obiskali, da bi bolje spoznali njune sodelavce, njihovo delo in načrte in se vsaj okvirno po­ govorili tudi o tem, kdo in kako bi se lahko lotil tega dela. Tako smo 1. junija 2013 priredili ekskurzijo v Benečijo, ki je imela več vsebinskih poudarkov: obisk uredništev Doma in Novega Matajurja in sedeža Društva Ivan Trinko v Čedadu; obisk Inšti­ tuta za slovensko kulturo v Špetru; srečanje z gospodom Božom Zuanello, župnikom v Tarčmunu; obisk doma Planinske družine Benečije na Matajurju; počastitev spomina na monsinjorja Ivana Trinka, duhovnika, pesnika, pisatelja, filozofa in vsestranskega buditelja narodne zavesti ob 150­letnici njegovega rojstva in po­ ložitev venca na njegov grob na pokopališču v Tarčmunu. Prvi postanek je bil v Čedadu, kjer so nas na sedežu Kulturne­ ga društva Ivan Trinko sprejeli Lucia Trusgnach, predsednica društva in urednica Trinkovega koledarja, Iole Namor, urednica Novega Matajurja, novinarka in publicistka, in Giorgio Ban- chig, urednik Doma in raziskovalec zgodovine in kulture Bene­ čije. Sedli smo za mizo, obloženo z njihovimi knjigami, časopi­ si, zgoščenkami, ki jih večinoma nismo poznali, čeprav so vse zanimive za etnologijo. Pripovedovali so nam o svojem delu in načrtih, ne da bi se posebej ustavljali ob težavah, od finančnih do kadrovskih in drugih, ki jih pestijo in ki jih premagujejo vztraj­ no in uspešno. V pogovoru so kolegi z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete iz Ljubljane in člani Izvršnega odbora SED predlagali nekaj konkretnih možnosti za sodelovanje, pri čemer bi imeli najprej pred očmi postopno izde­ lavo bibliografije, o katere nujnosti smo se vsi strinjali. Nato smo odšli na Inštitut za slovensko kulturo v Špetru, kjer nas je sprejela Marina Cernetig, sodelavka inštituta in vsestran­ ska kulturna delavka, pridružila pa se nam je tudi Živa Gruden, ravnateljica dvojezične šole. Tudi tu smo si lahko ogledali bo­ gato bero publikacij in zgoščenk. Marina Cernetig je spregovo­ rila o inštitutu, ki promovira, širi in vrednoti jezik, zgodovino in kulturo ter identiteto slovenske skupnosti v Videmski pokrajini, Živa Gruden pa o delu njihove šole in njenih didaktičnih in pe­ dagoških posebnostih, ki jih narekuje po eni strani vse močnejša prevlada italijanščine, po drugi strani pa želja po pouku v slo­ venskem jeziku, ki jo izpričuje vsako leto višje število vpisanih učencev. Na kosilu smo bili v gostilni Alla fontana (Pri vodnjaku) v Noku­ li ob Nadiži (po beneško Nediži). Lep članek o prijetnem vzduš­ ju v družinski gostilni in domačih jedeh, ki so nam jih postregli, je objavil udeleženec ekskurzije Iztok Ilich (2013). Po kosilu smo se odpeljali proti Matajurju, kjer nas je pred cerkvijo pričakal gospod Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu. Njegovo najbolj znano delo pri nas je knjiga Gli anni bui della Slavia, v kateri je prvi osvetlil dejavnost tajnih organizacij v Be­ nečiji in je izšla v slovenskem prevodu Vide Gorjup Posinković pod naslovom Mračna leta Benečije (1998). Poglobljeno razi­ skuje tudi različna področja načina življenja in kulture v Bene­ čiji, njegove objave so za etnologijo teh krajev zelo pomembne. Tudi za pregled njegovega dela bi bila bibliografija, ki smo jo načrtovali z uredništvoma v Čedadu, izredno dobrodošla. Priza­ deto nam je pripovedoval o današnjem stanju v Benečiji, njegovi odgovori na naša vprašanja pa so bili prežeti s človeško toplino, z znanjem in modrostjo. Društvene strani Anja Serec Hodžar Društvene strani Mojca Ravnik* * Dr. Mojca Ravnik, univ. dipl. etnol. in prof. umetn. zgod. 1000 Ljubljana, Celjska 29a, E-naslov: mojca.ravnik@zrc-sazu.si EKSKURZIJA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA V BENEČIJO Oktober Strokovna ekskurzija, 5. oktobra, po Tematski poti Na svoji zem­ lji je bila uvodni dogodek posveta Interpretacije kulturne dedi- ščine, ki ga je Slovensko etnološko društvo pripravilo 18. in 19. oktobra v Ljubljani (o ekskurziji v pričujoči številki Glasnika SED poroča Nadja Valentinčič Furlan). Posvet Interpretacije kulturne dediščine je potekal v Slovenskem etnografskem muzeju. Na njem je v petih tematskih sklopih so­ delovalo 23 referentov, sedem primerov interpretacije kulturne dediščine v praksi pa je bilo predstavljenih na plakatih. V obeh dneh se je posveta udeležilo 88 udeležencev (o posvetu v priču­ joči številki Glasnika SED poroča Anja Serec Hodžar). Glavne sklepe posveta objavljamo v nadaljevanju Društvenih strani. Med marcem in oktobrom 2013 se je Izvršni odbor SED sestal na šestih rednih sejah. Zapisniki sej so bili redno posredovani predsednici Nadzornega odbora SED. Literatura KRIŽNAR, Naško: Dnevi etnografskega filma 2013: Mednarodni festival, Ljubljana, 12.–15. marec 2013. Glasnik SED 53/1, 2, 2013, 148–149. ROŽMAN, Helena in Alenka Černelič Krošelj: Strokovna ekskurzija v Ko­ stanjevco na Krki in Krško. Glasnik SED 53/1, 2, 2013, 202–203. SMOLE, Marko idr.: Strokovna ekskurzija po Krasu in etnološki večer s pre­ jemnicami Murkovih priznanj 2012. Glasnik SED 53/1, 2, 2013, 204–205. TELBAN, Borut: »Divji spomin« in Bronislaw Malinowski: Etnološki večer na DEF ob filmu Zacharyja Stuarta in Kelly Thomson. Glasnik SED 53/1, 2, 2013, 200–202. V olilni zbor članov SED: Ljubljana, 5. marec 2013. Glasnik SED 53/1, 2, 2013, 196–197. Glasnik SED 53|1,2 2013 133 Društvene strani Mojca Ravnik Nato smo se odpeljali v vas Mašere, kjer je v avtobus vstopila Luisa Battistig, predsednica Planinske družine Benečije, tudi pesnica in pisateljica, ki se je prijazno odzvala naši prošnji, da bi nas spremljala na Matajur. Skupaj smo se odpeljali do koče Riffugio Pelizzo, od koder smo se že pozno in v gosti megli po­ dali navkreber v »Dom na Matajure«. Kočo, ki je bila odprta leta 2000, so planinci iz Benečije zgradili sami s prostovoljnim delom. Prostovoljci Planinske družine tudi ves čas skrbijo zanjo, tako da to ni le planinska postojanka, ampak pravi dom planincev in prijateljev Benečije. Prijazni dežurni nam je skuhal čaj, nato smo se že v mraku in še gostejši megli podali na pot navzdol. Ustavili smo se še na pokopališču v Tarčmunu in položili šopek na grob Ivana Trinka. V deževnem večeru, na kraju, kjer se sicer odpira prečudovit pogled na vasice na pobočju Matajurja, smo dan končali z željo, da se čim prej spet vrnemo. Vira 26. podelitev Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine: Glasbena šola Tolmin, 12. november 2012. Glasnik SED 52/1,2,3,4, 2012, 206–212. ILICH, Iztok: Pri vodnjaku na robu slovenske Benečije. Okusi 10/23, 8. 6. 2013, 24–25 (priloga Slovenskih novic). Literatura ZUANELLA, Natalino: Mračna leta Benečije: Dejavnost tajnih organizacij v vzhodni Furlaniji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998 (prev. Vida Gorjup Posinković). Naši gostitelji na sedežu KD Ivan Trinko: Giorgio Banchig, Iole Namor in Lucia Trusgnach. V ozadju Tadej Trinko, daljni sorodnik Ivana Trinka in udeleženec ekskurzije. Foto: Zora Slivnik Pavlin, Čedad, 1. 6. 2013 Udeleženci ekskurzije na vrtu pred sedežem KD Ivan Trinko. Foto: Zora Slivnik Pavlin, Čedad, 1. 6. 2013