44                       Iz ruske zgodovine.            'K
_ L '.'    '                                                   (Po Nestoru.)
,.;                         3. 0 Kijevsko - Pečerskem samostanu konec
Zdaj povem nekaj prerokovanja Teodosijevega, ki se je navršilo, kakor je on govoril. Kadar je igumenstvo držal Teodosij, upravljije čredo, poro-čeno mu po voJji božjej, črnorizce (menihe). a ne sam<5 jedinih teh, nego skrbel tudi o dušah posvetnih Ijudij, kak6 bi se oteli pogube, pride jedn66 v d6m Janjev k Janju in k njega podriižju (zakonskej ženi) Mariji. Ljubil ja je Teodosij, ker sta živela po zap6vedi Gospodnjej ter v ljnbezni mej sob<5j pre-bivala. Jedn(>č prišedši k njima učil je o milostinji k ubogim in o cesarstvi nebeskem, katero j'e prijeti pravdnikom (pravičnikom), a grešnikom muko o smrtnem časi. Kadar je njima to pripovedoval ter kam bode njiju telo po-loženo v grob, reče njemu Janjeva: ,,kd6 v^, kam si me polože?" Odgovori jej Teodosij: ,,po resnici, kamor ležem jaz, tja tudi ti položena bodeš!" Tako se je res potem zgddilo; kajti ko se je igiimen bil prestavil (umrl) uže pred osemnajstimi lčti, tedaj se je to navršilo: v to leto se je namreč prestavila Janjeva, po imeni Marija, meseca avgusta 16. dan. Prišli so črnorfzci ter odpevši obične pesni pol6žili jo v cerkvi svčte Bogorodice proti grobu Teodo-sijevemu, na levej straui.
V 1096. leto v 20. dan julija meseca, v pčtek, prišli so Plavci drugič pod Bonjakom brezbožnim h Kijevu nah6doma ter malo ne vzeli Kijevski grad (mesto) in zažgali samostan z vasmi okolo. 0 tej prfliki so se pokazali tudi v Pžčerskem samostanu, ko smo bili mi črnorizci po celicah, počivaje po zajiitrenji. Kričali so okrog samostana ter postavili prapora dva pred vrati samostanskiini; a mi smo se razbežali. Brezbožni sinovi Izmajiljevi so izsekali vrata sarnostanu in se ustrmili po celicah, sekaj<5č duri, ter strani so iznašali, če so kaj našli po celicah. Potem so zapalili dom vladičice naše, Bogorodice, in prišli k cerkvi ter zažgali diiri, katere so k jugii, a dnige k severu; tudi so pridrli v pritvor (kapelico) h grobu Teodosijevemu, jemaje svete obraze, požigaje duri ter sramotee Boga in zakon iiaš. Bog je t6 trpel; kajti še se nijso bili skončali grehi njih in brezzakonje njih. Zatorej so de~ jali: ,,kde je njih Bog, da jitn pomore in jib. izbavi (otme) ?" Še druge be-sede hiilne (bogokletne) so rekli na svete obraze ter se podsmijavali, ne vedoč, da kazni Bog sluge svoje z napastmi rdfcnimi (vojinskimi). Tedaj so tudi za-palili Dvor Krasni, ki ga je bilpos^avil blagoverni knez Vsevlad uaholmu, imenovanem Vidobiči. Vrhu tega so bili nekoliko od bratov naših ubili z orožjem brezbožui sinovi Izmajiljevi, popuščeni na kazeu kristjanotn.