jtev. 52, Leto LXIV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse počil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
M LJubljani, 27, decembra 1924. Poštnina plačana v gotovim.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugosl. Učiteljstva - PoverleniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozera. 60 Din. Posamezna jtev. 1 Din. Članstvo „Pov. »JU — Ljubljana" ima s 2kna-rino že plačano narafcino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'S0 odpetit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Seja širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana dne 5. januarja 1925.
Po sklepu ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana se vrši v ponedeljek, dne 5. januarja 1925 seja širjega sosveta v Ljubljani v mestni dvorani na magistratu ob pol 9. uri zjutraj.
Dnevni red:
1 Poročilo poverjenika tovariša L. Jelenca.
m
2.	Poročilo o seji širjega glavnega odbora UJU v Beogradu. — Poroča strokovni tajnik R. Dostal.
3.	Naše inaterijalhe in pravne zadeve. — Poroča urednik »Učit. Tov.« Iv. Dimnik
4.	Smer naše stanovske politike. — Poroča tov. A. Gnus.
5.	Poročilo o upravi najših listov. — Poroča glavni blagajnik M. Fegic.
6.	Določitev časa. kraja in dnevnega reda pokrajinske skupščine.
Iz tega sledi za nas aktivne uslužbence 1. da se nas bo ¡pred dosego popolne službene dobe upokojevalo do 1. sept. 1926 po starih zakonih, 2. da dobijo pokojnino po novem vse učne moči. ki so po 1. sept. 1923 dosegle 32 službenih let in 3. da dobi pokojnino po novem predpisu tudi ono učno osobje. ki se upokoji, ker je završilo 65. starostno leto.
Iz svojega poročila posnemam za nas samo: 1. vsak učitelj in učiteljica se podrobno seznani z novim uradniškim zakonom, ki si ga nabavi z naročitvijo priročne knjižice Tiskovne zadruge v Ljubljani. 2. da uradniški zakon še ni v celoti izveden, ker mu nedostaje še izvršnih naredb oziroma uredb, ki bodo za nas ugodne le v slučaju, da se vsi tesno oklenemo naše močne organizacije UJU. potom katere smo dosegli že mar-sikak priboljšek v gmotnem in moralnem oziru in jih bomo temveč, čimveč nas je vestnih organizirancev. ki hočemo delati za naš skupen blagor in ne držati križem rok. da vse store drugi.
Od UJU. kojemu izrekamo za obrambo naših pravic in za dosegle uspehe v oziru uradniškega zakona pričaku-
LISTTEK.
T. SELIŠKAR:
O potrebi poučnega lista za mladino.
Ali je to sploh potreba —? Zmiga-vanje, obratne trditve, pričkanje nekaj posrečenih in neposrečenih razprav in na koncu rezultat, ki je zelo podoben ničli. Tako bi to bilo v onih časih, pred onim razmahom, ki je povzdignil naš stan nad povprečnost običajnega intelektualca. V teh časih pa. ko gre učiteljstvo s precejšnjo naglico nasproti svojemu končnemu velikemu smotru (saj sme n. pr. sanjati še o fakultetski izobrazbi!) se to ne bo zgodilo in prepričan sem. da tele kratke vrstice ne bodo šle mirno onih, ki so v stanu rešiti to vprašanje Namreč vprašanje: Kako, kje. in s kakim sredstvi izdajati tak list — zakaj vprašanje v uvodu je že itak sa-moobsebi rešeno in se glasi: Je potrebno brez dvoma v isti meri. kakor je potreben mladini zabaven list.
Sicer je drugod to vprašanje že izgubilo svojo aktualno važnost — iz enostavnih razlogov. Ker se je rešilo v pozitivnem smislu in se je to tudi dejansko potrdilo z izdajanjem takih listov. Mislim namreč: Strogo poučnih (znanstvenih) mladinskih listov.
7. Predlogi, nasveti in slučajnosti.
UJU Poverjeništvo Ljubljana, dne 22. decembra 1924. Rudolf Dostal.	Luka Jelene,
tajnik.	poverjenik.
Opomba: Eventuajlne predloge naj pošljejo okrajna društva poverjeništvu najmanj 3 dni pred sejo in se na kasneje poslane predloge ne bo oziralo. — Po čl. 14. pravil UJU so člani širjega sosveta člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih društev. Prisotnost vseh članov na seji je obvezna. Ako se kak član ne more udeležiti seje. naj pooblasti namestnika. Zastopana morajo biti vsa društva!
. Po čl. 40. a) plačajo predsednikom oziroma namestnikom stroške okrajna društva.
jemo, da s potrebnimi intervencijami pri pristojnih mestih doseže uspehov še glede naših zahtev:
1.	lzposluj od prosvetnega oddelka v Ljubljani izdajo odloka, iz katerega bo razvidno, kateri zakoni bivše vladavine, oziroma kateri njih paragrafi so vsled čl. 252. novega uradniškega zakona izven veljave.
2.	Izda naj se odlok, kaj je z okrajnimi in krajnimi šolskimi sveti, ker bi se dalo sklepati, da je z nedelovanjem in ukinjenjem višjih šolskih svetov, ukinjeno tudi delovanje prvih dveh. Kako naj vrše krajni šolski sveti, ki niso državni. še nadalje nadzorstvo nad uči-teljstvom. ki .je državno in podrejeno ministrstvu prosvete? Krajni šolski sveti naj se uredbenim potom ukinejo. Šolska uprava naj se loči od politične uprave.
3.	Od ministrstva prosvete se izpo-sluj k čl. 61. uradniškega zakona izvršilno uredbo nai se vrše učiteljska pre-meščenja potom natečajev, ki naj bi se objavljali nele v »Službenih novinah«, marveč tudi v »Uradnem listu« ljubljanske oblasti in v strokovnih listih UJU.
Mladina po veliki večini zelo rada čita. In vsakdo je opazil, da rajši čita, in tudi z veliko večjo vnemo, druge mladinske poučne in zabavne publikacije, nego šolske. Tu se pojavlja tista neposredna upornost proti tistemu kar mora in neposredno nagnenje k tistemu, ki ni v zvezi z njihovo primorano dolžnostjo. To sicer ni nikako zlo. vendar pa je točka, ki povzroča pozornost. Vzgled izmed mnogih: Največje veselje zavlada v mojem razredu, kadar vstopim z zavitkom, v katerem je prinesel pismonoša nove številke »Zvončka« »Je že tu! Zvonček! Zvonček!« In ob koncu ure se jih komaj otresem. »Meni! Meni!« Tisti srečni, ki pridejo na vrsto pa hitro pipce v roke in liste narazen. In kaj mislite, kaj so si Še omislili ti moji vneti bravci. Ker ni dosti številk — vstanejo po končanem pouku v seli in dva tudi trije so nagnjeni nad enim listom — tako. da mi je bilo v začetku to mučno zaradi staršev, ki pa so se sedaj že privadili razvadam svojih otrok. (Seveda, vsi otroci niso tako vneti — računam pa do 80%, kar je lepo število!)
»Zvonček«, ki vodi našo mladinsko literaturo, je postal v zabavnem in pa v poučnem (neposredno moral -nem in vzgojnem) smislu tako važen, skoraj neprecenljiv — da bi, recimo. če bi prenehal izhajati, bil to zelo, zelo hud udarec za našo mladino.
Manjka pa mu mladinsko znanstvenega dela. Po svojem skromnem mnenju
Mesto prilaganja vseh številk prilog k prošnjam, naj bi zadostovalo zrelostno in . usposobljenostno izpričevalo ter prvi in zadnji imenovalni dekret, ker obstoja nevarnost, da se tako številne listine založe ali poizgube. Ostali dekreti naj bi se navedli kot nekdaj v osebnih po-pisnicah.
4.	Glede službenih prejemkov naj skuša UJU doseči, da se nam čimprej in skupno izplačajo zaostanki za dobo od 1. oktobra 1923. ker le z njimi si moremo nabaviti potrebne obleke in drugih najnujnejših potreb.
5.	Če že ne vsemu učiteljskemu stanu, je vsekakor doseči našemu obmejnemu učiteljstvu ugodnosti iz čl. 40. novega uradniškega zakona in to z doplačilom v denarju. (Glej utemeljitev na str. 4. referata).
Na podlagi istega člena pa je izpo-slovati tudi času in delu primernih opravilnih doklad šolskim voditeljem in to za vso dobo. odkar se je to izplačevanje ustavilo. — Učiteljstvu . našega obmejnega okraja se štej po čl. 137. — 8 mesecev službe za popolno leto.
6.	Glede izplačila postavno določenih stanarin smo mnenja, naj se nam izplača vsa stanarina, ki je del plače, mi pa bomo odplačevali faktično vrednost stanovanj občinam v višini, ki jo določi posebna od okrajnega glavarstva v to sestavljena komisija, v kateri mora biti
Učiteljski pravnik.
—§ Veljavnost meščanskošolskih izpričeval v zadevah uradniškega ranga.
Prosvetni oddelek za Slovenijo. Štev. 22.209. Ljubljana, dne 11. decembra 1924. Gospod minister prosvete je z odlokom O. N. br. 64.352 z dne 27. novembra 1924 v zvezi s prejšnjim odlokom O. N. br. 28.230 z dne 2. julija 1924 (Prosvetni oddelek za Slovenijo št. 11.101) z dne 12. julija 1924) odredil: da je odpustno izpričevalo javnih tri razrednih meščanskih šol v Dalmaciji in v Sloveniji. katere so obstojale do leta' 1 9 2 2 . enakovredno izpričevalu čez četrti razred meščanskih šol ter da odgovarja izpričevalu »strokovne šole s predpisanim zaključnim izpitom« v zrni-slu zadnjega stavka čl. 6. zakona o civ. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z 31. julija 1923.
Kako je treba navajati v »Uradnem listu« razglašene zakone, naredbe itd. V svojih dopisih in poročilih navajajo uradi zakone, naredbe. razpise, razglase
je pa to itak prav. zakaj' če se ne motim. bo »Zvonček« v najkrajšem času postal to. kar si predstavljam pod idealno revijo zgolj lepe mladinske literature. In čemu bi ga motili in ga ustavljali na tej lepi poti !
Torej: Ustanovimo poleg tega lepo literarnega in moralično • poučnega lista še strogo mladinsko znanstveni list.
Naša doba je doba človeškega ve-leuma. Darwin je zagnal razkrojna dejstva v razpadajočo reakcijo cerkvenih tez. ilackel jih je postavil na glavo, človek si je podvzel morsko globino in ozračje, zbližal je kontinente in ne bo dolgo, ko bodo brnele na polih žice anten, iz človeških m ožgan se je obesiliai misel na elektrone. Tehnika-se izpopol-nuje v tisto, kar je bilo še pred desetimi leti nemogočnost. človek že plete zanjko. da jo vrže na M^rs. ultra vi-oletni žarki, radiofotografija ... Človek hiti.
Ko mi je razkazoval neki znanec v Nemčiji svojo meščansko šolo. me je peljal tudi v delavnico. In tam sem pasel svojo radovednost na neštetih aparatih, miniaturnih strojev, izdelkov iz lesa. lepenke. kovine, mavca — in konečno na radio-aparatu. In ko sem ga vprašal koliko stane taka naprava, se mi je zmagoslavno nasmehnil in dejal: »Skoraj nič. To so napravili učenci sami!« »Delovna šola —?« sem ga vprašal. »Da! Toda v veliki meri so pripomogli k tem uspehom naši mladinski znanstveni časopi-
tudi okrajni šolski niadzornik, ki pozna vsa naša naturalna stanovanja. Zadeva je nujna, ker bo sicer skupen odtegljaj za dobo od 1. oktobra 1923 do nadaljnjega občuten.
7.	Vsled draginje življenskih potrebščin, ki je v našem okraju vsled neposredne bližine z državo boljše valute vseobča. hudo pa tudi. ker je večina šol našega okraja silno oddaljena od železnic naj bi prišel ves naš okraj v višji draginjski razred.
8.	Iziposlovati nam je brezplačno zdravljenje v bolnicah Slovenije. Če ni državnih bolnic, naj krije stroške našega zdravljenja v deželnih in drugih bolnicah država in to na ta način, da vso oskrbo plača.
9.	Glede naših službenih pravic in dolžnosti izdaj prosvetni oddelek poseben pravilnik, ki veljaj do novega šolskega zakona. Iz njega bodi razvidno med drugim tudi, kakšno je naše razmerje napram veroučiteljem — dušnim pastirjem in njihovo napram nam in so li isti v izvrševanju učiteljske službe pokorni temu novemu zakonu ali ne. kot so morali biti po prejšnjih predpisih.
10.	Z ustavo je spraviti v sklad tudi nadzorovanje šolskih otrok pri verskih vajah in določiti, je li učiteljstvo dolžno nadzorovati šolsko mladino tudi pri procesiji Rešnjega Telesa ali ne.
itd., ki se razglašajo v »Uradnem listu«, vsak po svoje. Nekateri navajajo številko »Uradnega listaš«, drugi številko, pod katero je izšel zakon (naredba) v »Uradnem listu«, tretji navajajo pa zopet oboje. Glede nai ta različni način navajanja je včasih težko hitro poiskati zakon, na-redbo itd., ki se navaja. Zato naj uradi v bodoče pri vsakem zajkonu. naredbi ali kar je. označijo: 1. dan. mesec in leto zakona oziroma naredbe; 2. številko, pod katero je bil zakon (naredba) v »Uradnem listu« razglašen in 3. številko »Uradnega lista«, in sicer v obliki ulom-ka: številko, pod katero ie bil zakon (naredba) razglašen, kakor števec, številko »Uradnega lista) pa kakor imenovalec.
—§ Tožbe državnih nameščencev na Državni svet. Iz Beograda poročajo: Na Državni svet je vloženih nešteto pritožb državnih nameščencev radi prevedbe. Državni svet jih rešuje marljivo in splošno se priznava, da dela pri tem temeljito in pravično. Tožitelji seveda nestrpno čakajo na rešitve in skušajo po vseh možnih potih doseči intervencije pri Dr-
si«. mi je pojasnjeval in mi pokazal najrazličnejše take publikacije.
In te dni mi je isti znanec poslal še neki nov mladinsko-znanstveni časopis, ki se imenuje »Unser Schiff«. Smoter takega časopisa podam najbolje, če priobčim v celoti proglas uredništva, ki se glasi:
»Halo. mladina! Na krov! Pozor! Kapitan govori!
V širni svet odjadramo! V led polarnih pokrajin, v vročino tropičnega solnca. Po vodah Atlantskega. Indijskega in Tihega oceana drvi naša ladja. V vse dežele Evrope, v Ameriko, v Afriko, v Azijo, v Avstrlijo! Spoznati moramo domovino in daljino; opazovati hočemo vse kar je važnega na svetu.
Kar je premajhno našim očem, oglejmo si s povečevalnim steklom in z mikroskopom, kar je preoddaljeno. opa-zujmo z daljnogledi.
O vsem se hočemo poučiti kar je pri nas in drugod — kar nam nudi narava, šport in klinika, da si okrepimo duh in telo, da si vadimo oči in roke — da postanemo možje.
Povzpeli se bomo na vrhove gora, gledali bomo v kraterje vulkanov, kopali se bomo v rekah in jezerih, vozili po železnici in v avtu. pluli v zrakoplovu. jezdili na konju. muli. slonu, kameli — sledili bomo nosoroge in leve v Afriki, kengeruje v Avstraliji, medvede v Kanadi, tigre v Indiji, pili bomo čaj pri Kitajcih. pombQ pri zamorcih, kvas v
VLADIMIR POŽAR:
Pravni položaj učiteljstva.
(Konec.)
žavnem svetu v svojo korist. V Beogradu živeči Slovenci dobivajo neprestano pisma in prošnje, naj intervenirajo, da bo Državni svet to ali ono pritožbo čimprej rešil in to v gotovem smislu. Zato je treba javnosti in prizadete opozoriti, da ie državni svet sodnija, ne pa upravna instanca. Intervencije pri sodniji pa so nedopustne. Svetovati je zato. da se vsi tozadevni pritiski v bodoče opuste.
Splošne vesti.
Srečno in veselo novo leto želimo vsem našim sotrudnikom in naročnikom!
Uredništvo iu uprava UČITELJSKEGA TOVARIŠA.
—	Na višji pedagoški šoli v Zagrebu
se otvori tudi tretji tečaj. Pri prosvetnem ministrstvu je bila deputacija iz Zagreba, ki je naprosila otvoritev tretjega letnika.
—	Dodatek k razpisu učnih mest na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti
Na osnovni šoli v Domžalah, šolski okraj Kamnik, se razpisuje eno mesto za učitelja ali učiteljico;
na osnovni šoli v Laškem, šolski okraj Laško, eno mesto za učitelja ali za učiteljico;
na dekliški osnovni šoli v Trbov-Ijah-Vodah. šolski okraj Laško, eno mesto za upraviteljico:
na osnovni šoli v Preserju, šolski okraj Ljubljanai-okolica, eno mesto za učitelja in eno mesto za učiteljico;
na osnovni šoli v Valti vasi. šolski okraj Novo mesto, eno mesto za učitelja ali za» učiteljico.
—	Kar ne veš vprašaj! Univerzalni informativni biro »Argus«. Knez Mihaj-lova) ul. 35. Tel. 6-25. Beograd. (Pasaš Akademije Nauka.)
—	Izpremembe v šolstvu pri mariborski oblasti. Svoje mesto je nastopil v prosvetnih zadevah višji nadzornik dr. Poljanec kot referent. Do ureditve novih prostorov za oblast pa bo reševal prosvetne zadeve mariborske oblasti še v Ljubljani. Višji šolski nadzornik za osn. šole g. Schell že posluje v Mariboru, kakor tudi dva novoimenovana okrajna šolska nadzornika gg. Lrchtenwallner in Tomažič. Z dnem 20. decembra 1924 so dobila šolska oblastva ukaz, da imajo spise pošiljati direktno v Maribor.
Meščansko — deško in dekliško šolo — dobita v bližnji bodočnosti viška in zgornješišenska občina pri Ljubljani. Predpriprave so v teku.
—	Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ie ustregla prošnji Zveze jugo-slov. železničarjev in dovolila za člane in njih družine 50% popust, in sicer za balkon in galerijo. Zveza je založila posebne izkaznice, ki jih izdaja pokrajinski odbor za vsakokraten obisk gledališča. S temi izkaznicami se dobe pri gledališki blagajni, ki si izkaznico pridrži, vstopnice za polovično ceno. in sicer le zvečer pred predstavo.
Kurz za izpite na meščanskih šolah. Pokrajinski odbor Zveze jugoslov. želez, priredi v Ljubljani večerni kurz, v katerem bi se člani, ki se nahajajo na položajih III. kategorije uradnikov, a so
Sibiriji, jedli mesa jelenov pri Eskimih; zlezli bomo v kotle raznih strojev, splezali na jambore anten, iskali zlato in diamante. delali v kemiških laboratorijih in izdelovali bomo fizikalne aparate, zbirali rastline, hrošče in metulje. Zanimali se bomo za vse kar nas obdaja.
Ponavljam: Troje je besed, ki nas bodo razveseljevale: Narava, šport in tehnika!
Kdor hoče z nami, na krov!
In sedaj: Dvignite sidre! Odja-drajmo!« —
In oglejmo si še vsebino: Iz narave: Ali še pride nova ledena doba? Lov na nosoroge. Kako je na luni? Antilope. Rastlinske kisline. Bened. O vremenu itd. šport: O teku. Plavanje. Ribolov. Solnčna kopel. Pravila za nogomet. O pravilnem držanju telesa itd. Tehnika: O mostovih. Svetovni rekordi motornih čolnov. Zvezdarne. Moč atoma, iiavn-burško pristanišče itd. In še bogata rubrika »Razno«. List je tudi bogato ilustriran.
Ali ni to krasen program? In kakor si je »Zvonček« osvojil srca otrok, tako bi se tudi tak list. Dajmo, premišljujmo o tem in dajmo mladini kar ji gre, zakaj s takim listom ji bomo vzbudili veselje do prostovoljnega učenja in spoznavanja — in pokažimo ti to, česar ne sliši in ne more videti v šoli.
pri prevedbi ostali zvaničniki. ker niso imeli dovolj šolske izobrazbe, pripravljali za izpit za četrti razred meščanske šole. Poučevali bi strokovni učitelji meščanskih šol, ako se priglasi dovolj re-flektantov. Prijave sprejema pokrajinski odbor Zveze, Gradišče 7.
Ormoško okrajno učiteljsko društvo je nabralo dne 6. novembra t. 1. pri zborovanju za prezgodaj umrlo tovari-šico gdč. Barico Klampfer k njenemu spomeniku 150 Din ter iz društvene blagajne dodalo še 50 Din, tako da je v ta namen odposlalo 200 Din. Uboga nima roditeljev! N. v m. p.!
Imenovanja in napredovanja.
——i Iz ministrstva prosvete. Profesor beograjske univerze dr. Viktor Novak je imenovan za referenta za visokošolske zadeve.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala gdč. Anica Š k e r-letovai, učiteljica s Sinjega vrha, 30 Din. Živela! — Letošnji darovi znašajo 25.017.50 D5n. — Društvo se ob sklepu poslovnega leta 1924. vsem darovalkam in darovalcem najprisrčneje zahvaljuje in prosi nadaljnje blago-naklonjenosti ter želi d o sedanj i m društvenim podpornikom in njihovemu naraščaju srečno in plo donosno novo leto 1925!
REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni davek.
X. izkaz. Blagajniško stanje po IX.
izkatzu.......4487.50 Din
Seljan Marija..... 8.—' »
Hočevar Terezija .... 8.— »
Stroj Mira ...... 8.— »
Konjiško učit. društvo . . 250.— »•
skupaj . 4761.50 Din.
Prispevki za rezervni sklad so skoro popolnoma izostali. Naše članstvo pozablja na to prepotrebno ustanovo.
Tovariši in tovarišice! Spomnite se je z malim zneskom sedaj ob novem letu.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Vesele praznike in srečno novo leto vsem!	Upravnik.
—r Za obmejne šole. Mariborska moška CM podružnica je uvedla letos obsežno nabiralno akcijo v svrho podpore obmejnih šol z božičnico. Z nabrano vsoto in sMladam bivšega odbora Slovenske šole v Mariboru je bilo razdeljeno obmejnim šolam 23.675 Din. Posamezne šole so dobile povprečno po 1500 dinarjev.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo utlteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim ljudskim in društvenim ter utiteljskim-strokovnlm knjižnicam. Vse lu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, FranilSkanska ulica, Stev, 6.
Ocene.
Maurica Leblanc: »Tigrovi zobje«. Iz francoščine prevel F. J—o. Knjižnica »Jutro«, zvezek 7. Ljubljana 1924. Založilo »Jutro«. Št. 274. Cena broš. 30 Din, vez. 40 Din, pdStninia 2 Din.
»Tigrovi zobje« spadajo med najza-nknivješe detektivske romane. Skozin-skoz napet, duhovit in poln velikih, občudovanja vrednih dogodkov, ki se dogajajo radi podedovanja dvestomilijon-ske dediščine. Kdor vzame knjigo v roke, jo ne odloži preje, dokler je ni prečita!. Roman je okrašen z lepo naslovno sliko. Naroča se pri upravi »Jutra« ali »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani.
—k Schonherr. Zemlja. Zivljenska komedija v treh dejanjih. Poslovenil M. Skrbinšek. Oder, zbirka gledaliških iger 8. zv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 15, poštnina 75 para več.
Schonherrjeva drama Zemlja je zajeta iz pristnega kmečkega življenja. Godi se visoko v gorah v obližju ledenikov na posestvu 72 let starega Kremena, ki noče izročiti svojega posestva 46 letnemu sinu Janezu, ki bi sefrad oženil z očetovo deklo Rezo ter postal samostojen. Upanje se mu vzbudi, ko udari očeta konj, da začne hirati. Vedno ga je manj, vsak dan je sla-bejši, tako da je na zadnje sam prepričan, da ga »hoče imeti zemlja« Zato si da napraviti rakev, ki stoji odslej poleg njegove postelje v kateri preleži vso zimo. Janež se pripravlja medtem, vedno pričakujoč očetove smrti, na ženitovanje. Pridno teše zibelko zi otroka, ki se mu ima na-rodfti. Ko pa zapihajo prve pomladanske sape,
tedaj prešine življenska sila tudi starega Kremena. da se mu obrne na bolje, razbije rakev in prekriža sinove račune. Reza mora od hiše in se oženi z Ledinim gruntarjem. Janez postane še nadalje očetov hlapec.
Pisatelj je hotel v Zemlji pokazati kmeti-škega človeka v njegovi veliki ljubezni do zemlje in v hrepenenju po lastnem kosu zemlje. Ljubezen do lastne zemlje pride do najkrepkejšega izraza v starem Kremenu, hrepenenje po njej pa v Rezi in Katri. Janez po svoji naravi ni kmet, ker tega hrepenenja ne pozna. Njemu gre le zato, da postane samostojen in da si ustanovi lastno dmžino.
»Zemlja« je drama polna učinkovitih scen. Našim diletantskim odrom bo izredno dobro došla.
—k Janko Kersnik. Agitator. Roman. »Pro sveti in zabavi« 8. zv. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18, vez. Din 23, poštnina Din L35.
Nova izdaja Kersnikovega romana Agitator je izšla v jako primerni dobi. Pravkar vršeče se volilno gibanje nam pomaga primerjati z našimi volilnimi borbami pred 40. leti, ko so se narodno zavedni Slovenci nahajali v najhujšem boju z nemškutarijo. »Agitator« podaja verno sliko takih volitev z vsemi mogočimi spletkami, intrigami in čudnimi zvezami, s katerimi si pomaga do zmage nemškutar Meden, medtem, ko narodni kandidat Hrast odstopi. Med politične boje je vpletena idealna ljubezen Korenova glavnega agitatorja narodne stranke, do Milice hčerke graščaka Boleta, ki jo pa hočejo politični nasprotniki istotako razdreti in onemogočiti.
—k Zadnji dnevi v Ogleju. Izviren roman iz petega stoletja. Spisal Carli-Lukovič. priredil Joža Lovrenčič. Izdaia in založila Goriška Matica v Gorici in stane trdo vezana 28 Din. broš. 22 Din. V založbi ima z,ai Jugoslavijo knjigo le Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Že lepo ilustrirana naslovna stran je zelo rniična za otroke in nam kaže boje v Ogleju, ki jih opisuje roman. Knjiga pa ni zanimiva samo za otroke, temveč jo bodo kai radi čitali tudi odrasli Oglej, to starodavno zgodovinsko mesto, ki je igralo v preteklosti tako veliko vlogo, je danes upropaščeno in neznatno. Roman nam kaže tudi na minljivost narodov in na zgodovinske narodne boje. ki so se odigravali v teh krajih, spominja nas pa na turške pohode in boje. ki so opisani v neštetih knjigah Mohorjeve družbe, po katerih je pri nas mladina in ljudstvo tako rado segalo. Knjigo prav toplo priporočamo !
—k E. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejjev, roman, II. del. Splošna knjižnica št. 25. V Ljub-ijani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 280. Cena broš. Din 26. vez. Din 32.
V	»Splošni knjižnici« je te dni izšel kot 25. zvezek tudi drugi del tega prekrasnega romana, ki so ga težko pričakovali vsi ljubitelji lepe knjige. Bulwerjeva pripovedna umetnost je splošno znana in priznana. Njegova dela so prevedena v vse kulturne jezike. Tisočim in tisočim strmečih bralcev pričara veliki angleški pripovednik vedno iznova davno minule dobe s tako resničnostjo in s tako pretresljivostjo, da človek res doživlja one davne čase, ko se je pogrezal stari svet in je vstajalo krščanstvo. Z nepristranostjo resničnega umetnika slika Bulwer vrline in napake starega sveta: življenje razkošnih bogatašev, poganskih svečenikov, trgovcev in krasotic, pa tudi preprostega ljudstva. Vse njihovo govorjenje in početje stopi pred nas s tako jasnostjo, kakor, da je skrivnostna sila vzbudila ono, kar je izginilo pred 19. vekovi in nam dovolila za nekaj trenutkov živeti v onem svetu. Krščanstvo vstaja in tiho ruši temelje vsega tedanjega reda. Nevidno se širi, raste in se razpreza, dasi se mu zoperstavljajo Rimljani in Grki z vsemi silami. Med ves ta boj je vpletena ljubavna zgodba dveh bitij, lepe Grkinje Jone in Atenca Glavka. Zavist in spletke starega pohotneža, egipčanskega svečenika Arbaca. je preganjajo pri vsakem koraku in pritirajo naposled nedolžnega Glavka pred levovo žrelo. Tedaj pa se zamaje zemlja, ognjenik Vezuv se odpira in začne sipati pogubo in gorje na mesto Pompeji. Veličastni, groze polni prizori so tako pretresljivi, da človeku zastaja dih, ko zre v duhu to strašno razdejanje. Drugemu delu sta pr.idejani dve pismi pisatelja Plinija, ki je na lastne oči videl pogin Pompejev. Poleg tega je dodejan temu zvezku tudi tolmač manj znanih imen itd. za celotno delo.
—k Utva: Kraguljčki. zbirka mladinskih pesmi, ilustrirala Ksenija. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 64. Cena or.ginalno vezani knjigi Din 18.
Utva nam prezentira za Miklavža in Božič eleganten šopek ljubkih gladko zvenečih, deloma liričnih, večinoma pripovednih, marsikje nedolžno-, šegavih mladinskih pesmic, ki obravnavajo za nežno otroško dušo zgolj privlačne in lahko razumljive predmete. Ker so verzi gladki in beseda prožna in neprisiljena, se vtisnejo otroku prav lahko v spomin, tako. da so pesmice prav po-rabne za prilične deklamacije. »Kraguljčki« so že izšli pred leti v Trstu v prvi skromni izdaji, ' ki je že davno popolnoma pošla. Sedanja bolj razkošna izdaja, ki je prevzela iz prve izdaje le manjši del bolj priljubljenih pesmic, pa je bistveno pomnožena in spopolnjena z večinoma novimi pesmicami.
Tekstu je dodala Ksenija primerne ljubke ilustracije, ki služijo knjigi v okras in ponazor-jenje opevane snovi. Kakor pesmice so tudi ilustracije po svoji tehniki in izvedbi prijetno dojm-ijive za otroško dušo. tako. da se tekst in slike medsebojno spopolnjujejo. Tudi po svoji lični in okusni zunanji opremi in po originalni naslovni vinjeti je knjižica zelo vabljiva. Prepričani smo, da bo za našo najnežnejšo kakor tudi bolj odraslo mladino, kateri je namenjena, kaj mično in primerno Miklavževo in Božično darilo, kakor sploh za našo šolsko mladino dobrodošlo čtivo. Saj so nekatere teh pesmic že iz prve izdaje prevzete v šolska berila in deloma tudi uglasbene. Gotovo bo tudi iz druge izdaje marsikatera pesmica v te namene dobrodošla.
—k Ljubljanski tipi. Satirično psihologični obrazi. Spisal Josip Suhy. Samozaložba: Ljubljana. Gledališka ul. 3/14.
V	prav prijetni obliki opisuje pisatelj staro Ljubljano, da ožive v človeku spomini na prošle
čase, onim pa, ki jim ni znano življenje starih ljubljančanov. je dana najlepša prilika, da se seznanijo v prav prijetni obliki ž njimi. Ljubljana nekdaj, njene pijančke, kofetarice, zapečnjake, fi-listre, kukavice, škrice in frakarje neutolažljive vdove, vseh, prav vseh se dotakne. Vsako zase, tvorijo vsi sestavke, ki so prepreženi s prav zdravim humorjem skupno lepo harmonično celoto. Usodepolna radirka, v privatni predsobi so sestavki, ki s,e jih čita z užitkom. Tudi nadaljni: Ljubljana v diluvialni dobi, ljubljanski trg, po-menki na trgu, pred glavno pošto, izleti, raz okno predmestne hiše, po Tivoliju itd., itd. vsi sestavki odkrivajo življenje Ljubljančanov. Tudi vele-sejma, izvoščekov in postreščekov, peric, mle-karic in Kočevarjev se spomni v posebnih poglavjih. Ni izostala tudi nekdanja »špehkamra« na rotovžu. Kdor hoče neprisiljene zabave naj kupi knjigo in jo čita. Vredna je denarja in po vsebini in lepi opremi tudi mesta v knjižnici.
Iz nase stanovske organizacije.
Vabila:
= VABILO k seji razširjenega odbora. t. j. vseh odbornikov in njih namestnikov učiteljskega društva za mariborski šolski okraj, ki se bo vršila v nedeljo. dne 11. januarja 1925 ob V2II. uri v zborovalnici deške meščanske šole v Mariboru. Krekova ulica, po sledečem sporedu: 1. Določitev dneva in dnevnega reda za občni zbor meseca februarja, 2. Pregled računov. 3. Društvenina za 1. 1925. 4. Določitev članstva. 5. Slučajnosti. — Š i j a n e c . predsednik.
Porodila:
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO .je zborovalo v ponedeljek, dne 24. novembra 1924 ob 10. uri dopoldne v šolskem \poslopju v Radomljah. Navzočih je bilo 49 članov in članic.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je otvoril zborovanje ter pozdravil vse navzoče. Izrekel je iskrene čestitke tovarišu Šmajdeku. ki je prestavljen iz Krtine za šolskega upravitelj v Št. Vid nad Ljubljano in tovarišu Špenku. ki pride zopet nazaj v kamniški okraj. — Zaključil je svoj pozdravni na-; govor z. željo, da ostane učiteljstvo vedno značajno. Režimi se menšajo. značaji pa morajo ostati vedno isti!
Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečital in odobril.
Tovarišica blagajničarka je razdelila nato članske izkaznice tistim, ki so poravnali članarino.
Učiteljska samopomoč. Tov. Šmaj-dek ie poročal nato o Učiteljski samopomoči ter vabil navzoče k pristopu. Njegove besede so imele lep uspeh in na novo je pristopilo 30 članov v to koristno društvo.
Predlogi in nasveti. Tovariš Tiran je nasvetaval in predlagal sledeče:
1. Prosim vse one tovariše in tovarišice, ki imajo čas. veselje in dovolj požrtvovalnosti, da bj hoteli sodelovati pri organizaciji okrainega šolskega odra. v zmislu resolucij pokrajinske skupščine v Krškem, da se oglasijo ustmeno ali pismeno pri meni v svrho dogovora, kako bi organizirali in pričeli z delom.
IL Zgode se med učiteljstvom slučaji. ki so v enem ali drugem oziru deii-katni ter se ne iznesejo pred najbolj kompetentni forum — pred učiteljsko skupščino. Iznašajo se pa zato včasih na način, ki ie učiteljski stanovski časti in medsebojnemu tovarištvu vse prej kot v prid. Da se temu pride v okom, predlagam: Vsak prizadeti predloži ali pošlji predsedniku v zaprti kuverti pregnanten opis dejanskega stanja brez imen ter naj izrecno navede točko, glede katere želi razsodbe tovarištva. Njegovo ime ostane' tajno. Tako vprašalno skrinjico imajo uvedeno tudi mnoga druga učiteljska društva, in se je zelo dobro obnesla. Primerna je ta oblika tudi za vse ostale predloge, pri katerih želj ostati predlagatelj neimenovan.
Prisilni deleži pri nabavljalni zadrugi v Beogradu. Leta 1921. smo morali korporativno pristopiti k neki uradniški nabavljalni zadrugi v Beogradu, od katere pa nismo dobili ne zadružne knjižice. ne potrdila o članstvu, ne pravil, sploh ničesar, samo 100 Din so rfem odtrgali od plače. Večina se nas je že vdala v usodo, pa po nepotrebnem: Vladna naredba sicer predpisuje vstop v zadrugo. vztrajanje v zadrugi pa ni obvezno. Odstopa od nje nihče ne brani. Odsto-pivši član ima tudi pravico do vrnitve zadružnega deleža. Društvo predlaga, da naj poverjeništvo UJU v Ljubljani na-svetuje najkrajšo pot, da dobi učiteljstvo te nasilno mu vzete dinarje nazaj. Sto članov po 100 Din = 10.000 Din. Če jih damo v podporni sklad za naše učite-Ijiščnike. nam bodo ti hvaležni, beograd-ski nabavljalni židje se nam pa smejejo!
Izplačevanje povišic. Napredovanje.
1. Glavna kontrola naj ukine naredbo. s katero stopi izplačevanje poviška v veljavo od dne rešitve ter naj nakaže po-viške z dnem. ki jim pripada po letih.
2. Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj izposluje na merodajnem mestu, da učiteljstvo. oziroma državno uradništvo napreduje avtomatično, ne da bi zato moralo vlagati še posebej prošnje.
Sklep. Sklenilo se je. da se vrši občni zbor meseca februarja prihodnjega leta. le v izvanrednein slučaju se skliče preje še eno zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJEBISTRIŠKI OKRAJ je zborovalo dne 6. decembra t. 1. na deški šoli v Slovenski Bistrici ob prav dobri udeležbi. Udeležba 45.
Pozdravni govor. Predsednikov namestnik. tovariš Rainer. pozdravi vse navzoče, zlasti pa novodošle tovarišice in tovariše ter jih poživlja, naj se z ljubeznijo oklenejo organizacije, ki je ena najuglednejših v državi. Omenja vnebo-vpijočo krivico, da nam vlada krati zaslužek s tem, da nam noče izplačati razlike na plači od oktobra 1923 do maja 1924.
Zapisnik in dopisi. Nato se prečita zapisnik in došli dopisi.
Predavanje. Profesor trgovske šole, g. Gustav Šilih, predava o temi; »Nova šola«, o idejah, ki so jih propagirali že klasiki, k njih zmagi pa je pripomogla šele moderna psihologija.
Zaradi preglednosti in lažjega pojmovanja je podavatelj razdelil vso snov v tri dele. namreč: 1 gibanje v velikih potezah, in sicer na filozofski utemeljitvi. 2. faze tega gibanja in 3. gibanje v posameznih državah.
Z napeto pozornostjo so sledili poslušalci nad vse zanimivemu predavanju ter so zahvalili predavatelja z burnim ploskanjem.
Slučajnosti. Brzojavno se sporoči UJU poverjeništvo Ljubljana sledeča resolucija :
UJU poverjeništvo Ljubljana se poživlja. da potom centralnega Udruženja v Beogradu zastavi na merodajnem mestu ves vpliv, da se nam do 23. decembra t. 1. izplačajo diference v plači od oktobra 1923 do maja 1924.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca februarja na Pragerskem.
-f ORMOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je po daljšem odmoru zborovalo dne 8. decembra t. 1. v Ormožu. Od 50 članov je bilo navzočih 27.
Pozdrav. Društveni predsednik tovariš Josip Rajšp pozdravlja presrčno vse navzoče, posebno nanovo pristopiv-še člane, ki so: Vlado Porekar. šolski upravitelj na Humu. Lovro Faraon, učitelj na meščanski šoli v Ormožu, Alojzij Jenko, učitelj na osnovni šoli v Ormožu in Vlasta Rajšpova. učiteljica pri Svetinjah.
Dopisi. Omeniti je poslovilno pismo tovariša Avgusta Schomvettra, učitelja pri Bolfenku, ki je bil z začetkom tekočega šolskega leta premeščen v Olimje. Zal nam je za marljivim in zavednim tovarišem, ki se je vestno udeleževal naših sestankov; želimo mu. da bi bil na novem mestu prav zadovoljen. — Za dne 10. maja t. i. v Mariboru umrlo to-varišico Marico Klampfer, ki je nekaj mesecev tudi v našem okraju službovala. se je nabralo 200 Din za nagrobni spomenik, katerega ji bodo postavili ožji tovariši in tovarišice na pobrškem pokopališču. — Poverjenik opominja šole k pristopu Slovenski Šolski Matici.
Poročila. Tovariš Rosina je podal lastne doživljaje z letošnje pokrajinske skupščine v Krškem, tovarišica Angela Porekarjeva pa je poročala o lepotah in zanimivostih dubrovniškega skupščinar-skega potovanja.
Društveni proračun. Blagajnik tovariš Pinterič je poročal o gmotnem stanju ter predlagal za leto 1925. sledeče predloge. ki so bili soglasno sprejeti:
1.	Vsi člani ostanejo, kakor so bili prejšnje leto, udje Učiteljskega doma v Mariboru. Jugoslovenske Matice, Slovenske Šolske Matice in Ciril-Metodove družbe.
2.	Z ozirom na zvišane potrebe UJU poverjeništvo Ljubljana in z ozirom na društveni sklep pod štev. 1 se določi za leto 1925. sledeča mesečna članarina za: a) redne člane 17 Din, b) z učitelji poročene učiteljice 8.75 Din. c) učiteljice ročnih del in vrtnarice 8 Din. č) upokojence 6.25 Din.
3.	Mesečne obroke pobere vsak mesec šolski upravitelj pri izplačevanju plač ter jih skupno nakaže po poštni po-
ložnici Okrajni posojilnici v Ormožu, kjer ima naše društvo tekoči račun; obenem pa obvesti šolski upravitelj društvenega blagajnika o plačani članarini, šolski upravitelj javi društvenemu blagajniku takoj vsako spremembo učiteljskega osobja.
4.	Kdor je 1. januarja 1925. 1. vpisan kot član Učiteljskega društva za ormoški okraj, in se tekom leta preseli v drug okraj, plača članarino do konca leta pri starem društvu.
5.	Zamudniki, ki dolgujejo več kakor trimesečne obroke? se črtajo iz društva potem, ko se jih še prej enkrat pismeno opomni; obenem se jim ustavijo stanovski listi, dolg pa izterja.
Prihodnje zborovanje in občni zbor se vrši v soboto, dne 14. februarja 1925 v Ormožu.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 4. decembra 1924 v Orlivasi. Od 31 članov je bilo navzočih 23 članov, ostali so se opravičili.
Kot običajno je tudi tokrat pozdravil tovariš predsednik vse navzoče, predvsem pa na novo došle tovariše Ro-žanca. Jamčigaja in Dominkota. Prečital in odobril se je nato zapisnik zadnjega zborovanja.
Dopisi. Ker društvo na svojem zadnjem zborovanju radi male udeležbe in to radi deževnega vremena in skrajno slabe ceste ni bilo sklepčno o rešenju došlih dopisov, je tovariš predsednik ponovno prečital vse preje in na novo došle dopise, nakar je društvo sklenilo:
1.	Društvo pristopi kot član »Zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Od prisotnih tovarišic in tovarišev so pristopili kot člani 3 tovariši in 2 tovarišici.
2.	Enako pristopi društvo kot član »Učiteljskega doma« v Mariboru.
3.	Glede učiteljske »Samopomoči« je poročal tovariš predsednik o važnosti in potrebi društva, a končno tovarišem in tovarišicam priporočal njih vstop v društvo.
4.	Ostale dopise je članstvo vzelo na znanje.
Predavanja. Tovariš Julče Sevnik nam je prav izčrpno predaval o Rab;n-dranath-Tagore šoli. V duhu smo šli s predavateljem v Indijo in skrbno sledili njegovim besedam, ki so nam nudile raz-vitek, njega zapreke in dosežek šolstva po Rabindranathovi teoriji v Srednji Indiji. Za svoje izčrpno poročilo je žel našo pohvalo z željo, da se nam v kratkem zopet oglasi.
Tovariš predsednik Zdolšek pa nam je tokrat predaval o »Organizaciji«, nje pomenu s posebnim povdarkom o stanovski organizaciji. Na široko nam je predaval, kaj je in kaj nudi orgamizacija članstvu, zlasti pa učiteljstva. kateri zavida danes marsikatera druga. Svojemu napredku pa se ima zahvaliti v tem, da je strogo stanovska in svojim vztrajnim bojevnikom. Za svoje točno in skrbno pripravljeno predavanje je dobil s strani članstva pohvalo.
Predlogi:
1.	Poverjeništvo UJU naj stori potrebne korake, da se predlog glede petja državne himne »Bože pravde« razveljavi vsaj za toliko časa. dokler ni uveljavljena kaka druga državna himna, ki se bo pela v cerkvi ob državnih praznikih.
2.	UJU naj opozori prosvetni oddelek, da naj ne nastavlja na enorazredni-ce neizkušenih abiturijentov, ker se nje same v vsakem oziru zatre: šola sama pa od neizkušenega šolnika gotovo mina velike koristi.
3.	Glede nalkupa šolskih knjig s strani učencev, oziroma morebitnega pri-moranja do nakupa istih ne more učiteljstvo. prevzeti nikake odgovornosti.
članarina za nastopno leto 1925 se je določila v znesku 144 Din, mesečno po 12 Din. katero naj šolski voditelji pri izplačilu mesečnih prejemkov posameznikom odtegnejo in nabrano članarino izroče blagajniku društva.
Končno je društvo obravnavalo o internih zadevali društva.
Po zborovanju se je vršil prijateljski sestanek pri tovarišici ge. Cizej-Brišni-kovi. kjer je bil nabran pri licitaciji »Krampusa« znesek 207 Din za »Učiteljski dom« v Mariboru, kateri znesek se je tudi vposlal na pristojno mesto. Krampusa je darovala tovarišica ga. Cizej-Brišnikova.
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
Obrambni vestnik.
KAKO SE ŠIRI ŠOLI IN UČITELJSTVU NASPROTNO ČASOPISJE.
Drastičen slučaj, kako širijo nasprotniki šole in učiteljstva časopisje, ki bo bruhalo ogenj in žveplo na šolo in učiteljstvo je sledeči oklic:
Na delo za naše časopisje!
Novo leto se bliža. Treba bo zopet obnoviti naročnino na časopise, treba bo pa tudi nabirati nove naročnike. Somišljeniki! Časopisi so velesila, ki imajo velikanski vpliv na ljudstvo. Kakor piše časopis, tako mislijo čitatelji. Slab. brez-verski, nepošten časopis pokvari ljudsko dušo. dober, katoliški časopis pa mišljenje ljudstva ublaži in napravi plemenito. Zato pa Vas kličemo vse, ki ste naši pristaši in somišljeniki, na neumorno agitacijo za naše časopise. Kdor ie na naše liste že naročen, naj naročnino takoj obnovi, kdor Pa še nima naših listov, naj si jih na novo naroči.
Vrli katoliški možje in krščanske žene. navdušeni mladeniči in zgovorna dekleta! Napravite si po župnijah ali pa tudi po vaseh agitacijske odbore za katoliško časopisjej Armada naših somišljenikov je ogromna in če ta armada cela poseže v agitacijo, je zagotovljen sijajen uspeh.
Kako naš agitiramo za časopise?
Agitaciji za naše liste je posebno določen čas od 15. do 31. decembra. V tem času mora biti cela Štajerska prepredena z gibčnimi agitatoricami in agitatorji. ki bodo šli od hiše do hiše. od osebe do osebe.
Da bo agitacija uspešna, prosimo svoje prijatelje in zaupnike:
1.	Skličite najagiilnejše naše pristaše iz vsake vasi ali občine k posvetovanju, kjer se dogovorite, kako bodete agiti-rali. Osnujte si agitacijski odbor.
2.	Agitacijo morate razviti od hiše do hiše. od osebe do osebe. Pri vsaki priliki povzdignite svoj glas za razširjenje naših listov.
3.	K agitaciji pritegnite pred vsem agilne može in žene. posebno pa našo vrlo mladino.
4.	Na agitacijo naj gredo vedno po dve in dve znani in spoštovani osebi, ki znata dobro govoriti.
5.	Čas za agitacijo si določite sami po Vaših krajevnih razmerah. Razvijte pa agitacijo še pred novim letom, da novi naročniki dobijo liste v januarju. Sploh zapomnite si tole: Kdor si list že takoj sedaj na novo naroči in ga plača za celo prihodnje leto ali vsaj za pol leta naprej, dobi list že takoj zdaj, a vsa naročnina se mu vpiše na dobro za čas do konca decembra 1925. Vsak novi naročnik torej, ki si list plača zdaj takoj za celo leto ali za pol leta. dobi pravzaprav časopis v mesecu decembru zastonj.
6.	Nabiralnih pol agitatorjem ne bomo pošiljali. Agitatorji naj vzamejo čisto navadno polo papirja in naj na njo natančno napišejo stare in nove naročnike, ki jim plačajo list, in sicer naj zapišejo natančno ime. stan, kraj. pošto in zne-sesk ter naj pri vsakem pristavijo, ali je star ali nov naročnik. Vsak. ki takrat, ko plača naročnino, lista več ne dobiva, je nov naročnik.
7.	Seznam naročnikov in nabrani denar nai nam agitatorji pošljejo obenem vsaj vsak teden, da dopošiljanje listov ne bo zaostalo
8.	Vse stroške, ki jih imate z odpo-šiljanjem, si takoj zaračunite in odtegnite .od nabrane svote.
9.	Naročniki »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« nai se nam pošljejo ločeno za vsak list posebej, ker drugače lahko nastanejo 'velike zmešnjave.
10.	Mnogi bi si list radi naročili, pa ne vedo. kako naj to storijo. Zato je dobro, ako daste na naše stroške ob nedeljah pred cerkvijo oznaniti, da se bode sprejemala naročnina v kakem prostoru blizu cerkve, n. pr. v bralni sobi, ali da se bodo tam izpolnjevale položnice, katere naj prinesejo seboj. Na dotičnem prostoru naj potem čaka kdo. da tistim, kj se oglasijo, pomaga
Posebno zdaj ob novem letu naj se razlega povsod le ta apostolski klic: »Proč z brezverskim časopisjem iz slovenskih hiš!« V vsako hišo pa vsaj en katoliški list!
Glavni agitacijski odbor za katoliško časopisje. Maribor, Cirilova tiskarna.
•
Na pokrajinski skupščini Pov. UJU v Krškem so bili pa sprejeti sledeči predlogi v obrambo šolstva in našega stanu:
Organizacija z ozirom na javen tisk.
L Najvažnejši in najodločilnejši faktor javnega mnenja je časopisje.
2.	Našemu stanu in šoli nasprotno časopisje dosledno ustvarja šoli in našemu stanu neprijazno javno mnenje v narodu.
3.	Edina protiutež temu neprijaz-mu javnemu mnenju za šolo in naš stan ter edino sredstvo za borbo proti širjenju takega javnega mnenja je napredno časopisje.
4.	Učiteljstvo se je dosedaj premalo posluževalo izvenstanovskega naprednega javnega časopisja, da bi ustvarilo našemu stanu in šoli prijazno javno mnenje v narodu, in je dosedaj premalo podpiralo to časopisje s poročili občejav-nega. kulturnega, prosvetnega, gospodarskega in socialnega značaja, da bi se potem to časopisje tudi lahko razširilo in ukoreninilo med narodom.
5.	V to svrho je potreba organiziranega sodelovanja učiteljstva pri izven-stanovskem javnem časopisju.
6.	Vsaka socialna skupina, ki se hoče uveljaviti v javnosti, ne sme idej in zahtev širiti le v lastnih vrstah, temveč mora gledati, da prodre z njimi tudi v javnosti.
7.	Nlikdar ne smemo pričakovati, ko smo svoje zahteve obrazložili v stanovskem tisku, da se bo javnost potem sama potegovala za te naše zahteve, ali da bi jih začelo časopisje samo širiti.
8.	Kdor hoče, da bo zavladalo za učiteljstvo in šolstvo prijazno javno mnenje v narodu, ta se mora poslužiti izvenstanovskega javnega ' časopisja in se mora pridružiti organizaciji učiteljstva za dopisovanje v javne liste ter mora s pomočjo dobrih dopisov skušati širiti napreden tisk v narodu. V prvi vrsti pa bi bilo za to treba še enotne jn prave vzgoje in organizacije za časnikarsko delo učiteljstva.
9.	Pričeti bo treba buditi vse zaspance in bojazljivce med učiteljstvoin, ki nikdar ne vzamejo v roke peresa, da bi poročali listom o dogodkih in kultur-no-gospodarskih ter političnih potrebah ljudstva iz svojega okraja in bi jih bilo treba za to delo organizirati; na drugi strani bi bilo treba ustvariti stalen kader. (nekak dopisni urad učiteljstva). ki bi vse napredno časopisje stalno in dosledno informiral o vseh naših prosvetnih, šolskih, stanovskih zahtevah in ustvarjal nam prijazno javno mnenje, potom javnega časopisja; na tretji strani bi bilo potreba organizirati tudi obrambno delo na napade v časopisju, s tem. da bi si porazdelili časopise, katere bi zavračali in časopise, v katere bi dopisovali. Dopisnik bi moral biti v stiku za enotno postopanje in taktiko.
Pedagoške in šolske drobtine,
X Društvo za psihološko-pedagoške eksperimente u Sarajevu. Pravila: 1. Naziv: Društvo za psihološko-pedagoške eksperimente. Centrala je u Sarajevu.
2.	Cilj: Budenje interesa za eksperimente upoznavanja društvenih sposobnosti i za iznalaženje načina uspešnijeg kultivisanja podmlatka j naroda našeg.
3.	Član društva može postati svaki prosvetni radnik i svako lice kome je dio pozitivni napredak našeg naroda, a izjavi se voljnimi za saradnju u cilju ovih pravila.
4.	Uprava, a) Upravu društva sači-njava starešina, njegov zamenik, poslo-voda, blagajnik i 3 nadzornika, koje članovi društva izaberu večinom glasova: Uprava društvena sačinjava ujedno i uredivački odbor »Glasnika« i »Zbirke«. Članovi svakoga sreza biraju sreski Odbor. koji sačinjavaju starešina, poslo-voda, blagajnik, 2 odbornika i 2 nadzornika. Starešine sreskih Odbora obrazuju Oblasni Odbor, kome je sedište u oblas-nom gradu. Oblasni Odbor konstituiše se izborom oblasnog starešine, poslovode, blagajnika i 2 nadzornika, a ostale su starešine sreskih odbora odbornici Oblasnog Odbora. Starešine Oblasnog Odbora obrazuju Centralni Odbor u Sarajevu. Do prvog kongresa ulogu Centralnog Odbora vršiče uprava društva u Sarajevu. Odlučuje se večinom glasova javno.
5.	Sreski Oblasni i Centralni Odbor formiraju se dikcijom svesti o visokom cilju društva, dakle dobrovoljnim tpristu-pom u članstvo u duhu ovih pravila. Po-put toga drže se konferencije do kansti-tucije Odbora, potom se pristupa radii u duhu ovih pravila, o čemit. se obaveštava Centralna Uprava društva u Sarajevu.
6.	Sednice Odbora i skupštine čla- . nova drže se po pozivu starešine ili 3,4 članova, kad to iziskuju potrebe rada i
reda. a u svakom slučaju bar jedanput godišnje pre kongresa.
Kongres svih odbora i članova održava se svake godine po pozi, vu starešine centralnog odbora i obzna-nom programa rada dva meseca pre kongresa.
7.	Odbor se bira na 3 godine, a neaktivni član odbora smenjuje se kad to večine izglasa;
8.	Društvo postiže svoj cilj preko Odbora i članova:
a)	privoljavanjem na članstvo lica. koja se staraju o podmlatku i narodu, a u smeri članai 2;
b)	držanjem konierencije, predavanja, zabava, izložbi itd. radi budenja interesa ili radi skupljanja priloga, pomoči i zave*--štaja u cilju pokrivanja društvenih troš-kova i osnivanjem psihološko-ped&goš-kog instituta u Sarajevu i drugim obias-nim gradovirna;
c)	dogovornim (osobito na kongresa) utvrdivanjem programa i delokruga rada formiranje anketnih sekcija za ispitiva-njem pojedinih oblasti i doba uzrasta;
d)	izdavanjem »Glasnika« i »Zbirke« za psihološko-pedagoške eksperimente;
e)	obaVljanjem povereničke dužno-sti članova a naročito sreskih odbora u skupljanju pretplate za »Olaisnik« i »Zbir-ku«. ier če se u njima publikovati rezultati i potrebe društvenoga rada;
f)	Saradivanjem u Glasniku i Zbirci tirne što če svoje opise i zabeleške j smislu čl. 2. obradene ili ne obradene dostaviti uredništvu;
g)	Uživanjem svih povlastica koje društvo uzmogne da dade (honorari za saradnju u Glasniku i Zbirci popust u pretplati na Glasnik i Zbirci naknade /a eventualna putovanja i t. d.) Honorari povečavače se sa povečanjem broja pret-platnika i članova.
9.	Društvo če se izdržavati redov-norn članarinom. dobrovoljnim prilozi-ma, prihodima od predavanja, zabava, izložbi i t. d., subvencijom od države i kul. ustanova i zaveštavanjima u cilju zasni-vanja društvenog fonda.
Članovi su: redovni sa godišnji;ii uloškom unapred od Din 10. pomagači
sa godišnjim ulogom od Din 50 unapred, dobrotvori koji jedared za svagda ulože Din 500 i legatori koji zaveštaju više od Din 1000. Lega>torima i dobrotvorirr.a donosi društvo slike u »Glasniku«. Ulozi članova svih vrsta dostavljaju se blagaj-nici Centralnog Odbora u Sarajevu, a ostalim prihodima i priplodima raspola-žu Odbori. Dode li do večih zavešUnjt obrazovače se društveni fond.
10.	Odborski nadzornici pregledaju i likvidiraju sve utroške po sloboducm uvidanju. a obaveštavaju o tome skup-štinu bar jedamput godišnje.
11.	Društvo održaje veze sa sorodnim udruženjima i ustanovama u zemlj1 i na strani.
, 12 Odbori izraduju poslovnik rada sreskog, oblasnog i centralnog odbora dogovorno, a u slučaju spora odlučuje Centralni Odbor ili kongres.
13. Prestankom nekoga odbora imovina prelazi u svojinu višega odbora, a prestankom Centralnog odbora imovina prelazi u svoj i u psihološkog-pedago-škog inštituta ili Učiteljske škole dotič-noga mesta.
O tem društvu nam piše dr. Z. I\a-novič. profesor sledeče:
Na zboru prosvjetnih i javnih radni-ka u Sarajevu zasnovano je dne 4. XI. 1924 Društvo za psihološko-pedagoške eksperimente. Društvo če uzajamnom saradnjom ispitivati sve oblasti dušev-nog života ©mladine i naroda našega, te poziva sve prosvetne i javne radenike na stupanje u članstvo.
Izdata ie 1. knjiga zbirke: »Psiho-loško-pedagoški eksperimenti«. »Memo-rija i pogledi naše djece« od Dra. Ž. Iva-noviča, cijena 15 Din. Adresa uprave Društva: Ženska Učiteljska škola Sarajevo.
X Nove ženske gimnazije. V Skop-lju je hbila nedavno etvorjena osemraz-redna. v Zemunu pa štirirazredna ženska gimnazija.
X Rusi — srednješolski profesorji. V prosvetnem ministrstvu je reguliran položaj srednješolskih profesorjev, ki niso naši državljani. Po novi uredbi dobivajo: suplenti 18.000 Din. začasni predmetni učitelji 16.200 Din in honorarni
profesorji (dnevničarji) 14.400 Din letno. Poleg tega imajo vsi pravico do rodbinskih doklad. Nova plača se računa od 1. decembra.
X Dve novi šoli sta bili otvorjeni. i° sicer v Brodarcu v niškern okrugu in v Kakmužih v plevaljskem okrugu. Šolam v Nagoričanu, Tabanovcih in Pčinju je nakazalo prosvetno ministrstvo denarno pomoč.
X Jugoslovenska šola v Carigradu.
V Carigradu je bila nedavno ustanovljena jugoslovenska osnovna šola. Imenovana sta že tudi učitelj in učiteljica, tako da se bo s poukom lahko pričelo v najkrajšem času.
X Posebni tečaji za jecljajoče otroke. V ljudskih šolah v Clevelandu so že leta 1916. začeli s tečaji, katerih svrha je popravljati govorico šolskih otrok, ki jecljajo ali pa drugače ne morejo pravilno govoriti, oziroma ne morejo izgovarjati nekaterih črk ali zvokov. Ti tečaji so bili izvanredno uspešni in so odpravili za vedno govorne težave mnogih tisoč otrok. Skoraj 2500 otrok ie pohajalo te tečaje tekom minulega leta.
X Smrt v šoli med poukom. V večerni šotli z.a rokodelce in obrtniške vajence v ul. Mazzini v Trstu se je pripetil nenavaden slučaj. Učitelj ie poklical k deski lbletnega kovaškega vajenca Marka Gabroviča. kateremu je na šolskem odru nenadoma postalo slabo. Deček je prebledel, izbulil oči in padel na tla. Zdravnik rešilne postaje, ki je orišel na mesto nezgode, je ugotovil, da je vajenca zadela kap. Gabrovič je imel težko srčno napako, ki mu je že opetovano delala težave.
X »Istarska književna zadruga« dobro posluje. Sedaj pripravlja več važnih knjig, kakor »Gospodarski priročnik za istrskega seljaka«, »Seljaškio čitanko o zdravju« in še neko drugo knjigo. Koledar »Franina i Jurina'« za leto 1925. je že skoro razprodan.
X Radi škrlatinke zaprte šole. Zaradi opasnega širjenja, škrlatinke je dala vlada zapreti začasno ljudske šole v Pan-čevi, v Beogradu na Smederevskem Gjer-mu. v Osipiču. v okrožju timoškem in v Prokuplju.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Stanovanje v Mariboru.
Daje se v najem takoj hišica z gospodarskim poslopjem in vrtom. Poizre se „pod L. B. poste restante Rajhenburg".
ZAHVALA.
Vsem, ki so spremili na poti v večnost našo nad vse ljubljeno hčer, sestro, svakinjo in teto,
S. KDHRALAiO I0i. JOSIPIIIO ZHAHC.
šolsko sestro in učiteljico v Maribora,
se najiskreneje zahvaljujemo in kličemo Bog plačaj!
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini šmihelski, g. oč. frančiškanom, usmiljenim bratom, vodstvu obeh deških in dekliških šol ter ljubeznivim tovarišem in tovarišieam; zlasti g. Gradu za v srce segajoči poslovilni govor in pevcem za ganljivo žalostinko.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki so s cvetjem posipali drago rajnko in z venci olepšali zadnjo njeno pot.
SMIHEL pri Novem nestu.
Žalujoča rodbina
Znane.
»■Ml

■
H SP H
H »a ■ IB
Ne pozabite naročili brezplačni album
93 KARO" čevljev
z dopisnico na naslov:
Dragotin Roglii,
Maribor, Koroška c. 19.
»■ana H«"«*
S
_____iia
■■■■■■■■	BBBB«8«
■ ■■■BIUSDgSHIBHBaiIHBIIia«KB
Primerna darila za novo leto!
Mladinske knjige.
Anatole le Braz - F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter l. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40.
Erjavec Fran. Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, jzbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. -Ai. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Ewald - Holeček : Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge pot vesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v U. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solru čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Karafiat Jan - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Miijakov Julček: Zbrani spisi. VL zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10
Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Kape: Mladini. II, III., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg vez. Din 12 —. VII. zvezek Din 12'—. VIII. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič. Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. 1. in II. k Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi
v Ogleju. Vez. Din 28—, broš. Din 22"- . Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovensket
ga dobrovol/ca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandžali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez. Din 32.—.
Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem - Gradnik: Okrutna šala. Broš. Dir, 28 —.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Kosem Zv.: Morje. Din 16.—.
Maeterlinck-Bemot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8—, vez. Din 12.—.
Korban J.: Povodni mož, igrica za mla* dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra* 4 Din.
Lah dr. I.: Miklavž prihaja Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4—.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ples som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Breznik prof. dr. Pavel V.t Francosko-slot vensko - nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in čit tanka. Broš. Din 5.—.
Ramovš Fran: Historična gramatika slovent skega jezika. Broš. Din 260.—.
Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja.
Din 50.—.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do» movina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. & Din 3.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veni ji. I. zvezek (od prevrata do konca i. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za J. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Slike.
Sič: 1. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90 5 cm.	Slika a Din 30 —
Stenske table h Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —
Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljubt Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15. Gangl
61-5X47-5 cm.	Slika ä Din 10'
telefon štev. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
Čekovni račun štev.iotsi
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.