117
Kratkočasnica — pa resnična prigodba.
Vsi imajo prav,  pa vendar gre vse napak.
Preden je general P.— Terst zapustil, je dal svojim oficirjem večerjo; nazadnje jim je hotel še punc napraviti. Zato pokliče ordinanca in mu reče: „Pojdi k Bischof-u (tako ne imenuje tukaj imeniten likerist) in reci mu, naj mi posije 5 butilij najboljšega ruma".
??Ze pravu — odgovori koprol, teče naravnost v škofijo in ko pozvoni, pride strežaj k oknu in bara, kaj da je ob tej uri? „Gospod general se lepo priporočajo gospodu škofu (Bischofu) in prosijo, naj mu pošljejo 5 butilij najboljšega ruma". Strežaj mu reče, da škof nimajo ruma, ker ga nikoli ne pijejo, — in zapre okno. — Ordinančar potegne drugokrat za zvonec tako zlo, da je hrup po celi škofii. „Saperment! jaz ne grem od tod,   dokler ne dobim rama"
—  gode koprol pod oknom. — IVa to se zbudijo rajnki škof R. in barajo strežaja, kdo da ob tej uri doli tako zabavlja. Strežaj jim pove, kdo da je in kaj da hoče.   „To je zmota
—   pravijo dobrovoljni škof — vendar pojdi v klet in poisi 5 butilij, naj bo notri kar koli, in daj mu jih, da ga le z lepo odpraviš". — Koprol priteče z butiljami domu in jih postavi na mizo rekoč: ^Gospod škof se jim lepo priporočajo, ruma nimajo, pa jim pošljejo kar imajo. »Kje si pa bil, osel?" — zakriči general. „Pri gospodu škofu" — odgovori osupnjeni koprol. — To je vso družbo tako razveselilo, da so se bolj smejali ko da bi bili punc pili. Drugi dan je šel general sam k škofu zmoto popravit.
J. M. P.