Mñ ::::::::::::: iiiÜiiiiiii E^==rE======I===I=H=IH111 HI H H1111111111111111H1Í=111111 ¡ 1 ¡ 11II == jjpjjjjjjjjjjjü^ :::::::::::::::::::::::::::::::: iiiiíHüiüi ::::::::::::: Ženske ubijajo, mar ne? Ženska s široko razprtimi očmi in usti v smrtni grozi histerično vrešči na ves glas. Gre za enega najelemen-tarnejših in najimenitnejših filmskih motivov, arhetip, ki so ga neusmiljeno eksploatirali od začetkov kinematografije do danes. V vsem tem času se ni veliko spremenilo, le da so kričačke postale lepše, vitkejše, bolj prsate, blond... ter da jih vse bolj pogosto ubijejo. Z nastankom zvočnega filma so začele ženske neusmiljeno vreščati. To se prodaja, so rekli studijski šefi in v filme na veliko tlačili pomanjkljivo oblečene lepotice, kiaterim so jim pretile različne nevarnosti. Kajti strah, groza in neznano so od nekdaj vabljivo dišali po prepovedanem, nevarnem in obskurnem seksu. Nekaj sladkega, privoščljivega, voajarskega voajerskega in perverznega je v pogledu na zapeljivo in malce avšasto lepotico, ki se na nevarnost ne zna odzvati drugače kot z dretjem. Skozi zgodovino filma so ženske ogrožali razni Frankensteini, vampirji, volkodlaki, King Kongi, Indijanci, marsovci, mutirani stvori, radioaktivna flora In favna, kriminalci in druga zalega, ženske pa so avtomatično vključile glasilke in jih navile do konca. Z visoko dvignjenimi joški. Dokler so bile ženske v filmih neumne, nemočne, neškodljive, nevedne, malce retardirane in obvezno seksi, se jim ni zgodilo nič hujšega. Sicer so bile dodobra pretresene, a so praviloma preživele. Potem pa so se ženske uprle, niso hotele več služiti kot dekorativni element ali potrošni material. In ko so si enkrat izborile svoje pravice in enakopravnost enkrat izborile, so se zanje pravila igre drastično spremenila. Izgubile so tisti zgodovinski zapik, ki je bil do tedaj samoumeven. :, gentlemanstvo in kavalirstvo so izpuhtelisli po a ženske so prišli težki in neprijazni časi. Hudič je I šalo, zver je požrla lepotico. Emancipacija ima jac svojo ceno. ::::::::: »«éilt«« tíiH íillUt Prvi film, kije dokončno prerezal popkovino tradicije, je bil kakopak Hitchcockov Psiho (1960). Po njem stvari nikoli več niso bile iste. V slovitem prizoru pod tušem je dostavil nekaj, česar gledalci še niso videli: šok, goloto, kri, brutalno nasilje in mrtvo junakinjo na polovici filma! In to je bil šele začetek. Sezona lova na ženske se je pričela. In to z vsemi možnimi orožji in na vse možne načine. Kmalu so postale ženske ogrožena vrsta. Vsak, ki je imel pet minut časa, je uplenil svojo žensko trofejo. Serijski morilci, perverzni psihopati, bitja iz vesolja, virusi, morski psi, morilske družine, zavrnjeni ljubimci, pa tudi druge ženske in celo junaki so napolnili pištole, nabrusili nože, meče in mačete, pripravili vrtalne stroje, pnevmatična kladiva, cirkularke, jeklene vrvi in motorne žage ter začeli streljati, zabadati, rezati, frezati, vrtati, obešati, dolbsti, daviti, drobiti, lomiti in rearanžirati. V patološkem mrcvarjenju žensk prednjačijo številni azijski (predvsem japonski, hongkonški in južnokorejski) filmi, ki so nasilje nad ženskami ustoličili v poseben žanr, ki bi zahteval posebno strokovno (pa tudi psihiatrično) obdelavo. Japonci so sploh mahnjeni na mučenje žensk, njihova neizčrpna domišljija je sproducirala stotine in stotine filmov, od Gutsofa Virgin (Shojo no harawata, 1986, Kazuo 'Gaira' Komizu) prek Guinea Pig 1, 2 in 3 doTakashi Miika. Ko je leta 1981 v njihova kina treščil film Ljudožerci iz Amazonke (Cannlbal Holocaust, 1980, Ruggero Deodato), je bil po gledanosti na drugem mestu, takoj za ET.-jem. Tudi Italijani so se radi izživljali nad ženskami, najbolj ekstremno v poplavi t.i. nacisploatacijskih filmov (italijansko sadiconazista), ki se dogajajo v ženskih koncentracijskih taboriščih, kjer zlobni SS-ovci in/ali znamenita paznica lisa mučijo, ponižujejo, posiljujejo in preizkušajo meje zmogljivosti ženskega telesa. Zanimivo je, da so ideje nacisploatacijskemu žanru dali ravno avtorski, takorekoč umetniški filmi, kot so Nočniportir (II portiere * • ■ X ■ Ilttftf''TMMTM»MtMf**»«««««««««« .............................................. ............................................ lliiiil^"^-*"*-*^*-** * » » »........................................ 91 999*999* ttmH::i HHEEHE M*«« ****** » ♦ • »»+»♦+ + . 99*9*1**11****94****+*- ......... mmtïïtntut di notte, 1973, Liliana Cavani), Salon Kitty (1976, Tinto Brass) in Salo ali 120 dni Sodome (Saló o le 120 giornate di Sodoma, 1975, Pier Paolo Pasolini). Kaj pa slovenski film? Ali premore kakšno monumen-talno žensko smrt, za vedno zapisano v anale domačega filma? Hm, slovenske ženske so umirale precej turobno: pogosto so bridki konec storile pod okupatorskimi streli in če jih že ni pod rušo poslal kakšen alkoholizirani domorodec, so dotrpele ob porodu. V spominu nam je Si® Sledi venček petdesetih nepozabnih ženskih smrti, ki se raztezajo od avtorskega do žanrskega filma, od avantgarde do eksploatacije, od Hollywooda do Slovenije. Petdeset kultnih, nenavadnih, neubranljivih, presenetljivnih, bizarnih, vulgarnih, nasilnih, odrešujočih ali preprosto banalnih smrti, ki so nas pretresle, šokirale, zabavale ali navdušile. Na seznamu se nahajajo predvsem filmi, ki so kolikor-toliko znani in igralke, ki so v svoji karieri že nekaj dosegle. Ni namreč isto, če gre rakom žvižgat velika zvezda ali neznana banana, ki je nismo še nikoli videli. Poglejmo si torej nekatere filme naše in vaše mladosti skozi ženske oči. To si nedvomno zaslužijo, saj so plačale ñJit»::::: ultimativno ceno. iHrùnrmt îîtaîîlîîît:;: Í tttttxtxxt*IX*t 9-» ********* 9*9-9* ** »iJîîïî» *♦♦•**»*•** * îttî îîîî mtttttttttttttttt t rt 1♦ ♦ t î i : î ostala tista mamka iz filma Na svoji zemlji (1948), ki se ijjjjjjjjjjjjjjjl je pred nemškimi cevmi sezula in se še zadnjič spreho- ijjjjjjjjjjjjjjj dila po rodni grudi. In pa Anja Rupel, ki je v Hudodelcih (1987) mislila, da se je spotaknila, v resnici pa jo je ::j:|ii::j::inj zadela krogla. Omembe vredna je tudi rajnka Žašlerca •¡¡¡¡¡¡¡HkIhI (1976), ki se je spektakularno samorazstrelila. Ostaneta ::::::j:lj:j:;:j' nam te še dva domača filma, kjer je ženska smrt res ne- ;jy|ji::j:HH| kaj posebnega. Prvega boste našli na seznamu spodaj, jhijj drugega pa v naslednji številki Ekrana, kjer bomo rubri- jHf*"*"* ko izjemoma raztegnili in postregli še s 50 uglednimi damskimi trupli •2S Hiiliiiiisifi mmï mpaHHiJ 'Ft;:: îîltîîîîîîîtîl HÎÎÎÎÏÎÎÎ: 50 nepozabnih ženskih smrti 1. Trpljenje Device Orleanske (La passion de Jeanne d Arc, 1928, Carl Th. Dreyer) Ivana Orleanska (Maria Falconetti) zaradi herezije konča na inkvizicijski grmadi. S tem je Cerkev iz nje naredila mučenico, takorekoč žensko verzijo Kristusa. V posodobljeni, MTV-jevski Bessonovi verziji (1999) jo igra manekenka Milla Jovovich. 2. Pandorina skrinjica (Die Büchse der Pandora, 1929, Georg Wilhelm Pabst) Prostitutka in plesalka Lulu (Louise Brooks) je tako nedolžna, zapeljiva in fatalna, da preprosto mora umreti mlada in lepa. Z nožem jo pokonča nihče drug kot Jack Razparač in sicer v ljubezenskem zanosu, da ne rečem v stanju spolne vzburjenosti. Smrt kot podaljšanje in vrhunec spolnega akta. 3. Dvoboj na soncu (Duel in the Sun, 1946, King Vidor) Strastna mešanka Pearl Chavez (Jennifer Jones) spozna, ;;;;;; da divji in nebrzdani Lewt (Gregory Peck) ne bo nikoli njen, zato sklene, da ne bo od nikogar. V eni najbolj bizarnih končnic v zgodovini vestema se v dvoboju pomerita ženska in moški. Z vsakim novim strelom se bolj ljubita, nazadnje se prerešetana plazita eden proti drugemu. Umreta združena v večnem objemu. M ----->«•»»»• J«:::::: k■••»*■ 4. Niagara (1953, Henry Hathaway) Seksl prešuštnico Marilyn Monroe ponižani mož Joseph Cotten zadavi v zvoniku. Mimogrede: iz zvonikov, stolpov, svetilnikov in kar je še falusnih simbolov, so v globino letele že mnoge porednice, najbolj znana je Kitn Novak v Vrtoglavici. 5. Noč lovca (The Night of the Hunter, 1955, Charles Laughton) Mrtva Shelley Winters sedi za krmilom avtomobila na dnu reke. Prizor je bil za tiste čase naravnost šokanten, hkrati pa ga preveva nekakšna čudežna, nadzemska lepota, ko njeni lasje in morske trave lenobno plapolajo pod vodo. Morilec je nori pridigar Robert Mitchum, ki se je preveč vneto vživel v vlogo Janeza Krstnika. Mokri dodatek: pod vodo sta se za vedno poslovili tudi Patsy Kensit (Smrtonosno orožje2) in Franka Potente (Bourno-va premoč). 6. Smrt v očeh (PeepingTom, 1960, Michael Powell) Mladi snemalec pobija ženske tako, da jim zapiči jekleno konico stativa od kamere v vrat, zraven pa še posname njihovo reakcijo. Film je gledalce tako razkačil, da je pomenil konec kariere režiserja Poweila ... 7. Psiho (Psycho, 1960, Alfred Hitchcock) ... ko pa je praktično isto stvar ob istem času posnel stari lisjak Hitchcock, mu je publika jedla iz roke. V prizoru pod tušem Janet Leigh ne more biti bolj nemočna, kot je: sama, gola, mokra, na omejenem, ograjenem in gladkem prostoru, brez česarkoli, s čimer bi se lahko zaščitila. Mati vseh ženskih smrti. ■ . i. A r. M mf- i ■ i m ■ "i » M ■Lyü ■9 M ^fl J * M I fm f Al s jI 9. Konje streljajo, mar ne? (They Shoot Horses, Don't They, 1969, Sydney Pollack) Ko ima Jane Fonda vsega dovolj, zaprosi Michaela Sar-razina za milostni strel v glavo. In ga tudi dobi. 10. V službi Njenega veličanstva (On Her Majesty's Secret Service, 1969, Peter R. Hunt) Ni bila dobra ideja, da se je šel nepopravljivi ženskar James Bond poročit z Diano Rigg. To ga je tako vrglo iz tira, daje začel piti pivo namesto tiste njegove shaken, not stirred afnarije! Hudo napako je mladoporočencu pomagal popraviti stari sovražnik Stavro Blofeld (Telly Savalas), ki nesrečnico hitro in humano pokonča. 11. Ljubezenska zgodba (Love Story, 1970, Arhur Hiller) Sanjski mladi par se spozna, zaljubi, premaga vse ovire, potem pa All MacGraw zboli za hudo in neozdravljivo boleznijo in umre. Za katero bolezenijo? Zdravnik je nekaj omenjal bele krvničke, zato sklepamo, da gre za levkemijo. V nadaljevanju (Oliverjeva zgodba) je Ryana O'Neala tolažila Candice Bergen, ki pa je začuda preživela. 12. Peklenska pomaranča (Clockwork Orange, 1971, Stanley Kubrick) Malcolm McDowell z orjaškim kipom falusa spešta glavo gospe Weathers, ljubiteljice joge, mačk in moderne umetnosti. Pa naj še kdo reče, daumetnostnima zveze z življenjem... ee, smrtjo. 8. Bonnie in Clyde (Bonnie and Clyde, 1967, Arthur Penn) Orgazmično umiranje prerešetane Faye Dunaway v slow-motionu se gleda kot nadaljevanje ljubezenskega prizora z Warrenom Beattyjem (nekaj prizorov prej) zv drugimi sredstvi. 13. Cvetje v jeseni (1973, Matjaž Klopčič) i I Kolikor sem razumel, je Meto (Milena Zupančič) pobralo od Ssame ljubezni. Noja, sicer pa se spodobi, da najbolj slavna Cslovenska ženska smrt vsebuje ščepec Iracionalnega, ne-Tdoumljivega in neizrekljivega. Bolje to, kot dajo pokonča ¿miokardialni infarkt. I m « . 14. Kitajska četrt (Chinatown, 1974, Roman Polanski) Paye Dunaway nima sreče. Spet so jo ustrelili v avtu (kot v Bonnie in Clydu), ie da tokrat z enim samim natančnim strelom skozi oko. 15. Prinesite mi glavo Alfreda Garcie (Bring Me the Head of Alfredo Garcia, 1974, Sam Peckinpah) Warren Oates je zbral pogum in Eliti (IselaVega) izpovedal ljubezen. Najbrž ne bi smel, kajti kmalu zatem ga z lopato usekajo po glavi in čez čas se zbudi v skupnem grobu s svojo ljubico. S svojo mrtvo ljubico. 16. Nashville (1975, Robert Altman) Pevska zvezda Barbara Jean (Ronee Blakeley) poskuša svojo načeto kariero spet postaviti na noge, a jo med zmagoslavnim comeback nastopom na odru ustreli neuravnovešeni oboževalec. Lahko rečemo, da je umrla sredi pesmi. Hip zatem je prosti mikrofon pobrala neka nadebudna amaterka, zapela pesem It Don't Worry Me (Kaj me briga) in postala nova zvezda. 17. Zrelo (Jaws, 1975, Steven Spielberg) Sočna in seksi Chrissie postane prva žrtev morskega psa. Najprej gre noga, potem jo divje premetava sem in tja, nazadnje jo pes célo prežveči. Obstajajo govorice, da je šla na golo nočno plavanje z menstruacijo in s tem privabila mrcino, vendar jih klub večkratnemu, natančnemu in poglobljenemu ogledu tega prizora ne moremo potrditi. 18. Stara puška (Le vieux fusil, 1975, Robert Enrico) Nad Romy Schneider se spravi skupina sadističnih nemških vojakov. Najprej jo posilijo, nato pa - pazite to -zažgejo z metalcem plamena. In to takorekoč na začetku filma. Maščevanje Philippa Noireta bo strašno. 19. Carrie (1976, Brian De Palma) Ne, tokrat nas ne zanima smrt Carrie (Sissy Spaček), ki s filmskega vidika ni nič posebnega, pač pa njene mame Margaret White (Piper Laurie), verske obsedenke, ki je seksala le enkrat v življenju in sicer takrat, ko je zanosila s Carrie. No, ko jo Carrie na koncu prikuje na steno kot Jezusa in vanjo zapiči cel komplet kuhinjskega pribora, se zgodi nekaj, česar še nismo videli. Margaret začne v vlogi Sv. Sebastijana ekscesno uživati in hropsti od zadovoljstva. Njeno umiranje postane poduhovljena, vznesena, vzvišena, ja, ultimativna religiozna in seksualna izkušnja hkrati.Tik preden umre, doseže pravo pravcato ekstazo, orgazmično vnebovzetje, po smrti pa se njen obraz razsvetli v obraz svetnice. Amen. Bravo, Brian! 0. Išče se gospod Goodbar (Looking for Mr. Goodbar, 1977, Richard Brooks) Diane Keaton je požrtvovalna pedagoginja slušno prizadetih otrok podnevi ter razvratnica, ki se vdaja pijači, mamilom in priložnostnemu seksu ponoči. Nazadnje naleti na psihopata, ki jo v srhljivem utripanju modre stroboskopske svetlobe pokonča z nožem. 21. Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1978, Philip Kaufman) Brooke Adams za hip zaspi in že spolzi skozi roke pretresenega Donalda Sutherlanda ter se ponovno »rodi« kot bitje, ki ne čuti ne sovraštva, ne ljubezni. V tolažbo nam je, da zatem se nekaj časa gola skače naokoli. 25. Zgodbe navadne norosti (Storie di ordinaria follia, 1981, Marco Ferreri) Cass, najlepša deklica v mestu (prelepa Ornella Muti), se naveliča, da vsi stalno prodirajo vanjo, zato si jo zapne z velikansko zaponko, vendar s tem ne doseže svojega namena. Svoj dušni mir najde šele, ko si prereže žile in izkrvavi. 22. Oblečena za umor (Dressed to Kili, 1980, Brian De Palma) Slab dan za seksualno in čustveno podhranjeno Kate Miller (Angie Dickinson): zjutraj mož na njej izvede brezobzirni petelinji zajtrk, dopoldne jo zavrne psihiater, popoldne pri seksu z neznancem pokasira spolno bolezen, zvečer pa jo v dvigalu z britvijo brutalno razreže; morilka v črnem. lind' I UJMI 26. Angel maščevanja (Ms. 45,1981, Abel Ferrara) Nemo vigilantkoThano (Zoe Tamerlis), ki na kostimiranem ^žuru uprizori pravi pokol moških šovinističnih svinj, z velikan-1 skim (in malce preočitno falusnim) nožem v hrbet zabode ravno njena najboljša prijateljica.Thana zarjove, se obrne in tik pred smrtjo izreče prvo, zadnjo in edino besedo v filmu: »Sister!« 27. Svinčeni časi (Die bleierne Zeit, 1981, Margarethe von Trotta) Marianne (Barbara Sukovva) se pridruži teroristični skupini Ba- « ader-Meinhof, čez čas pade vroke policiji, vzaporu pa ji uspe »izvršiti samomor z obešanjem«, kot se glasi uradna verzija V spomin se mi je urezal tisti šokantni, neverjetno realistični spačeni obraz pokojne teroristke, ko jo pride pogledat njena sestra. Na filmu ni še nihče izgledal tako mrtvo. f< 23, Ljudožerci iz Amazonke (Cannibal Holocaust, 1980, Ruggero Deodato) Eden najbolj osovraženih, oboževanih in eksplicitnih eksploatacijskih filmov vseh časov, ki obilno postreže s številnimi grozotami, med drugim z dekletom, na-taknjenim na kol, ki soji odrezali dojko.Teden dni po premieri v Italiji so film zaplenili, režiserja pa zaprli in obtožili umora. Pretila mu je doživljenska ječa, saj so bili mnogi prepričani, da gre za snuff, v katerem so zares pobijali igralce. Strasti so se pomirile, ko je Deodato na sodišče pripeljal žive in zdrave igralce, med njimi tudi »dekle s kola«. 24. Strel ni bil izbrisan (Blow Out, 1981, Brian De Palma) Naivna in prisrčna kozmetičarka Sally (Nancy Allen) neomajno verjame, da jo bo njen junak John Travolta zadnji hip rešil iz krempljev psihopatskega morilca. Vendar se je uštela, saj je Travolta zamočil in na mesto finalnega obračuna prispel prepozno. Preostane mu le, da avdio posnetek njenega pretresljivega poslednjega krika vmontira v trash horor film. h/ i 28. Poštar vedno zvoni dvakrat ' (The Postman Always Rings Twice, 1981, Bob Rafelson) Jessica Lange v blagoslovljenem stanju končno najde svoj mir in srečo, vendar ji nepredvidljiva usoda spet zagode. Ko se lackom Nicholsonom vračata s piknika, pade iz avta in z glavo udari ob kamen. Jessica je krajšo potegnila še v biografijah Frances (lobotomija) in Sweet Dreams (letalska nesreča), kjei je bila njena zadnja beseda: »Dickk 29. Conan barbar (Conan the Barbarian, 1982, John Milius) V operetnem in počasnem prizoru se Tulsa Doom že obrne, da bi odšel, nato pa nenadoma zamahne z mečem in glava Cona-nove mame se zakotali na tla. Nikoli ne bo videla, v kakšnega hrusta se bo razvil njen sinko in kaj vse bo dosegel v življenju. I 30. Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982, Ridley Scott) Strogo tehnično gledano Zhora (Joanna Cassidy) ni prava ženska, ampak replikant, zatorej se ne bi smela znajti na pričujočem seznamu.Toda njena smrt, ko na Vangelisovsoundtrack obupano teče skozi izložbe, medtem ko jo neusmiljenol rešeta Harrison Ford, je tako lirična, tragična in vzvišena hkratil da sem jo preprosto moral prešvercati. Sicer pa, če kdaj, je v trenutku smrti postala prava ženska iz mesa in krvi. i» 31. Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America, 1984, Sergio Leone) Eve (Darlanne Fluegl}, drago plača, da se je spečala z Noodlesom (Robert De Niro): trije morilci jo že v prvem prizoru te štiriurne sage brutalno umorijo z dvema streloma iz pištole. Z dušilcem, četo komu kaj pomeni. te 37. Smrtonosno orožje (Lethal Weapon, 1987, Richard Donner) V prvem prizoru seksi Amanda Hunsaker spleza na balkon nebotičnika, se požene v globino ter po dolgem in elegantnem padcu bučno pristane na strehi avtomobila. Ne, ni bil samomor: Riggs in Murtaugh nas pozneje poučita, daje Amanda pred skokom zaužila tako veliko količino mamil, da bi jo ta ubila, tudi če ne bi skočila. Je to sploh pomembno? 32, Brez strehe in zakona (Sans toit ni loi, 1985, Agnes Varda) Potepuhinja Sandrine Bonnaire umre v nekem obcestnem jarku, ne spomnim se več, zakaj. Ko jo zjutraj 38. Vojne žrtve najdejo, jo odlepijo od tal in odnesejo, opazimo, da 1^1989, Casualties ofWar, Brian De Palma) je njeno telo povsem odrevenelo, trdo kot ploh. Nicejfa Še ena vietnamijada: Sean Penn in kompanija ugrabijo touch, glede na to, da so v filmih trupla mehka in voljna še dolgo po »smrti«. 33. Avtoštopar (The Hitcher, 1986, Robert Harmon) Rutger Hauer priveže junakinjo Jennifer Jason Leigh med dva kamiona, tako da vodoravno visi med njima, nato sede za krmilo enega in požene. Ostalo si predstavljajte sami. 34. Betty Blue (37°2 le matin, 1986, Jean-Jacques Beneix) vietnamsko deklico, jo vlačijo po džungli, skupinsko posilijo, zverinsko pretepejo, nazadnje pa še prerešetajo. Tudi najbolj utrjenim je težko gledati vse to neskončno mrcvarjenje, še posebej, ker so film posneli po resničnih dogodkih. De Palma je dvajset let pozneje skoraj identično zgodbo posnel še enkrat (Redacted), le da se tokrat dogaja v Iraku. 39. Boter 3 (Godfather: Part III, 1990, Francis Ford Coppola) Na stopnišču opere v Palermu se zasliši strel. Krogla, Beatrice Dalle se povsem strga, iztakne si oko in konča^^ namenjena Michaeiu Corleoneju (Al Pacino), konča na psihiatriji. Tu jo trpljenja s pomočjo blazine ljubeče odreši Jean-Hugues Anglade (oblečen v žensko, heh), Eden najbolj humanih umorov na filmu. Slabih 20 let pozneje podoben umor iz usmiljenja inscenira tudi Clint Eastwood, ko v Punčki za milijon dolarjev prekine trpljenje Hilary Swank. (35. Brez izhoda (No Way Out, 1987, Roger Donaldson) Obrambni minister Gene Hackman se razburi in klofne ljubico Sean Young, da ta pade iz galerije, nesrečno pristane na klubski mizici in obleži s široko razprtimi očmi. Očitno so uboji iz malomarnosti Hackmanu prišli |v navado, saj je vajo ponovil v filmu Absolutna oblast. Tokrat kot predsednik ZDA. 36. Full Metal Jacket (1987, Stanley Kubrick) Izkaže se, da vietkongovski ostrostrelec, ki s kirurško natančnostjo masakrira ranjene ameriške marince, ni ostrostrelec, pač pa ostrostrelka. Ko jo končno odkrijejo in smrtno ranijo, ji vojaki odrežejo glavo in z njo med krohotom igrajo nogomet. Po tehtnem premisleku je Kubrick ta prizor iz končne verzije izrezal in se odločil za bolj humano končnico, kjer jo vojaki »le« ustrelijo. i v srcu njegove ljubljene hčerke Mary (Sofia Coppola). Pacino je bil neutolažljiv, mi pa malo manj, saj je bila Sofia v tem filmu tako moteča, tako očiten miscast, da smo si oddahnili. 40. Misery (1990, Rob Reiner) ^James Caan seje moral pošteno potruditi da je s tip-kalnim strojem dotolkel svojo žilavo oboževalko Annie Wilkes (Kathy Bates). Bonus: negativke so razsajale tudi v Usodni privlačnosti (Glenn Close) in Sostanovalki (Jennifer Jason Leigh). ife * t 11. Ko jagenjčki obmolknejo ¡(Silence of the Lambs, 1991, Jonathan Demme) Buffalo Bill je svoje žrtve, dekleta nekoliko močnejše postave, ugrabil in jih sestradal, da je koža malce odstopila od mesa. Nakar jih je zadavil, iz hrbta izrezal najboljše dele kože in jih odvrgel v reko. Dekleta, ne kožo. Iz kože sije sešil obleko. 42. Poljub pred smrtjo (A Kiss Before Dying, 1991, James Dearden) Matt Dillon je Sean Young odvlekel na streho nebotičnika, ji izjavil ljubezen in zaprosil za roko. Opita od sreče Sean ponudbo ginjeno sprejme, sledi strasten poljub, nato pa jo Dillon pahne v globino ... 43.Thelma in Louise (Thelma & Louise, 1991, Ridley Scott) Nepozabni finale, ko Susan Sarandon in Geena Davis v Thunderblrdu zgrmita v Grand Canyon. Kar se mene tiče, sta še dandanes tam, zamrznjeni v zraku ... 44. Kratki rezi (Short Cuts, 1993, Robert Altman) Trije kolegi iz mesta gredo čez vikend v naravo taborit, ribe lovit in kakšno pivo spit. Ko voda prinese golo žensko truplo, se ne vznemirjajo preveč. Z vrvjo jo za nogo privežejo na drevo, da je ne bi odnesel tok, ter neženirano nadaljujejo z muharjenjem, pitjem in kvantanjem. Šele ko se njihov rekreativni vikend izteče, zadevo prijavijo policiji. 45. Pogumno srce {Braveheart, 1995, Mel Gibson) Škotski lepotici Murron (Catherine McCormack), sicer novopečeni Melovi ženi, Angleži v opomin prerežejo vrat. Medtem ko jo življenje zapušča, se obupano ozira naokoli za svojim dragim, a zaman. Besni Mel po njeni smrti sicer lastoročno očisti Škotsko Angležev, a kje je bil, ko gaje potrebovala? 46. Sedem (Se7en, 1995, David Fincher) Tisti paket, naslovljen na Brada Pitta. 47. Lom valov (Breaking the Waves, 1996, Lars von Trier) Emily Watson uresničuje perverzne fantazije svojega nepokretnega moža, čigar življenje visi na nitki. Čeprav so njegove zahteve vse bolj ponižujoče, mučne, odvratne in pa tudi nevarne, Emily ne odneha in gre do konca. Njena žrtev ni bila zaman, saj se mož - že dokaj dobrega zdravja - udeleži njenega pogreba. 48. Krik (Scream, 1996, Wes Craven) Ideja, da morilec na začetku vsakega dela grizlijevsko ubije znano igralko, je zabavna in zavestna banalizaci-ja, pa tudi aktualizacija Hitchcockovega Psiha. Prva je nasrkala Drew Barrymore, ki je na štedilnik ravno dala peči pokovko. Morilec jo najprej nadleguje in straši po telefonu, potem ji ubije fanta, nazadnje pa jo dohiti na dovozu in ji v prsi zarine velikanski nož. Za povrh jo obesi na drevo in ji očisti drobovje. Ko se domov vrneta njena starša, najdeta na štedilniku gorečo posodo s pokovko. Kar je posrečena ilustracija teze, da gre za tipični najstniški popcorn horor, ki pa vsebuje tudi ironični presežek. 49. Lolita (1997, Adrian Lyne) Ko rahlo odcvetela Melanie Griffith spozna, da seje njen mož Humbert Humbert (Jeremy Irons) z njo poročil samo zato, da bi se lahko slinil okoli njene hčerke Lolite, se nemudoma vrže pod kolesa prvega avtomobila, ki pripelje mimo. Ali vam je v isti vlogi mogoče ljubša Shelley Winters v Kubrickovi inačici? 50. Smrtno varen (Death Proof, 2007, Quentin Tarantino) Stuntman Mike (Kurt Rüssel) z eno samo samo noro kaskadersko točko trešči naravnost v nasproti vozeči avto ter razmeče dele telesa in notranje organe štirih žlahtnih lepotic daleč naokoli. Kakšna potrata! Tarantino tudi v filmu Ubila bom Billa ni ravnal nič kaj prizanesljivo z ženskami: Vivico A. Fox je dal pred očmi hčerke pribiti na kuhinjski element, Lucy Liu ostane brez zgornjega dela glave, enooki Daryl Hannah pa speštajo preostalo oko. Mogoče pa je to skrivnost njegovega uspeha? Ženske ubijajo, mar ne? r * Ko enkrat začneš, je težko nehati. Ženske smrti so pričele deževati in plemenite pokojnice so vznikale kot gobe po dežju, povsod jih je bilo na pretek, sočni primeri so vzbrsteli tam, kjer jih človek ne bi nikoli pričakoval, na primer v risankah, muzikalih, komedijah, pravljicah in slovenskem filmu ... Včasih se mi je srce trgalo, ko sem moral nekatere filme z izjemnimi prizori zmetati ven. In ko smo že pri obžalovanju, bi rad omenil še dva primera, ki bi ju z veseljem uvrstil na seznam, pa ju ne morem: žal mi je, da Jack Nicholson ni do konca zadavil Louise Fletcher v Letu nad kukavičjim gnezdom in silno obžalujem, da Barbra Streisand ni v nobenem filmu umrla. V izjemoma raztegnjeni rubriki torej predstavljamo še pol stotnije ženskih smrti, ki so pustile dolgoročne posledice. Drugič, zadnjič in nikoli več. 1. Rojstvo naroda (The Birth of a Nation, 1915, D. W. Griffith) Bela devica Flora (Mae Marsh) se raje požene s pečine v prepad, kot da bi padla v kremplje »ubežnemu črncu« Gusu (Walter Long). Bolje mrtva kot onečaščena. Višinski dodatek: 77 let pozneje je v Poslednjem Mohikancu (1992) v globino skočila tudi Alice Munro (Jodhi May), le da iz povsem nasprotnih razlogov: ko je videla, daje na dnu globeli končal njen nesojeni ljubimec Uncas (Eric Schweig), se je v praznino pogala tudi sama. Naj gre za rasistični samomor ali medrasno ljubezen, ženska vedno nasrka. 2. Zbogom, orožje (A Farewell to Arms, 1932, Frank Borzage) Ena najbolj srce parajočih ženskih smrti na filmu. Angleška bolničarka Catherine Barkley (Helen Hayes) umira v porodnišnici, ko je po težkem porodu izgubila otroka. Ob njeni smrtni postelji ji voznik rešilnega avta Frederic Henry (Gary Cooper) prisega večno ljubezen: »Nikoli te ne bom nehal ljubiti!« Med njenimi zadnjimi besedami (»O, dragi, umrla bom. Ne daj, da umreml Objemi me, trdno me objemi! Ne dovoli, da odidem ... V življenju in smrti se ne bova nikoli ločila... Verjamem v to in ne bojim se!«) se zaslišijo zvonovi, ki oznanjajo konec 1. svet. vojne. Ona umre, Cooper jo odnese k oknu, kjer zlomljeno, a slovesno zamrmra: »Mir, mir.« S police v zrak prhne bela golobica. Tudi največjim junakom so se orosile oči. (Mimogrede, Hemingway je sovražil ta film, še posebej konec.) 3. Male ženske (Little Women, 1933, George Cukor) Še ena s ptiči ob smrtni postelji. Umirajoča Beth March (Jean Parker} zagotavlja starejši sestri Jo (Katharine Hepburn), da je ni več strah in da jo bo pogrešala v nebesih. Ta ji zrecitira pesem, ki jo je sama sestavila, z naslovom Moja Beth (v nerafiniranem prevodu Z. S.): »O, sestra moja, odhajaš od me/stran od človeških skrbi in zdrah/zapusti mi, v dar, vrline tvoje/ki so ti krasile življenje/ to globoko in vzvišeno reko/na bregu katere zdaj stojiš.« Beth zašepeta svoje zadnje besede: »Zdaj lahko zaspim. Oh, poglej, Jo! Moje ptice. Vrnile so se pravočasno.« V trenutku njene smrti ptiči zafrfotajo z okenske police. 4. Cleopatra (1934, Cecil B. DeMille) Egipčanska kraljica (Claudette Colbert) zaukaže dvorjanom: »Dajte mi košaro - v njej je zmaga!« Iz košare vzame gada, ga položi na gole prsi, strupenjača jo piči. Nato dostojanstveno izdihne na prestolu. Dobesedna uprizoritev fraze »kača v nedrih«. 5. Izgubljeno obzorje (Lost Horizon, 1937, Frank Capra) Maria (Margo) po petdesetih letih zapusti skrivnostno W ••I rajsko dolino Shangri-La sredi himalajskega gorovja, kjer ni sovraštva, bolezni ali vojn. Kmalu se začne pospešeno starati in umre kotzgubana in izsušena starka. V nekaj minutah seje postarala za pol stoletja. Ženski Dorian Gray. 6. Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz, 1939, Victor Fleming) Vreščeča Zlobna čarovnica z Zahoda (Margaret Hamilton) z zelenim obrazom svoj bridki konec dočaka, ko jo Dorothy (Judy Garland) polije z vedrom vode:»Topim se! Topim se! Le kdo bi si misli, da bo mala deklica uničila mojo čudovito zlobo?!«. 7. Destry ponovno jezdi (Destry Rides Again, 1939, George Marshall) Prepirljiva in samosvoja salonska pevka Frenchy (Marlene Dietrich) se žrtvuje in prestreže kroglo, namenjeno Destryju (James Stewart) ter umre v njegovem objemu.Ta malce požaluje, potem pa vrže oko na mlajšo in manj problematično Janice. 8. Rebecca (1940, Alfred Hitchcock) Pretirano gorečna gospodinja, gospa Danvers (Judith Anderson) zgori v požaru, kije zajel dvorec Manderlay. Rebeccinega prekletstva je konec, motnja v razmerju je odpravljena, zdaj lahko mladoporočenca Laurence Olivier in Joan Fontaine končno v miru pokonzumirata zakon. 9. Bambi (1942, David Hand) Zasliši se strel in mali srnjaček Bambi ostane sam v mračnem gozdu. »Mama, kje si?« se obupano ozira naokoli. Čeprav se zgodi offscreen, gre za eno najbolj travmatičnih filmskih smrti. 10. Dvojno zavarovanje (Double Indemnity, 1944, Billy Wilder) Walterju (Fred MacMurray) se posveti, da ga je fatalka Phyllis Dietrichson (Barbara Stanwyck) kraljevsko prinesla okoli. Besno odhiti k njej, da bi poravnal račune, vendar ga ona pričaka z damsko pištolico in ustreli. Ko bi ga morala le še pokončati, tega ne zmore, čeprav se ji Walter povsem približa. Očitno je, da ga ljubi. Ko poči drugi strel, se ona spači In zvrne na tla, vendar ni jasno, ali jo je ustrelil on, ali pa se je sama. Dve leti pozneje se je Stanwyckova v Čudni ljubezni Marthe Ivers (1946) znašla v skoraj identični situaciji s Kirkom Douglasom, ki ji s pištolo meri v trebuh. Tokrat je situacija nedvoumna: Stanwyckova se nežno dotakne pištole, pritisne na sprožilec in omahne. Če še koga zanima, se nazadnje ustreli tudi Douglas. 11. Poljub smrti (Kiss of Death, 1947, Henry Hathaway) Psihopatski morilec Tommy Udo (Richard Widmark) priveže hromo gospo Rizzo (Mildred Dunnock) na njen invalidski voziček in jo med maničnim hihitanjem porine po dolgem in strmem stopnišču. Uboga ženska je med neprostovoljno vožnjo še nekaj časa vreščala, potem pa prenehala. Ko smo že pri paraplegikih in stopniščih: v Možu z zlato roko (1955) je v globino omahnila manipulativna Sinatrina žena Zosch (Eleanor Parker), ki seje pretvarjala, da ne more hoditi, nazadnje pa je letela. 12. Dama izŠanghaja (The Lady From Shanghai, 1948, Orson Welles) Smrtno ranjena fatalka Elsa (Rita Hayworth) žica Michaela (Orson Welles) za ščepec simpatije in tolažbe, če že ne ljubezni: »O, Michael, bojim se! Michael! Prosim! Nočem umreti!« Vendar se Michael ne zmeni za njene obupane prošnje in odkoraka proč. Elsa bo morala umreti sama. * iP 13. Rdeči čeveljci (The Red Shoes, 1948, Michael Powell, Emeric Pressburger) Smrt baletne plesalke Vicky Page(Moira Shearer) povzročijo krvavo rdeči baletni copati, ki imajo nad njo posebno moč. Kot v transu Vicky steče na razgledno teraso nad železniško postajo in se vrže pod vlak. Melodramatično, magično in bizarno. k T M e 14. Nor na orožje (Gun Crazy,! 949/1950) Kriminalca/ ljubimca na begu se znajdeta obkoljena v meglenem močvirju. Bart (John Dali) spozna, da je igre konec, zato svojo morilsko ljubico Annie Starr (Peggy Cummins) še zadnjič poljubi in ustreli.To je njegov edini umorvcelem filmu, medtem ko jih je ona pospravila kar nekaj. Motiv prekletih ljubimcev najdemo še (poleg že omenjenega Bonnie in Clyda} v filmih Colorado Teritorory (1949), Velika ljubezen Elvire Madigan (1967), Surova balada (1973) in Tesa - čista ženska (1979). 15. Neznanca na vlaku (Strangers on a Train, 1951, Alfred Hitchcock) Bruno (Robert Walker) zadavi rahlo vzburjeno Miriam (Laura Elliot), umor pa gledalci spremljamo skozi odsev na njenih debelih očalih, ki so padla v travo. V ozadju se z vrtiljaka sliši pesmica Strawberry Blonde. 16. Vroče je (The Big Heat, 1953, Fritz Lang) Detektiv Dave Bannion (Glenn Ford) je slaba novica za ženske, s katerimi ima opravka: najprej bomba v avtu, namenjena njemu, ubije njegovo ženo Katie (Jocelyn Brando), nakar se zbliža z Debby (Gloria Grahame), kiji Lee Marvin pošlje dva strela v hrbet. Z umirajočo Debby potem še pokramljata o njegovi umorjeni ženi. 17. Demoni/Hudičevki (Les Diaboliques, 1955, Henri» Georges Clouzot) Ubogi, bolni, izmučeni in zmanipulirani Christini Delasalle (Vera Clouzot) za vedno zastane srce, J ko iz kadi, polne vode, vstane njen »pokojni« mož Michel J (Paul Meurisse), za katerega je bila prepričana, da je utonil. Če je bila njegova smrt zaigrana, je njena prava. S priredbo ni vredno izgubljati besed. 18. Poljub smrti (Kiss me Deadly, 1955, Robert Aldrich) Zloglasni neodvisni film, ki se ponaša z dobršno mero kreativnega sadizma, postreže z dvema ženskima truploma. Prvo je na smrt preplašena Christina (Cloris Leachman), oblečena le v dežni plašč, ki jo gangsterji odvlečejo v neko sobo, slečejo in do smrti mučijo s kleščami, dokler njene gole noge ne obvisijo s postelje. Čeprav gledalci ne vidimo, kaj točno soji počeli, je naša domišljija delala sto na uro. Drugo truplo je Lily Carver (Gaby Rodgers), pretirano firbčna fatalka, ki kljub opozorilom odpre skrivnostno Pandorino skrinjico in povzroči pravo pravcato nuklearno eksplozijo, v kateri živa zgori. 19. Hočem živeti! (I Want to Live! 1958, Robert Wise) V srhljivo realističnem prizoru na smrt obsojeno Barbaro Graham (Susan Hayward) privežejo na stol v plinski celici zapora San Quentin. »Ko se bodo kapsule s plinom razpočile, preštej do deset in globoko vdihni - tako bo lažje,« ji svetuje eden od paznikov. »Kako pa ti to veš?« mu odvrne Barbara. 20. Imitacija življenja (Imitation of Life,! 959, Douglas Sirk) Poštena, požrtvovalna, preprosta in brezmejno dobra črna gospodinja Annie Johnson (Juanita Moore) dostojanstveno umre, za njeno svetlopolto hči Sarah Jane (Susan Kohner), žensko verzijo Michaela Jacksona, ki seje matere vse življenje naravnost cankarjansko sramovala, pa napoči ura resnice in soočenje z lastno vestjo. 21. Deviški izvir (Jungfrukällan, 1960, Ingmar Bergman) Kozji pastirji brutalno posilijo in umorijo naivno dekle Karin (Birgitta Petterssen), ki je bila za povrh še devica. Igra usode pastirje pripelje ravno v hišo njenih staršev, ki se za storjeni zločin strašno maščujejo. Po isti zgodbi je 12 let pozneje režiser Wes Craven posnel nekoliko manj subtilni remake z naslovom Zadnja hiša na levi (1972). In se pozneje pokesal, daje šel pri tem filmu nemara res malce predaleč. 22. Balada o trobenti in oblaku (1961, France Štiglic) Temnikarica (Angelca Hlebše) noče, dajo pokončajo Nemci: »Hočem, da mi ti odsekaš glavo,« reče svojemu zetu Janezu. Sicer gre le za Temnikarjev (Lojze Potokar) tesnobni privid, a je po likvidaciji treh domobrancev zelo verjetno, da se bodo njegovi strahovi uresničili. 23. Goldfinger (1964, Guy Hamilton) Osupljivo lepa in srhljiva podoba zlato pobarvanega golega ženskega trupla na postelji. Baje je lepotica Jill (Shirley Eaton} umrla strašne smrti zaradi »zadušitve kože«, a so znanstveniki to tezo pozneje ovrgli. Kakorkoli že, sloviti prizor je doživel * posvetilo v zadnjem Bondu, Kvantum sočutja (2008), kjer v natanko isti pozi najdemo gospodično Strawberry Fields (ni trajala dolgo, kaj šele forever), le daje namesto z zlatom prekrita z nafto. Kar priča o vrednosti »črnega zlata«. 24. Mouchette (1967, Robert Bresson) Nepriljubljena in neprilagojena najstnica Mouchette (Nadine Nortier) v istem dnevu doživi posilstvo, izgubo nedolžnosti in smrt matere. Posveti seji, da bo njeno življenje ena sama beda, obup, žalost, osamljenost in nasilje. Zato se še zadnjič kot otrok zakotali po bregu, štrbunkne v vodo in ... se ne pojavi na površju! Presunljivo. 25. 100 pušk (100 Rifles, 1969, Tom Gries) Frajerja Lye-decker (Jim Brown) in Joe (Burt Reynolds) se ves film mečeta za prelestno in seksi amazonko Sarito (Raquel Welch), ko pa na koncu filma zagledata njeno truplo, le za hip obmolkneta, potem pa skomigneta z rameni in nadaljujeta z njunimi otročarijami. Film, ki se ponaša z najbolj ravnodušnim odzivom na smrt heroine. vodo sem tako lahka,« zadihano zaupa Hackmanu, ko se znajdeta na varnem. Vendar njeno veliko, a opešano srce ni zdržalo naporne preizkušnje.»Prosim, Bog, ne njo! Ne njo!« obupano hlipa Hackman, a ga nadrejeni ne usliši. Ne, če gre za Shelley Winters in vodo. 28. Turška slast (Turks Fruit, 1973, Paul Verhoeven) Razuzdani kipar Eric Vonk (Rutger Hauer) se med mali-canjem sendviča le za hip zazre skozi okno in že zamudi zadnji vzdihljaj ljubljene žene Olge (Monique van de Ven), ki je bolehala za možganskim tumorjem.