NEKAJ O STRATIGRAFIJI PRI ARHEOLOŠKIH RAZISKOVANJIH JOSIP KOROŠEC. Za eno najm očnejših pomožnih sredstev, na k atera se danes opira predzgodovinski raziskovalec p ri kronoloških, evolucijskih in tu d i m nogih drugih vprašanjih, velja za sedaj stratigrafija. Nekdaj je imela prvenstvo tipologija, ki je p a nekako izgubila svoj pom en uporabljivosti, čeprav je m arsikje še vedno neogibno potrebna in tu d i m nogokrat nenadomestljiva, predvsem tam, k jer druga pomožna sredstva odpovedo ali jih p a celo ni. Seveda tu d i stratig rafija sama po sebi n e m ore nuditi vseh potrebnih po­ datkov, ako bi želeli uporabiti le njo. T udi v tem prim eru se je danes* treba oprijeti drugih raziskav, tako v obliki raznih botaničnih, zooloških, geo­ loških, kem ijskih in drugih analiz. Poleg tega p a more sama stratig rafija brez tipoloških raziskav dati le pom anjkljive rezultate. Č eprav je danes težišče ravno* n a stratigrafiji, je vendar tudi ta odvisna od mnogih drugih činiteljev in drugih pomožnih sredstev. R azen tega je stratig rafija upo­ rabljiva le na posam eznih lokalitetah in n a posameznih objektih, n e pa povsod. Predvsem se za njeno uporabljivost zahteva, d a je lokaliteta in­ tak tn a in da plasti niso pomešane, bodisi slučajno ( z erozijo), ali p a nasilno (obdelava zemljišča), temveč d a so še vedno in situ. Y nasprotnem prim eru tu d i stratig rafija ne nudi nikakršnih realnih podatkov ter m oram o p ri­ stopiti k čisto* tipološkim raziskavam. Pojem stratig ra fije nam pom eni danes čisto določeno predstavo lege in kronološke zapovrstnosfi kulturnih p lasti z vidika, da so te p lasti še nepomešane. N ajstarejše so vsekakor najnižje plasti, medtem ko so m lajše v višjih legah. Idealno b i to bilo videti tako, kakor je predstavljeno n a sl. 1. Seveda je to samo idealna slika, ki je zelo redko tudi resnična. R ačunati nam reč moramo, da so med posam eznimi kulturnim i plastm i tu d i razne prekinitve, ker neprekinjene kontinuitete navadno ne najdem o za krono­ loško široka obdobja, n. pr. za čas od kam ene do* železne dobe. Poleg tega moramo računati tu d i z raznim i časovnimi in evolucijskimi fazam i ene periode. Seveda je tu d i tu m ožna prekinitev v plasteh na ta ali oni način. V prašanje p a je, kako opaziti posam ezne straiigrafske prekinitve v kontinuiteti, bodisi m ed raznim i dobami, bodisi med raznim i fazam i ene dobe. Čisto stratigrafsko je to možno ugotoviti samo* včasih, nam reč tedaj, ko je m ed plastm i posameznih faz iste k u ltu re ali p a raznih dob ta n jša ali debelejša sterilna plast. D ebelina sterilne plasti je delno odvisna od okolice, delno p a od atm osferskih momentov, dolgosti preteklega časa itd. Vendar so tudi takšne sterilne plasti lahko različno debele ne glede na vse zgornje momente. Včaisih je n. pr. debelina sterilne p lasti m ed plastm i iz neobtičnega časa in rimske dobe kom aj kak centimeter, drugod p a zopet tudi od enega m etra ali pa še več. P ri tanjših sterilnih plasteh slratigrafija sama tudi ni zmožna, d a bi rešila obstoj kontinuitete ali p a njeno prekinitev, temveč se moramo zopet zateči vsaj k tipologiji. Še teže je glede tega tam, kjer p rav e sterilne plasti m ed dvema drugim a n i in prehaja ena k ulturna plast v. drugo, k lju b večji ali m anjši časovni prekinitvi. Seveda se je tudi tu mogla in se tudi je ustvarila sterilna k ulturna plast, ki je zaradi novega življenja na istem m estu sčasoma zginila. Talko' so se zaradi večjih in m anjših kotanj, zaradi vdolbin, razpok, 'delnega prekopavanja na tem Sl. 1. Idealni profil p ri večini sond m anjših razm er na najdiščih večjih dim enzij z močnejšimi kulturnim i plastm i m estu, zaradi om ehčanja zem ljišča po atm osferskih padavinah itd., m lajši k u ltu rn i ostanki starejših plasti m ešali s starejšim i ostanki m lajših plasti. Ako je k u ltu rn a skupina obeh plasti ista in je p rekinitev tra ja la na m estu raziskovanja le k ra jši čas, recim o 50—100 let, in se razen tega m aterialne ostaline v tem času niso bistveno spremenile, čep rav mo­ ram o računati na razne evolucijske posebnosti, je vendar op red eljev an je takšnega gradiva zelo otežkočeno, posebno, ako ni gradivo že n a kakšnih d ru g ih najdiščih točno fiksirano. Tudi v takšnem prim eru m oram o upo­ števati razue lokalne posebnosti, k i sicer ne p red stav ljajo pravila, d a bi se ja v ljale ravno n a vsakem najdišču, v en d a r p a so pogoste. R ačunati m oram o tudi z raznim i m očnejšim i ali slabšim i tujim i vplivi, čim bolj je nam reč lokaliteta od d aljen a od nam išljenega centra proti p e rife riji tiste k u ltu rn e skupine. C en ter k u ltu rn e skupine ni neki politični ali podoben center, temveč le predel, k je r je ta k u ltu rn a skupina najbol j kom paktna in je najm anj možnosti za tu je vplive, ozirom a k je r je bil le-tem pristop n ajb o lj otežkočen. Seveda je tak center m išljen le bolj idealno, ne šte­ jem o pa ga za neki resnični center. Vsi ta k i in podobni mom enti se mo­ ra jo upoštevati tu d i p ri v p rašan ju ko n tin u itete k u ltu rn ih p lasti pri stratig rafiji. Iz tega vidimo, d a je stra tig ra fija le delno u porabljiva, ni pa tudi tista, ki bi nam vse nudila, tem več smo nujno prim orani p ri tem u p o rab ljati vsaj še tipologijo. Ako tak o im enovano vertikalno stratig ra fijo razčlenjujem o še ne­ koliko bolj, vidimo, d a so pom anjkljivosti še večje in kažejo, kako nepopolna je v resnici stratig rafija. K olikokrat se nam reč zgodi, da raziskujem o neki sek to r naselbine z močnimi kulturnim i plastm i in da za neko periodo stra tig ra fija kaže nep rek in jen o kontinuiteto v k u ltu rn ih plasteh. N a osnovi tega napravim o kronologijo, ravno tak o pa skušam o ugotoviti razvoj raznih oblik v vseh teh fazah. Neredko se zgodi, d a na neki drugi lokaliteti kasn eje odkrijem o d ruge faze, ki na prvi lokaliteti niso bile odkrite in k i ne izpopolnjujejo prve le v razvojnih, tem več tudi v kronoloških momentih. S k aterim i obdobji sovpadajo te nove faze in k ako jih uvrstim o m ed že znane plasti p rv e lokalitete, m ore rešiti zopet le tipologija. Popolnom a razum ljivo je, d a m ora priti do tak ih momentov. N ik jer nam reč nimamo dokaza, da je na eni lokaliteti tra ja lo živ ljen je neprekinjeno res n a enem in istem mestu, tam , k je r smo izvršili razisko­ v an ja. Že glede na ted an ji način živ ljen ja, d alje tudi glede na ted an ji ■ v.v.• . v f , 7 / / '777-* Sl. 2. Idealni profil pri večjem sektorju neke naselbine z močnejšimi kulturnim i plastm i in strnjenim i vrstam i hiš skozi več period način stanovanja te r n a p o stav ljan je stanovanjskih hiš n i mogoče, d a bi bilo življenje enako intenzivno v vsej naselbini, če jo gledamo v celotnem današnjem obsegu, in sicer v vseh časih, dok ler je naselbina tra ja la (sl. 2). To pomeni, da se je naselbina po vsej v erjetn o sti prem ikala sedaj sem, sedaj tja, na nekem sicer om ejenem prostoru in se včasih krčila, včasih p a zopet širila. Včasih je z istim, ali pa celo z m anjšim številom p reb i­ valstva mogla po obsegu zavzem ati večjo površino k ak o r pa drugič. To je bilo predvsem odvisno od m edsebojnega odnosa stanovanjskih hiš in s tem v zvezi tudi od m edsebojnih odnosov posam eznih družin. K onkretno bi mogli računati s strn jen o naselbino tam , k je r so stanovanjske hiše in d ru g e stavbe stale, ne glede na njihovo razvrstitev, tesno ali v saj blizu •druga drugi; z razbito naselbino p a tam , k je r j e vsaka stanovanjska hiša stala sama zase te r tako bila od drugih b o lj ali m anj oddaljena. V drugem p rim eru bo tudi k u ltu rn a plast za isti čas tra ja n ja veliko tanjša, k ak o r p a v prvem. Poleg tega bodo v drugem p rim eru tudi še površinske p raz­ nine, posebno ako so bile stanovanjske hiše b o lj oddaljene. V nek i d rugi kasnejši ali p a b olj zgodnji periodi so p a na teh prazninah druge stavbe z m očnejšo k u ltu rn o plastjo, ki jih tako izpolnjujejo. A ko sedaj razisko­ valec zajam e p ri raziskovanju ta k sektor, k je r je praznina v nekem času, je popolnoma logično, da mu bo v stratigrafskem profilu m an jk ala k a k a faza, čeprav tega mogoče ne bo niti opazil, posebno ako tak a praznina obsega v kulturnem obdobju le nek i k ra jš i čas, recimo 50 let. N e smemo pa v tak ih prim erih dom nevati o eventualni spremembi prebivalstva, k a r bi imelo za posledico tudi popolnoma sprem enjeno m aterialno kulturo. Seveda se utegnejo takšne m anjkajoče faze pojaviti n a kak i d ru g i loka­ liteti iste k u ltu rn e skupine, čeprav sk o raj nepričakbvano. Ali bodo pa te nove faze v začetku tu d i pravilno tolmačene, je posebno vprašanje. M ar- sik aterik rat se takšne nove, p re j neznane faze utegnejo p rip isati tudi lokalnim posebnostim nove lokalitete, čep rav m orejo b iti splošen pojav, lasten vsej k u ltu rn i skupini. K er na p rv i lokaliteti niso bile odkrite, utegnejo zato na drugi lokaliteti privesti do napačnih sklepov, posebno še, ako je tu k a k m anjkajoč člen, ki je sicer znan že na prvi lokaliteti. Take prim ere im am o povsod tam, k je r je bila naselbina om ejena kolikor toliko na neki ožji prostor in kjeT so bile stanovanjske hiše postavljene nekako v k rogu tega prostora te r so zaradi dolgotrajnejšega živ ljen ja na tem ožjem prostoru ustvarile debelejšo k u ltu rn o plast, ki nam omogoča vsaj približno soditi o kontinuiteti raznih časovnih obdobij ne glede na posam ezne pom anjkljivosti (sl. 3). Z drugim i besedam i: tu imamo opravka z večjim kulturnim profilom ali z vertikalno stratigrafijo. Ni pa tak prim er p ri vseh naselbinah. Poznam o tu d i naselbine, k i za­ vzem ajo na eni strani relativno obširen prostor, na drugi je pa k u ltu rn a plast zelo m ajhne debeline. P ri tak ih naselbinah sta mogoči dve možnosti. Prvič: ali je takšna naselbina tra ja la le k ra jš i čas, a imela večje število prebivalcev; ali p a je tra ja la dalj časa z m anjšim številom prebivalstva. Y prvem prim eru b i 'bila celotna nam znana površina naselbine rab ljen a h k rati, v drugem p a so bili posam ezni deli celotne naselbinske površine naseljeni v raznih časih. Y tem prim eru se je naselbina postopno po­ m ikala v eno ali pa v več smeri. N aselbinski prostor tu n ik ak o r ni bil nekako že v naprej om ejen. K er p a v tak ih prim erih stanovanjske hiše niso bile grajene — ali pa le v izrednih prim erih — n a starih, en k rat že uporabljenih m estih, ne moremo tu raču n ati z vertikalno stratig rafijo , tem več le s površinsko, k i jo lahko im enujem o horizontalno stratig rafijo za razliko od vertikalne. P ri tak šn i stratig ra fiji ne moremo raču n ati s k u ltu rn im i fazami, k a te rih m aterial bi bil kronološko razporejen v v er­ tikalni smeri, t. j. tako, da bi m aterial ene faze ležal nad m aterialom d ruge faze. T u so faze, k aterih m aterial je v horizontalni legi, ena poleg druge. Popolnom a razum ljivo je, da je m aterial včasih tu d i nekoliko pom ešan m ed seboj, k a r pa zopet lahko ugotovim o samo s tipologijo (sl. 4). Čisto horizontalno stratig rafijo poznamo na jugoslovanskih najdiščih sedaj že nekolikokrat v predzgodovini. O m enil bom tu samo d v a n ajb o lj očitna prim era k ot sta n. pr. L ju b ljan sk o b arje , po vsej v erjetn o sti z vsem i doslej znanim i lokalitetam i, m ed k aterim i je prinesla jasn o st šele B latna Brezovica in pa D anilo p ri Šibeniku. P ri nobeni od teh lokalitet ni bilo mogoče ugotoviti v ertik aln e stratig rafije, tem več le horizontalno. M aterial se p ri teh lo k alitetah m enja p ri raznih sek to rjih iste naselbine. K er je pa m aterialna k u ltu ra v osnovi ista, je mogoče tu videti ravno tako k a k o r pri v ertik aln i stratig rafiji razne evolucijske in kronološke faze. N a predelih, k je r se je področje m esta novih stanovanjskih hiš stikalo s starim mestom, im am o m ešanje m ateriala ozirom a p rih a ja celo do neke v ertik aln e stratig rafije, kolikor je k u ltu rn a plast toliko močna, d a je to mogoče razlikovati. K er je pa tak p rim er le bolj na p eriferiji sektorjev, k je r je bilo m anj k u ltu rn ih ostalin, je b ila plast navadno zelo tanka, tak o Sl. 3. Približen načrt in profil pri naselbini z razbitim redom hiš skozi več period d a dobimo le nek aj m ešanega m ateriala, v elik o k rat tudi atipičnega za opredeljevanje. Samo po sebi je razum ljivo, da najdem o včasih tudi m lajše fragm ente na kakem drugem m estu, t. j. na starejšem delu nasel­ bine, ki so na te dele zemljišča mogli dospeti na razne načine. T ake prim ere pa zopet lahko tolmačimo samo po tipološki strani. Sl. 4. Približen načrt in profil horizontalne stratigrafije, kjer se naselbina ene faze dotika druge P ri prem ikanju naselbine v raznih časovnih obdobjih, tak o d a je m lajši del naselbine b il ob nekdanjem starejšem , moramo rav n o tako računati tudi z verjetnostjo, da p ri raziskovanju ne bomo vedno zajeli vseh k u ltu rn ih faz. V zrok tem u je, da ne vemo, v k atero sm er se je n a­ selbina prem ikala. R azen tega m oram o upoštevati tudi možnost, d a se je naselbina mogla širiti tudi v več sm eri. R avno tako je verjetno, da sm er p rem ik an ja ni bila vedno ena in ista, tako da bi bil najm lajši del n a ­ selbine v isti smeri, k ak o r so nekateri b olj zgodnji deli. Zato m oram o računati, d a bodo tu d i p ri horizontalni stratig rafiji razne časovne in k u ltu rn e praznine, ki ravno tak o k ak o r p ri vertikalni stratig rafiji v e­ lik o k rat ne bodo niti opazne. T udi tu se lahko zgodi, d a se bodo na k ak i novi lokaliteti odkrile navidezno nove faze iste kulture, k atere utegnejo b iti zopet napačno opredeljene. Na vprašanje, ali bi se bilo mogoče izogniti takim napakam , m oram o vsekakor pritrdilno odgovoriti. V resnici je nam reč mogoče izogniti se vsem takim in podobnim napakam ter pom anjkljivostim , posebno k a r se tiče ugotovitve vseh faz na neki lokaliteti, pa n aj bo to z vertikalno ali p a s horizontalno stratigrafijo. Za ta p rim er bi pač bilo potrebno, da vsako tako lokaliteto v celoti raziščemo, ne pa samo po posameznih sek ­ to rjih , k ak o r je to danes običajno. V endar je tudi v tem m arsikaka po­ m anjkljivost, ako raziščem o lokaliteto v celoti. A ko izpustim o več­ k ra t finančne težave, je n ajv ečja p o m anjkljivost ravno v tem, da ne ostane neraziskan noben sektor za eventualno kasnejšo kontrolo. D ru g a pom anjkljivost je tudi v tem, da bo pri razsežnejših lokalitetah en ali pa tu d i več raziskovalcev porabilo zelo dolgo življenjsko dobo za razisko­ v an je le ene lokalitete, ne glede na to, ali bodo imeli za to finančne možnosti. Množina m ateriala bi se v tak ih prim erih zelo povečala, k a r bi povzročilo v p rašan je zm ogljivosti posam eznih m uzejev te r njihovih d e­ pojev, ne glede na enoličnost takega m ateriala itd. N ekoliko laže je glede na m anjše lokalitete, ki pa vendar zahtevajo več sezon dela. T ako se k lju b vsem u danes še resno vprašujem o, ali je modro pričeti sistem atično raziskovati cele lo k alitete ali pa n aj ostanemo p ri starem načinu razisko­ vanja, k je r je za vsaj približno sliko potrebna raziskava le večjega sektorja. P riznati pa moramo, da b i samo raziskovanje celotne lo k alitete lahko prineslo jasno sliko in odstranilo napake, ki se danes ja v lja jo . Istočasno pa tudi vidim o, da sam a v ertik aln a stratig rafija, k lju b tem u, da se danes večina znanstvenikov n aslan ja nanjo, ne zadostuje. D o svojega polnega izraza bo v ertik aln a stratig ra fija prišla šele ted aj, ko bo kom bi­ nirana s horizontalno. Le tako bo mogoče odstraniti p om anjkanje raznih k u ltu rn ih faz v v ertik aln i stratig rafiji. H orizontalna stratig ra fija bo pa tu d i včasih m orala računati z vertikalno, celo p ri tistih lokalitetah, k je r p ra v e v ertikalne stratig ra fije nimamo. T ako ena k ak o r d ruga se bosta za sed aj še vedno m orali n aslan jati na tipologijo. Brez te danes pač ni mogoče prinašati nik ak ršn ih sklepov, pa n aj bo ena ali d ru g a stratig ra fija še tako idealna. Y novejšem času vidimo, da so horizontalno stratigrafijo, k i je b ila do včeraj takorekoč še neznana, začeli ponekod že precej upoštevati. Res, d a so to za sedaj le še bolj posam ezni prim eri, vendar p ri d anašnjem razvoju arheološke vede lahko pričakujem o, d a se bo km alu u v eljav ila, ravno tako, k ak o r je bilo tudi z v ertik aln o stratigrafijo. SUMMARY Something about stratigraphy in archaeological research To day one atrib u tes special im portance to the vertical stratig rap h y . H ow ever, in m any respect such stratigraphy is g reatly insufficient. In m ost cases one finds various vacua in the research w ork, because one investigates single sectors not the whole locality. Therefore, the lacking culture phases come to light la ter on in o th er localities of th e same cu ltu re group and are often in te r­ p reted incorrectly. Besides a vertical stratig rap h y there exists a horizontal one too in the places w here life was not restricted in a narrow er sense b u t took a m ore extensive course. In such cases the settlem ent was not renew ed in the old place but moved in one o r other direction so as to be renew ed quite close to the old .settlem ent. W hile, in such cases, in some places, there a re gaps in continuity, we m ay state in some cases that, in the perip h ery of renew ing, cul­ tu ra l rem ains of an older phase are m ingled w ith rem ains of a la te r phase. D efectivness or gaps in continuity could be cleared aw ay by investigating th e whole localities both those w ith vertical and those w ith horizontal strati­ graphy. Nevertheless, stratig rap h y w ithout typological and o th er investigations cannot give a clear exposition of facts.