YIHSSN 0506-4252 "" ■"' ^ '''Ill^i.-^wJSjiii Letnik/Vol. 16 Izdaja/Issued by: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, YU-61001 Ljubljana, p.p. 176 Glavni in odgovorni urednik/Editor-in-Chief: Stane Peterlin Uredniški odbor/Editorial Board: Mira Ivanovič, Matjaž Jež, Boris Križan, Matevž Lenarčič, Tea Lukan, Miha Marenče, Daniel Rojšek, Stanko Silan, Peter Skoberne (tehnični urednik/Technical editor) Lektorica/Slovene Language Consultant Andreja Peček Prevod/Translation: Irena Watton Oblikovanje naslovnice/Cover Design: Aleš Hafner Naslov uredništva in uprave/Address of the Editorial Office and Administration: Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg 2, YU-61001 Ljubljana; p.p. 176 VARSTVO NARAVE je revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine v Sloveniji. S podporo Republiškega sekretariata za kulturo in Republiškega sekretariata za znanost in tehnologijo jo izdaja in zalaga Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine - Revijo smo oblikovali s programom STeve Primoža Jakopina za Atari ST - Naklada 800 izvodov - Revija izhaja enkrat letno. VARSTVO NARAVE (Nature Conservation) is a periodical publication of applied science and research in the field of nature conservation in Slovenia (Yugoslavia). It is issued by Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kuiturne dediščine (Institute for the Conservation of Natural and Cultural Heritage of Slovenia), Ljubljana - The text has been processed by programme STeve for Atari ST (Primož Jakopin) - Printed in 800 copies - Varstvo r^arave is issued once a year. Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo št. 4210-323/87 je publikacija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Tisk/Printed by: Povše, Ljubljana, izšlo v decembru 1990 (December, 1990). Naslovnica: Sečoveljske soline (Foto: P. Skoberne) Cover: Sečovlje salt-pans (Photo: P. Skoberne) VARSTVO NARAVE REVIJA ZA 16 NATURE CONSERVATION RIODICAL FOR RESEARCH AND PRACTICE OF NATURE LJUBLJANA 1990 simbol varstva naravne dediščine v Sloveniji symbol of nature conservation in Slovenia VSEBINA Tone Wraber & Andraž Carm Prispevek k flori Prekmurja 5 Mitja Kaligarič Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre 17 Meta Povž Velika senčica {Umbra krameri Walbaum 1972) - nova vrsta ribe v Sloveniji 45 Iztok Skormk & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Favnistični pregled ptic slovenske obale 49 Andrej Sovinc Ptice doline Drage pri Igu (Ljubljansko barje, Slovenija) v letih 1978-88 in naravovarstvena vprašanja 101 CONTENTS Tone Wraber & Andraž Carni Contribution to the Flora of Prekmurje (NE Slovenia) Mitja Kaligarič Botanical Data for an Evaluation of Nature Conservation of Slovene Istria (Slovenia, Yugoslavia) 17 Meta Povž Muddminow (Umbra krameri Walbaum 1972) - New Fish Species in Slovenia (Yugoslavia) 45 Iztok Skornik & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Faunistic Survey of Birds Occurring on the Slovene Coast 49 Andrej Sovinc Birds of the Draga Valley near Ig (Ljubljansko Barje, Slovenia) in the Period 1978-88 and Some Questions Concerning Nature Conservation 101 Prispevek k flori Prekmurja Contribution to the Flora of Prekmurje (NE Slovenia) Tone Wraber & Andraž Carni Ključne besede: Prekmurje, floristične raziskave, ogrožene rastlinske vrste Key words: Prekmurje, Slovenia, floristic research, threatened plants IZVLEČEK Prekmurje (severovzhodna Slovenija) je floristično najmanj znano območje Slovenije. Avtorja navajata bibliografijo del, ki prinašajo floristične podatke za Prekmurje, in posebej obravnavata 12 taksonov. I Nova vrsta za floro Slovenije (1): Sagina a petah. 2. Nove vrste za floro Prekmurja (9): Eriophorum gracile, Hieracium transsylvanicum, Peplis portula, Sagina apetala, Sagina su bula t a, Scorzonera humilis, Scutellaria hastifolia, Thelypteris palustris in Veronica a ein i folia. 3. Nova nahajališča (3): Achillea ptarmica, Er echt it es hier a ciifolia, Viscum album subsp. austriacum. 4. Pregled odkrivanja nahajališč neofita Er echt it es hieraciifoh'a v Sloveniji. Razširjenost vseh obravnavanih taksonov v Sloveniji je prikazana na arealnih kartah. ABSTRACT Prekmurje (NE Slovenia) is floristically least known area of Slovenia. This papar presents a bibliography of works containing floristic data on Prekmurje, and 12 taxa are also dealt with. 1. A new species for the flora of Slovenia: Sagina a pet a la. 2. Nine new species for the flora of Prekmurje: Eriophorum gracile, Hieracium transsylvanicum, Peplis por tula, Sagina a peta la, Sagina subulata, Scorzonera humilis, Scutellaria hastifolia, Thelypteris palustris in Veronica acinifolia. 3. Three new localities: Achillea ptarmica, Er echt i t es hieraciifolia, Viscum album subsp. austriacum. 4. A survey of localitites of the neophyte Erechtites hieraciifolia in Slovenia. The distribution of all taxa under consideration in Slovenia is presented in areal maps. 1. UVOD Flora Prekmurja, v mislih imamo praprotnice in semenke, je še zelo malo raziskana. Za to ozemlje nimamo nobenega zbirnega dela, pa tudi posamezni prispevki so redki in zelo fragmentarni, saj se največkrat nanašajo le na razširjenost izbranih taksonov. Iz herbarija LJU je razvidno, da je v obdobju med obema svetovnima vojnama v Prekmurju za svoj herbarij nabiral F. Dolšak. Po drugi svetovni vojni so podatke o nahajališčih nekaterih vrst objavili M. Accetto (1986, 1989), B. Druškovic in F. Sušnik (1974,1976), M. Jež in P. Skoberne (1986), B. Krajnčič (1974, 1976), J. Lazar (1964), W. Maurer (1981, 1984), E. Mayer (1951, 1952, 1953), V. Petkovšek (1950, 1952, 1958, 1966), A. Seliškar (1968,1983), M. SošTARič (1966 a, 1966 b), M. Wraber (1950, 1955, 1968, 1970) in T. Wraber (1967, 1971, 1977). O gozdni vegetaciji Prekmurja je pisal M. Wraber (1951, 1969), ki je izdelal tudi več rokopisnih elaboratov o gozdnih združbah nekaterih predelov Prekmurja (1959, 1959, 1963, 1964, 1968, glej ustrezno bibliografijo v delu Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1976). Gozdove rdečega bora na Goričkem sta raziskala M. Zupančič & A. Carni (1988). V sedemdesetih letih je v okviru svoje diplomske naloge v Prekmurju floristično deloval S. Spilak, vendar naloge ni končal. Njegovo gradivo je v herbariju LJU, kar velja tudi za gradivo, ki ga je na svojih ekskurzijah v Prekmurje nabral T. Wraber. V letu 1988 sta v Prekmurju botanizirala N. Jogan in A. Podobnik. Gradivo je v LJU. Kakor ni popoln ta pregled - manjkajo npr. podatki o fitocenološkem (popisnem) delovanju še drugih slovenskih fitocenologov - se ne spuščamo tudi v pregled delovanja madžarskih botanikov. Vemo, da je med drugo svetovno vojno v Prekmurju floristično deloval in svoja opazovanja tudi objavil A. Boros (1944). V svojem poročilu omenja Borbasevo Floro Železne Zupani je (1887), v kateri avtor omenja tudi ekskurzijo v Prekmurju. Delo nam še ni dostopno. Morebitne druge ogrske objave bo treba šele poiskati. Predloženi prispevek obsega nekatere rezultate florističnega dela, ki ga je v okviru svoje diplomske naloge opravil Andraž Carni. iRaziskoval je floro in vegetacijo na jugovzhodnem Goričkem (okolica krajev Križevci, Domanjševci, Lončarovci, Središče, Berkovci in Prosenjakovci, vse v kvadrantu 9263/2). Pri raziskovanju so ga vodili A. Seliškar (travniška vegetacija), T. Wraber (flora) in M. Zupančič (gozdna vegetacija). Vsi trije so bili z A. Carni jem po nekajkrat na raziskovanem ozemlju. T. Wraber je sodeloval pri kabinetni obdelavi nabranega gradiva ter napisal uvod, bibliografijo in komentar k nekaterim taksonom. Seznam 434 taksonov z okrog 1200 nahajališči je rezultat terenskega dela v letih 1985-1987. To je najobsežnejši floristični prispevek za Prekmurje doslej in predstavlja gradivo za načrtovano Floro Prekmurja (seznam taksonov z nahajališči). Terensko delo sta podprla Inštitut za biologijo Jovana Hadžija ZRC SAZU in Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani s sredstvi Raziskovalne skupnosti Slovenije. 2. BIBLIOGRAFIJA FLORISTICNIH DEL ZA PREKMURJE Accetto, M., 1986: Gagea spathacea v Sloveniji.- Biol. vestnik, 34, 1: 125-126, Ljubljana Accetto, M., 1988: New Localities of the Species Characteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam (Pseudostellaria europaea, Gagea spathacea, Omphalodes scorpioides) in Slovenia.- Biol, vestnik, 36, 2: 127-130 Borbas, v., 1887: Vasvärmegye növenyföldrajza es flora ja.- Szombathcly Boros, A., 1944: Adatok a vendvideki erdei fenyvesek es tözegmohalapok növenyzetenek ismeretehez.- Bot. Közl,, 51, 3-5: 96-101 Carni, A., 1987: Flora in vegetacija okolice Prosenjakovcev (kvadrant 9263/2).-Diplomsko delo, VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Druškovič, B. & F. Sušnik, 1975: Kromosomska števila zastopnikov slovenske flore II.- Biol. vestnik, 23, 1: 9-24, Ljubljana Druškovič, B. & F. Sušnik, 1976: Kromosomska števila zastopnikov slovenske flore III." Biol, vestnik, 24, 2: 115-131, Ljubljana Jež, m. & P. Skoberne, 1986: Botanične zanimivosti mrtvic ob Muri.- Proteus, 48, 7: 225-249, Ljubljana Kranjčič, b., 1974: Prispevek k poznavanju lemnacej severovzhodne Slovenije.- Biol. vestnik, 22, 1: 21-28, Ljubljana Kranjčič, B., 1976: Lemnaceje na področju Slovenije.- Biol. vestnik, 24, 2: 133-143, Ljubljana ] AZ.ÄF 1 1964 P egled flore alg Pomurja.- Biol. vestnik, 12: 21-42, Ljubljana MaIjrep ^ 19^1 Die Pflanzenwelt der Steiermark und angrenzender Gebiete am Alpen-Ostrand.- Verlag für Sammler Graz Maurer, 1984: Ergebnisse floristischer Kartierung in der Steiermark.- Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark, 114: 207-243. Mayer, E., 1951: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja.- S AZU, razr. prir. med. vede. Razprave, 1: 27-80, Ljubljana Mer E., 1952b: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III.- Biol. vestnik, 1: 66-79, Ljubljana Mayer, E,, 1953: Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV.~ Biol. vestnik, 2: 66-72, Ljubljana Peteovšee, V., 1950: Dve novi rastlini v naših krajih.- Proteus, 12: 169-173, Ljubljana Peteovšee, V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem.- Biol. vestnik, 1: 18-37, Ljubljana Peteovšee, V., 1958: Morfološko takscnomski in tipološki problemi pri Echinocfstis 1 o bat a (Michaux) Torrey et Gray.- S AZU, razr. prir. vede, Kazpiave 4: 85-124, Ljubljana PsTKOVŠEi, v., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Sloveniji.- Biol. vestnik, 14: 37-44 Selišrar, A., 1968: Najmanjša semenovka tudi pri nas.- Proteus, 31, 4-5: 111-113, Ljubljana Seliškar , A., 1983: Prispevek k poznavanju razredov Lemnetea in Potamogetonetea v Sloveniji.- Biol. vestnik, 31, 1: 25-34, Ljubljana SoŠTAEič, 1966a: Narcise v Pomurju,- Varstvo narave, 4: 123, Ljubljana SošTARič, M.; 1966b: Logarica v Podravju in Pomurju.- Varstvo narave, 4: 123, Ljubljana W m as ell, M., 1950: Novo nahajališče zelenčka na Slovenskem.- Proteus, 13: 159-162, Ljubljana WiÄiES, M., 1951: Gozdna vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi Frrkmurja.- Geogr. vestn., 23: 179-230, Ljubljana Wraber, m.. Domači kostanj v Sloveniji.- Nova proizvodnja, 6: 61-85, 223-244 Wraber, m., 1967: Grmičasti dišeči volčin na Goričkem.- Proteus, 30: 150-152, Ljubljana Wraber, M., 1969: Die bodensauren Föhrenwälder des slowenischen Randgebietes." Acta bot. croat., 28: 401-409, Zagreb Wraber, M., 1970: Zur Chorologie, Oekologie und Soziologie von Chimaphila um be IIa t a (L.) Bart, in Slowenien (Jugoslawien).- Frag. Fl. Geobot., 16, 1 179-182 Wraber, T., 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967.- Biol, vestnik, 15 111-126, Ljubljana Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970.- Biol. vestnik, 19 207-219, Ljubljana Wraber, T., 1977: Kačji jezik v Sloveniji.- Proteus, 40: 196-200, Ljubljana Wraber, T., 1983: Širjenje pelinolistne ambrozije v Sloveniji.- Proteus, 45: 315-316, Ljubljana Zupančič, M. & A. Carni, 1988: Nova združba rdečega bora v slovenskem predpanonskem obrobju.- Biol. vestnik, 36, 3: 107-126, Ljubljana 3. pripombe k nekaterim taksonom Posebej obravnavamo 12 vrst, ki so zaradi svojega pojavljanja v raziskovanem območju floristično zanimive v slovenskem okviru. Gre za vrste, ki so v Sloveniji redke, že dolgo nepotrjene ali celo nove, doslej neugotovljene. 3.1 Achillea ptarmica L. Vrsta se dokaj raztreseno pojavlja na Štajerskem (Hayek 1913: 528, Fritsch 1929:63); V Prekmurju jo je v dolini Male Krke in blizu izvira Velike Krke našel Boros (1944: 99). Nobeno (!) od štajerskih najdišč ni potrjeno, tako da so nova nahajališča v Prekmurju (poleg novih - Berkovci, Ivanjševci - še gozd Ginjevec pri Dobrovniku /M. Wraber, lju/) edine najdbe te vrste v Sloveniji po drugi svetovni vojni. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6B 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 t Bi 02 03 04 05 SL 1 - Razširjenost vrste Achillea ptarmica L. v Sloveniji Fig. 1 - The distribution of Achillea ptarmica L. in Slovenia m it Preknurje 3.2 Brecht i tes bieraciifolia (L.) Rafin. Ameriški neofit, ki se je v Evropi prvič pojavil 1. 1876 pri Zagrebu in bil tam opisan kot Senecio sonchoides Viikot. oz. S. vukotinovicH Schlosser. Na ozemlju Slovenije ga je 1. 1877 prvi našel Preissmann (1885) pri Ljutomeru, za njim pa Murr (1894: 5) pri Antonovem studencu nad Radvanjem. Krašan(1901: 287) navaja več nahajališč iz okolice Gornje Radgone (Hercegovšak, Plitvički vrh, Police, Ptujska cesta, Radomošci, med Lastomerci in Negovo). Dotedanje navedbe povzema Hayek (1913: 554). Njegovo odkritje na Kranjskem 1. 1896 (Lukovec na severnem pobočju Dedne gore na Dolenjskem) je obširno opisal Pallin (1897), ki je verjetno najditelj ali vsaj sporočitelj še dveh drugih nahajališč, ki ju navaja Hegi (1928: 703). Justin ga je 1. 1907 nabral pri G. Mokronogu (LJU). V Prekmurju ga je v gozdnem območju Dugosz (severovzhodno od Srebrnega brega) L 1943 odkril Boros (1944: 97)\ Po letu 1945 je bila v Sloveniji najdena le petkrat: 1. 1956 v ljubljanski okolici pri Rašici in Sp. Gameljnah (F. Šuštar, LJU), istega leta na Štajerskem pri Creti blizu Slivnice (M. Wraber, LJU), L 1985 v Prekmurju (med Prosenjakovci in Središčem, LJU) in L 1989 na Dolenjskem pri Vel. Druščah jugovzhodno od Sevnice (M. Kačičnik, LJU), to je nedaleč od Paulinovega "klasičnega" kranjskega nahajališča. Arealna karta (si. 3.) je seveda prikaz dosedanjih najdb, ne pa slika dejanske današnje razširjenosti. 46 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 < ____/ S; m A t K < f m J -'K J ¥ \ / L i / m pred 1945 ^ po 1945 ^^ pred in po 1945 < • s b • ) m s a s A Preknur ie -r.r. R- '—\ > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 BO 81 02 83 64 85 SI 2 - Razširjenost vrste Brecht kes hieraciifolla (L.) Rafin. v Sloveniji Fig. 2 - The distribution of Erechü t es hieraclifolia (L.) Rafin. in Slovenia 3.3 Eriophorum gracile Koch Ekološko specializirana rastlina, ki na nahajališču v ljubljanski okolici po 1. 1925 ni bila več ugotovljena. Druga znana slovenska nahajališča (Logatec, Dolič pri Mislinji, Ivanjševci) so bila odkrita šele po drugi svetovni vojni. ^ Boros omenja gozd Dugosz. To ime je kot Dugosz erdö na avstrijski ("črni") specialki 1:75.000, razteza pa se čez območje med Srebrnim bregom in Stroškim vrhom vzdolž jugoslovansko-madžarske meje. Župnik L. Kožar (Odranci), ki se mu za ljubeznivo sporočilo prisrčno zahvaljujeva, meni, da gre za narečno besedo Dugoznož, v knjižni obliki Dolgo vznožje. V knjigi Gornji Senik Marije Kozar-Mukič (1988) je to ime navedeno kot Dugoznauš, razteza pa se na madžarski strani meje nad G. Senikom. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 1 t S 92 93 t 1 94 :........ 95 J • i 96 / J" 97 1 1 -vi _________1 i 98 (1 99 f S 7 00 01 1 ( s 02 03 m H K A J" .....si Preknurje 04 \ 0 05 Ü > — 1 SI. 3 - Razširjenost vrste Eriophorum gracile Koch v Sloveniji Fig. 3 - The distribution of Eriophorum gracile Koch in Slovenia 3.4 Hieracium transsylvanicum Heuff. Razširjenost, ki jo prikazuje arealna karta (si. 4), nedvomno ni popolna. Nahajališče v Prekmurju (Kamenek) je prvo, ki je bilo odkrito na tem ozemlju. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 C. S" 1 r ü J mm m V / V m C • m mr J •• t m ^ ) • ) ( > Preknur.ie S 1 0 1Ö 20 30 k m -J'V-, > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 60 01 02 03 04 05 SI. 4 - Razširjenost vrste Hieracium transsylvanicum Heuff. v Sloveniji Fig. 4 - The distribution of Hieracium transsylvanicum Heuff. in Slovenia 3.5 Peplis portula L. Vrsta se v Sloveniji pojavlja zelo raztreseno, nove najdbe pa si slede v velikih časovnih presledkih. Prvi jo je našel najbrž šele Plemel (predel Dobrova ob Krki, 15. 7. 1852, Plemel 1862: 149), po drugi svetovni vojni je bila nabrana le enkrat na Rakovniku v Ljubljani (E. Mayer, 5. 6. 1948, LJU) oz. zdaj v Prekmurju (Kamenek, Središče). 46 47 48 43 58 Si 52 53 54 55 56 57 58 5f 60 6i 6Ž 63 64 65 v. V J —u. J • \ / • 1 PreknurJe 'f • s ) m m ) ( m m > N m m A m m \ \ 0 10 £0 30 k m 91 92 93 94 95 96 17 98 99 80 0i 82 03 04 05 SI. 5 - Razširjenost vrste Peplis portula L. v Sloveniji Fig. 5 - The distribution of Peplis portula L. in Slovenia 3.6 Sagina apetala Ard. Fleischmann (1844: 128) vrsto sicer navaja za Črnomelj, vendar pa nahajališče nikoli ni bilo potrjeno. Paulin je v herbarijski zbirki Flora exsiccata carniolica (štev. 1284) izdal iz Črnomlja vrsto S. procumbens, kot da bi hotel pokazati, da se je Fleischmann zmotil. Nahajališče pri Ivanjševcih je prva zanesljiva najdba v Sloveniji! 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 6i 62 63 64 65 f. i \j / > J J \ / i C J / f s ) f j f" > N \ A Preknur le r ^ l 0 10 20 so ti m '—\ J" > 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 Si. 6 - Razširjenost vrste Sagina apetala Ard. v Sloveniji Fig. 6 - The distribution of Sagina apetala Ard. in Slovenia 3.7 Sagina subulata (Sw.) K. Presl Najdbe te vrste si slede v zelo velikih presledkih. Nobeno nahajališče pozneje ni bilo potrjeno, vsaka navedba je nova. Maly (1868: 211) jo (na podlagi objave iz leta 1838!) navaja za Statenberg, Hayek (1908: 281) za Pobrežje pri Mariboru, Fritsch (1929: 36) objavlja Koegelerjevo najdbo pri Ptuju, Naglic (1987: 6) pa Joganovo pri Smartnem na Pohorju. Nahajališče na neobdelani njivi med Ivanjševci in Lončarovci je prvo v Prekmurju. 46 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 06 BI 02 63 04 05 f / Vi i jr • • V r J J • \ / • L —^ imM Preknur fe y S j N H \ i m .J ^ > SI. 7 - Razširjenost vrste Sagina su bula ta (Sw.) K. Presl v Sloveniji Fig. 7 - The distribution of Sagina su bula ta (Sw.) K. Presl in Slovenia 3.8 Scorzonera h a mi lis L. Do sedaj znana razširjenost v Sloveniji obsega Planinsko polje, okolico Cerknega, Nove Gorice in Brda. Nahajališče v Prekmurju (Križevci) je prvo, ki je bilo doslej odkrito na tem ozemlju. 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 60 01 02 03 04 05 II Preknurje o 10 20 SI. 8 - Razširjenost vrste Scorzonera humilis L. v Sloveniji Fig. 8 - The distribution of Scorzonera humilis L. in Slovenia 3.9 Scutellaria hastifolia L. Vrsta je pretežno razširjena v vzhodni Sloveniji, vendar o njeni redkosti govori dejstvo, da je bila po drugi svetovni vojni najdena le trikrat (Dobovec pod Kumom, Budnar, LJU; Zg. Impolje, Kačičnik, LJU; Ivanjševci). Si 92 93 94 95 96 97 98 99 ee BI 82 63 04 85 SL 9 - Razširjenost vrste Scutellaria hastifolia L. v Sloveniji Fig. 9 - The distribution of Scutellaria hastifolia L. in Slovenia 3.10 Thelypteris palustris Schott Arealna karta (si. 10) sicer govori o razmeroma bogati zgodovini odkrivanja nahajališč, vendar pa je bilo le malo nahajališč tudi potrjenih. Gre pač za vrsto, ki je ekološko zelo občutljiva in je zato na marsikaterem nahajališču ni več. Nahajališče pri Ivanjševcih je prvo v Prekmurju in eno redkih, ki potrjujejo pojavljanje te vrste v Sloveniji po drugi svetovni vojni. 46 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 66 61 62 63 64 65 X^XT' išii v / / # V j j mm \ / C • • • m ( m > N. r > A. K i Preknurje ! m 1 > 0 10 £0 30 k 91 92 93 94 95 96 97 98 99 88 61 82 83 84 85 SI. 10 - Razširjenost vrste Thelypteris palustris Schott v Sloveniji Fig. 10 - The distribution of Thelypteris palustris Schott in Slovenia m • • > J j s t / C • V / m / f • • i ) t • • • ) ( 3 • • A kmä Preknur ie fn ao fc m ,--V > 3.11 Veronica acini folia L. Razmeroma redka štajerska nahajališča (Hayek 1911: 157) niso potrjena in je čisto mogoče, da na njih rastline zaradi sodobnega načina kmetovanja ni več. Edini slovenski nahajališči, odkriti po drugi svetovni vojni, sta v ljubljanski okolici (Rašica, F. Šuštar, LJU) in Prekmurju (Središče). 48 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 68 61 62 63 64 65 91 92 93 94 95 96 97 98 99 88 81 82 83 84 85 ■t i; \ m A • pred 1945 ^ po 1945 Prekfiurje o 10 20 30 km SI. 11 - Razširjenost vrste Veronica acinifoUa L. v Sloveniji Fig. 11 - The distribution of Veronica a dni folia L. in Slovenia 3.12 Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Vollmann Medtem ko je pojavljanje beloplodnih taksonov Viscum album L. subsp. album in V. album L. subsp. abietis (Wiesb.) Abromeit in Wünsche v Sloveniji že dolgo znano, je na rumenoplodno borovo belo omelo opozoril šele Boros (1944: 97,98), ki jo je 1. 1943 videl na rdečem boru blizu Stanjevcev in na območju med Križevci, Petrovci in Mačkovci. Ti navedbi v zbirnih delih slovenske floristike (Seznam, Mala flora Slovenije) nista upoštevani. Iz 1. 1985 je najdba, spet na rdečem boru, med Ivanjševci in dolino Male Krke. 46 47 48 49 58 51 52 53 54 55 56 57 58 59 68 61 62 63 64 65 P 91 92 93 94 95 96 97 98 99 88 81 82 83 84 85 t Preknurje o 10 20 00 km Si. 12 - Razširjenost vrste Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Volim, v Sloveniji Fig. 12 - The distribution of Viscum album L. subsp. austriacum (Wiesb.) Volim, in Slovenia 4. LITERATURA a vendvideki erdei fenyvesek es tözegmohaläpok .- Bot. Közl., 51. 3-5: 96-101 der Flora Krain's.- Annalen der k.k. in Krain, 6: 103-246 (sep. 1-144), Fritsch, K., 1929: Siebenter Beitrag zur Flora von Steiermark.- Mitt. Ver. Steierm., 64-65: 29-78 Havek, A., 1908-1956: Flora von Steiermark.- 1-2 Hegi, G., 1928: Erechthites Raf. In: III. Fl. Mitteleur., 6, 2: 701-704 Krasan, f., 1901: Beitrag zur Flora von Untersteiermark.- Mitth. Naturwiss. Ver. Steierm., 37 (1900): 283-295 Maly, J.K., 1868: Flora von Steiermark.- str.: XII+1-103, Murr, J., 18942: Beiträge zur Flora von Monatsschr., 12: 3-6 Naglic, D., 1987b: Botanične raziskave na mladinskem raziskovalnem taboru '86.- In: Mednarodni raziskovalni tabor Šmartno '86. str.: 2-14, Ljubijana^'"'^'"^ ^ " ' Paulin, a., 1897: Erechthites hieracifolia Rafinesque. Eine für Krain neue, v., 1862: Beiträge zur Flora Krains.- Drittes Jahresh. d. Ver. d. Landesmus., str.: 120-164 E., 1885: Neue Pflanzenfunde ii r., 35: 160-161, 224-225 prof. dr. Tone VTOZD za bi( BF YU-61001 L Carni, dipl. biol. inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 5, p.p. 323 YU-61001 Ljubljana Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre Botanical Data for an Evaluation of Nature Conservation of Slovene Istria (Slovenia, Yugoslavia) Mitja Kaligarič Ključne besede: slovenska Istra, floristične raziskave, predlogi za zavarovanje Key words:Istria, Slovenia, floristic research, suggestions for protection IZVLEČEK Avtor obravnava floristično in vegetacijsko bogastvo slovenske Istre. Zbral je 124 redkih vrst, ki jih je razdelil na evmediteranske, halofitne, kraške in druge, za mnogo vrst podaja nove lokalitete. Opisuje 15 geografsko zaključenih naravnih enot, ki so zaradi svoje botanične vrednosti potrebne varovanja; pri vsaki obravnava floristične in vegetacijske značilnosti in posebnosti in predlaga najustreznejši varstveni režim. Posebej obravnava tudi 14 ogroženih vrst, za katere predlaga zakonsko varovanje. ABSTRACT The paper concerns flora and vegetation of Slovene Istria. One hundred and twenty-four rare species were selected and classified into the following groups: eumediterranean, halophytic, karstic, and others. Fifteen natural units which should be put under protection because of their botanical significance are discussed. Characteristics and particularities of flora and vegetation of each unit are considered and the most adequate conservation measures are suggested. Fourteen threatened species are dealt with separately, and their protection by law is suggested. 1. PREDGOVOR Izkušnje svojega skoraj desetletnega delovanja v slovenski Istri sem poskušal uporabiti v pričujočem delu (zanj sem februarja 1989 dobil univerzitetno Prešernovo nagrado), kjer sem si zadal nalogo, da zberem vse botanično gradivo za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre in poskušam posamezna manjša in večja območja tudi ovrednotiti in predlagati najprimernejši varstveni režim. Precej dela je bilo narejeno že pred menoj, saj je bila flora slovenske Istre v prejšnjem stoletju zelo dobro raziskana. V zadnjih dvajsetih letih pa se je temu območju posvetil predvsem T. Wraber, pa tudi drugi botaniki. V zadnjih desetih letih sem tudi sam prispeval k boljšemu poznavanju krajevne flore z odkritjem mnogih novih in potrditvijo starih nahajališč. Nekaj najnovejših lokalitet, ki sem jih vključil v seznam, pa mi je posredoval N. Jogan. Obravnavam tudi 14 posameznih naravnih enot (geografsko zaključenih območij), ki so zaradi svojih botaničnih posebnosti vredne posebnega naravovarstvenega režima in jih tudi vrednotim v skladu z naravovarstvenimi načeli. Tudi v tej smeri sta pred pričujočim delom že veliko naredila predvsem republiški in regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, osnova temu delu pa je Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Tako sem na osnovi lastnih izkušenj, terenskih raziskav in po literaturi zbral podatke o botaničnem bogastvu slovenske Istre in jih ovrednotil na tak način, da bodo uporabni kot osnova za varovanje naravne dediščine vsem, ki se bodo s samim varovanjem na kakršenkoli način ukvarjali. Pri delu so mi pomagali nekateri posamezniki in organizacije, ki sem jim dolžan iskreno zahvalo, tako R. Turku in B. Križanu iz Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu, P. Skobernetu in prof. dr. T. Wraberju za podatke iz delovnega gradiva za Rdeči seznam redkih in ogroženih vrst Slovenije, N. Joganu za posredovanje še neobjavljenih lokalitet, za strokovne nasvete in pomoč pa direktorju ZRC SAZU, znanstvenemu svetniku dr. M. Zupančiču. Posebej pa se zahvaljujem še mentorju, prof. dr. T. Wraberju, ki mi je stal ob strani ne le ob izdelavi pričujočega dela, ampak skozi vso dobo mojega botaničnega delovanja v slovenski Istri. 2. UVOD 2.1 Geografska predstavitev območja Pojem slovenska Istra razumem na tem mestu nekoliko širše, saj sem vključil vanj še slovenski del Cičarije, v dinarski smeri potekajoče gorovje, ki sega na zahodu do Kozine, kjer se prične Tržaški Kras, in Podgorsko planoto. Meja s flišnim Koprskim gričevjem je Crnokalski kraški rob. Koprsko gričevje je flišna pokrajina (Melik, 1960 jo imenuje Šavrinska brda), ki obsega ves flišni svet do hrvaške meje. Pojem slovenska Istra pa obsega poleg naštetega še preostali apnenčasti svet v mejah Slovenije, to je okolico Sočerge, Movraža in Rakitovca. Apnenčasti svet Cičarije in njenega predgorja do meje s flišem gradijo kredni apnenci in dolomiti ter eocenski apnenci (Podgorska planota). Za to pokrajino so značilni številni kraški pojavi, nadmorska višina nekaterih vrhov presega 1000 m. Značilna za to območje je relativno ostra zima z močno burjo in poletnim sušnim obdobjem. Predgorje Cičarije ima zaradi manjše nadmorske višine milejše zime, v splošnem pa veljajo za apnenčasto podlago naslednje značilnosti: propustna je za vodo, zato je suha in kjer so tla kamnita, se tudi precej segrejejo. Zato je apnenčasta podlaga v toplem podnebju primerna za sredozemske rastline. Nasprotno pa je fliš (Koprsko gričevje) neprepustna kamnina, zato se v tleh zadržuje vlaga, ki povzroča, da so tla vlažna in hladna. Fliš je eocenski morski sediment, v katerem se izmenjujejo plasti peščenjaka in laporja. Kamnina razmeroma hitro razpada, tako da vodna in vetrovna erozija hitro preobražata površje. Tema pa se je pridružil še človek, ki je že skoraj popolnoma uničil primarno vegetacijo in tako pospešil delo podnebnih dejavnikov. Tla na apnencu so v glavnem plitva, skeletna, le v nekaterih bukovih ali gabrovih gozdovih so globlja, rjava. Na flišu so tla rodovitna, rjavo sive barve, veliko je antropogenih tal. Primarna so ostala tla v gozdovih in na strmih pobočjih, kjer so zaradi erozije zelo plitka, z zelo tankim zgornjim rjavim horizontom ali brez njega ter iz zdrobljenega in le delno preperelega substrata - laporja in peščenjaka. V dolinah so tla globlja zaradi rečnih nanosov, zato so tudi precej rodovitna in tudi danes skoraj v celoti obdelana. Podnebje v obalnem pasu je submediteransko, saj so povprečne letne temperature že precej nižje od tistih v južnejših predelih Jadrana. V notranjosti -na Podgorski planoti in v Cičariji - povprečne letne temperature z nadmorsko višino precej padejo zaradi vpliva celinskega podnebja; največje so razlike v zimskem času. 2.2 Floristične in vegetacijske razmere območja Slovenska Istra spada po razdelitvi M. Wraberja (1968) v submediteransko fitogeografsko območje. Od morja do vrhov Cičarije pa najdemo več različnih tipov vegetacije. Evmediteranska klimatogena združba Orno-Quercetum ilicis H-ič (56) 58 je razvita le fragmentarno na otočkih apnenca sredi fliša - na Steni in Sv. Štefanu v dolini Dragonje in nad Črnim Kalom, Loko in Podpečjo. Tudi klimatogena združba Querco-Carpinetum orientalis croaticum H-ič 39, ki naj bi bila nekoč razvita v obalnem pasu, je že degradirana in spremenjena v grmišča in travišča, če je sploh bila kdaj razvita. Na flišu, pa tudi na apnencu največkrat srečamo združbo Seslerio autumnalis~Quercetum petraeae Poldini (64) 82 z vrsto Qurecus petraea na hladnejših legah in Seslerio autumnalis-Quercetum puhescentis Zupančič et Puncer 85 na toplejših. V vlažnih grapah, kamor pride manj svetlobe, se razvijejo sestoji z belim gabrom {Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum Marinček, Poldini et Zupančič 83). Ponekod (v okolici Gradina in Pregare) so razviti tudi bukovi gozdovi. Na prisojnih legah na apnencu je najpogostejša združba Seslerio autumnalis-Ostryetum Ht. et H-ič 50, nizki sestoji submediteranskega ilirskega gozda. V višjih legah in na osojnih pobočjih Cičarije je razvita klimatogena združba Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 50) M. Wraber (57) 60, kamnit, svetel bukov gozd. Najdemo pa še bukov gozd na globljih tleh, kjer je v podrasti veliko ilirskih in srednjeevropskih vrst - Lamio orvalae-Fagetum Ht. 38 emend. Borhidi 63 submediterraneum Marinček 81 (n. nud.) Accetto 1988 (mscr.). Na flišu so gozdovi največkrat izkrčeni in spremenjeni v travišča, ki so še slabo raziskana, npr. v združbo Bromo-Chrysopogonetum grylli 34 s. 1. Na apnencu travniki v glavnem pripadajo združbi Carici humilis-Centaureetum rupestris Ht. 31, na globljih tleh, kjer še danes zvečine kosijo, pa je razvita združba DanthonioScorzoneretum villosae Ht. et H-ič (56) 58. Na samih vrhovih Cičarije in na vetru izpostavljenih pobočjih, kjer so podnebne razmere nekoliko ostrejše, se množično pojavi Sesleria juncifolia v subasociaciji Seslerietosum juncifoliae združbe Carici-Centaureetum. Pred obdobjem človeka je bilo kraško območje pokrito z gozdovi. Domnevajo, da so bili to hrastovi gozdovi, ki jih je človek že zelo zgodaj pričel krčiti. Se pred sto leti so te travnike kosili ali na njih pasli. Danes pa se počasi, a vztrajno zaraščajo. V prejšnjem stoletju so pričeli množično saditi črni bor {Pinus nigra), ki danes pokriva velike površine. 2.3 Zgodovina proučevanja flore v slovenski Istri Prvi pomembnejši raziskovalec tega območja je bil G. G. Zamchelli, katerega podatki so izšli posthumno leta 1730. Leta 1860 je a. Loser izdal popis rastlin koprske okolice in ga leta 1864 še dopolnil. V obdobju med letoma 1827 in 1879 je bila zelo živahna dejavnost M. Tommasinija, katerega podatki pa so bili objavljeni v glavnem šele proti koncu stoletja v dveh obsežnih delih C. Marchesettija (La flora di Trieste e de' suoi dintorni, 1896-97) in E. PospiCHALA (Flora des oesterreichischen Küstenlandes, 1897-99). Mnogo novih podatkov za območje tedanje piranske občine pa prinaša delo a. štefanija La flora di Pirano iz leta 1895. Po tem obdobju je floristična dejavnost v slovenski Istri skoraj zamrla, oživela je šele po drugi svetovni vojni, ko je slovensko floro začel sistematično proučevati E. Mayer (1952); omenim naj tudi Cohrsa (1953-54, 1963), Valerijo Cupin-Siškovič (1957), posebej pa še v zadnjih letih, ko delujejo na tem območju T. Wraber, M. Kaligarič (1987b) in drugi. Vegetacijo so začeli proučevati po drugi svetovni vojni, vendar je še slabo raziskana. V petdesetih letih sta jo proučevala M. Wraber in V. Tregubov s sodelavci, sedaj pa kartirajo vegetacijo M. Zupančič, L. Marinček, M. Accetto, A. Seliškar in V. Žagar s sodelavci v okviru projekta Vegetacijska karta Jugoslavije. Vegetacijo na slovenskem krasu je proučeval tudi L. Poldini s sodelavci in M. Piskernik. 3. REZULTATI 3.1 Redke vrste v slovenski Istri V pričujočem seznamu navajam lasten izbor redkih vrst v slovenski Istri. Ker se izbrane vrste v veliki meri pokrivajo z vrstami Rdečega seznama praprotnic in cvetnic Slovenije (T. Wraber in P. Skoberne, 1988), navajam le lokalitete za tiste vrste, ki jih v Rdečem seznamu še ni (neobjavljene lokalitete, ki sem jih odkril v zadnjem času ali pa so jih odkrili drugi). Vrste sem razdelil na štiri skupine: evmediteranske, kraške (mediteransko-montanske, ilirske), halofitne in druge (srednjeevropske, splošno razširjene itd.). Nekoliko moram razložiti izbor evmediteranskih vrst. Mednje sem štel tiste toploljubne sredozemske vrste, ki uspevajo le na apnencu ali pa so na flišni podlagi le izjemoma in redke in ki na višjih legah (na Podgorskem krasu, v Cičariji) ne morejo več uspevati ali pa tam uspevajo, je pa njihov areal tipično sredozemski (npr. Opopanax chironium). j podatkov je še v tisku), herbarija ali pa so ustni. Številke v nijo osnovno polje in kvadrant kartiranja srednjeevropske flore, laju pomeni, da je vrsta v Sloveniji verjetno že izumrla ali pa sc 3.1.1 1983, 0448/2; 0447/4. I, Pospichal, 1897, 0448/3; Pospichal, 1897, 0448/3; ian, Pospichal, 1897, 0447/4; Dragonje, Marchesetti, 1896; T. Wraber, 1975, 0547/2. L. Ha L. 1987, 0549/2. 22. Cleistogenes serotina (L.) Keng. okolica Pridvora, Loser, 1860, 0449/3; Stena na Dragonji, T. Wraber, 1975, 0547/2; pod Zg. Škofijami, N. Jogan, 1989, 0448/2; nad Izolo, N. Jogan, 1989, 0448/3, 23. Crepis zacyntha (L.) Babe. 24. Dracunculus vulgaris Schott. (+) 25. Ecbalium elate du m (L.) Rich. f. Izola, M. Kaligarič, 1988, 0447/4. 26. Fumaria capreolata L. (+) 27. Gagea pusilla (Schm.) R. S. Cernotiči, Pospichal, 1897, 0449/3; Stena, M. Kaligarič, 1988, 0547/2; Sv. Stefan, M. Kaligarič, 1986, 0548/1. 28. Gladiolus italicus Mili. (+) 29. Glaucium flav um Crantz (+) 30. Hippocrepis unisiliquosa L. (+) 31. Hornungia petraea (L.) Rchb. 32. Hyssopus officinalis L. subsp. aristatus (Godr.) Briq. 33. Juniperus oxycedrus L. 34. Lathyrus annus L. dolina Dragonje, M. Kaligarič, 1985 35. Laurus no bi lis L. 36. Legousia hybrida (L.) Delarb.: Izola, M. Kaliprič, 1987, 0447/4 37. Linum nodiflorum L. 38. Lolium rigidum Gaud. Koper, Marchesetti, 1896-97, 0448; Piran, Justin, 1906, 0447/4; Škocjanski zaliv, M. Kaligarič, 1987, 0448/2. 39. Lolium temu latum L. Sared, M. Kaligarič, 1989, 0448/3; nad Strunjanom-Mala Seva, M. Kaligarič, 1989, 0447/4; Mali ja, M. Kaligarič, 1989, 0447/4. 40. Lotus ornithopodioides L. (+) 41. Malva nicaeensis Ali. (+) 42. Medicago tribuloides Derr. (+) 43. Medicago truncatula Gaertn. (+) 44. Minuartia mediterranea (Ledeb.) Maly 45. Monerma cylindrica (Willd.) Cos. et Dur. Izola, Marchesetti, 1896-97, 0447/4; Sečoveljske soline, M. Kaligarič, 1988, 0547/2. 46. Myrtus communis L. 47. Ononis r edina t a L. 48. Orchis papilionacea L. 49. Orobanche hederae Dubyx (L.) Roth. (+) (L.) Seb. et M. 1984, 0447/4. 1895, 0447/4; 1895, 0447/4; 1895, 0447/4; 1896-97, 0448/2; 1896-97, 0447/3; Sv. Onofrij nad Sečovljami, Pospichal, 1897, 0547/2; la,Kaligarič, 1986, 0448/3; Valeto, M. Kaligarič, 1988, 0447/4; M. Kaligarič, 1989,0448/3. 65. 'n^rgia"lut^a K. M. Kaligarič, 1988, 0447/4. L. (+) " ^L. (+) dalmaticum VIS. L. ünatum L. (+) 1896-97, 0448/3; 1898, 0447/3; N. Jogan, 1989, 0447/4. , 1989, 0449/3. 78. Vicia loiseleurii (M.B.) D. Litvinov 79. Vicia narbonensis L. 80. Vicia peregrina L. nad Izolo, M. Kaligarič, 1988, 0448/3; med Strunjanom in Malijo, M. Kaligarič, 1988, 0447/4. Sared-Medljan, M. Kaligarič, 1989, 0448/3. 3.1.2 Halofitne vrste Halofitne vrste v Sloveniji so vezane le na morsko obalo, kar nas navaja na misel, da so halofiti na splošno redke in zaradi nenehnega antropogenega vpliva na morsko obalo ogrožene vrste. Vendar ni tako, saj je več kot polovica vrst halofitov prav pogostih po vsej morski obali in zaradi stalne dinamike rastišč niso prav nič ogrožene, saj ob izgubi starih, uničenih, vedno najdejo nova, nadomestna rastišča. Take so: Agropyrum pycnanthum (Godr.) Gren. et Godr., Artemsia caerulescens L., Arthrocnemum glaucum (Del.) Ung. Stern., A, fruticosum (L.) Moq., At rip lex has ta ta L., Carex extensa Good., Crithmum maritimum L., Halimione portulacoides (L.) Aellen., Inula crithmoides L., Juncus maritimus Lam., Limonium angustifolium (Tausch.) Degen, Pa rap hol is incurva (L.) C. E. Hubb., Plantago cornuti Gouan., Puccinellia palustris (Seen) Hayek, Ruppia maritima L., Salicornia europaea L., Salsola soda L., Spergularia marina (L.) Griseb., Suaeda maritima (L.) Dum. Redke vrste pa so: 1. Agropyrum elongatum (Host) P. Beauv. Koper, Pospichal, 1897, 0448/2; Strunjan, Pospichal, 1897, 0447/4; Sečovlje, Pospichal, 1897, 0547/2; Ankaran, med Sv. Katarino in avtokampom, M. Kaligarič, 1986, 0448/2. 2. Agropyrum junceum (L.) Beauv. Koper, Loser, 1864, 0448; Ankaran, Sv. Katarina, M. Kaligarič, 1986, 0448/2; Luka Koper, M. Kaligarič, 1987, 0448/1; Sečovlje, M. Kaligarič, 1988, 0542/2. 3. A triplex tatarica L. Koper, Marchesetti, 1896, 0448; Strunjan, Štefani, 1895, 0447/4; Izola, Marchesetti, 1896, 0447/4; Sečovlje, Marchesetti, 1896, 0547/2; Seča, izliv Kanala sv. Jerneja, M. Kaligarič, 1987, 0547/2 4. Cakile maritima Scop. Izola, M. Kaligarič, 1988, 0447/4. 5. Centaurium spicatum (L.) Fritsch Ankaran, Sv. Katarina, M. Kaligarič & T. Wraber, 1987, 0448/2. 6. Centaurium tenuiflorum (Hoffgg. & Lk.) Fritsch Strunjan, M. Kaligarič, 1988, 0447/4; Sečovlje, M. Kaligarič, 1988, 0547/2. 1987, 0448/2. 3.1.3 1983, 0448/2. 2. Daphne laureola L. pod Sv. Jerolimom pri Topolovcu, M. Kaligarič, 0543/2; pod Zrnjovcem, N. Jogan, 1988, 0548/2. 3. Epipactis microphylia (Ehrh.) Sw. Izola, M. Kaligarič, 1977, 0448/4. 4. Eryngium er etic um L. 5. Gymnadeina odoratissima (Nathh.) L.C. Rich. Pomjan, Marchesetti, 1896, 0448/4; Osp, Marchesetti, 1896, 0449/1; Truške, Pospichal, 1897, 0548/2; Sv. Donat nad Izolo, M. Kaligarič, 1988, 0449/3. 6. Leonurus eardiaca L. Boršt, Pospichal, 1899, 0548/2; Pomjan, Pospichal, 1899, 0548/2; Izola, M. Kaligarič, 1989, 0449/3. 7. Lolium temu lent um L. - včasih pogostna, sedaj redka vrsta Sared, M Kaligarič, 1989, 0448/3; med Strunjanom in Malo Sevo in Malija, M. Kaligarič, 1989, 0447/2. 8. Ophrys insectifera L. pod Topolovcem, M. Kaligarič & M. Skornik, 1981, 0548/2; Petrinje, M. Kaligarič & S. Kaligarič, 1989, 0349/2. 9. Potamogeton tnchoides Cham, et Schlecht. Izola, M. Kaligarič, 1984 - uničeno!, 0448/3; Sečovlje, Stare soline, M. Kaligarič, 1986, 0547/2. 10. Schoenoplectus tabernaemontani (Gmelin) Palla 11. Senecio aurantiacus (Hoppe) Less. Slavnik, Stuhr, 1857, 0449/3; okolica Golca, Marchesetti, 1896, 0450/3; Zabnik, E. June & M. Kaligarič & A. Podobnik, 1988, 0550/2. 11. Vacearia pyramidata Med. Izola, M. Kaligarič, 1988, 0447/4; Šared, M. Kaligarič, 1989, 0448/3; Pomjan-Smarje, M. Kaligarič, 1989, 0448/4; Malija-Mala Seva, M. Kaligarič, 1989, 0447/4. 12. Zannichellia palustris L. Zabnik, M. Kaligarič & A. Seliškar, 1989, 0550/2. 4.2 Vegetacija slovenske Istre 4.2.1 Halofitna vegetacija Slovenska morska obala ima bogato razvito halofitno vegetacijo. Ker je obala flišna in tečejo vode po površju, so bila nekoč ob ustjih rek in potokov brakična močvirja, ki jih je človek spremenil v soline. Danes so ohranjene le še soline v Strunjanu in Sečovljah. Predvsem na opuščenih solinah v Sečovljah se je lepo razvila halofitna vagatacija. Sicer so pred leti opuščeni del solin skušali spet obnoviti in usposobiti za prvotni namen ~ pri tem so uničili večji del kserofilnejše halofitne vegetacije - vendar pa s tem obstoja halofitne vegetacije niso ogrozili, le njene površine so močno zmanjšane. Preostale obalne predele na ravnicah človek še danes zasipava in izsušuje, pa to spet za nekaj časa opusti in se loteva znova. Tako je vegetacijska dinamika na teh predelih velika. Različne oblike halofitne vegetacije imajo svoje površine na takih antropogenih krajinah - opuščenih solinah, "bonifikah" (predeli, kjer pridobivajo plodno zemljo z izsuševanjem), nasipališčih, celo na plažah ali na ozemlju koprskega pristanišča. Pravzaprav so taki močvirni muljasti predeli, ki so zaslanjeni, najbolj bogati s halofitno vegetacijo in pomenijo resnično specifičnost slovenske morske obale. Najpogostejši tip obale, dasiravno s halofitno vegetacijo najrevnejši, pa so slikoviti flišni klifi, nekaj deset metrov visoke prepadne stene, zelo izpostavljene eroziji in abraziji. V svojih raziskavah halofitne vegetacije v Sloveniji (Kaligarič, 1988) sem se naslanjal na ugotovitve Pignattija (1966), ki je raziskal halofitne združbe v Beneški laguni. Na slovenski obali je ugotovil naslednje združbe: 1. Ruppietum maritimae Beg. 2. Scirpetum maritimi (W. Christiansen) subas. halophilum Pign. 3. ''Phragmitetum communis (Allorge) Pign. subas. halophilum Pign." 4. Limonietum venet um Pignatti (variante z vrstami Limonium angustifolium, Puccinellia palustris, Arthrocnemum glaucum, A, Fruticosum, Halimione portulacoides, Aster tripolium in Juncus maritimus) 5. Staticeto-Artemisietum coerulescentis Horvatič 6. Spartinetum strictae (Emb. et Regn.) Pign. 7. Suaedeto maritimae-Kochietum hirsutae Br.-Bl. - fragmenti 8. Salicornietum herbaceae Van Langendock 9. PholiuretoSpergularietum marginatae Pign. - fragmenti 10. Juncetum maritimi Br.-Bl. 11. ''Crithmetum Beg." 12. Atriplicetum tataricae Ubrizsy - fragment 13. Sestoji s prevladujočo vrsto Agropyrum pycnanthum 14. Sestoji halofitov na flišnih klifih 15. Enovrstni sestoji vrst Suaeda maritima, Salsola soda in Aster tripolium. 4.2.2 Evmediteranska vegetacija Evmediteranska vegetacija je v Sloveniji razvita le fragmentarno. To velja predvsem za združbo Orno-Quercetum ilicis H-ič (56) 58, katere fragmenti so razviti na Steni in na Sv. Štefanu v dolini Dragonje. Od drevesnih vrst kaže omeniti Quercus ilex, Phillyrea larifolia, Pistacia terebinthus, Fraxinus ornus, Acer monspessulanum, Quercus pubescens in Juniperus oxycedrus. Poseben pečat pa dajejo sestoju evmediteranske zeliščne vrste. Najlepši ostanek maki je je razvit nad Ospom, kjer uspeva poleg naštetih vrst še lovor {Laurus nobilis), ki ima tu edino samoniklo nahajališče v Sloveniji. Ta sestoj je označen s subasociacijo Orno-Quercetum ilicis H-ič subas. cotinetosum Lausi & Poldini 62, ki je bila opisana s tržaške apnenčaste obale, kjer je ta združba obilneje zastopana. Ta sestoj je bolj podoben pravi makiji kot oni na Steni in na Sv. Štefanu; zeliščna plast je, značilno za makijo, zelo revna z vrstami - tla so skoraj povsem prekrita z odpadlim listjem. Posamezna drevesa črnike in zelenike uspevajo tudi na Crnokalskem kraškem robu, nad Movražem, pri Sočergi in pri Kubedu, vendar v teh primerih ne moremo govoriti niti o fragmentih makije, saj gre le za posamezne grme in drevesa. Poseben tip evmediteranske vegetacije je na flišu na polotoku Ronek. Kaže, da tukaj vpliv tople apnenčaste podlage nadomeščata izredno ugodna lega in bližina morja. Podrast označuje gost preplet vrst Smilax aspera, Rosa sempervirens in Rubia peregrina. Posebnost pa je edino nahajališče mirte {Myrtus communis) (poleg nahajališča na Mogoronu pri Piranu in enega grma na Strunjanskem rtu) in jagodičnice {Arbutus unedo) v Sloveniji. Ta dva grma sta tipična sestavna dela makije in ju na podobnih rastiščih v slovenski Istri ni, manjka pa črnika, ki je očitno vezana le na apnenec. O travniških evmediteranskih združbah v slovenski Istri bi pravzaprav težko govorili. V širšem smislu bi sem lahko šteli združbo kraških travnikov CarichCentaureetum rupestris Ht. 31; vendar pa ta uspeva na območjih, ki jih nikakor ne moremo več šteti za evmediteran. Zato jo obravnavam v poglavju o kraški vegetaciji. Prav tako ne moremo sem šteti travniških združb na flišu, saj je fliš pač vlažna in hladna kamnina. V florističnem sestavu prevladujejo v glavnem vrste, ki jih nimamo za evmediteranske. Taki travniki pripadajo združbam zveze ChrysopogoniSatureion Ht. et H-ič 34 ali nekoliko bolj termofilni združbi Bromo-Chrysopogonetum grylli H-ič 34 s. lat. Sicer pa je travniška vegetacija fliša Slovenske Istre slabo poznana in čaka na strokovno obdelavo. Pač pa lahko pod evmediteransko travniško vegetacijo štejemo združbo polstepskega značaja Lactuco-Ischaemetum Poldini 75. Omejujoč dejavnik so tukaj zimske temperature in poletno sušno obdobje. Prevladujejo severnomediteranske vrste pred ilirskimi. Na tretjem mestu so pontske oziroma subpontske vrste, ki pravzaprav dajejo stepski vtis. To sta predvsem količinsko prevladujoči travi Botriochloa ischaemum in Cleistogenes serotina. Večji del združbe uspeva na sekundarnem rastišču, nekdaj poraslem z makijo (na primer v Ospu, kjer je klasično nahajališče te združbe). Take sestoje smo opazili tudi nad Loko, Podpečjo, v spodmolu med Sočergo in Crnico in na Steni v dolini Dragonje. 4.2.3 Kraška vegetacija Kraška vegetacija, najsi bo gozdna ali travniška, ne velja za nobeno posebnost ali redkost, kot sta to halofitna in evmediteranska vegetacija. V uvodu je na kratko označena najpogostejša sekundarna grmiščna združba ali nizki gozd -Seslerio-Ostryetum Ht. et H-ič 50. Na Podgorski planoti najdemo hrastove gozdiče združbe Ostryo-Quercetum pubescentis (Ht. 50) Trinajstič 74 z vrsto Quercus pubescens in njenimi križanci. v višjih in osojnih legah je razširjen bukov gozd. Pogostejša je združba Seslerio-Fagetum (Ht. 50) M. Wraber (57) 60, na globljih tleh pa se razvije tudi združba Lamio orvalae -Fagetum subas. submediterraneum, kjer imamo v podrasti veliko ilirskih in srednjeevropskih vrst. Na kraških travnikih je v glavnem razvita združba Carici humilis-Centaureetum rupestris, ki je lahko zastopana v nižinskih in višinskih oblikah. Na globljih tleh, kjer včasih še kosijo, pa je razvita združba DanthonioScorzoneretum villosae. V višjih legah v Cičariji, v vrtačah in dolinicah, kjer se nabere debelejša plast zemlje in je več vlage, se razvije posebna vegetacija visokih steblik z vrstami Gentiana lutea subsp. symphyandra, Asphodelus albus, Paeonia officinalis. Iris erirrhiza, Veratrum nigrum, Geranium sanguineum itd. To združbo bi lahko provizorično imenovali Geranio sanguinei-Iridetum erirrhizae Kaligarič et Seliškar 88 (prov.). Na vlažnih pobočjih se ponekod množično pojavlja vrsta Laserpitium siler, ki včasih na gosto porašča cela pobočja, na primer na Ostriču v Cičariji. Vetrovna pobočja in vrhove v Cičariji pokrivajo sestoji združbe Carici-Centaureetum rupestris subas. seslerietosum juncifoliae, v kateri prevladuje trava Sesleria juncifolia, floristični sestav pa je bistveno revnejši kot v tipični obliki te združbe. Naj omenim še (več o tem v poglavju o Slavniku in vrhovih Cičarije) sestoj z vrsto Carex mucronata na vrhu Ostriča v Cičariji, ki predstavlja najbrž naslednji višinski pas in je verjetno fragment združbe Genisto-Caricetum mucronatae Ht. 56. 5. RAZPRAVA 5.1 Obravnava posameznih naravnih enot ^ Pregled varstveno pomebnih botaničnih lokalitet je prikazan na skici 1, številke pa se ujemajo z oznako podpoglavja v besedilu. 5.1.1 Stena Apnenčast griček v dolini Dragonje omenja že A. Štefani (1895), nato pa še E. PospiCHAL (1897-99). Stena je znana tudi V. Cupin-Siškovič, ki jo omenja v svoji diplomski nalogi (1957). Temeljito pa je floro Stene proučil T. Wraber (1975) in poudaril njen fitogeografski pomen. Ugotovil je 251 taksonov semenk in praprotnic, od katerih imajo nekatere tu edino znano nahajališče v Sloveniji ali Opomba uredništva: Prispevek je bil napisan za študentsko Prešernovo nagrado, ki jo je prejel avtor leta 1989. Njegove ugotovitve so pripomogle k razglasitvi krajinskega parka Strunjan (Uradne objave, 3/90, 5/90), Sečoveljske soline (Uradne objave, 5/90) ter naravnih spomenikov: Jezeri v Fiesi, Stena in reka Dragonja (Uradne objave, 5/90), Članek obravnava stanje pred razglasitvijo. pa veljajo za zelo redke vrste. Take so Anemone hortensis, Asplenia m onopteris, Cleistogenes serotina, Crepis zacjntba, Gagea pusilla, Hornungia petraea, Minuartia mediterranean Ononis reclinata, Orchis papilionacea, Scilla autumnalis, Trifolium dalmaticum, T. sea brum, Vida loiseleurii in še katera. Poleg izredno bogatega florističnega fonda je Stena z botaničnega vidika vredna varovanja tudi zaradi vegetacijske podobe, saj se tu zgostijo zimzelene drevesne vrste, kot sta črnika in zelenika. To pa prispeva tudi k pestrejši krajinski podobi spodnjega dela doline Dragonje. Več let smo proučevali floristično sestavo na Steni in opazili, da se nekatere enoletnice ne pojavijo vsako leto oziroma njihova množina močno variira, kar pa je stvar spontane rastlinske dinamike. Steni je v sedemdesetih letih grozil načrt, da bi grič odstranili in tako pridobljeni apnenec uporabili za asfaltno bazo. To se sicer ni zgodilo, so pa del travnika pozneje spremenili v njivo (T. Wraber, 1975: 55, 1987a: 217). O varstvu Stene je pisal že T. Wraber (1975: 55), o njej je govor v Inventarju (1976), sedaj pa je v teku priprava za razglasitev Stene za naravni spomenik (R. Turk, ustno, 1988), kar se nam zdi najbolj primerna rešitev. 5.1.2 Sv. Stefan Drugi apnenčast griček, floristično bolj skromen ali pa slabše raziskan, leži le kilometer više od Stene ob toku Dragonje. Evmediteranska dendroflora je podobna kot na Steni. Tudi tu uspevajo redke vrste Anemone hortensis, Gagea pusilla, Scilla autumnalis in Orchis papilionacea, A. Štefani (1895: 77) navaja za Sv. Stefan vrsto Cistus salviifolius, ki pa ga tu, niti nikjer drugje na ozemlju Slovenije, ni nihče več našel. Tudi na Sv. Štefanu bi bilo treba opraviti podrobno floristično analizo, kot je bila napravljena na Steni. V zadnjem času ni bilo nobenih negativnih človekovih posegov v naravno okolje. Predlagam, da Sv. Stefan dobi isti varstveni režim, kot je predlagan za Steno - naravni spomenik. 5.1.3 Nahajališče Venerinih laskov {Adiantum capillus~veneris) pod Koštabono Pod Koštabono, blizu slapa Supot, ki je evidentiran kot geološki naravni spomenik, je bogato nahajališče Venerinih laskov. Reka Dragonja ima na več mestih v zgornjem in srednjem toku manjše slapove in slapičja in slikovite kamnite tvorbe, ki jih premore flišna kamnina. Tu se nabira lehnjak in stalna vlažnost ustvarja odlične razmere za uspevanje Venerinih laskov, ki ob Dragonji in njenih pritokih niso redka vrsta. To nahajališče je izjemno bogato, najbrž najbogatejše znano v Sloveniji. Rastlina raste množično ob strugi, na enem mestu se zgosti v preprogo "skoraj 4 m v višino in 6 m v dolžino" (B. Marčeta & K. Poboljšaj, 1987: 372). Predlagam, da se v okviru načrtovanega krajinskega parka Dolina Dragonje to nahajališče še posebej varuje kot naravni spomenik. Smiselno bi bilo skupaj s slapom Supot. • In- o ^ " P/ M. Kaligarič SL 1 - Pregledna skica za varstvo pomembnih botaničnih lokalitet v slovenski Istri (številke na skici se ujemajo s številkami podpoglavij). Fig. 1 - Survey map for the protection of botanicaly important localities in Slovene Istria (figures on the map correspond to the figures of subchapters). 5.1.4 Dolina Dragonje V mehko pokrajino flišnega Koprskega gričevja je reka Dragonja vrezala ozko dolino, ki je v zgornjem in tudi v srednjem toku bujno porasla z gozdovi. Na hladnejših mestih flišne matične podlage najdemo zdruzbo Seslerio-Quercetum petreae in na toplejših združbo Seslerio-Quercetum pubescentis oziroma sekundarno združbo Seslerio-Ostrye tum. V senčnih grapah prevladuje beli gaber iCarpinus betulus). Take sestoje označujeta Sugar in Trinajstič kot Seslerio-Ostrye t um Ht. et H™ič 50 subas. Carpinetosum betuli Ht. 50. Posebnih florističnih zanimivosti na pobočjih, poraščenih z gozdom, pravzaprav ni. Zanimivo je nahajališče vrst Daphne laureola (M. Kaligarič, 1987a) in Ophrys insectifera, ki smo ju zabeležili pri terenskih raziskavah. Na južnih pobočjih uspeva Juniperus oxycedrus in na njem parazit Arceuthobium oxycedri. Naravna vrednost zgornjega toka je predvsem sklenjena gozdna odeja, ob reki pa je nekaj nahajališč Venerinih laskov. Na prodiščih v srednjem in spodnjem toku najdemo nekatere kraške vrste, katerih pojavljanje na prodiščih Dragonje je ekvivalentno pojavljanju alpskih rastlin na prodiščih Soče in Save, ki jih ti alpski reki naplavita v dolino (T. Wraber, 1987b). Spodnji tok Dragonje je sicer precej kmetijsko obdelan, zanimiva pa je vodna vegetacija (makrofiti), ki je še slabo raziskana. Na nekaj mestih ob sami strugi uspeva redka vrsta Samolus valerandi. Predlog za varovanje doline Dragonje je že v Inventarju (1976: 140), aktualen pa je postal šele ob namerah, da bi strugo Dragonje zajezili in naredili akumulacijsko jezero. To namero so za sedaj opustili, dolino Dragonje pa naj bi razglasili za naravni spomenik. Predlagam, da bi bilo zaradi obširnega območja (pojem dolina je zelo širok in raztegljiv) bolje govoriti o krajinskem parku Dolina Dragonje. 5.1.5 Strunjanske soline Marchesetti (1879: 167) je prvi objavil poseben spisek rastlin, značilnih za Strunjanske soline. Bogat spisek rastlin iz Strunjana, vključno s solinami, pa je objavil T. Wraber (1973: 139-162). Strunjanske soline so miniaturne soline, kjer najdemo v glavnem iste halofitne vrste kot na Sečoveljskih solinah, le da je tu vegetacija razvita v veliko manjši meri. Najlepše je razvita združba Salicornietum herbaceae, ker bazene še vedno uporabljajo za koncentracijo morske vode in je podlaga zato zelo vlažna, del leta pa celo poplavljena. V okolici solin sta bili najdeni redki vrsti Tragopogon porrifolius in Vitex agnus-castus. Ze leta 1972 je o varovanju strunjanske narave pisal T. Wraber (1972: 132), pozneje pa so Sušnik, Stirn in Valentinčič (1973: 217) naredili načrt za ustanovitev naravnega rezervata Strunjan. Strunjan je obravnavan tudi v Inventarju (1976: 656-657). Prav sedaj se pripravlja razglasitev Strunjana za krajinski park, in sicer območje lagune, solin, Strunjanskega polotoka in Ronka (R. Turk, ustno, 1988), kar je najboljša rešitev. 5.1.5 Sečoveljske soline Sečoveljske soline so z botaničnega vidika bogat in raznovrsten življenjski prostor, zato sem jih razdelil na štiri ločena območja, ki jih v nadaljnjem besedilu podrobneje opisujem. Zamisli o varovanju Sečoveljskih solin najdemo zapisane že v Inventarju (1976: 584). Pozneje so si za zavarovanje prizadevali nekateri posamezniki (M. Kaligarič & M. Tratnik 1981; M. Kaligarič 1985) in ustanove in dosegli delno začasno varstvo nekaterih predelov (botanični rezervat na predelu Fontanigge in ornitološki rezervat na izlivu kanala Pichetto). Sedaj pa je v teku priprava za razglasitev Sečoveljskih solin za krajinski park (R. Turk, ustno, 1988). a) Stare soline To območje Sečoveljskih solin leži ob ustju reke Dragonje in je najdlje časa opuščeno. V tem času se je vegetacija tako spremenila, da sledov nekdanjih solin ne opazimo več. Zdi se, da se je vegetacija vrnila v prvotno naravno stanje, v obliko nekakšnega brakičnega močvirja. V sukcesiji od združbe Salicornietum do trstičevja se zvrstijo še združbe Limonietum v različnih oblikah, Juncetum maritimi in Scirpetum maritiml Z oddaljevanjem od morja halofitne vrste počasi izginjajo. Pred približno desetimi leti so začeli tudi izsekavati trstičevje in izsuševati zemljo. V kanalih, ki so jih kopali v ta namen, pa so se spet razvili halofiti, veliko je predvsem vrste Carex extensa. b) Fontanigge To je po drugi svetovni vojni opuščen del solin, kjer sta muljasta ravna podlaga in varno zavetje pred morskimi valovi ugodna za razvoj združbe Limonietum vcnetum v vseh njenih variantah. Seveda so tukaj lepo razvite tudi druge združbe, od pionirske Salicornietum do relativno kserofilne Staticeto -Artemisietum caerulescentis. Leta 1985 in 1986 pa so tukaj začeli obnavljati solinarske bazene, tako da so sedaj nekdanji obširni sestoji poplavljeni. Kot botanični rezervat so ohranili le del najlepše razvitih sestojev združbe Limonietum venetum v predelu Giassi med kanalom Giassi in strugo Dragonje. Seveda to ne pomeni, da bodo halofiti v predelu Fontanigge izumrli, le površine s halofitno vegetacijo so se občutno zmanjšale. Večji del poplavljenih površin pa se je začel počasi zaraščati; ustrezna vegetacija se bo razvila v nekaj letih. Sedaj obstaja potencialna nevarnost, da bi z ureditvijo ribogojnice na predelu Fontanigge uničili del t.i. botaničnega rezervata, vendar se obe strani trudita, da bi našli kompromisno rešitev in tako ohranili rezervat v obstoječi obliki. c) Nove soline To je predel delujočih solin, vendar se intenzivno uporablja le majhen del, tam, kjer so bazenčki za kristalizacijo soli. Večji del zavzemajo bazeni za koncentracijo morske vode. Ti pa so, glede na količino vode, temu ustrezno poraščeni. Največkrat so to bolj ali manj gosti sestoji združbe Salicornietum, Najdemo tudi združbo Limonietum venetum var. z vrsto Juncus maritimus. č) Kanal sv. Jerneja Kanal sv. Jerneja je v glavnem na obeh bregovih poraščen s trstičevjem, so pa na bregovih vzorčno razviti domala vsi tipi halofitne vegetacije, kar jih poznamo na slovenski obali. Posebna zanimivost je združba Spartinetum strictae, ki uspeva pri nas le na desnem bregu Kanala sv. Jerneja. Zanimivi so tudi grmiči vrste Arthrocnemum glaucum, ki tu uspevajo v velikih množinah. Ob izlivu kanala v morje je razvit edini sestoj združbe Atriplicetum t at arid v Sloveniji. Bregove kanala nameravajo sicer urediti za priveze manjših čolnov, vendar svetujemo klasičen način - brez betoniranja obale - z lesenimi pomolčki in lesenimi koli za privezovanje čolnov. 5.1.7 Ronek Kljub temu, da polotok Ronek ni apnenčast, ampak iz fliša, najdemo na njegovem pobočju nekakšen ostanek evmediteranske maki je, saj uspevata tukaj dve mediteranski grmovni vrsti, in sicer mirta {Myrtus communis) in jagodičnica {Arbutus unedo). Mirta ima še eno nahajališče v Nabrežini, jagodičnica pa uspeva šele v južni Istri. V sestoju na Ronku uspevajo še Smilax aspera, Coronilla emeroides, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Rosa sempervirens itd. Glede na lego sestoja (posamezne mirte uspevajo v samem klifu) sklepamo, da sta obe vrsti tukaj samorasli (T. Wraber, 1972: 127-133). Nekaj grmov jagodičnice uspeva še v okolici Ronka: proti Izoli in pod Križem. Mirta raste tudi na Strunjanskem rtu; ima pa v Sloveniji pravzaprav še eno nahajališče, in sicer na griču Mogoron pri Piranu, od koder jo navaja že A. Štefani (1895: 133) in kjer jo je videl tudi T. Wraber (1972: 131). Vendar se še vedno postavlja vprašanje, ali tam uspeva spontano, saj je okolica nahajališča povsem antropogena že nekaj sto let; takega nahajališča tudi nima pomena varovati. Predlagam, da se polotok Ronek z nahajališčem mirte in jagodičnice vključi v krajinski park Strunjan, kot je bilo že predlagano (Slšmk, Stirn, Valentinčič, 1973: 217-224, Inventar, 1976: 656), ali pa se zavarujejo flišni klifi od Belvederja do vile Tartini v Strunjanu, vključno s polotokoma Ronek in Strunjanski polotok, saj je na obali flišnih klifov razvita naskalna vegetacija, ki v okviru halofitne velja za posebnost. 5.1.8 Ankaran - Sv. Katarina Obala od Sv. Katarine do avtokampa v Ankaranu je razmeroma bogata s halofitnimi vrstami. Zelo naravno delujejo tudi sestoji vrste Juncus maritimus na morski obali, ki je tukaj - v prid halofitom - precej muljasta in plitka. Posebej zanimiv je tak sestoj, v katerem rastejo vrste Linum maritimum, Centaurium spicatum in Blackstonia acuminata (M. Kaligarič & T. Wraber, 1988: 372-373). Na tej obali je tudi nahajališče redkih vrst Juncus gerardii in Agropyrum elongatum. Obala, kjer uspevajo halofiti, je pravzaprav antropogena. Vendar je kljub temu omenjen sestoj vredno varovati kot poseben tip halofitne vegetacije s tremi redkimi vrstami, in sicer kot naravni spomenik. 5.1.9 Velik del Škocjanskega zaliva je porasel s trstičevjem, ki je ju. V predelu Polje so najlepš? sestoji Lružbe Salicorlietum na ^ Ze nekaj let pa si ornitologi prizadevajo za kot ornitološkega rezervata (I. Skornik, 1982: 123-125, Geister, 1987: 59-68). V zadnjem času, ko zaliv zasipavajo, je to so A. Sovine in član diščine iz Pirana pripravili načrt za ohrani dela zaliva. Uredili naj bi tudi povezavo z varstvo naravne in lajbolj kar bo zavrlo jo tistega dela zaliva, ki bo ostal nezasut. Kot stopnjo 5.1.10 (D. Lausi, 1964: 293-296^ T. Wraber, 1977: 193-199) v 5.1.11 To je bolj ali manj Ospu, Črnem Kalu in Podpeči, Asplenium lepidiim iz Črnega Kala in Podpeči, Hyssopus officinalis subsp. arista t us iz Podpeči in Črnega Kala in še vrsto drugih mediteranskih rastlin (Teucrium flavum, Cephalaria leucantha itd.). K svojevrstni krajinski podobi prispevajo drevesa črnike {Quereus ilex) in zelenike {Phyllyrea latifolia), Crnokalski kraški rob naj bi bil del Kraškega krajinskega parka, ki je predviden v Inventarju (1976: 342-345). Ta naj bi obsegal območje klasičnega krasa od Sežane do Vremščice pa do Slavnika in Crnokalskega kraškega roba na jugu. V Inventarju sta posebej označena Osp in Črni Kal-Hrastovlje kot naravna spomenika v okviru krajinskega parka. Do sedaj ju še niso zavarovali. Poseg v naravno okolje so izključno planinske poti v Podpeči in Zanigradu in plezanje po stenah v Ospu in Črnem Kalu. V prvem primeru so planinci opremili pot z nepotrebnimi in neestetskimi markacijami in smerokazi, v Zanigradu so celo vsekali pot v skalo, namestili žice in kline in uredili nekakšen bivak. Drugi problem pa so alpinisti, ki ogrožajo rastišče Tommasinijeve popkorese in puščajo pod skalnatimi stenami velike množine odpadkov. K sreči je to območje zavarovano pred večjimi posegi (industrija, kmetijske farme ipd.), ker je Rižanska dolina rezervat vodnih virov. Ce do realizacije Kraškega krajinskega parka ne bi prišlo (npr. zaradi prevelikega območja, ki naj bi ga zavzemal), predlagam, da se Crnokalski kraški rob varuje kot poseben krajinski park. 5.1.12 Kubed Apnenčast griček (250 m) za cerkvijo v Kubedu je že geološko precej zanimiv. Vrednost mu zvišujejo posamezna drevesa črnike {Quercus ilex) in nahajališče redke vrste Vicia loiseleurii (T. Wraber 1981: 181-191). Na kamnitem travnatem pobočju - ki se sicer zarašča - uspevajo še druge termofilne rastline. Posegov dosedaj pravzaprav ni bilo opaziti. Predlagam, da se apnenčasti griček zavaruje kot naravni spomenik. 5.1.13 Spodmol med Sočergo in Crnico Slikoviti spodmol in naravni most je geološko in ornitološko zanimiv objekt. Tudi z botaničnega vidika je spodmol vreden varovanja, saj je zatočišče redkih mediteranskih vrst. V skalovju najdemo drevesa in grme vrst Quercus ilex, Phyllirea latifolia in Juniperus oxycedrus, na suhem travniku pod skalovjem pa je razvita združba Lactuco-Ischaemetum s sredozemskimi vrstami, kot so Cynoglossum creticum, Cephalaria Leucantha, Teucrium fla vum, Salvia officinalis. Lens nigricans. Lathyrus setifolius, L. sphaericus itd. (M. Kaligarič 1980b). Glede na napisano menim, naj se območje spodmola zavaruje kot naravni spomenik. 5.1.14 Nahajališče judeževca {Cer eis siliquastrum) pri Sočergi Pod cesto Sočerga-Buzet kaka dva kilometra od Sočerge je edino slovensko nahajališče sredozemskega grma judeževo drevo {Cereis siliquastrum). Odkril ga je že Pospichal (1899: 446), danes pa uspeva na istem mestu v gozdiču črnega gabra iSeslerio-Ostrietum), v katerem je veliko bodčeca {Paliurus australis). Številna nizka drevesa ali grmi se lepo vklapljajo v krajevno značilno vegetacijo. Predlagam, da se sestoj z judeževcem zavaruje kot naravni spomenik. 5.1.14 Slavnik in vrhovi slovenskega dela Cičarije Slavnik in vrhovi slovenskega dela Cičarije so najbolj odmaknjen, divji in najmanj poseljen del obravnavanega območja. To je visoki kras. Vrhovi so zvečine nekdanji pašniki in niso porasli z gozdovi. Ravno ti so najbolj zanimivi in vredni varovanja. To so kraški mediteransko-montanski travniki na gorski verigi od Kojnika (802 m) prek Goliča (890 m) do Upnika (804 m) in Kavčič (883 m) ter do prelaza nad Rakitovcem (760 m), kjer poteka meja s Hrvaško. Druga gorska veriga obsega Grmado (Spičnik ali Mali Slavnik, 1001 m), Slavnik (1028 m), grebene Malega Grižana (851 m) in Malih Vrat (695 m). Veliko (908 m) in Malo Plešivico (953 m), grebene od Glavičorke (Razsušica ali Rašuštica, 1082 m), prek Ostriča (1056 m) in Zabnika (1023 m) do Golega vrha (938 m) in Betice (914 m). To so travniki, kjer so v davnini posekali gozdove in so nastali pašniki. Po drugi svetovni vojni so jih nehali vzdrževati, tako da se nekatere manjše površine, predvsem ob robu gozdov, že zaraščajo z lesnatimi vrstami. Tako je nad umetno "gozdno mejo" domovanje številnih travniških mediteransko-montanskih, petrofilnih, sklerofilnih in termofilnih, pa tudi drugačnih travniških vrst, ki sestavljajo nekaj združb. Najpogostejša je združba Carici-Centaureetum rupestris. To so Ooristično zelo bogati travniki (tudi do 100 vrst na 100m2). Njihova sestava pa variira glede na nadmorsko višino, lego in globino tal. Naj naštejem le nekatere najbolj značilne in najpogostejše kraške travniške vrste: Gentiana tergestina. Crocus retieulatus, Pulsatilla montana, Stipa puleberrima, Pulmonaria visianii, Potentilla tommasiniana, Crepis ehondrilloides, Senecio seopoli (= S, lanatus), Euphorbia nieaeensis, Iris illyrica itd. V nekoliko višjih legah uspevajo Asphodelus albus, Gentiana lutea subsp. symphyandra, Lilium bulbiferum in L. carniolieum, Veratrum nigrum in Paeonia officinalis. Omenjene visoke steblike se še posebej zgostijo v majhnih, nekoliko bolj vlažnih vrtačah, kjer so tla globlja in kjer se jim pridruži še Geranium sanguineum in endemna Iris erirrhiza (Geranio sanguinei-Iridetum erirrhizae"). Včasih, prav tako na nekoliko bolj vlažnih tleh, prevlada vrsta Molinia arundinacea, kjer najdemo le malo vrst med njimi so Potentilla erecta, Anthericum ramosum, Convalaria majal is. Narcissus radiiflorus in seveda Gladiolus illyricus, po katerih ima združba tudi ime: Molinio-Gladioletum Ht. 54 V višjih legah, na samih vrhovih in na vetrovnih pobočjih, se združba Carici-Centaureetum osiromaši oziroma spremeni in pojavi se vrsta Sesleria juncifolia\ taki sestoji so subasociacija Seslerietosum juncifoliae združbe Car ich Centauree tum, v kateri zaradi ostrejših razmer uspevajo le pritlične, proti vetru odporne rastline: Teucrium montanum, Viola pinnata. Sat ureja subspicata subsp. liburnica, Globularia elongata, G. cordifolia, Anthyllis jacquinii, Daphne alpina in - doslej smo ga v slovenski Istri našli le na vrhu Ostrica - tudi Carex mucronata, za katerega se zdi, da gradi naslednji višinski pas, saj na najbolj ekstremnih višinskih mestih zamenja odporno vrsto Sesleria juncifolia. Prava združba z vrsto Carex mucronata je v Sloveniji le na Cavnu, kjer na edinem mestu uspeva vrsta Genista holopetala, po kateri se združba tudi imenuje: Genisto holopetalae-Caricetum mucronatae Ht. 56. Poleg omenjenih združb najdemo še več drugačnih tipov sestojev, od katerih naj omenim pobočja, na gosto porasla z vrsto Laserpitium siler, kot je tisto na vzhodni strani Ostriča. Na Zabniku pa so razviti zakisani travniki, kjer najdemo za Istro zanimive in redke vrste - Arnica montana, Senecio aurantiacus in Pedicularis acaulis. Na tem območju je tudi nekaj florističnih posebnosti. To je v prvi vrsti balkansko-apeninska vrsta Pedicularis friderici-augustii na Slavniku (Tommasini 1839), kjer ima tudi klasično nahajališče, pri Kozini pa doseže severozahodno mejo svojega areala. Na Kojniku ima disjunktno nahajališče balkanska vrsta Crepis blavii, ki so jo našli še v neposredni bližini - na Kavčicah in na Lipniku nad Rakitovcem. Tu uspeva tudi Serratula radiata, katere nahajališče v Cičariji pomeni prav tako disjunkcijo njene balkanske razširjenosti. Tudi vrsta Serratula lycopifolia ima balkansko razširjenost, ima pa poleg nahajališč v Cičariji (Slavnik, Kojnik, Zbevnica, Rakitovec) še dve severnejši nahajališči, in sicer na Vremščici in med Prestrankom in Senožečami pri Sajovčah. Tommasini (1839) omenja na Slavniku vrsto Spiraea media, ki pa je danes tam ni več najti; našel pa je tudi redko vrsto Aconitum anthora, ki so jo tam za njim videli še Marchesetti, Pospichal in Justin. Redke vrste so še Delphinium fissum, Pedicularis hoermanniana, Paeonia mascula, ki jo je na Slavniku našel E. Mayer, Potamogetom trichoides v mlaki v Rakitovcu, Euphrasia marchesetti, ki jo je videl na Slavniku Marchesetti, Fritillaria tenella in še katera vrsta. Do sedaj na tem malo obljudenem območju ni bilo človekovih škodljivih posegov v naravo. Sicer grozi namera, da bodo na Slavniku postavili raketno protitočno postajo, ki bi pokvarila krajinski videz vrha, "koprskega Triglava", vendar pri vsem tem ni še nič gotovega. Dalo pa bi se najti pametno rešitev, ki bi zadovoljila obe strani, tako da bi stolp postavili nekje pod vrhom. Slavnik je vključen v območje predvidenega Kraškega regijskega parka, za druge vrhove slovenskega dela Cičarije pa to ni predvideno. Zato predlagam, da se tudi ti vključijo v predlog Kraškega regijskega parka, če pa tako velikega območja ne bi zavarovali, predlagam, da se zavaruje kot krajinski park območje vrhov in grebenov Cičarije, kot je opisano v začetku tega poglavja oziroma zarisano na zemljevidu. Ob določanju varstvenega režima za zavarovano območje bi morali za Slavnik določiti nekoliko strožji varstveni režim kot za druge vrhove Cičarije, saj so njegove naravne vrednote večje, prav tako pa je tudi bolj ogrožen. 5.1.16 Zavarovane rastline v občini Sežana Del obravnavanega območja (Slavnik in preostala slovenska Cičarija) spadata v sežansko občino, kjer so z lokalnim zakonom (Uradne objave občine Sežana, 6/69) zavarovane naslednje vrste: Paeonia mascula in P. officinalis, Dictamnus albus. Gen tia na lutea, Lilium mart agon, Convallaria ma ja lis. Gladiolus illyricus in G. communis. 5.1.17 Ogrožene vrste slovenske Istre a) Adiantum capillus'veneris L. Venerini lasci so zaradi specifičnosti flišnega koprskega gričevja pri nas razmeroma pogosti. Vode tečejo po površju in ob izvirih potokov in potočkov, pa tudi na primerno navlaženih kamnitih tvorbah ob njihovih strugah jih pogosto srečamo. Vendar pa je njihova ekologija zelo občutljiva, zato so vezani izključno na opisane razmere. Ker deluje rastlina zelo estetsko in je privlačna za nepoznavalce in poznavalce (botanična posebnost med praprotmi), predlagam, da se vrsta posebej varuje. b) Asphodelus albus L. Ker je rastlina velika in očitna, utegne zanimati planince in druge izletnike v Cičariji, zato predlagam, da se vrsta zavaruje. c) Be lie v a Ha romana (L.) Sweet Edino slovensko nahajališče je na travnikih ob Sečoveljskem letališču. Ker to območje ni predvideno za varovanje, predlagam, da se zavaruje vrsta. Stopnja ogroženosti je pri tej vrsti velika, saj lahko že najmanjši poseg ob letališki stezi uniči njeno rastišče. č) Gentiana lutea L. subsp. symphyandra Murb. Rastlina je zavarovana v sežanski občini, zato predlagam, da se zavaruje tudi na območju koprske občine. Ogrožena je zaradi nabiranja zdravilnih korenik. d in e) Iris illyrica Tommasini in L errirhiza Posp. Zaradi lepih cvetov ljudje včasih nabirajo perunike za šopke in jih presajajo na vrtove. Zato predlagam, da se obe vrsti zavarujeta. f in g) Lilium bulbiferum L. in L. carniolicum Bernh. Obe vrsti nabirajo za šopke planinci in drugi obiskovalci Cičarije. Zato predlagam, da se posebej zavarujeta. h) Limonium angustifolium (Tausch) Degen Mrežica je pogosta rastlina na slanih tleh, ki pa so sicer predvidena za biotopsko varovanje. Vendar je mrežica kljub velikim površinam, poraščenim z njo, vendarle ogrožena, saj jo nabirajo v velikih količinah za prodajo (suhi šopki). Prav to bi želeli preprečiti tako, da bi vrsto posebej zavarovali. i) Moehringia tommasini Marchesetti Kljub temu da je skalovje Crnokalskega kraškega roba predvideno za biotopsko varovanje, predlagam, naj se endemična Tommasini jeva popkoresa tudi posebej zavaruje. Ogrožajo jo predvsem alpinisti, ki plezajo po stenah, pa tudi drugi obiskovalci in seveda botaniki. j) Narcissus radiifloms Salisb. Narcise zelo pogosto trgajo za šopke planinci in drugi izletniki, zato jih je treba posebej varovati. Zdi se, da se število narcis v Cičariji zmanjšuje, ker na travnikih pasejo in kosijo veliko manj kot v preteklosti. k in 1) Paeonia mascula (L.) Mili. in P. officinalis L. Obiskovalce kraškega sveta privlači potonika s svojimi velikimi cvetovi, nekateri jo tudi presajajo za vrtove. Zato predlagam, naj se, kot v sežanski občini, zavaruje tudi v koprski. m) Pedicularis friderici-augusti Tommasini Obstaja potencialna in realna nevarnost, da se populacije bledorumenega ušivca na klasičnem nahajališču na Slavniku zmanjšajo ali izginejo, saj so obiskovalci Slavnika vrsto s samega vrha s svojo dejavnostjo že izpodrinili. Ušivec ogrožajo tudi botaniki in zbiralci. Zato predlagam, da se vrsto zakonsko varuje. 6. ZAKLJUČKI L Cilj pričujočega dela je bil zbrati podatke o botaničnem bogastvu in posameznih naravnih enotah (geografsko zaključenih območjih) slovenske Istre in jih ovrednotiti po naravovarstvenih načelih. 2. Zbral sem seznam 124 redkih vrst v slovenski Istri. Za tiste, ki jih v Rdečem seznamu ni, navajam vse zadnje potrditve lokalitet, pri drugih pa le neobjavljene lokalitete, ki sem jih odkril med večletnim terenskim opazovanjem. Uporabil sem tudi nekaj neobjavljenih podatkov drugih botanikov. Vrste sem razdelil na evmediteranske, halofitne, kraške (mediteransko-montanske, ilirske) in druge. 3. Opisal sem značilnosti evmediteranske, kraške in halofitne vegetacije. 4. V obravnavi posameznih naravnih enot sem obdelal naslednja geografsko zaključena območja: ^ Stena: evmediteranska flora in vegetacija, predlagam naravni spomenik Sv. Stefan: evmediteranska flora in vegetacija, predlagam naravni spomenik. Nahajališče Venerinih laskov iAdiantum capillus-veneris) pod Koštabono: dosedaj najbogatejše znano nahajališče v Sloveniji, predlagam naravni spomenik. Dolina Dragonje: nedotaknjena struga, s strnjenim gozdom poraščena pobočja, flora prodišč, makrofiti, predlagam krajinski park. ^ Glej opombo na str. 29! a) Stare soline (brakično močvirje) b) Fontanigge (halofitna vegetacija, lepo razviti sestoji c) Nove soline (halofitna vegetacija, krajinska podoba) č) Kanal sv. Jerneja (halofitna vegetacija, Spartinetum strictae). krajinski park, posebej naj se še zavaruje botanični rezervat v predelu (.Myrtus krajinski park. U in vegetacija, predlagam naravni halofitna flora (.Triglochin {Salicornietum), predlagam nara^ flora in odoba, predlagam naravni spomenik v okviru krajinskega parka ali krajinskega parka Crnokalski kraški rob. rob: evmediteranska in kraška flora in vegetacija, krajinska podoba, predlagam naravni spomenik. Spodmol med Sočergo in Črnko: evmediteransk^flora in vegetacija, krajinska podoba, predlagam naravni^ spomenik. in vrhovi slovenskega dela Cicarije: kraška flora in vegetacija, klasično e vrste Pedicularis friderici-augusti, redke vrste, krajinska podoba, vključitev v krajinski park ali poseben krajinski park. 5. V okviru obravt Istri ogroženih vrst, ugotavljam vzrok in stanje nj Take so: Iris illyrica, L erirrhiza, P. officinalis in Pedicularis 7. SUMMARY The paper discusses flora and vegetation of Slovene Istria, including the part of Cicarija. Especially their particularities are dealt with and they sed as a basis for an evaluation of this territory in terms of rvation. ^ nto eumediterranean, halophytil karstic, and others. For 32 localities found in the course of several years of fieldwork ar Vegetation is divided into halophytic, eumediterranean, and karstic, and particularities of each group arc defined. In the Chapter entitled Discussion, 15 natural units are considered. These are as follows: Stena, Sv. Stefan, the locality of Adiantum capillus-veneris under KoStabona, the Dragonja Valley, the salt-pans of Sečovlje and Strunjan, Ronek, Ankaran - Sv. Katarina, the Skocjan Bay, Osp, Crnokalski kraški rob. Kubed, the cliffs between Sočerga and Crnica, the locality of Cercis siliquastrum near Sočerga and the tops of Cičarija mountains, including Slavnik. For each of the mentioned natural units, characteristics and particularities of flora and vegetation are considered and the most adequate conservation measures are suggested. Fourteen threatened species are dealt vith separately, and it is suggested they be protected by law. They are as follows: Adiantum capiUus - veneris, Asphodelus albus, Bellevalia romana, Gentiana lutea subsp. symphyandra, Iris illyrica, I. erirrhiza, Liliurn bulbiferum, L. carniolicum, Limonium angustifolium, Moehringia tommasinii. Narcissus radiiflorus, Paeonia mascula, P. officinalis and Pedicularis friderici-augusti. 8. LITERATURA COHRS, A., 1953-54: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes.-Fedd. Repert., 56 CoHRS, A., 1963: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes mit besonderer Berücksichtigung von Friaul, den Julischen und Karnischen Alpen.-Fedd. Repert., 68 CupiN-SiŠKOVič, v., 1957: Flora doline Dragonje,- Diplomsko delo Geister, L, 1987: Prezimovanjc in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in zalivu Polje pri Kopru.- Varstvo narave, 13: 59-68 Jež, L., 1959: Konopljika,- Proteus, 22: 27 Justin, R., 1911: Bericht über einen nördlichen Fundort zweier südlichen Crepis - Arten.- ÖBZ, 61: 255-258 Kaugarič, M., 1980a: Brinjekaz, zanimiv predstavnik družine omelovk.- Proteus, 42: 365-366 Kaligaric, M., 1980b: Rastlinstvo v okolici Sočerge.- Proteus, 43: 37-39 Kaugarič, M. & M. Tratnik, 1981: Ohranimo Sečoveljske soline.- Proteus, 44: 122-126 Kaligaric, M., 1985: Botanični sprehod po Sečoveljskih solinah.- Proteus, 48: 102-106 Kaligarič, m., 1987a: Lovorolistni volčin v dolini Dragonje. Proteus, 49: 233 Kaligaric, M., 1987b: Floristične novosti iz Slovenske Istre.- Biol. vestnik, 35,2: 19-26 Kaligarič, M., 1988: Halofitna vegetacija na slovenski obali. Diplomsko delo Kaligarič, M. & T. Wraber, 1988: Obmorski lan in klasnata tavžentroža nista izumrla.- Proteus, 50: 372-373 Laust, D., 1964: Relitti mediterranci all'imbocatura di cavit ipogee carsiche.-Giorn. Botan. Ital., 74: 293-296 Verzeichnisse der - ÖBZ, 14 flora d'Isola.- Boll. S( C, 1879: 4:162-167 C., 1896-97: Flora di Trieste e Marčeta, B. & K. Poboljšaj, 1987: Največje naha i ji? Proteus, 49: 371-372 A. & F. SuŠNiK, et al., 1984: Mala flora A.','196^ S., 1966: La vegetazione al fine . di Sc.m Let. ed Arti. L., 1975: Un ■Ischaemetum ass. nova) del Carso Adr. Sei. Nat., lal, E., 1897-99: Flora des f ani, A., 1895: La flora di Piranc F. & J. Stirn & T. Valeni 1973: ibor 1971-72: 217-224 L, 1982: Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v 123-125 Sugar, L & L Trinajstič, 1970: Daphne laureola L. biljnom pokrovu Istre.- Acta Bot. Croat., 29: 225-232 Tommasini. M., 1839: Der Berg Slavnik im Küstenlande und seine l 45: T., 1973: Gradivo za floro 1971-72: 139-161 Wraber, T., 1975a: Na obisku pri metuljasti kukavici.-Wraber, T., 1975b: Novo nahajališče Varstvo narave, 8: 47-56 10-12 flore v Istri." m. kaligarič: T., 1977: Samoniklo nahajališče lovora (Laurus nobilis h.) v in zaledje, 1: 193-199 T.. 1981: Vida loiseleurii (M.B.) D. Litvinov, a hitherto from the V. hirsuta group.- Biol, vestnik, 29,2: 181-192 T.. 1986: Vsega po nekaj o Venerinih laskih.- Proteus. 48: 259-263 T., 1987a: Botanični utrinki iz doline Dragonje.- Proteus, 49: 215-218 T., 1987b: Rastlinski svet doline Dragonje v naravovarst^ za medobčinski zavod za v T. & P. Skoberne, 1988: Izpis podatkov iz > 1989' Rdeči scznsm ogroženih praprotnic in i je." Varstvo narave, 14-15: 1 -429, Ljubljana J. H., 1730: " - - - Velika senčica (Umbra krameri Walbaum 1972) -- nova vrsta ribe v Sloveniji Muddminow (Umbra krameri Walbaum 1972) -- New Fish Species in Slovenia (Yugoslavia) Meta Povž Ključne besede: Pomurje, Mura, ribe, velika senčica. Umbra krameri, redka vrsta Key words: Pomurje, Slovenia, Mura, fish, muddminow. Umbra krameri, rare species IZVLEČEK Leta 1981 je bila v slovenskih vodah prvič najdena velika senčica Umbra krameri Walbaum 1792, in sicer v mrtvici Kapitany lap pri Petišovcih na levem bregu reke Mure od izliva Ščavnice do madžarske meje. Zaradi redkosti te ribe v Evropi in verjetno tudi pri nas moramo proučiti njeno razširjenost v Sloveniji. ABSTRACT In 1981 the first locality of the Mudminow {Umbra krameri Walbaum 1792) was found in Slovenia. U. krameri lives in the oxbow lake Kapitany lap on the left bank of the Mura, from the place where the Sčavnica enters the Mura to the Hungarian border. Because the species is rare in Europe, its distribution in Slovenia should be examined. 1. SISTEMATSKA OPREDELITEV IN RAZŠIRJENOST classis: Osteichthyes Goodrich 1909 ordo: Clupeiformes Berg 1940 subordo: Haplomi Boulenger 1904 familia: Umbridae Günther 1866 genus: Umbra Walbaum 1792 species: Umbra krameri Walbaum 1792 Sladkovodno ribo Umbra krameri Walbaum 1792 je prvič opisal Marsilius (1726) v delu Danubius Fannonico-Mysicus pod imenom Gobius caninus. Kasneje so evropsko umbro opisali tudi avtorji Kramer (1756), Gronovius (1763), Grossinger (1794), Fitzinger (1832), Miller (1844) (povzeto po Pavletičevi, 1954). Avtorja Heckel in Kner (1858) navajata v svojem delu Die Süsswasserfische der Österreichischen Monarchie različna nahajališča v Avstriji in na Madžarskem, Banarescu (1964) pa navaja nahajališča v spodnjem toku Donave in v njeni delti. Evropsko umbro uvrščamo v posebno družino Umbridae, ki ima v Evropi en sam rod Umbra z edino predstavnico Umbra krameri Walbaum 1792. Zivi v porečju Donave, Dnjestra in Pruta. Nahajališča so maloštevilna in med seboj popolnoma ločena (sL 1). SL 1: Areal velike senčice {Umbra krameri) Fig. i: Distibution of Umbra krameri Pavletičeva (1954) navaja za Jugoslavijo naslednja nahajališča: - v Srbiji v stoječih vodah okoli Negotina, - Surčin - poplavno območje Save okoli Zemuna, - Lupoglav pri Božjakovini. To so nahajališča, ki zvečine datirajo iz prejšnjega stoletja. Vprašljivo je, ali danes te vode sploh še obstajajo zaradi stalnih hidrogradenj, posebno v zadnjih desetletjih. Zato bi bilo podatke treba preveriti in ponovno raziskati nahajališča te redke sladkovodne ribe.^ V literaturi nismo zasledili podatka o nahajališču velike senčice v Sloveniji. Sicer smo našli v delu Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) podatek, da živi Umbra krameri v potokih v Krakovskem gozdu v jugovzhodni Sloveniji, vendar ni strokovno preverjen. Glede na življenjski prostor in pogoje obstaja možnost, da ta riba živi v potokih Krakovskega gozda. ^ Ko je bil članek že oddan, je bilo odkrito v Pančevačkem ritu nahajališče velika senčice (Cakic & Hristic, 1987). Leta 1981 smo v okviru raziskovalne naloge Razširjenost, ogroženost in varstvo sladkovodnih rib Slovenije, ki jo financira Raziskovalna skupnost Slovenije, raziskovali sladkovodno ribjo favno reke Mure in njenih živih in mrtvih rokavov. Ribe smo lovili z električnim agregatom. Pri izlovu rib v mrtvici Kapitany lap pri Petišovcih na levem bregu Mure smo ulovili dva primerka sladkovodne ribe Umbra krameri Walbaum 1792, velikosti 5,5 in 9,5 cm. Primerkov je bilo več, vendar so pri zajemanju z mrežo ušli, ker je breg mrtvice močno zablaten in dostop do vode praktično ni mogoč. Mrtvica Kapitany lap je že več desetletij popolnoma ločena od struge reke Mure. Z nasipom je razdeljena v večji in manjši del. Ribo Umbra krameri smo ujeli v manjšem delu, ki meri največ 100 m^ in je globok 1,5 do 2 m. Dno je močno zablateno, poraslo z gostim vodnim rastlinjem. Temperatura vode v mrtvici je bila okoli 10~11^C. V večjem delu omenjene mrtvice ribe zaenkrat nismo našli, V spodnjem delu reke Mure na slovenski strani je od izliva reke Ščavnice do madžarske meje še 5-6 takih mrtvic, ki so že zelo dolgo popolnoma ločene od glavnega toka reke Mure, in po tej najdbi lahko sklepamo, da tudi v njih živi ta redka sladkovodna riba. 2. OPIS IN BIOLOGIJA EVROPSKE UMBRE {Umbra krameri) D 3/12-15, A 2/5-7, P 1/10-13, V 1/5-6, sq 30-36 Umbra krameri je majhna, gospodarsko nepomembna riba, ki redkokdaj zraste do 17 cm (samica), samci pa so manjši. Zivi v manjših jatah 5-6 osebkov, v hladnejših stoječih vodah, gosto zaraslih z rastlinjem, ali v čistih, nezaraslih vodah z blatnim dnom (Liborsvarsky, Kux, 1958). Telo je sivo rjave barve, trebuh je svetlejši, pokrito je z velikimi luskami. Po telesu so temnejše pege brez vzorca. Vzdolž telesa poteka bočno svetlejša proga, riba nima pobočnice. Vse plavuti imajo konkavne robove, hrbtna pa je skoraj ravna. Na glavo odpade 1/4 telesne dolžine, premer očesa je do 1/4 glave. Usta so velika, rahlo nadstojna, v spodnji čeljusti ima številne zobe, v zgornji jih ni. Umbra krameri spolno dozori že v prvem letu življenja. Drsti se konec marca in aprila, samica odloži do 2000 iker. Zanimivo je, da diha tudi atmosferski zrak, kar ji omogoča specifična anatomska zgradba krvožilja in ribjega mehurja (Rauther, 1914). Hrani se s predstavniki skupin Ephemeroptera, Coleoptera, Gammaridae, Cladocera in z drugimi vodnimi živalmi. V prejšnjih geoloških obdobjih je bilo območje razširjenosti rodu Umbra precej večje, kot je danes. Zato lahko današnje predstavnike tega rodu, ki predstavljajo le eno vrsto v Evropi {Umbra krameri) in dve vrsti v Severni Ameriki {U Umi in U pygmaea), imamo za reliktne vrste, ki izumirajo. Tako se da razložiti tudi prostorska nepovezanost njenih nahajališč v Evropi. Kot smo že omenili, živi in se razmnožuje v vodah, ki imajo temperaturo 10-13°C. Zato je lahko v preteklosti preživela v izredno hladnih razmerah ledenih dob. Zaradi redkosti te ribje vrste v Evropi sploh, torej tudi pri nas, bi bilo treba natančno pregledati druge podobne vode v Pomurju in ugotoviti njeno razširjenost v Sloveniji. SI. 2: Velika senčica Umbra krameri Walbaum (Foto: J. Gregori) Fig. 2: Muddminow Umbra krameri Walbaum (Photo: J. Gregori) 3. LITERATURA Banarescu, p., 1964: Fauna republicii populäre Romme, Pisces.- Osteichytes, Vol. XIII, Bucuresti Cakic, P. & D. Hristic, 1987: Ihtiofauna Pancevackog rita sa posebnim osvrtom na alohtone vrste.- Bull. Mus. Hist. Nat. Ser. Biol., Vol. B., 42, Beograd. Meckel, J. & R. Kner, 1858: Die Süsswasserfische der Österreichischen Monarchie.- Leipzig Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije.- Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1976 Libosvarsky, j. & Z. Kux, 1958: Prispevek k poznani bionomie a potravy blatnaka tmaveho Umbra krameri (Walbaum).- Zool. listy, 7 (3): 235-248, Praha Rauther, m., 1914: Über die respiratorische Schwimmblase der Umbra.- Zool. Jahrb., 34 Pavletic, J., 1954: Rijetka riba - crnka ili rapa.- Ribarstvo Jugoslavije, 3, Zagreb Avtoričin naslov/Author's address: mag. Meta Povž, prof. biol. Zavod za ribištvo Ljubljana Zupančičeva 9 YU-61000 Ljubljana Favnistični pregled ptic slovenske obale Faunistic Survey of Birds Occurring on the Slovene Coast Iztok Skornik & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Ključne besede: slovenska obala, Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, popis, ptiči, varstvena prizadevanja Key words: Adriatic Sea, Slovenia, Sečovlje salt-pans, Škocjanski Zatok, list of birds, protection efforts IZVLEČEK: Avtorji delijo obravnavano območje na dva ornitološko najzanimivejša predela: Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. V končnem seznamu obravnavajo 221 vrst ptic, od tega v Sečoveljskih solinah in okolici 207 vrst in v Škocjanskem zatoku in okolici 184 vrst. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici je bilo registriranih 109 negnezdilcev, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. V Škocjanskem zatoku in okolici je bilo registriranih 105 negnezdilcev, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Popisane vrste delijo na 5 naravovarstveno pomembnih vrstnih kategorij. Pri vsaki vrsti sta navedena status vrste in število opazovanj vrste. Favnistični podatki dopolnjujejo dosedanje poznavanje ptic na slovenski obali; nekateri podatki so za obravnavano območje objavljeni prvič ali pa so podatki o njih v naši literaturi izjemno skromni. Na koncu je predstavljeno dosedanje naravovarstveno prizadevanje za varstvo omenjenih ornitološko zanimivih lokalitet. ABSTRACT: For the purpose of this study the area dealt with is divided into two ornithologically most significant sections: Sečovlje salt-pans and Škocjanski Zatok The final list presented is concerned with 221 bird species, of which 207 species occur in the Sečovlje salt-pans and 184 species in Škocjanski Zatok and their respective surroundings. In the former locality 109 non-breeding species were recorded; the status of 9 species is questionable, and 89 species breed there either regularly or occasionaly. In the latter locality 105 non-breeding species were recorded; the status of 4 species is questionable, and 75 species breed there either regularly or occasionally. The species which were recorded are divided into five categories with regard to their occurrence. For each species its local status and the number of observations are presented. Faunistic data presented in this paper extend the current knowledge of birdlife on the Slovene coast. Some of the data are new for the area dealt with, in other cases current data in Slovene literature are extremely modest. In conclusion, nature conservation efforts for the protection of the ornithologically significant localities mentioned above, which have been performed up to now, are presented Delo posvečamo spominu pokojnega kolega, prijatelja In ornitologa Gorana Palčiča-Palca, ki je veliko pripomogel k nastanku tega dela. 1. UVOD Pri Črnem Kalu, ob cesti, ki se s Krasa spušča proti morju, se kraška planota s ko večkrat pretrgani m robom prevesi v prijazno flišno pokrajino Istre. Zaradi lege ob jugozahodnem delu Tržaškega zaliva je gričevnata Istra pod neposrednim vplivom toplega sredozemskega podnebja in je tako edina slovenska pokrajina, ki je zares mediteranska. Ena najbolj izrazitih in atraktivnih pokrajinskih potez slovenske Istre je stik kopnega in morja. Slovensko obalo med Miljskim hribom in ustjem reke Dragonje, dolga je vsega 46 km, sestavljata dva različna geomorfološka tam, kjer se morje s svojo abrazijsko energijo zajeda v obalne griče, so slikovite, nekaj deset metrov visoke prepadne stene flišnega klifa, tam, kjer so se reke in potoki prebili do morja, pa so se na aluvialnih nanosih izoblikovale prostrane ravnice. Prvotno zamočvirjene, z lagunami prepredene ravnice je človek skozi stoletja preoblikoval v solinska polja, od katerih so se pred ije ohranile le še miniaturne soline v Strunjanu in Sečoveljske Nekdanje koprske soline so obsegale dva ločena predela. Manjše območje je z južne strani v polkrogu oklepalo Koper, ki je sicer stal na otoku, s kopnim pa je bil povezan z dvema obrobnima nasipoma solin. Soline je razdvajal potok ose. Soline ki je odlagal svoje nanose. Soline pa so bile tudi na Kopra in sicer na obeh straneh Rižane. V začetku 20. stoletja so zaradi znižanja odkupne cenc soli pričeli opuščati pridelovanje. Tri tja so bile nekdanje koprske soline prepuščene delovanju vremena. Večkrat so celotno območje preplavile visoke vode Rižane ali pa jih je zalila voda. Zamočvirjena tla solin so postala leglo komarjev, ki so ijo. Koprske soline se niso ohranile. Kot spomin nanje stojita ob Koper Škocjanski zatok in Bonifika. Tako kot nekoč še danes veljajo zamočvirjeni predeli in predeli, obdani s in jih je potemtakem treba čimprej izsušiti. Zaradi ija takih biotopov sta resno ogrožena dva predela na obali: Sečoveljske soline in Škocjanski zatok. Večina biologov ima ta dva dela slovenske obale za favnistični eldorado, drugi pa menijo, da je to območje popolnoma neizkoriščeno, zato si več delovnih organizacij prizadeva, da bi ta dva dela "neizkoriščene" obale komercialno uredila. Ve posegov je že spremenila razmere v okolju, ponekod pa tudi Z naravovarstvenega vidika uvrščamo Sečoveljske soline in Škocjanski zatok med najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije. Celotna slovenska obala je izjemna ornitološka lokaliteta, kjer se ustavljajo številne ptice na svoji selitvi in prezimovanju. To območje je med drugim tudi najsevernejša obmorska postaja ptic selivk v Sredozemlju. Prav tako pa je slovenska obala zanimiva po svojih enkratnih gnezdilcih in zasluži vso pozornost, ki naj se kaže v posebnem naravovarstvenem režimu. Slovenska obala je zanimiva kot bivališče redkih in za vrst ptic. 2. MATERIAL IN METODE DELA Terensko delo je obsegalo v glavnem podatke opazovanj, uporabljeni pa so bili tudi podatki na osnovi ujetih in obročkanih ptic. Nekatere vrste so bile določene po oglašanju ali petju, pri zamenljivih (sestrskih) in težko določljivih vrstah pa samo na osnovi ulova in določevanja v roki. Opazovali smo podnevi, včasih tudi ponoči. Pri opazovanju smo uporabljali daljnoglede povečav 7x50, 8x30, 9x70, 12x40 in 20x50. Nekaj vrst je bilo evidentiranih in obročkanih na gnezdu. Pri lovu smo uporabljali stoječe najlonske mreže 3,3 m x 12 m. V seznamu vrst navajamo lastne podatke, v nasprotnem primeru je vir podatka naveden. Dvomljive in netočne podatke smo izločili. Podatke o ovratniškem papagajčku {Psittacula krameri) zaradi neavtohtonosti izpuščamo iz dela. V tabelah so predstavljeni redovi: Gaviiformes, Podicipediformes, Pelecaniformes, Ciconiiformes, Anseriformes, Falconiformes, Gruiformes, Charadriiformes in Lariformes. Vrste iz drugih redov navajamo v seznamu za tabelami. Od navedenih redov smo v tabele uvrstili le vrste, ki so bile opažene več kot dvakrat v različnih mesecih. Pri vrstah z majhnim številom podatkov so navedeni vsi. Isto velja za vrste, ki smo jih na opisanem območju opazili ali ujeli samo enkrat ali dvakrat oziroma nekajkrat. Vrst Larus ridibundus in Larus cachinnans nismo uvrstili v tabele, ker sta bili absolutno opaženi v vseh opazovalnih mesecih od leta 1982-1987. Opazovanja so iz obdobja 1980-1987. Gradivo obsega podatke, zbrane v 77 dnevih v letu 1982, 148 dnevih v letu 1983, 106 dnevih v letu 1984, 64 dnevih v letu 1985, 60 dnevih v letu 1986 in 74 dnevih v letu 1987. Pet opazovanj je iz obdobja 1980-1981. V Sečoveljskih solinah in okolici je bilo opravljeno 205 terenskih obhodov v obdobju 1982-1987, v Škocjanskem zatoku in okolici pa 322 terenskih obhodov v istem obdobju. Pet terenskih dni je bilo opravljeno pred letom 1982. Skupaj je bilo opravljeno 532 terenskih obhodov. Število terenskih obhodov po posameznih mesecih je prikazano s preglednicama (si. 1 in 2). Za delo v Sečoveljskih solinah in na Steni pri Dragonji ter v soteski Argile smo uporabljali plezalno opremo. j f m a m j j a s o n d 1982 3 1 1 2 - 1983 5 - 1 1 3 10 3 6 1 4 4 2 1984 1 - 6 3 4 10 4 11 3 - - 1 1985 1 2 2 1 4 2 1 3 1 - 1 4 1986 - 1 2 1 2 3 2 5 'y 6 6 1987 1 8 6 6 6 6 4 ~ 5 5 4 5 skupnj 19 10 16 13 18 30 15 21 16 12 17 18 SI. 1: Preglednica terenskih obhodov v Sečoveljskih solinah in okolici od leta 1982 do 1987. Fig. 1: Survey of observations in Sečovlje salt-pans and the surrounding area for the period 1982-1987. j f m a mi j j a s o n d 1982 7 10 10 9 5 [ - - 1 8 6 14 1983 16 9 13 18 12 5 8 4 8 9 5 1 1984 11 15 9 11 5 3 1 - 1 2 4 1 1985 11 2 6 3 6 3 - - - 1 3 7 1986 8 9 3 1 1 I . - 1 1 2 1 1 1987 1 1 2 1 1 - - 1 - 1 3 1 SKUPfiJ 54 46 43 43 30 111 9 6 11 23 22 25 SI. 2: Preglednica terenskih obhodov v Škocjanskem zatoku in okolici od leta 1982 do 1987. Fig. 2: Survey of observations in Škocjanski Za tok and the surrounding area for the period 1982-1982. RAZLAGA KRATIC/ABBREVIATIONS: C = število opazovanj vrste/number of observations of a species; St = vrsta gnezdi in se celo leto zadržuje na obravnavanem območju (stalnica)/ species breeds and occurs in the area under consideration throughout the year (resident); Se = vrsta gnezdi, vendar v zimskem obdobju zapusti naše ozemlje (selivka)/ species breeds in the area in question but migrates in winter (summer resident); KI = vrsta gnezdi, vendar se kasneje klati (klatež)/ species breeds in the area in question but later strays off (vagrant); Pg = vrsta ne gnezdi, ampak se tu na preletu le ustavi. Vrste, opazovane med februarjem in majem ter med julijem in novembrom (preletni gost)/ species does not breed in the area in question but only stops over during its passage; species which were recorded from February to May and from July to November (passage visitor); Zg = vrsta ne gnezdi, pojavlja se le pozimi. Vrste, opazovane decembra in januarja (zimski gost)/ species does not breed in the area in question, it occurs only in winter; species which were recorded in December and January (winter visitor); Lg = vrsta ne gnezdi na obravnavanem območju, vendar spolno nezreli primerki letujejo na obravnavanem območju. Vrste, opazovane v juniju (poletni gost)/ species does not breed in the area under consideration although sexually immature specimens summer in this area; species which were recorded in June (summer visitor); op. = opazovan/observed; ul. = ulovljen/caught; prim. = primerek/specimen; ? = status je vprašljiv/status questionable; najd. kad. = najden kadaver/cadaver found. Pri vrstah s statusnimi oznakami St, Se in KI so dodane še oznake gnezdenja: (For species denoted with St, Se, and Kl, the following symbols which define their breeding status are added): Mg = možen gnezdilec/possible breeder; V g = verjeten gnezdilec/probable breeder; Ng = nedvomen gnezdilec/confirmed breeder. Znanstveno nomenklaturo povzemamo po delu Hrvatska ornitološka nomenklatura zapadnog palearktika i nekih vrsta ostalih zoogeografskih regija, avtorjev G. Sušiča in D. Radoviča (1988). 3. MEJE IN OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOCJA 1. Sečoveljske soline so na skrajnem južnem koncu slovenske obale, kjer segajo prav do reke Dragonje. Severne je od njih so še manjše Strunjanske soline, na severovzhodu pa ležita, v neposredni bližini mesta Koper, Škocjanski zatok in Zaliv Polje. Obravnavamo celotni obalni pas, od hrvaške meje na jugu do Debelega Rtiča na severu (si. 3). Raziskano območje smo razdelili na dva dela: a) Sečoveljske soline in okolica: obravnavamo obalni pas od Izole do hrvaške meje na jugu, vključno s Strunjanskimi solinami in bližnjo okolico, celotne Sečoveljske soline in okolico, kjer smo potegnili mejo iz Izole na Gažon, proti Padni, Koštaboni, Krkavčam do Stene pri Dragonji, v sotesko Argile in okolico ter po reki Dragonji do izliva v morje; b) Škocjanski zatok in okolica: obravnavamo obalni pas na zahodu od Izole do Debelega Rtiča, mejo nadaljujemo na Tinjan do Pridvora, Vanganela, Koštabone in Gažona, od tu pa proti morju priključimo Izolo. 2. V prejšnjem stoletju je bil podrobno raziskan tudi predel današnje slovenske obale. Delo je opravil Bernardo Schiavuzzi v številnih prispevkih o pticah okolice Pirana in Istre, objavljenih v strokovnih revijah v letih 1878-1887. Najprej je objavil seznam ptic Istre in okolice Pirana, sledili pa so mu popravki in dodatki. V končnem seznamu obravnava 275 vrst. Dopolnitve tega seznama je prispeval tudi Antonio Valle (1885). Leta 1883 je Schiavuzzi raziskoval Sečoveljske soline in objavil seznam 55 vrst ptic. V bogati dediščini, ki nam jo je zapustil Schiavuzzi, je seznam ptic za predel od Monfalcona prek Pirana do Istre, iz novejšega časa pa so znana številna dela različnih slovenskih in tujih avtorjev (glej seznam literature). Za obravnavano območje je značilno relativno blago, submediteransko podngbje, ki se nekoliko zaostruje ob prehodu v notranjost. Značilne so mile zime in precej visoke poletne temperature, ki jih pogosto spremlja razmeroma dolgo relativno sušno obdobje. Po klimatogeografski delitvi Slovenije I. Gamsa (1972) spada rajon Slovenske Istre h klimi primorske Slovenije, in sicer k submediteranskemu območju z januarsko temperaturo 0°C in srednjo letno temperaturo Kopra 13,8"C. Povprečna letna količina padavin niha med 800 in 1050 Geološka podlaga obravnavanega predela je eocenski fliš, le ponekod so manjši skladi numulitnega apnenca. Fitogeografsko sodi obravnavano območje v SI. 3: Skica slovenske obale z zaledjem. Fig. 3: Map of Slovene coast with surroundings. ^ .2, ^ . S O I . o CO ■( gozd - grmičevje Forest and Schrubbery travnik in kulturno rastje na rjavih obrečnih prsteh Meadows and Cultural Vegetation on Brown Soils Along Water Courses ' travnik in kulturno rastje na slabo oglejenih prsteh Meadows and Cultural Vegetation on Jadly Drained Soil trstišče Reed-beds MERILO/SCALE 1:25.000 0 500 1Ö00 ISOO 2(mm SI. 4: Skica Sečoveljskih solin. Fig. 4: Map of Sečovlje salt-pans. 4. SEZNAM VRST 4.1 Sečoveljske soline in okolica "^OJESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 1. ledni slapnik Ga via immer (Brünnich) 1764 C = 4 - Zg - Pg ^JIESEC J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 isti ice 2\ 1 pc ps 1 - Z )nii crit g - rek ^tat Pg 3. čopj Pod C = us (L.; ) 17 58 ^.JIESEC J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKIJPRJ 5. črnovrati ponirek Fodiceps nigricollis (C.L.Brehm) 1831 C = 20 - Zg - Pg LET(3\ J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 H SKUPAJ 7. veliki kormoran Phalacrocorax carbo (L.) 1758 C = 36 - Zg - Pg \41ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 M SKUPRJ 2. severni slapnik Ga via arctica (L.) 1758 C = 12 - Zg - Pg "\MESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 4. sivogrli ponirek Podiceps griseigena (Boddaert) 1783 C = 3-Pg-Zg ^\HESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 6. mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas) 1764 C = 13 - Zg - Pg - St - Ng J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 8. siva caplja Ardea cinerea (L.) 1758 C = 111 - Zg - Pg - Lg LETo'^ J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 17. regeljc Anas querquedula (L.) 1758 C = 6 - Pg LETO\ J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 19. čopasta črnica Aythya fuligula (L.) 1758 C = 5 - Zg - Pg "\«ESEC LETO"\ J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 21. belooka raca Aythya nyroca (Güldenstädt) 1770 C = 4 - Zg - Pg "\nESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 23. navadni skobec Accipker nisus (L.) 1758 C = 14 - St - Vg \41ESEC LETO\ j f m a m j j a s 0 n d 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 18. raca žličarica Anas clypeata (L.) 1758 C = 7 - Zg - Pg \41ESEC LETO J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 20. sivka Aythya ferina (L.) 1758 C = 10 - Zg - Pg \-vMESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 22. srednji Žagar Mergus serrator (L.) 1758 C = 21 - Zg -Pg "\4iESEq LETO J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ ii 24. kragulj Accipker gentilis (L.) 1758 C = 8 - St - Vg \flESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPFU 25. navadna kanja Buteo huteo (L.) 1758 C = 66 - Pg - KI - St - Vg J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 27. navadna postovka Falco tinnunculus (L.) 1758 C = 101 - KI - Se - St - Ng J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPBJ 29. grahasta tukalica Porzana porzana (L.) 1766 C = 3 - Pg J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 31. črna liska Fulica atra (L.) 1758 C = 38 - Zg - Pg - KI - St - Ng \41ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 26. rjavi lun j Circus aeroginosus (L.) 1758 C = 10 - Pg - Lg J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPBJ 28. mc )ko ž Rallus aquaticus (L.) 1758 C = 75 - St - Vg ""\,HESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 30. zelenonoga tukalica Gallinula chloropus (L.) 1758 C = 78 - St - Ng "\MESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 32. komatni deževnik Charadrius hiaticula (L.) 1758 C = 3 - Pg J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 33. mali deževnik Charadrius duhius Scopoli 1786 C - 3 - Pg "^mesec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj 35. črna prosenka Pluvialis squat arola (L.) 1758 C = 6 - Pg - Lg \hesec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 37. rdečenogi martinec Tdnga totanus (t.) 1758 C = 90 - Zg - Pg - Lg J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj iilil 39. mali martinec Actitis hypoleucos (L.) 1758 C = 68 - Zg - Pg - St - Vg ^\j1esec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 34. beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (L.) 1758 C = 60 - Pg - Se - Ng ^\nesec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 36. navadna priba Vanellus vanellus (L.) 1758 C = 38 - Zg - Pg ~\41esec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuprj 38. zelenonogi martinec Tringa nebularia (Gunnerus) 1767 C = 34 - Pg - Lg \.41esec J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupbj 11 40. močvirski martinec Tringa glareola (L.) 1758 C = 11 - Pg "\41esec J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 III 1984 1985 1986 1987 skupaj 41. pikasti martinec Tringa ochropus (L.) 1758 C = 3 - Pg "\flesec J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skuphj \j1esec leto J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj 42. togotnik Philomachus pugnax (L.) 1758 C = 9 - Pg leto^^ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj H 43. navadni kljunač Limosa limosa (L.) 1758 C = 3 - Pg 44. veliki škurh Numenius ar qua t a (L.) 1758 C = 3 - Zg - Pg leto\ J F M A M J J A S 0 N D \41esec J F M A M J J A S 0 N D 1982 1982 1983 1983 1984 1984 1985 1985 1986 1986 1987 1987 lil skupaj skupaj 45. navadna kožica Gallinago gallinago (L.) 1758 C = 9 - Zg - Pg 46. črnoglavi galeb Larus melanocephalus (Temminck) 1820 C = 19-Pg-Lg \mesec J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj "\mesec J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 skupaj 47. sivi galeb Larus can us (L.) 1758 C = 3 - Zg - Pg 48. navadna čigra Sterna hirundo (L.) 1758 C = 66 - Zg - Pg - KI - Se - Ng J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPBJ 49, mala čigra Sterna albifrons (Pallas) 1764 C = 22 - Se - Pg - Ng 50. rdečegrli slapnik Ga via Stella ta (Pontoppidan) 1763 C = 2 - Zg - Pg 10. 1. 1983, op. 1 prim., Piran 19. 5. 1984, op. 1 prim., morje ob kanalu Pichetto 51. rumenokljuni slapnik Ga via adamsii (Gray) 1859 C = 1 - Pg 13. 11. 1982, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 52. vranjek Phalacrocorax aristotelis (L.) 1758 C = 1 - Pg 19. n. 1987, op. 1 prim., Strunjan 53. kvakač Nycticorax nycticorax (L.) 1758 C = 2 - Pg 22. 3. 1986, op. 1 prim., Stena pri vasi Dragonja 18. 5. 1986, najd. kad., izliv reke Dragonje 54. mala bobnarica Ixobrychus minutus (L.) 1766 C = 1 - Pg - Se - Vg 5. 7. 1985, op. 3 prim., izliv reke Dragonje 55. velika bobnarica Botaurus stellaris (L.) 1758 C = 1 - Pg - St ? 27. 3. 1983, op. 1 prim., ob letališču v Sečovljah (D.Ota) 56. caplja žličarica Platalea leucorodia (L.) 1758 C = 3 - Pg 15. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 16. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 17. 5. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 57. črna štorklja Ciconia nigra (L.) 1758 C = 2 - Pg 20. 8. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 24. 8. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 58. njivska gos Anser fabalis (Latham) 1787 C = 1 - Pg 15. 2. 1987, op. 10 prim., ob pobočju Rujevca 59. beločela gos Anser albifrons (Scopoli) 1769 C = 2 - Pg 13. 3. 1987, op. 30 prim., Fontanigge 16. 3. 1987, op. 5 prim., Fontanigge ob kanalu Piketo '(L.) 1758 60. duplinska gos Tadorna tadorna (L.) 1758 C = 1 - Pg 15. 2. 1987, op. 4 61. C = 1 - Zg 17. 12. 1985, op. 30 prim., morje ob izlivu reke Dragonje 62. dolgorepa raca Anas acuta (L.) 1758 14. 2. 1982, op. 2 prim., 63. rjavka Aythya marila (L.) 1758 C = 1 - Zg 24. 1. 1982, op. 2 prim., reka Dragonja C = 1 - Pg 27. 3. 1983, op. 1 prim., morje ob izlivu reke Dragonje Strunjan (L.) 1758 65. C = 2 - Pg 17. 2. 1985, op. 2 12. 2. 1987, op. 1 66. veliki žagai C = 2 - Pg - Lg 17. 3. 1984, op. 1 21. 6. 1984, op. 1 67. mali Žagar C = 1 - Zg 3.12.1984, op. 1 prim., 26. 1. 1986, op. 1 prim., vas Dragonja (L.) 1758 Pichetto (L.) 1758 15. 3. 1986, op. 2 69. pepelasti lur C = 2 - Pg 13. 2. 1985, op. 3 21. 3. 1987, op. 1 70. močvirski lun j C=l-Pg 7. 3. 1987, op. 1 p 71. sokol selec Falco C = 2-Pg-Zg 22. 12. 1984, op. 1 3. 10. 1987, op. 1 72. škrjančar Fa. C = 1 - Pg 12. 9. 1987, op. 1 73. prepelica Coturnix C = 2 - Se - Vg 24. 6. 1983, op. 6 10. 7. 1983, op. 3 v zraku nad Stojbami (L.) 1766 ob izlivu reke Dragonje ob izlivu reke Dragonje (L.) 1758 Stojbe (L.) 1758 Rujevec ob reki Dragonji 74. poljska jerebica Perdix perdix (L.) 1758 C = 2 - St - Ng 29. 10. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 10. 10. 1987, op. 1 prim., Strunjan 75. navadni fazan Phasianus colchicus (L.) 1758 C = 40 - St - Ng 76. kosec Crex crex (L.) 1758 C = 1 - Pg 26. 9. 1986, op. 1 prim., Stojbe (D.Sere) 77. sabljarka Recurvirostra avosetta (L.) 1758 C = 1 - Pg 31. 5. 1987, op. 2 prim., Fontanigge 78. navadna prosenka Pluvialis apricaria (L.) 1758 C = 1 - Pg 9. 5. 1987, op. 1 prim., Fontanigge 79. srpokljuni prodnik Calidris ferruginea (Pontoppidan) 1763 C - 1 - Pg - Lg 23. 6. 1983, op. 1 prim., Fontanigge 80. spremenljivi prodnik Calidris alpina (L.) 1758 C = 1 - Pg 23. 9. 1983, op. 2 prim., Fontanigge 81. črni martinec Tringa erythropus (Pallas) 1764 C = 2 - Zg - Pg - Lg 24. 1. 1982, op. 3 prim., Fontanigge 21. 6. 1984, op. 1 prim., Fontanigge 82. mali škurh Numenius phaeopus (L.) 1758 C = 2 - Pg 22. 8. 1983, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 15. 4. 1987, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 83. progastorepi kljunač Limosa lapponica (L.) 1758 C = 1 - Pg - Lg 16. 6. 1985, op. 3 prim., Fontanigge 84. sloka Scolopax rusticola (L.) 1758 C = 1 - KI ? 28. 11. 1983, op. 1 prim.. Stena pri Dragonji 85. prlivka Burchinus oedicnemus (L.) 1759 C = 1 - Pg 22. 8. 1983, op. 1 prim., Fontanigge 86. komatna tekica Glareola pratincola (L.) 1766 C - 2 - Pg 25. 5. 1985, op. 1 prim., Fontanigge 18. 5. 1986, op. 2 prim., Fontanigge 87. rečni galeb Laras ridibundus (L.) 1766 C = 200 - Zg ~ Lg 88. rumenonogi galeb Larus cachinnans (Pallas) 1811 C = 200 - Zg - Kl - Lg " St - Ng 89. rjavi galeb Larus fuscus (L.) 1758 C = 2 - Pg 21. 2. 1981, op. 20-30 6. 3. 1986, op. 1 prim.. Strunjan 90. kričava čigra Sterna sandvicensis (Latham) 1787 C = 1 - Pg 19. 5. 1984, op. 1 prim., Fontanigge 91. črna čigra Chlidonias nigra (L.) 1758 C = 3 - Pg 18. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 19. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 20. 5. 1984, op. 2 prim., izliv reke Dragonje 92. beloperuta čigra Chlidonias leucoptera (Temminck) 1815 C = 2 - Pg 20. 7. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 9. 5. 1987, op. 6 prim., Fontanigge 93. belolična čigra Chlidonias hybrida (Pallas) 1811 C = 1 - Pg 19. 5. 1984, op. 1 prim., izliv reke Dragonje 94. grivar Columba palumbus (L.) 1758 C = 1 - Pg 15. 3. 1986, op. 2 95. turška grlica, C = 51 - St - Ng 96. divja grlica, C = 33 - Se - V 97. navadna kukavica C = 5 - Se - Mg 98. pegasta sova Tyto, C = 5 - St - Mg 99. velika uharica Bubo C = 5 - St - Ng 100. mala uharica Asio , C = 2 - KI ? 24. 6. 1983, op. 1 prim., Argile 21.3. 1987, op. 1 prim., pobočje 101. veliki skovik Otusscops (L.) 1758 C = 20 - St - KI - Ng 102. navadni čuk Athene noctua (Scopoli) 1769 C= 15 - KI - Ng 103. lesna sova Strix aluco (L.) 1758 C = 1 - St ? (determinirano po izbljuvkih) 105. črni hudournik Apus apus (L.) 1758 C = 27 - Se - Ng 106. čebelar Merops apiaster (L.) 1758 C = 1 - Pg 28. 8. 1985, op. 21 prim., izliv reke Dragonje 107. vodomec Alcedo atthis (L.) 1758 C = 31 -St-Kl-Vg 108. smrdokavra Upupa epops (L.) 1758 C = 5 - Se - Vg 109. zelena žolna Picas viridis (L.) 1758 C = 49 - St - Ng 110. veliki detel Picoides major (L.) 1758 C = 26 - St - KI - Ng 111. srednji detel Picoides medius (L.) 1758 C = 1 " St ? 24. L 1987. op. 1 prim., Stena pri Dragonji 112. vijeglavka Jynx torquilla (L.) 1758 C = 5 - Se - Vg 113. hribski škrjanec Lullula arborea (L.) 1758 C = 5 - Zg - St - Vg 114. poljski škrjanec Alauda arvensis (L.) 1758 C = 32 - Zg - St - KI - Ng 115. čopasti škrjanec Galerida crista ta (L.) 1758 C = 30 - St - KI - Ng 116. kmečka lastovka Hirundo rustica (L.) 1758 C = 38 - Pg - Se - Ng 117. mestna lastovka Delichon urbica (L.) 1758 C = 33 - Pg - Se - Ng 118. breguljka Riparia riparia (L.) 1758 C = 4 - Pg 119. drevesna cipa Anthus trivialis (L.) 1758 C = 4 - Pg - Se - Mg 120. mala cipa Anthus pratensis (L.) 1758 C = 5 " Zg 121. cipa vriskarica Anthus spinoletta (L.) 1758 C = 25 - Zg 122. rjava cipa Anthus campestris (L.) 1758 C - 22 - Se - Ng 123. bela pastirica Motacilla alba (L.) 1758 C = 41 -St-Kl-Se- Ng 124. siva pastirica Motacilla cinerea (Tunstall) 1771 C = 5 - Kl - St - Zg - Ng 125. rumena pastirica Motacilla flava (L.) 1758 C = 25 - Se - Ng 126. pegam Bombycilla garrulus (L.) 1758 C = 1 - Zg 2. 1. 1983, op. 1 prim., Krkavče 127. veliki srakoper Lanius excubitor (L.) 1758 C = 5 - Zg - Pg (L.) 1758 (Gmelin) 1788 zd pred Argile •(L.) 1758 128. rjavi C=19-Se-St 129. C = 1 - Se - Vg 25. 6. 1983, op. 1 130. rjavoglavi srakof C = 1 - Pg 25. 8. 1983, op. 1 131. siva pevka Prune C = 39 - Zg - Pg - KI ? C = 1 - Pg 28. 8. 1985, ul. 1 prim., Stojbe 133. trstni cvrcalec Locustella luscmioides (Savi) 1824 C = 2-Pg 29. 8. 1984, ul. 1 prim., Stojbe 28. 8. 1985, ul. 1 prim., Stojbe 134. srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus {YiQxm&nn) 1804 C = 32 - Pg - Se - Vg 135. C=14-Pg-Sg-Vg C = 32 - Pg - Se - Ng 137. povodna trstnici C = 1 - Pg 23. 8. 1983, ul. 1 13J C = 15 - St - Zg - Pg - Mg 139. bi5ja C = 15 - Pg 140. svilnica Cettia cettiil^ C = 57 - St - Vg 141. brškinka Cisticc C = 25 - St - V 142. rumeni vrtnik C = 5 - Pg - Se ? 143. kratkokrili vrtni C= 15 - Se - Ng 144. bledi vrtnik Hip C = 2 - Se - Mg 23. 6. 1983, op. 1 21. 6. 1984, op. 1 p. siva penica Sylvia 145. C = 20 - Pg - Se - Vg 146. mlinarcek Sylvia cum C = 1 - Pg 13. 9. 1987, ul. 1 Rujevec Tiunii 1787 (L.) 1758 147. vrtna penica Sylvia borin (Boddaert) 1783 C=13-Pg 148. črnoglavka Sylvia atricapilla (L.) 1758 C = 41 - Pg - Se - St - Ng 149. žametea penica Sylvia melanocephala (Gmelin) 1789 C - 5 - St - Mg 150. taščična penica Sylvia cantillans (Pallas) 1764 C = 5 - Se ~ Mg 151. kovacek Phylloscopus trochüus (L.) 1 /58 r~6 Pg 152. grmovscica Phylloscopus sibilatrix (Bechestein) 1793 C = 8 - Pg 15J. vrbja listnica Phylloscopus collybiius (Vieillot) 1817 C - 44 - Zg - Pg ~ 8t - Mg 154. rumenoglavi kraljiček Regulas regulus (L.) 1758 C=14-Zg 155. rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapillus (Temminck) 1820 C = 3 - Pg 29. 10. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 28. IL 1983, op. 2 fiim SccoUje 23. 2. 1985, op. 1 piiio ob rek Drapon i 156. sivi muhar Muscicapa striata (Pallas) 1764 C = 5 - Se ~ Pg - Vg 157. črnoglavi muhar hceduia hypoleuca (Pallas) 1764 C - 11 - Pg 158. mali muhar Ficedula parva (Bechstein) 1794 C = 1 - Pg 28. 8. 1982. op. 1 prim., ob reki Dragonji 159. prosnik Saxicola t org ua ta (L.) 1766 C - 26 - St - Se - Ng 160. repaijščica Saxicola rubetra (L.) 1758 C - 13 - St - Se ~ Ng 161. navadni kupčar Oena nt he oenanthe (L.) 1758 5 -10 - Pg ^ 162< sredozemski kupčar Oenanthe hispanica (L.) 1758 C - 1 " Pg 24. 8 1982, op. 1 prim., Fontanigge 163. šmariiica Phoenichurus ochruros (Gmelin) 1774 Pg-Zg 164. pogorel ček Phoenicuius phocnicurus (L J 1758 C - 7 - Pg " Zg 165. lasčica Erithacus rubecula (L.) 1 758 C - 45 - Zg - SI - Vg 166. modri slavec Erithacus svecicus cyaneculus (Meisner) IhO^' C-5-Tg 167. mali slavec trithacus m frh '^nchos (C.L.Brehm) 1831 C = 33 - Se - Pg - Ng 168. črni kos Tardus memla (L.) 1758 C = 64 - St - KI - Ng 169. brinovka Tardus pilaris il.:) 1758 C = 8 - Zg 170. cikovt Turdus Philomelas 1831 C = 10 - KI - Mg 171. carar Turdus viscivorus (L.) 1758 C = 2 - KI - Mg 21. 3. 1987, op. 1 prim., Stojbe 21. 11. 1987, op. 1 prim.. Stena pri Dragonji 172. brkata sinica Panurus biarmicus (L.) 1758 C = 21 - Pg - Zg - KI ? Č = 37 - KI - Ng 174^pksica Äe/mz Č = 6-Zg-Kl-Mg 176. velika sinica Parus major (L.) 1758 C = 63 - KI - Ng Č = 63 - Zg - KI - Ng 178. močvirska sinica Paraš palustris (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 179. brglez Sitta europaea (L.) 1758 C = 2 - Zg - Pg 29. 11. 1983, op. 1 prim., Sečovlje 19. 1. 1985, op. 1 prim., Argile 180. skalni plezavček Tichodroma muraria (L.) 1766 C = 1 - Pg 23. 2. 1985, op. 1 prim., Argile 181. kratkoprsti plezavček Certhia brachydactyla (C.L.Brehm) 1820 C = 1 - St ? Opazovan pozimi leta 1980, Izola (L. Lipe j). 182. stržek Troglodytes troglodytes (L.) 1758 C = 36 - Zg - St - Mg 183. veliki strnad Emberiza calandra (L.) 1758 C= 14-St-Mg 184. skalni strnad Emberiza cia (L.) 1766 C= 19 - KI - Ng 185. rumeni strnad Emberiza citrinella (L.) 1758 C = 5 - Zg 186. plotni strnad Emberiza cirlus (L.) 1766 C = 25 - KI - St - Ng 187. vrtni strnad Emberiza hortulana (L.) 1758 C = 4 - Pg 188. trstni strnad Em beri za schoeniclus (L.) 1758 C = 24 " Zg - K! " Mg 189. snežni strnad Plectrophenax nivalis (L.) 1758 C = 1 - Zg Opazovan pozimi leta 1980, Izola (L. Lipe j). 190. pinoža Fringilla montifringilla (L.) 1758 C= 10 - Zg 191. ščinkavec Fringilla coelebs (L.) 1758 C = 55 - KI - Mg 192. lišček Carduelis carduelis (L.) 1758 C = 51 -KI-Ng 193. čižek Carduelis spinas (L.) 1758 C = 7 - Zg 194. zelenec Carduelis chloris (L.) 1758 C = 44 - KI - Ng 195. kalin Pyrrhula pyrrhula (L.) 1758 C = 4 - Zg 196. dlesk Coccothraustes coccothraustes (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 197. navadni repnik Accanthis cannabina (L.) 1758 C = 7 - KI ~ Vg 198. grilček Serinus serinus (L.) 1766 C = 33 - KI - Ng 199. poljski vrabec Passer montanus (L.) 1758 C = 21 - KI-Vg 200. domači vrabec Passer domesticus (L.) 1758 C = 27 - St - Ng 201. navadni škorec Sturnus vulgaris (L.) 1758 C = 18 - Zg - KI - Ng 202. kobilar Oriolus oriolus (L.) 1758 C = 20 - Se - Vg 203. šoja Garrulus glandarius (L.) 1758 C = 52 - St - Ng 204. navadna sraka Pica pica (L.) 1758 C = 59 - St - Ng 205. planinska kavka Pyrrhocorax graculus (L.) 1766 C - 1 - Pg 8. 11. 1980, op. 3 prim.. Stena pri Dragonji 206. siva vrana Corvus corone comix (L.) 1758 C - 31 - KI - Ng 207. navadna kavka Corvus monedula (L.) 1758 C = 8 - St - KI - Ng MERILO/SCALE 1:25.000 500 1000 1500 2000 2500m H morje Sea Field I j travnik Meadow sadovnjak Orchard vinograd Vineyard njiva, travnik, sadovnjak, vinograd Field, Meadow, Orchard, Vineyard gozd in grmičevje Forest and Schrubbery nerodovitnö Unproductive Land refuliran del zaliva Refilled part of the Bay tla ob vodnih kanalih - strugah Ground Along the Water Courses trstišče -2-j Reed-beds osušina Drained land trstišče in tamariskino grmovje Reed-beds and Tamarix sp. shrubbery SI. 5: Skica Škocjanskega zateka. Fig. 5: Map of Škocjanski Zatok. 4.2. Škocjanski zatok in okolica "\nESEO LETD J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPBJ 1. severni slapnik Ga via arctica (L.) 1758 C = 3 - Zg - Pg LETO^v^ J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 3. čopasti ponirek Podiceps crista t us (L.) 1758 C = 44 - Zg - Pg ^CHESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 5. črnovratni ponirek Podiceps nigricollis (C.L.Brehm) 1831 C = 25 - Zg - Pg ^^ESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 7. mali ponirek Tachybaptus ruficollis (Pallas) 1764 C = 116 - Zg - Pg - St - Ng J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 2. rdečegrli slapnik Ga via stellata (Pontoppidan) 1763 C = 10 - Zg - Pg J F M A M J J A S o N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 )grl 8 - laei rt); 178: 3 4. sive Pod C = i p PS, Zg oni ^rit reis Pg 'en. 3(1 3oc ■^^ESEC LETO^\ J F M A M J J A s o N D 1982 ■^iii? 1983 lil 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 6. zlatouhi ponirek Podiceps a uri t us (L.) 1758 C = 4 - Zg - Pg J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 8. veliki kormoran Phalacrocorax carbo (L.) 1758 C = 33 - Zg - Pg ^EC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 9. siva caplja Ardea cinerea (L.) 1758 C = 59 - Zg - Pg '\41ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKÜPBJ 11. velika bela čaplja Egretta alba (L.) 1758 C = 3 - Pg '^MESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 13. rumena čaplja Ardeola ralloides (Scopoli) 1769 C = 4 - Pg \4ESEc LETO J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 15. mala bobnarica Ixobrychus minut us (L.) 1766 C = 10 - Pg - Se - Ng \j1ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 10. rjava čaplja Ardea purpurea (L.) 1766 C = 8 - Pg "\MESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 12. mala bela čaplja Egretta garzetta (L.) 1766 C = 145-Zg-Pg-Lg J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 14. kvakač Nycticorax nycticorax (L.) 1758 C = 3 - Pg "\41ESEC LETO^\ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 -lüüEaj^ 16. siva gos Anser anser (L.) 1758 C = 21 - Zg - Pg "\PESEC J F M A M J J A S O N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPHJ 33. sokol selec Falco peregrin us (Tunstall) 1771 C = 10 - Zg - Pg \41ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 35. mokož Rallus aquaticus (L.) 1758 C = 75 - St - Ng \j1ESEC J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 37. črna liska Fulica atra (L.) 1758 C = 236 - Zg - Pg - KI - St - Ng "^.JIESEC LETO J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 iill 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ wm H 39. polojnik Himantopus himantopus (L.) 1758 C = 5 - Pg LETO \ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ H 34. navadna postovka Falco tinnunculus (L.) 1758 C = 20 - KI - Se - St - Ng LETO\^ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPAJ 36. zelenonoga tukalica Ga H inula chloropus (L.) 1758 C = 156 - St - Ng "\MESEC LETO\^ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 38. morska sraka Haematopus ostralegus (L.) 1758 C = 9 - Pg ^^ESEC LETO\ J F M A M J J A S 0 N D 1982 1983 1984 1985 1986 1987 SKUPRJ 40. komatni deževnik Charadrius hiaticula (L.) 1758 C = 5 - Pg 1982 J M A M J J A S O N D 1984 1985 25^1. mi. 73. rica HS'S K). 4. 19^8\ op. fs. 1. 1^87, n. 3. 19^8^ op. (L.) 1758 1773 76. mali Žagar Mergus albellus (L.) 1758 C = 4 - Zg 17. 1. 1985, op. 1 prim., Škocjanski zatok 18. 1. 1985, op. 1 prim., Škocjanski zatok 25. 1. 1985, op. 2 prim.. Škocjanski zatok 29. 1. 1985, op. 3 prim.. Škocjanski zatok 77. ribji orel Pandion haliaetus (L.) 1758 C = 1 - Pg 19. 9. 1983, op. 1 prim.. Škocjanski zatok 78. kragulj Accipiter gentilis (L.) 1758 C - 1 " St ™ Mg 31. 12. 1982, op. 1 prim., Skocjan 79. rjasta kanja Buteo ruffinus (Cretzschmar) 1827 C = 1 - Zg 9. 1. 1983, op. 1 prim.. Markov hrib 80. grahasta tukalica Porzana porzana (L.) 1766 C = 1 " Pg - St ? 20. 3. 1981, op. 1 prim.. Škocjanski zatok 81. kamenjar Arenaria int erpres (L.) 1758 C = 1 » Pg 5. 5. 1984, op. 1 prim.. Zaliv Polje 82. beli prodnik Calidris alba (Pallas) 1764 C = 1 Pg 15. 10 198J op. 4 prim., Škocjanski zatok 83. spremenljivi prodnik Calidris alpina (L.) 1758 C = 1 - Pg 25. 5. 1983, op. 2 prim., Škocjanski zatok 84. črni martinec Tringa erythropus (Pallas) 1764 C = 2 - Pg 17. 4. 1982, op. 1 prim.. Škocjanski zatok 19. 8. 1983, op. 3 prim.. Škocjanski zatok 85. progastorepi kljunač Limosa lapponica (L.) 1758 C = 1 " Pg 15. 3. 1986, op. 2 prim.. Škocjanski zatok 86. rečni galeb Laras ridibundus (L.) 1766 C = 311 ™Zg-Pg"Lg 87. rumenonogi galeb Larus cachinnans (Pallas) 1811 C - 320 - Zg - Pg ~ Lg ™ St ? 88. navadni fazan Phasianus coichicus (L.) 1758 C = 79 ~ St - Ng 89. turška grlica Streptopelia decaocto (Frivaldszky) 1838 C= 144 ~ St - Ng 90. divja grlica Streptopelia turtur (L.) 1758 C = 7 - Se - Vg 91. navadna kukavica Cuculus canorus (L.) 1758 C = 1 - Se - Mg 19. 4. 1984, op. 1 prim., Vanganel 92. pegasta sova Tyto alba (Scopoli) 1769 C = 2 - St - Mg 1. 8. 1983, op. 1 29. 12. 1984, op. 1 93. veliki skovik Otus scops (L.) 1758 C= 19 - Se - Ng C = 5 - KI - Ng ^ ^ ^ 95. podhujka Caprimulgus europaeus (L.) 1758 : = 1 - Se - 19. 6. 1986, op. 1 pritn., Koper 96. Srni hudournik Apus apus (L.) 1758 C = 46 - Se - Ng 97. vodomec Alcedo atthis (L.) 1758 C = 79 - St - KI - Vg 98. smrdokavra Upupa epops (L.) 1758 C = 5 - Se - Mg 99. zelena žolna Picus viridis (L.) 1758 C = 44 - St - Ng 100. veliki detel Picoides major (L.) 1758 C = 44 - St - KI - Ng 101. srednji detel Picoides medius (L.) 1758 C = 1 - St ? 5. 4. 1982, op. 1 prim., Salara 102. vijeglavka Jynx torquilla (L.) 1758 C = 5 - Se - Vg 103. hribski škrjanec Lullula arborea (L.) 1758 C = 27 - St - KI - Mg 63 - St*^-KI - Mg 105. čopasti škrjanec Galerida cristata (L.) 1758 C= 141 -St-Kl-Ng 106. kmečka lastovka Hirundo rustica (L.) 1758 C = 67 - Se - Pg - Ng 107. mestna lastovka Delichon urbica (L.) 1758 C = 62 - Se - Pg - Ng 108. breguljka Riparia riparia (L.) 1758 C = 9-Pg 109. drevesna cipa Anthus trivialis (L.) 1758 C = 6 - Pg .^ala^civ^Anthus pratensis 111. cipa vriskarica Anthus spinoletta (L.) 1758 C = 134 - Zg C= 116 - St - KI - Se - Ng 113. siva pastirica Motacilla cinerea (Tunstall) 1771 siva pastirica = 11 -Za 114. rumena pastirica MotaciUa fla v a (L.) 1758 C = 56 - Se - Pg ™ Ng 115. veliki srakoper Lanius ex cubit or (L.) 1758 C = 1 - Zg 18. 1. 1983, op. 1 prim., Markovec 116. rjavi srakoper Lanius collurio (L.) 1758 C = 4 - Se - Mg 117. siva pevka Prunella modularis (L.) 1758 C = 83 - Zg 118. srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus (Hermann) 1804 C= 18 - Se - Pg - Ng 119. močvirska trstnica Acrocephalus palustris (Bechstein) 1798 C= 19 - Se - Pg - Ng 120. rakar Acrocephalus arundinaceus (L.) 1758 C = 37 - Se - Pg - Ng 121. povodna trstnica Acrocephalus paludicola (Vieillot) 1817 C - 2 ™ Pg 21. 8. 1983, op. 5 prim.. Škocjanski zatok 11.9. 1984, op. 1 prim.. Škocjanski zatok 122. tamariskovka Acrocephalus melanopogon (Temminck) 1823 C = 22 - Pg " St - Vg 123. bičja trstnica Acrocephalus shoenobaenus (L.) 1758 C = 2 - Pg 26. 9. 1983, op. 1 prim., Bonifika 13. 10. 1983, op. 2 prim.. Škocjanski zatok 124. svilnica Cettia cetti (Temminck) 1820 C = 114 - St ~ Vg 125. brškinka Cisticola juncidis (Rafinesque) 1810 C = 91 -St-Ng 126. kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta (Vieillot) 1817 C = 9 - Pg " Se - Ng 127. siva penica Sylvia communis (Latham) 1787 C = 5 - Pg - Se - Mg 128. vrtna penica Sylvia borin (Boddaert) 1783 C = 4 - Pg 129. črnoglavka Sylvia atricapilla (L.) 1758 C = 65 - St - Se - Pg - Ng 130. žametna penica Sylvia melanocephala (Gmalin) 1789 C = 9 - St - Ng 131. taščična penica Sylvia cantillans (Pallas) 1764 C = 1 - Se - Mg 12. 4. 1983, op. 1 prim., Koper 132. kovaček Phylloscopus trochilus (L.) 1758 C = 4 - Pg 133. vrbja listnica Phylloscopus collybitus (Vieillot) 1817 C = 38 - Zg - Pg 1820 1804 1831 (L.) 1766 C = 2-Pg 19. 3. 1983, op. 1 C = 67 - Zg - Pg 153. menišček Parus ater (L.) 1758 C = 11 - KI - Mg 154. velika sinica Parus major (L.) 1758 C= 175 - KI - Ng 155. plavček Parus caerulus (L.) 1758 C=103-Zg-Kl- Ng 156. močvirska sinica Parus palustris (L.) 1758 C = 4 - KI - Mg 157. brglez Sitta europaea (L.) 1758 C = 1 - Pg 3. 2. 1982, op. 1 prim., Koper 158. stržek Troglodytes troglodytes (L.) 1758 C = 77 " Zg 159. veliki strnad Em beri za calandra (L.) 1758 C=15"St-Mg 160. skalni strnad Em beri za cia (L.) 1766 C = 8 - KI ~ Zg - Mg 161. rumeni strnad Em beri za citrinella (L.) 1758 C= 18 - Zg 162. plotni strnad Em beri za cirlus (L.) 1766 C = 55 - KI - St - Ng 163. vrtni strnad Em beri za hortulana (L.) 1758 C = 1 - Pg 1. 5. 1982, op. 2 prim., Markov hrib 164. trstni strnad Em beri za schoeniculus (L.) 1758 C = 91 - Zg - KI - Mg 165. pinoža Fringilla montifringilla (L.) 1758 C = 6 - Zg 166. ščinkavec Fringilla coelebs (L.) 1758 C=110-Zg-Kl-Mg 167. lišček Carduelis carduelis (L.) 1758 C= 167 ~ KI - Ng 168. čižek Carduelis spinus (L.) 1758 C=15-Zg 169. zelenec Carduelis chloris (L.) 1758 C = 122 - KI - Ng 170. kalin Pyrrhula pyrrhula (L.) 1758 C = 4 - Zg 171. dlesk Coccothraustes coccothraustes (L.) 1758 C = 6 - KI - Mg 172. navadni repnik Accanthis cannabina (L.) 1758 C= 17 - KI - Vg 173. brezovček Accanthis flammea (L.) 1758 C - 1 - Pg 3. 3. 1982, op. 1 prim., Markovec 174. grilček Serinus serinus (L.) 1758 C = 71 -Kl-Ng (Vieillot) 1817 (L.) 1758 (L.) 1758 (L.) 1758 (L.) 1758 5. RAZPRAVA 221 vrst in d (76,0 %). 38 vrst (17,2%) sr 15 vrst (6,8 %) pa le Med vrstami, ki smo jih opazili samo na območju Škocjanskega zatoka in okolice, so naslednje: Podiceps a uri t us, Buteo ruffinus, Pandion haliaetus, Melanitta nigra, Himantopus himantopus, Haematopus ostralegus, Arenaria interpres, Calidris minuta, Calidris alba, Ha lie t or pygmaeus, Plegadis falcinellus, Larus minutus, Accanthis fiammea, Cor v us frugilegus in Cor v us corax. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici smo ugotovili 207 vrst ptic ali 93,7 % vseh opaženih vrst, medtem ko smo v Škocjanskem zatoku in okolici registrirali 183 vrst ptic ali 82,8 % vseh opaženih vrst ptic na slovenski obali. Med 207 opaženimi vrstami v Sečoveljskih solinah in okolici je 109 negnezdilcev, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Od tega je 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. Med 184 opaženimi vrstami v Škocjanskem zatoku in okolici je 105 negnezdilcev, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu gnezdi stalno ali občasno. Od tega je 19 možnih, 9 verjetnih in 47 nedvomnih gnezdilcev. Popisane vrste delimo na pet kategorij, pomembnih tudi za naravovarstveno oceno: a) vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju; b) vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; c) vrste, ki na opazovanem območju letujejo; č) vrste, ki na opazovanem območju stalno ali občasno gnezdijo; d) v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. 5.1 Vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, štejemo predvsem črno lisko (Fulica atra), rumenonogega galeba {Larus each in nans), rečnega galeba {Larus ridibundus), rdečenogega martinca {Tringa totanus), pribo (Vanellus vanellus) in mlakarico {Anas piatyrhynchos). Nekoliko manj je ptic vrst Anas penelope, Anas crecca, Tachybaptus ruficollis, Aythya ferina, Podiceps crista t us in Mergus ser rat or. Iz prehranjevalne ekologije je znano, da so črna liska, mali ponirek, mlakarica, navadna žvižgavka, kreheljc in sivka vezani na plitvo vodo, ki omogoča pobiranje hrane s tal (sivka se lahko potaplja globlje). Takšen način prehranjevanja omogočajo Sečoveljske soline in Škocjanski zatok v optimalni meri. Rečni galeb, rdečenogi martinec in priba se prehranjujejo na polojih in v plitvinah, rumenonogi galeb pa tudi v suburbanih predelih in na smetiščih. Čopasti ponirek in srednji Žagar se prehranjujeta z manjšimi ribami, ki jih lovita na odprtem morju in v morskih zalivih, zato smo ju redkeje srečevali v Škocjanskem zatoku in Sečoveljskih solinah. Za črno lisko {Fulica atra) je Škocjanski zatok najpomembnejše prezirnovališče v Sloveniji, saj je v nekaterih zimah prezimovalo do 4000 osebkov (Skormk, 1987). Vrste, ki redno, vendar maloštevilno prezimujejo, so: Podiceps griseigena, Podiceps nigricollis, Ga via Stella t a, Ga via arctica, Phalacrocorax carbo, Aythya fuligula in Gallinago gallinago. 5.2 Vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanei preletom nasih krajev redno ^^^ivajo ju. moramo omeniti predvsem pobrežnike (Charadriiformes), zlasti {Tringa sp.), prodnike {Calidris sp.), togotnike {Philomachuspugnax) in kljunače {Limosa limosa), ki včasih v velikem številu brodijo po srivrL^H _________________ ___ ____________ so številnejše vrste iz rodov Anas, Aythya in Stevilčneje se pojavljata vrsti Anas querquedula in Anser anser. Med g; najbolj ica (Ixobrychus minutus), rjava caplja ' ralloides). (Ardea purpurea) in rumena caplja {Ardeola . z gostim grmovjem in trstičjem obraščeni predeli ponujajo prehranjevalne možnosti številnim pticam pevkam, ki se ob selitvi v zgrinjajo v Škocjanski zatok, dolino Dragonje in Sečoveljske soline. Med nbneiše kmečke lastovke {Hirundo rustica), in breguljke (.Riparia riparia), ki v tisočih prenočujejo v trsju. v večjem številu ustavljajo številne vrste iz rodov Acrocephalus, Sylvia, Locustella in. {Ardeo cinTrea\ malo" Sir čapljo \EgKna ^^ ' ^ {Tringa nebularia), rdečenogega martinca iTrin {Larus cachi nans). Pri zgoraj ed 221 vrstami na Sečoveljskih s in okolici pa 75 vrst ptic. V in za V skupino verjeten gnezdilec (- Vg) smo uvrstili vrste, pri katerih je gnezditev domnevna, opaženo gnezditveno obnašanje staršev (območnost, dvorjenje, narejanje ...) in znaki gnezdenja (valilna pleša, nedograjeno gnezdo ...). V skupino nedvomen gnezdilec (- Ng) uvrščamo vse tiste vrste, pri katerih je bila gnezditev potrjena (najdeno gnezdo z jajci ali mladiči), pri katerih so bili opaženi speljani mladiči, opaženo hlinjenje poškodovanosti ali prinašanje hrane. Med vrste, katerih gnezditvene lokalitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika, štejemo navadno čigro {Sterna hirundo), malo čigro {Sterna albifrons) in beločelega deževnika {Charadrius alexandrinus). Medtem ko so za navadno čigro znane tri gnezditvene lokalitete v Sloveniji, gnezdi beločeli deževnik {Charadrius alexandrinus) samo na slovenski obali. Do nedavna je gnezdil tudi v Seči, Škocjanskem zatoku in v tankerski luki v Kopru. S propadom Piranskih solin je v Seči prenehal gnezditi, nič drugačna usoda pa ga glede na znane urbanistične načrte ne čaka v Kopru in okolici (Geister, 1985). Kot že opozarja Geister (1985), bodo Sečoveljske soline prej ali slej edino gnezdišče v Sloveniji. Na Sečoveljskih solinah gnezdi okoli 15 parov beločelih deževnikov, nad 20 parov navadnih čiger, mala čigra pa zaradi avanturističnih kopalcev in ornitološko neutemeljenih poseganj v gnezditveni prostor gnezdi samo občasno. V Škocjanskem zatoku čigre ne gnezdijo, gnezdi pa tukaj okoli 6 parov beločelih deževnikov. Od ujed Falconiformes uvrščamo med verjetne gnezdilce navadno kanjo {Buteo buteo), kragulja {Accipiter gentilis) in skobca {Accipiter nisus), saj so to povsod razširjene vrste, kljub temu da gnezd nismo našli. Zanimivo je gnezdenje navadne postovke {Falco tinnunculus), ki v Sloveniji številčneje gnezdi v Sečoveljskih solinah. Leta 1985 je na primer gnezdilo na Sečoveljskih solinah 11 parov teh ptic. Vsekakor je zanimivo gnezdenje rumenonogega galeba {Larus cacbinnans) na Sečoveljskih solinah, ki je bilo po načrtnem iskanju potrjeno leta 1986. Gnezdišče je bilo najdeno na ozkem, neporastlem solinskem nasipu, v bazenu severovzhodno od kanala Pichetto. Pred leti je rumenonogi galeb že gnezdil na območju Škocjanskega zatoka (Geister, ustno), zato - glede na njegovo prilagodljivost in oddaljenost gnezdišča v Sečovljah - dopuščamo možnost ponovne gnezditve. Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) gnezdi v obeh obravnavanih predelih, številčneje v Škocjanskem zatoku, kjer gnezdi okoli 25 parov. Opozarjamo, da bo gnezdišče malega ponirka v Škocjanskem zatoku kmalu zasuto. Mala bobnarica {Ixobrychus minut us), ki je v Sloveniji le lokalno razširjena, gnezdi v Škocjanskem zatoku in po vsej verjetnosti tudi ob izlivu Dragonje, kjer smo 5. 7. 1985 opazovali 3 primerke. Gnezdi maloštevilno, gnezdenje pa je zaradi urbanističnih načrtov v prihodnje vprašljivo. Gnezdenje kreheljca {Anas crecca) leta 1985 v trstišču stare struge Rižane je bil le poskus morda spolno nezrelega para, saj je degenerirano leglo kmalu propadlo. Hlinjenje poškodovanosti samca sivke {Aythya ferina) v strugi Rižane leta 1986 nas je opozarjalo na gnezditev te vrste, vendar kasneje gnezda nismo iskali. Za mokoža {Rallus aquaticus), ki ga navajamo kot verjetnega gnezdilca Sečoveljskih solin in nedvomnega gnezdilca v Škocjanskem zatoku, je zanimivo to, da ga v maju v vseh opazovalnih letih nismo registrirali na območju Sečoveljskih solin, samo enkrat pa je bil opažen v Škocjanskem zatoku. Verjetno se med gnezdenjem ne oglaša, kot je to zanj značilno v drugih mesecih. Med martinci je edini gnezdilec obravnavanega predela mali martinec {Actit is hypoleucos). V Sečoveljskih solinah ga obravnavamo kot verjetnega gnezdilca, medtem ko smo v Škocjanskem zatoku opazovali speljane mladiče. Za prepelico iCoturnix coturnix) pravi Schiavlzzi (1883), da mnoge gnezdijo na območju Sečoveljskih solin, a je Gregori (1976) v svojem prispevku ne omenja. Dne 29. 6. 1983 smo na kraškem pobočju nad reko Dragonjo opazovali 6 primerkov te vrste, 10. 7. 1983 pa 3 primerke ob reki Dragonji. Poljsko jerebico {Perdix perdix) smo opazovali dvakrat v mesecu oktobru. Kolega M. Jamšek, ki živi z družino ob Dragonji, zatrjuje, da maloštevilne gnezdijo. | Glede na opazovanje v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču uvrščamo pegasto sovo {Tyto alba) med možne gnezdilce. Velika uharica {Bubo bubo) zanesljivo gnezdi v soteski Argila, kjer smo leta 1984 našli v celoti operjenega mladiča. Vodomca {Alcedo atthis) uvrščamo med verjetne gnezdilce. Makovec (1988) ima vodomca za verjetnega gnezdilca, glede na primernost gnezdišč in njegove navzočnosti vse leto. Spomladi leta 1987 je bil opažen v dolini reke Dragonje pri vračanju v gnezditveni rov (Jerman, ustno). Med cipami naj omenimo drevesno cipo {An t h us trivialis), ki je bila v gnezditvenem obdobju opažena na pobočju Rujevca in jo imamo za možno gnezdilko, ter rjavo cipo {Anthus pratensis), ki nedvomno gnezdi v suhih poraščenih solinskih bazenih. Rumena pastirica {Motacilla flava), ki je v gnezditvenem obdobju v Sloveniji lokalno razširjena, je nedvomen gnezdilec obeh obravnavanih predelov, kjer smo opazovali krmljenje mladičev. Prav tako je bila v dolini Dragonje opazovana siva pastirica {Motacilla cinerea) s hrano v kljunu. Zaradi domnevne gnezditve uvrščamo črnočelega srakoperja med verjetne gnezdilce. Dne 25. 6. 1983 je bil pojoči samec opazovan v topolovem gozdu ob vhodu v sotesko Argile. Gnezdenje tamariskovke {Acrocephalus melanopogon) v Škocjanskem zatoku je glede na oddaljenost gnezdišč v sosednji Italiji, opazovanja in primernost biotopa verjetno. Svilnica {Cettia cetti) in brškinka {Cisticola juncidis), ki sta se po ekspanziji na naše ozemlje razširili ob slovenski obali, redno gnezdita že več kot desetletje (Geister & Sere, 1974/75). Gnezd omenjenih vrst nismo našli, opaženi pa so bili speljani gnezdomci brškinke v Škocjanskem zatoku. Leta 1985 sta doživeli ostro zimo, v kateri je bila populacija brškinke drastično prizadeta. Glede na opazovanje v gnezditvenem obdobju in možnem gnezditvenem prebivališču je taščična penica {Sylvia cantillans) možna gnezdilka obravnavanega predela. Medtem ko žametno penico {Sylvia melanocephalä) uvrščamo kot možno gnezdilko Sečoveljskih solin in okolice, jo glede na opazovano približevanje in oddaljevanje od gnezdišča v okolici Škocjanskega zatoka (Prisoje - žukino grmovje) uvrščamo med nedvomne gnezdilce omenjenega predela. Pričakovano je v obravnavanem predelu gnezdenje kratkokrilega vrtnika {Hippolais poliglotta), ki ga omenjajo že Schiavlzzi (1883), Ponebšek (1961/62) in Gregori (1976). Poleg Vipavske doline (Gregori, 1966/67) gnezdi samo na slovenski obali. Gnezdenje bledega vrtika {Hippolais pallida) je glede na ustrezne ekološke razmere in opazovanje možno. Zanimivo je zadrževanje taščice {Erithacus rubecula) in stržka (Troglodytes troglodytes) v času gnezdenja v soteski Argile in okolici, saj njun gnezditveni areal ne seže do obale. Crnoglavega strnada {Em beri za melanocephala), ki ga Gregori (1976) v svojem delu navaja kot gnezdilca, nismo registrirali, vendar dopuščamo možnost, da smo vrsto spregledali. Kot možnega gnezdilca uvrščamo trstnega strnada {Em beri za shoeniculus), saj smo v gnezditvenem obdobju na obeh obravnavanih predelih opazovali pojoče samce. 5.5 V Sloveniji redko pojavljajoče se vrste Čeprav so mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst med strokovnjaki zelo različna, moramo vendarle nekatere posebej omeniti. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, lahko nedvomno štejemo polojnika {Himantopus himantopus), morsko srako {Haematopus ostralegus), sabljarko {Recurvirostra avosetta), plevico {Plegadis falcinellus), rumenokljunega slapnika {Ga via adamsii), progastorepega kljunača {Limosa lapponica), duplinsko gos {Tadorna tad or na), raco konopnico {Anas streptera), žametno raco {Melanitta fusca), črno raco {Melanitta nigra), rjavko {Aythya ma rila), kamen jar ja {Arenaria interpres), pritlikavega kormorana {Halietor pygmaeus), rjasto kanjo {Buteo ruf fin us), rjavoglavega srakoperja {Lanius senator), čebelarja {Merops apiaster), ribjega orla {Pandion haliaetus), belega prodnika {Ca lid ris alba), prlivko {Burchinus oedicnemus), navadno prosenko {Pluvialis apricaria) in močvirskega lunja {Circus pygargus). Med nekoliko bolj opazovane, vendar redke vrste štejemo še lednega slapnika {Ga via immer), zlatouhega ponirka {Podiceps auritus), velikega Žagarja {Mergus merganser), malega Žagarja {Mergus al beli us), rjavega galeba {Larus fuscus), malega galeba {Larus minut us), čapljo žličarico {Pia t a lea leucordia), črno štorkljo {Ciconia nigra), komatno tekico {Glareola pratincola) in vranjeka {Phalacrocorax aristotelis). Omeniti moramo še vrste, pri katerih je status vprašljiv. Te so toliko bolj zanimive, ker veljajo na splošno v Sloveniji za stalnice ali klateže, o njih pa imamo le nekaj podatkov, s katerimi statusa ne moremo zanesljivo določiti. Take vrste so: velika bobnarica {Botaurus ste IIa ris), mala uharica {Asio otus), lesna sova {Strix aluco), srednji detel {Picoides medius), kratkoprsti plezavček {Certhia brachydactila) in rumenonogi galeb {Larus cachinnans), o katerem smo že spregovorili. Pri naslednjih vrstah: sloka {Scolopax rusticola), siva pevka {Prunella modularis), rumeni vrtnik {Hippolais icterina) in grahasta tukalica {Porzana por za na), je status dvomljiv, ker je možno, da so v gnezditvenem obdobju opazovane vrste zgolj zapozneli preletniki. Vsekakor je zanimivo opazovanje brkate sinice {Panurus biarmicus), za katero imamo v Sloveniji malo podatkov. Opazovanja so toliko bolj zanimiva, ker dopuščajo možnost, da ta vrsta v obsežnem trstišču ob izlivu Dragonje tudi gnezdi. Pri opazovanju planinskih orlov {Aquila chrysaetos) gre za primerke iz Sočerge, kjer so leta 1985 gnezdili. Nedvomno so se v zadnjih sto letih na slovenski obali (še posebej v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku) spremenile ekološke razmere in z njimi tudi favna. Nekatere vrste, ki so bile nekoč pogoste, so danes redke ali pa jih sploh ni. Druge, ki so nekoč gnezdile, danes ne gnezdijo več. Tretje, ki so nekoč veljale za redke, pa danes na slovenski obali gnezdijo. Podatki za naslednje vrste so za obravnavano območje objavljeni prvič ali pa so podatki o njih v naši literaturi izjemno skromni: Ga via adamsii, Plegadis falcinellus, Limosa lapponica, Anas strepera, Halle tor pygmaeus, Melanltta fusca, Melanltta nigra. Nekatere vrste, ki jih omenjamo v seznamu, so nedvomno toliko zanimive za slovensko ornitofavno ali pa se je njihovo število spremenilo v taki meri, da zaslužijo posebno pozornost. Nekateri podatki, ki jih omenjamo v tem delu, so zanimiv prispevek k poznavanju ptic celotne slovenske ornitofavne. Sečoveljske soline in Škocjanski zatok sta izjemni in pomembni ornitološki lokaliteti, kjer se številne ptice ustavljajo na svoji selitvi in prezimovanju. Prav tako sta zanimivi tudi po svojih gnezdilcih in zaslužita vso pozornost, ki naj se kaže v posebnem naravovarstvenem režimu. Prva varstvena prizadevanja so bila usmerjena predvsem k ohranjanju bogate naravne dediščine Sečoveljskih solin. Urbanistični načrt za mesto Piran (1974) je predvideval na območju solin naravni rezervat. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) je opredelil soline za naravni spomenik. Sečoveljske soline so bile, poleg Cerkniškega jezera, predlagane za uvrstitev na seznam močvirij, ki jih obravnava mednarodna konvencija za zaščito močvirskih biotopov (Ramsar, Iran 1971). S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Piran za obdobje 1981-1985 so bile Sečoveljske soline prvič opredeljene kot območje krajinskega parka z notranjimi conami strožjega rezervatnega varstva. Tako opredeljene so bile soline, skupaj s polotokom Seča kot posebno krajinsko enoto v okviru krajinskega parka, vključene tudi v dolgoročni plan SR Slovenije in dolgoročni plan občine Piran za obdobje 1986-2000 (Križan, 1987), decembra leta 1989 pa je občina Piran razglasila Sečoveljske soline za krajinski park. Leta 1987 je bil za ohranitev predlagan del Škocjanskega zatoka v takratnem stanju kot gnezditveno območje, selitvena postaja in prezimovališče ptic. Za ohranitev sta bila predlagana dva dela: predel med železniško progo in cesto Koper-Ljubljana in jugovzhodni del zatoka ob kmetijskih površinah (Sovinc, 1988). 6. POVZETEK Obravnavamo celoten obalni pas od hrvaške meje na jugu do Debelega Rtiča na severu. Raziskano območje smo razdelili na dva dela: Sečoveljske soline z okolico in Škocjanski zatok z okolico. V seznamu obravnavamo 221 vrst ptic, od tega v Sečoveljskih solinah in okolici 207 vrst in v Škocjanskem zatoku in okolici 184 vrst. V Sečoveljskih solinah in bližnji okolici smo registrirali 109 negnezdečih vrst, pri 9 vrstah je status vprašljiv, 89 vrst pa tu stalno ali občasno gnezdi. Od tega je 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. V Škocjanskem zatoku in bližnji okolici smo opazili 105 negnezdečih vrst, pri 4 vrstah je status vprašljiv, 75 vrst pa tu stalno ali občasno gnezdi. Od tega je 19 možnih, 9 verjetnih in 47 nedvomnih gnezdilcev. Pri vsaki posamezni vrsti je naveden status vrste: stalnica (St), selivka (Se), klatež (KI), preletni gost (Pg), zimski gost (Zg) in poletni gost (Lg). Pri vrstah s statusnimi oznakami St, Se, KI so dodane še oznake gnezdenja: Mg (možni gnezdilec). Vg (verjetni gnezdilec) in Ng (nedvomni gnezdilec). Pod ustreznim strokovnim imenom je navedeno število opazovanj vrste (C). Popisane vrste so razdeljene na pet naravovarstveno pomembnih kategorij: 1. vrste, ki množično ali redno prezimujejo na opazovanem območju; 2. vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; 3. vrste, ki na opazovanem območju letujejo; 4. vrste, ki na opazovanem območju stalno ali občasno gnezdijo; 5. v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, štejemo predvsem vrste: Fulica atra, Larus cachinnans, Larus ridibundus, Tringa totanus, Vanellus vanellus, Anas platyrhinchos. Za črno lisko {Fulica atra) je Škocjanski zatok najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji. Vrste, ki redno, vendar maloštevilno prezimujejo, so: Podiceps griseigena, Podiceps nigricollis, Ga via stellata, Ga via arctica, Phalacrocorax carbo, Aythya fuhgula in Gallinago gallinago. Med vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju, štejemo predvsem pobrežnike (Charadriiformes) in med njimi zlasti rodove Tringa, Calidris, Philomachus in Limosa. Pogoste so tudi vrste iz redov Anseriformes, Ciconiiformes in Lariformes. Slovenska obala s svojimi značilnostmi ponuja idealne prehranjevalne možnosti številnim pticam pevkam, ki se ob selitvi ustavljajo v Sečoveljskih solinah, Škocjanskem zatoku in dolini Dragonje. Mea njimi so najpomembnejše vrste Hirundo rustica, Delichon urbica m Riparia riparia ter vrste iz rodov Acrocephalus, S vi via. Locustella m Ph vlloscopus. Med vrstami, ki na obravnavanem območju letujejo, naj omenimo vrste: Ardea cinerea, Egretta garzetta, Tringa lebi I i a Tri iga totanus, Larus ridibundus, Larus melanoccphalus in Larus cachinnans. Med viste, katerih gnezditvene lokalitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika, štejemo navadno čigro {Sterna hirundo), malo cigro {Sterna albifrons) in beločelega deževnika {Charadrius alexandrinus). Medtem ko so za navadno čigro znane tri gnezditvene lokalitete v Sloveniji, gnezdi beločeli deževnik samo na slovenski obali. Mala čigra {Sterna albifrons) zaradi avanturističnih kopalcev in ornitološko neutemeljenih posegov v gnezditveni prostor gnezdi samo občasno. Zanimivo je gnezdenje navadne postovke {Falco tinnunculus), ki v Sloveniji številčneje gnezdi v Sečoveljskih solinah. Med zanimivejšimi gnezdilci naj omenimo rumenonogega galeba {Lams cacahinnans), malega ponirka {Tachybaptus ruficolHs), malo bobnarico Uxobrychus minutus), veliko uharico {Bubo bubo), rumeno pastirico {Motacilla flava), tamariskovko {Acrocephalus melanopogon), svilnico {Cettia cetti) in brškinko {Cistola juncidis). Zanimiva so tudi opazovanja vrst: Sylvia ca nt ill ans, Sylvia malanocephala, Hippolais pallida in Em beri za schoeniclus v gnezditvenem obdobju. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, štejemo predvsem: Himantopus himantopus, Haematopus ostralegus, Recurvirostra avosetta, Plegadis falcinellus, G a via adamsii, Limosa lapponica, Tadorna tadorna, Anas strepera, Melanitta fusca, Melanitta nigra, Aythya marila, Arenaria in t er p res, Halietor pygmaeus, Buteo ruffinus, Lanius senator, Merops apiaster, Pandion haliaetus, Calidris alba, Burchinus oedicnemus, PIu vi a Iis apricaria in Circus pygargus, Favnistični podatki dopolnjujejo dosedanje poznavanje ptic na slovenski obali. Nekatere vrste, ki jih omenjamo, so za obravnavano območje nove ali pa so podatki o njih v naši literaturi zelo skromni. Take vrste so: Gavia adamsii, Plegadis falcinellus, Limosa lapponica, Anas streptera, Halietor pygmaeus, Melanitta nigra in Melanitta fusca. V primerjavi s popisi ptic obravnavanega predela, ki nam jih dajejo dela starejših avtorjev, ugotavljamo, da se je število nekaterih vrst, tako gnezdilcev kot negnezdilcev, spremenilo, nekatere vrste v tem desetletju niso bile več ugotovljene. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (1976) je opredelil soline za naravni spomenik. Sečoveljske soline so bile, poleg Cerkniškega jezera, predlagane za uvrstitev na seznam močvirij, ki jih obravnava mednarodna konvencija za zaščito močvirskih biotopov (Ramsar, Iran 1971). S spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine Piran za obdobje 1981-1985 so bile Sečoveljske soline prvič opredeljene kot območje krajinskega parka z notranjimi conami strožjega rezervatnega varstva. Tako opredeljene so bile soline, skupaj s polotokom Seča kot posebno krajinsko enoto v okviru krajinskega parka, vključene tudi v dolgoročni plan SR Slovenije in dolgoročni plan občine Piran za obdobje 1986-2000 (Križan, 1987), decembra leta 1989 pa je občina Piran razglasila Sečoveljske soline za krajinski park. Leta 1987 je bil za ohranitev predlagan tudi del Škocjanskega zatoka v takratnem stanju kot gnezditveno območje, selitvena postaja in prezimovališče ptic. Občina Piran je v začetku leta 1990 razglasila Sečoveljske soline za krajinski park z rezervatnimi površinami (Uradne objave, 5/90). 6. SUMMARY The paper concerns the whole coastal area from the Croatian border in the south to Debeli Rtič in the north. For the purpose of this study, the area is divided into two sections, the Sečovlje saltworks and Škocjanski Zatok with their respective surroundings. A list of 221 bird species is discussed, of which 207 species occur in the salt-pans of Sečovlje and their surroundings, and 184 species in Škocjanski Zatok and its surroundings. In Sečovlje salt-pans and the nearby vicinity, 109 non-breeding species were recorded. The status of 9 species is questionable, while 89 species breed there either regularly or occasionally, of which 17 are possible, 24 are probable and 48 are confirmed breeders. In Škocjanski Zatok and its surroundings, 105 non-breeding species were recorded. The status of 4 species is questionable, whereas 74 species breed there either regularly or occasionally, of which 19 are possible, 9 are probable, and 47 are confirmed breeders. For each species its local status is defined as follows: resident (St), summer resident (Se), vagrant (Kl), passage visitor (Pg), winter visitor (Zg), or summer visitor (Lg). For the species with a status of resident is also given: Mg (possible breeder), Vg (probable breeder), or Ng (confirmed breeder). The number of observations of a species (C) is also presented. According to their occurrence, the species under consideration are divided into five categories: (1) species wintering either in great numbers or regularly in the area dealt with, (2) species which, during their passage, regularly stop over in the area dealt with, (3) species which are summer visitors to the area in question, (4) species breeding either regularly or occasionally in the area dealt with, and (5) species rarely occurring in Slovenia. Species wintering in great numbers in the area under consideration are especially the following: Fulica atra, Laras cachinnans, Larus ridibundus, Tringa totanus, Van ell us vane 11 us, Anas pla tyrhinchos. It is worthy to note that Škocjanski Zatok is the most significant wintering area for the Coot {Fulica atra). The following species winter either in great numbers or regularly in the area dealt with: Fodiceps grlseigena, Fodiceps nigncollis, G a via stellata, G a vi a arctica, Fhalacrocorax carbo, Aythya fuligula, and Gallinago gallinago . The area in question serves as a regular stop-over for Charadriiformes in particular, and of these especially for the genera Tringa, Calidris, Fhilomachus and Limosa. Species of the orders Anseriformes, Ciconiiformes and Lariformes also frequently occur in this area. Characteristics of the Slovene coastal area are such as to provide ideal foraging conditions for many passerines which, during their migration, stop over in Sečovlje salt-pans. Škocjanski Zatok, and the Dragonja valley. These include especially the following species: Hirundo rustica, Delichon urbica and Riparia rip aria, and species of the genera Acrocephalus, Syla via, Locustella and Fhylloscopus. Of summer visitors to the area under consideration, the following species should be mentioned: Ardea cinerea, Egretta garzetta, Tringa nebularia, Tringa totanus. Lams ridibundus, Larus melanocephalus and Larus cachinans. Nesting sites of the following threatened species are restricted: the Common Tern {Sterna hirundo), the Little Tern {Sterna albifrons), and the Kentish Plover {Charadrius alexandrinus). There are three nesting sites of the Common Tern known so far in Slovenia, whereas the Kentish Plover breeds only on the Slovene coast. Because of the human activities such as those by undisciplined bathers and other harmful interference into the nesting site of the little Tern {Sterna albifrons), the species breeds merely occasionally. An interesting example of breeding habits is the Kestrel {Falco tinnuncuius), which breeds in large numbers in the Sečovlje saltworks. Interesting breeders are, for example, the Yellow-legged Gull {Larus cacahinnans)y the Little Grebe (Tachybaptus ruficollis), the Little Bittern {Ixobrychus minutus), the Eagle Owl {Bubo bubo), the Yellow Wagtail {Motacilla flava)y the Moustached Warbler {Acrocephalus melanopogon), the Cetti's Warbler {Cettia cetti), and the Fan-tailed Warbler {Cisticola juncidis), Interresting species to watch during their breeding season are the following: Sylvia cantillans, Sylvia melanocephala, Hippolais pallida, and Emberiza schoenicus. Species which are rarely observed in Slovenia are especially the following: Himantopus himantopus, Haematopus ostralegus, Recurvurostra avosetta, Plegadis falcinellus, G a via adamsii, Limosa lapponica, Tadorna tadorna, Anas strepera, Melanitta fusca, Melanitta nigra, Aythya marila, Arenaria interpres, Haliaetor pygmaeus, Buteo ruffinus, Lanius senator, Merops apiaster, Pandion haliaetus, Calidris alba, Burchinus oedicnemus, Pluvialis apricaria, and Circus pygargus, Faunistic data presented in this paper extend the current knowledge of birdlife on the Slovene coast. Some of the mentioned species are either new for the area dealt with or only few relevant data are available in Slovene literature. Such species are Gavia adamsii, Plegadis falcinellus, Limosa lapponica. Anas streptera, Haliaetor pygmaeus, Melanitta nigra, and Melanitta fusca. On comparing our data on birdlife in the area under consideration with those from older works, it may be concluded that numbers of some species, breeders and non-breeders, have changed since certain species have not been recorded any more in this decade. The inventory of the most significant natural heritage of Slovenia (1976) suggests Sečovlje salt-pans be a natural monument. At that time it was proposed that the salt-pans of Sečovlje would be included in the list of the most important ornithological localities in Europe (Ramsar convention, 1971). It was only when the spatial section of the Piran commune management plan for the period 1981-85 was amended, this area was declared as a landscape park consisting of zones under strict conservation measures of a natural reserve. This idea was realised in January 1990. In 1987 conservation measures were also suggested for part of Škocjanski Zatok as a breeding site, migration stop-over and wintering area of birds. ZAHVALA Zahvaljujemo se kolegom D. Oti, L Geistru, D. Seretu in L. Lipe ju, ki so nam prepustili nekatere zanimive podatke, M. Kaligariču za kritično pripombo botaničnega opisa, B. Mozetiču in drugim kolegom iz Ornitološkega društva Ixobrychus Koper pa za pomoč pri delu na terenu. Posebej se zahvaljujemo I. Geistru za kritične pripombe ob pregledu rokopisa. Zahvaljujemo se tudi svojim staršem, ki so z dolgoletnim razumevanjem spremljali našo dejavnost. 8. LITERATURA Acrocephalus, 1980-1988: Iz ornitološke beležnice.- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1-9, 1-36, Ljubljana Bertok m., 1977: Razširjenost svilnice (Cettla cetti) in brškinke iCistlcola juncidis) na slovenski obali.- Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani Geister L, & D. Sere, 1974/75: Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji.- Proteus, 37: 3-11. Geister, L, 1980: Slovenske ptice.- Mladinska knjiga, Ljubljana Geister, L, 1980: Razširjenost brškinke {Cisticola juncidis Raf.) in vprašanje naraščanja in upadanja njene populacije.- Biol. vestn. 28, 1: 25-44 Geister, L, 1985: Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin.- Acrocephalus, 26, 6: 57-59 Geister, L, 1987: Prezimovanje in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru.- Varstvo narave, 13: 59-68 Geister, L, 1981: Razširjenost svilnice {Cettia cetti) v Sloveniji.- Acrocephalus, X 7: 1-6 Gjerkeš, m., 1988: Ornitološki pregled ptic Miljskega polotoka.- Falco, 4: 14-20 Gregori, j., 1966/67: Kratkokrili vrtnik gnezdi tudi v Sloveniji.- Proteus, 28: 224-226 Gregori, J., 1976: Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice.- Varstvo narave, 9: 81-102 Križan, B., 1987: Soline, pokrajinski element slovenske Istre, Varovanje naravne in kulturne dediščine.- Katalog k razstavi Sečoveljske soline včeraj - danes - jutri, Str.: 4-7, 32-34 Lipej, L., 1987: Kanja - plen velike uharice.- Falco, 3: 19-20 Makovec, T., 1987: Nekaj o kadavrih.- Falco, 3: 21-22 Makovec, T., 1988: Vodomec {Alcedo atthis)- Falco, 5: 12-16 Matvejev, S.d. & V. Vasic, 1973: Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves. SAZU, razred 4, 3, Ljubljana Matvejev, S.D. & V. Vasic, 1977: Addenda et corrigenda ad Catalogum faunae Jugoslaviae - Aves.- Larus, 29-30: 123-136 Matvejev, S.D., 1976: Pregled faune ptice Balkanskog poluostrva, L deo: detliči i ptice pevačice (I. Piciformes et Passeriformes).- SANU, Monografija 491, Beograd Peterlin, s. (ur.), 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Sloven"je - Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana Plut, D., 1979: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižani in Badaševici. Geografski zbornik, 19, 2, SAZU, Ljubljana Orožen Adamič, M., 1979: Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Dragonji in Drnici.- Geografski zbornik, 19, 3, Ljubljana PoNEBŠEK, B., 1961/62: Gnezdilci in preletne ptice na solinah pri Sečovljah.~ Proteus, 24: 88-89 Proteus, št.3, 1985: Sečoveljske soline. Tematska številka. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana Proteus, št.6, 1987: Dragonja. Tematska številka. Prirodoslovno društvo Slovenije. Ljubljana SoviNC, A., 1988: Ohranitev dela Škocjanskega zatoka pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, selitveno postajo in prezimovališče ptic.-Falco, 6:4-14 Sušič, G. & D. Radovič, 1988: Hrvatska ornitološka nomenklatura zapadnog palearktika i nekih vrsta ostalih zoogeografskih regija.- Zbornik radova JAZU, Ornitologi ja u Hrvatskoj, Zagreb Sere, D., 1982: Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972-1982 Favnistični pregled, obročkanje in najdbe.- Acrocephalus, 3, 13-14: 1-64 Smuc, a., 1980: Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin.- Univerza v Ljubljani, Diplomsko delo Skornik, L, 1983: Navadna čigra (Sterna himndo) gnezdi v Sečoveljskih solinah.- Acrocephalus, 6„ 16: 55-56 Skornik, L, & B. Mozetič, 1986: Rečni galeb {Laras ridibundus) gnezdi v Sečoveljskih solinah.- Acrocephalus, 7, 29: 31-33 Skornik, L, 1987: Prezimovanje črne liske (Fulica atra) v Škocjanskem zatoku v letih 1982 - 1986.- Acrocephalus 8, 3: 31-36 Skornik, L, 1987a: Ptičji svet.- Katalog k razstavi Sečoveljske soline včeraj - danes - jutri, str.: 24-27 Skornik, L, 1987b: Pomembno ornitološko območje Evrope - Sečoveljske soline. Falco, 2:3-14 Skornik, L, 1987c: Poročilo o ornitološkem taboru Sečovlje 86.- Falco, 1: 14-15. Skornik, L, 1987d: Poročilo z ornitološkega tabora Sečovlje 87.- Falco, 5: 17-18 Skornik, I. & L. Lipej, 1987: Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus, 9-10: 359-363 Naslovi avtorjev/Authors' address: Iztok Skornik Tihomir Makovec Marko Miklavec Krožna cesta 10 Gasilska 8 Destradijev trg 4 66000 Koper 66000 Koper 66000 Koper Ptice doline Drage pri Igu (Ljubljansko barje, Slovenija) v letih 1978-88 in naravovarstvena vprašanja Birds of the Draga Valley near Ig (Ljubljansko Barje, Slovenia) in the Period 1978-88 and Some Questions Concerning Nature Conservation Andrej Sovinc Ključne besede: Draga pri Igu, naravni spomenik, popis, ptiči, varstvena problematika Key words: Draga pri Igu, Slovenia, nature monument, list of birds, nature conservation problems IZVLEČEK V prispevku so navedeni rezultati ornitoloških opazovanj v letih 1978-88 na območju šestih ribnikov v dolini Drage pri Igu. Opazovano je bilo 152 vrst ptic, od katerih jih skoraj polovica tu gnezdi. Območje Drage je bilo leta 1986 zaradi favnističnega pomena zavarovano kot naravni spomenik. ABSTRACT The paper presents resuUs of ornithological observations performed in the years 1978-88 in the area of six fish-ponds in the Draga valley near Ig. One hundred fifty-two birtd species were recorded, almost half of which breed in this area. In 1986 the Draga valley was, because of its faunistic significance, protected as a natural monument. 1. UVOD Ribniki v dolini Drage pri Igu so med najlepšimi kotički na Ljubljanskem barju, zaradi odprte vodne površine pa najdemo tu številne vrste ptic, pa tudi drugih živali, med katerimi omenimo vsaj želvo sklednico. Bogato je tudi rastlinstvo, katerega najlepši cvet je beli lokvanj. V literaturi ne najdemo prav veliko zapisov o pticah Drage. Tik pred drugo svetovno vojno je tu opazoval R. Bačar, ki je svoja opažanja vpletel v prevod Brehmove knjige Življenje živali. Med njegovimi podatki je gotovo najzanimivejši zapis o dokazani gnezditvi (gnezdo z jajci) grahaste tukalice {Porzana porzana) na enem izmed ribnikov. Iz njegovih zapiskov lahko sklepamo, da so bili tedaj ribniki verjetno močneje zarasli z različno vegetacijo kot dandanes. V Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije iz leta 1976 sta za Drago med drugim omenjena tudi pritlikava tukalica {Porzana pusilla) in orel belorepec {Haliaetus al biči IIa), ki je bil v Dragi celo ustreljen, njegov preparat pa je v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Iz časa pred letom 1978 sta tudi podatka L Božiča (ustno) o opažanju nekaj primerkov črnih martincev (Tringa ervtropus) dne 22. 4. 1976 in D. Cerneta (ustno) o jati približno 30 primerkov pegamov {Bombycilla garrulus) v zimi 1976/77. Ker so ti podatki izpred leta 1978, jih ne navajam v sistematskem delu. Omenjenih pet vrst dopolnjuje spisek opaženih vrst Drage pri Igu, zelo verjetno pa je, da so v beležkah opazovalcev ptic, v zapiskih lovcev, morda pa tudi v prezrti literaturi še podatki o marsikateri novi vrsti. Prosim vse, ki za take podatke vedo, da jih objavijo ali pa jih sporočijo na moj naslov. Posebno zahvalo dolgu jem Janezu Gregoriju za dragocene nasvete pri pregledu rokopisa. 2. OBRAVNAVANO OBMOČJE 2.1. Topografski položaj Zaselek Draga leži na južnem robu Ljubljanskega barja, približno 2 km jugovzhodno od vasi Ig. Dolino Drage obkrožajo vzpetine z zaselki Dobravica, Skril je. Golo in Sarsko, odprta je le v severni strani proti Ljubljanskemu barju. 2.2. Meje in opis obravnavanega območja Na sliki 1 so vrisane meje strožjega in milejšega varstvenega režima območja ribnikov iz Odloka o razglasitvi Drage pri Igu za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 23, 12. 6. 1986), ki so hkrati tudi približne meje opazovanega območja. Največja ribnika v Dragi sta Veliki ribnik in Rakovnik. Prvi meri približno 8 ha. Je globlji in manj zarasel v primerjavi z ribnikom Rakovnik, ki ga krasi bujna vodna vegetacija in obraščajo gosti sestoji trstičja in šašev. Drugi ribniki so manjši, bolj ali manj obrasli z različno močvirsko vegetacijo. Prvi in Zadnji ribnik sta globlja, Srednji in Rezani pa plitvejša. V ribniku Spilgut po izgradnji zajetja vode za Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladine vode praktično ni več, prerasel pa je z gostim starim trstičjem. 2.3. Nastanek in razvoj ribnikov Ribniki v dolini Drage so nastali umetno, z zajezitvijo Draščice (Prvi, Veliki, Srednji, Rezani, Zadnji) oziroma njenega pritoka izpod zaselka Dobravica varstvo narave, 16 (1990), ljubljana 103 meja obravnavanega območja milejši varstveni režim strožji varstveni režim 500 m LJUBLJANA ^ 1 ^ Ljubljanica barje \ WR]™ IDRÄGA^ DOBRA VIC^ SI. 1: Lega ribnikov v dolini Drage pri Igu. Fig. 1: Location of ponds in the Draga valley near Ig. (Spilgut, Rakovnik). Ze v preteklosti, ko so bili ribniki last ižanske graščine, so bili namenjeni gojenju rib in rakov. Ribniki so omenjeni že v spisih Terezijanskega katastra iz leta 1749, v Franciscejskem katastru iz leta 1825 pa so tudi vrisani v karte, v praktično enaki velikosti in obliki, kot so v današnjem stanju, V dopolnjeni izdaji tega katastra iz leta 1860 je vrisano poslopje, morda opekarna, ki je v Dragi obratovala do leta 1967. Ribnik ob nekdanji opekarni in manjše vodne površine ob ribniku Rakovnik so nastali kasneje, ko je ilovnate jame, ki so ostale po izkopu gline za opekarno, zalila voda. Po propadu ižanske graščine so se ribniki močno zarasli, pred nekaj desetletji pa so bili obnovljeni in jih uporabljajo kot ribogojne objekte. Upravljata jih Lovska družina Ig in Gozdno gospodarstvo Ljubljana - TOZD Škofljica. Opekarno so leta 1982 porušili in na njenem mestu postavili Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladine. 3. METODA DELA V času od avgusta 1978 do decembra 1988 sem opravil 209 ekskurzij v obravnavano območje, nekaj pa je bilo tudi priložnostnih opazovanj. Ptice sem opazoval v vseh letnih časih in v različnih vremenskih razmerah, v glavnem podnevi, redkeje tudi ponoči. Ptice so bile določene na osnovi opazovanj z daljnogledi povečav 8 x 30, 7 x 50, 20 x 50, pa tudi po petju in oglašanju. Nekaj vrst sem določil tudi v roki, ko sem ptice zaradi obročkanja lovil v stoječe najlonske mreže. Pri lovu sem za privabljanje ptic uporabljal kasetofon s posnetki ptičjega petja. 4. FAVNISTICNI DEL 4.1. Seznam opaženih vrst ptic Večina opazovanj v seznamu je avtorjevih, posamezne podatke pa so posredovali D. Cerne (D.C.), T. Jančar (T.J.), B. Magajna (B.M.) ter B. Tome (B.T.), za kar se jim najlepše zahvaljujem. Posebna zahvala pa gre I. Božiču (LB.), odličnemu poznavalcu ptičjega sveta Drage, ki mi je prijazno odstopil svoje zapiske opazovanj, s katerimi je bistveno obogatil spisek opaženih vrst. Pri vsaki vrsti je poleg imena naveden njen status, pri gnezdilcih pa še stopnja verjetnosti gnezditve. Vrste so po statusu razdeljene na: * celoletne vrste (celol. v.) - vrsta je tu vse leto in tudi gnezdi; * poletne vrste (pol. v.) - vrsta tu gnezdi, po gnezditvi pa se odseli drugam; * preletne vrste (prel. v.) ~ v obravnavanem območju vrsta ne gnezdi, se pa tu ustavi med spomladanskim ali jesenskim preletom oz. selitvijo; * naključne vrste (naključ. v.) - vrsta je bila v opazovalnem obdobju opažena največ trikrat ali manj; navedena so vsa opažanja z datumi; naključna vrsta je lahko tudi gnezdilec obravnavanega območja; Ivomne gnezdilce (G), pri katerih je najden neposred (že uporabljeno gnezdo, izpeljani mladiči, gnezdo z jajci oz. (OG), katerih gnezditev je yi 1. polarni slapnik {Gavia arctica) - naključ. v. 12. 12. 1981 1 prim. (B.M.) V zasebni zbirki (MG) je nagačen primerek, ki je bil ustreljen v Dragi 1980. 2. mali ponirek (.Ta 3. vi 1983 (gnezdo z jajci) in 1 4. 1.5. 1982 3 8. 9. 1982 1 prim. 24. 4. 1988 1 prim. 5. veliki kormoran iPhalacrocorax carbo) - naključ. v. 17.-22. 10. 1982 4 prim. 6. velika bobnarica iBotaurus stellaris) - naključ. v. 25. 4. 1982 1 prim. (B.T.) 8. kvakač WycÜcor^ax nyctiZmxT- nakljiS v!'" 15. 7. 1987 1 prim. (I.B.) 9. siva caplja (Ardea cinerea) - celol. g. 11. mala bela čaplja (Egretta garzetta) - naključ. v. 1. 5. 1987 1 prim. (I.B.) 17. 1. 1988 1 prim. (LB.) P" ^g" 12. 30. 8. 1981 1 8. 9. 1981 1 p 13. (I.B.) •im. (T.J.) {Ardeola 1.-2. 5. 1987 1 prim. (I.B.) 14. 5. 1988 1 prim. (I.B.) 14. 14. 5. 1987 2 15. bela štorklja 16. črna štorklja {Ciconia nigra) - 26. 8. 1988 1 prim. (D.C.) 17. njivska gos {Anser fabah 6. 11. 1982 1 prim. 27. 3. 1987 1 prim. (LB.) 18. siva gos {Anser anser)-27. 3. 1987 4 prim. (I.B.) 19. v., OG v. v. v. 3. 4. 1982 par 24. 16. 1. 1986 par (I.B.) 25. kostanjevka {Aythya 30.-31. 8. 1982 1 pri 6. 11. 19p 1 prim. naključ. v. 21. siYk?i {Aythya 15. 6. 1981 in 25. 6. 1981 (I.B.). o decembra. Največ so jejo v Dragi tudi do mesec v. 10. 7. 1981 1 22. 8. 1982 1 7. 4. 1983 1 p 4. 4. 1986 1 p 15. 5. 1984 nekaj prim. (I.B.) 25. 4. 1987 1 prim. (I.B.) 39. sokol selec (Fa/co j 30. 10. 1982 1 40. škrjančar (FsJ 41. gozdni jereb (7< 42. fazan (Phasianus colchn LD Ig je v Dragi 44. mala tukalica {Porzana parva) -23.-25. 5. 1981 1 prim. 28. 4. 1982 1 prim. (T.J.) 26. 4. 1982 1 prim. 45. kosec (Crex crex) - pol. v., OG 4?! SkTSL a^i)^-celol.'v., G 48. spremenljivi 10. 8. 1987 1 prim. (I.B.) 49. togotni 8. 4. 1982 neki 29. 3. 1987 25 v.. G V. 15. 8. 1982 1 6. 11. 1982 6 1. 4. 1987 1 2. 4. 1987 1 1. 5. 1987 1 {Tringa (I.B.) (LB.) (I.B.) 53. pikasti martinec {Tringa 14.-15. 8. 1982 1 prim. 11. 8. 1983 1 prim. 16. 7. 1981 5 prim. (I.B.) V. 24. 8. 1985 1 prim. (LB.) 24. 7. 1987 8 prim. (LB.) 55. mali martinec {Acitis naključ. V. 104. 3. 9. 1982 1 prim. 105. pisana penica {Sylvia 19. 5. 1982 1 prim. 106. mlinarček {Sylvia 30. 9. 1984 1 prim. - naključ. V. naključ. v. kraljiček 114. rdečeglavi kraljiček 115. sivi 116. 117. 23.-30. 10. 1982 okoli 30-35 prim. 3. 1. 1983 1 prim. 119! močvirska sinica iParus palustris) - celol. v.', G vSkrat j^bila opSn^okfobTa 1983 ob ribniku ti je 14. 7. 1984, d v., VG )ol. v., G naključ. v., MG (I.B.) (I.B.) (I.B.) naključ. v. (I.B.) (I.B.) v., VG sraka {Pica pica) - celol. v., G siva vrana iCorvus corone) - celol. v., MG 1981 so kavke Dobravici, vendar gnezditev ni bila 137. krokar (Con us corax) - prel. v. 138. škorec {Sturnus vulgaris) - pol. v., G 139. domači vrabec {Passer domesticus) - celol. v., G 141. ščinkavec {Fringilla coelebs) - celoL v., G 142. pinoža {Fringilla mon ti fringilla) - prel. v. 143. grilček (Serin us serin us) - pol. v., VG 144. zelenec {Chloris chloris) - celol. v., G 145. lišček {Carduelis carduelis) - celol. v., G 146. čižek {Spin us spin us) ~ prel. v. Zanimivo je opažanje samice čižka v smrekovem gozdu ob ribniku Rakovnik 1. 6. 1981, ker je bila ptica opazovana v primernem gnezditvenem prebivališču. 147. repnik {A can t his cannabina) - prel. v., redek preletnik 148. mali krivokljun {Loxia cur vi rostra) - pol. v., OG 18. 4. 1981 so bili opaženi krivokljuni ob smrekovem gozdu ob Rakovniku. V jati so bili tudi mladiči s še neprekrižanimi kljuni. 149. kalin {Pyrrhula pyrrhula) - celol. v., G 150. dlesk {Coccothraustes coccothraustes) - celol. v., VG 151. rumeni strnad {Emberiza citrinella) - celol. v., G 152. trstni strnad {Emberiza schoeniclus) ~ prel. v., redek preletnik. 4.2 Najpomembnejše najdbe v Dragi obročkanih ptic V Dragi je bilo doslej obročkanih že več tisoč ptic, največ kmečkih lastovk. Najzanimivejše najdbe v Dragi obročkanih ptic so sledeče: 1. Mladiča male bobnarice, obročkanega v gnezdu 24. 7. 1989 (obročkal I. Božič), so našli sredi avgusta istega leta v kraju Deutsch-Landesberg v Avstriji. Zračna razdalja med krajem obročkanja in krajem najdbe je 108 kilometrov. Podatek je zanimiv, saj je to prva najdba pri nas obročkane male bobnarice v tujini. SI. 2: Geografski prikaz najdb ptic, obročkanih v Dragi (1 - mala bobnarica; 2 - tamariskovka; 3 - kmečka lastovka [Madžarska]; 4 - kmečka lastovka [Malta]) Fig. 2: Geographical presentation of locations in which birds ringed in Draga were found (1 - Little Bittern Ixohrychus miniUus; 2 - Moustached Acrocephalus melar\opogon; 3 - Swallow Hirundo rustica [Hungary]; 4 - Swallow Hirundo rusdca [Malta]) 2. Tamariskovka, obročkana v Dragi 24. 10. 1982 (obročkal A. Sovine), je bila ponovno ujeta 15. 12. 1982 blizu Livorna v Italiji, približno 410 km jugozahodno od Drage. Tudi to je prva tuja najdba pri nas obrockane tamariskovke. 3. Kmečka lastovka, ki jo je v Dragi obročkal D. Cerne 23.7.1988, je bila ponovno ujeta v kraju Sumony na Madžarskem, približno 260 km oddaljenem od Drage. Datum ulova, 27. 8. 1988, je še posebno zanimiv, ker je to naša doslej najbolj oddaljena najdba kmečke lastovke v pognezditvenem obdobju, pred pričetkom jesenske selitve. 4. Kmečka lastovka, ki jo obročkal D. Cerne 10. 8. 1988, je bila po 622 dneh (23. 4. 1990) ujeta na Malti pri Marsalfornu v pokrajini Gozo. Zračna razdalja med krajem obročkanja in krajem najdbe je 1099 km. Krys Kazmierczak je 8. 3. 1988 v Dragi opazoval velikega kormorana, ki je na levi nogi nosil bel plastičen obroček z oznako LW, na desni nogi pa je imel običajen aluminijast obroček. Iz tujine zaenkrat še niso poslali točnih podatkov o kraju in datumu obročkanja. Prirodoslovnemu muzeju Slovenije se zahvaljujem za omenjene podatke o obročkanih pticah. 5. RAZPRAVA Avifavna ribnikov v dolini Drage je pestra in bogata. Gre za praktično edini predel z večjo, stalno in globljo vodno površino na tem delu Ljubljanskega barja, zato tu naletimo tudi na vrste, ki jih v bližnji okolici ne najdemo. Zal je dolina ribnikov zelo zaprta oziroma skrita, sicer bi bilo število opaženih vrst verjetno še večje. Strmi, skoraj navpični bregovi ribnikov in pomanjkanje plitvin pojasnjujejo, zakaj ni nekaterih vrst ptic, predvsem pobrežnikov. Pestrost vrst v Dragi bi razmeroma preprosto povečali z ureditvijo blažjih naklonov brežin ribnikov, kar pa je v nasprotju z interesi ribogojstva. Zelo ugodna in za ribogojstvo neškodljiva bi bila postavitev umetnega otoka npr. na Velikem ribniku, na katerem bi se ptice počutile varne med počitkom, nekatere pa bi tu verjetno tudi gnezdile. Razmeroma majhno število v Dragi prezimujočih vrst pripisujemo specifični mikroklimi in zaprtosti doline. Ob prvih nizkih jesenskih temperaturah ribniki zamrznejo in se ponavadi do konca marca ne odtajajo. Vodnih ptic tako ni, številne so le različne vrste ptic pevk, katerim so trstičja neusahljiv vir hrane. Med slapniki je bil v Dragi opažen le polarni slapnik, kar pripisujem dejstvu, da so v času prihoda slapnikov v naše kraje ribniki v Dragi že zamrznjeni. Ena od posebnosti Drage je nedvomno čopasti ponirek, ki občasno gnezdi na Velikem ribniku. Na ribnikih gnezdi tudi nekaj parov malih ponirkov, medtem ko je črnogrli ponirek le zanimiv preletnik. V Dragi so bile opažene prav vse vrste čapelj, ki se pojavljajo pri nas, kar je nedvomno zelo zanimivo. Med njimi je le siva čaplja celoleten gost, vendar nikoli v večjem številu - največ so bili opaženi štirje primerki naenkrat. Bregovi ribnikov in globina vode sivi čaplji onemogočajo uspešen lov rib, sicer bi jih bilo verjetno več. Reden, v Sloveniji le lokalno razširjen gnezdilec (Geister, 1983:3) je mala bobnarica; po podatkih I. Božiča redno gnezdijo 3 do 4 pari, občasno pa še 1 do 2 para. Duhove pa še vedno buri velika bobnarica, za katero v času gnezdenja v Sloveniji ni veliko podatkov. Domačini trdijo, da je pred leti tu gnezdila, vendar dokazov o gnezditvi nismo našli. Leta 1981 je na dimniku opekarne gnezdil par belih štorkelj (Sovinc, 1981:57, SoviNC, 1982:205), ki je uspešno vzredil enega mladiča. To je bilo po meni znanih podatkih menda prvo gnezdenje bele štorklje na Ljubljanskem barju. Po porušitvi opekarne bela štorklja v Dragi ni bila več opažena. Glede na gnezdenje črne štorklje na Ljubljanskem barju (Gregori, 1987:37) je bilo pojavljanje te vrste v Dragi bolj ali manj pričakovano. Med racami gnezdi tu le mlakarica, redna preletnika sta sivka in regeljc, medtem ko se druge vrste rac pojavljajo le občasno. Jeseni so jate mlakaric, lisk in drugih vodnih ptic precej številne; naštejemo lahko tudi po več sto primerkov. Opažanj gosi ni veliko, vendar po pripovedovanju lovcev lahko sklepamo, da se gosi v Dragi vendarle pojavljajo bolj pogosto, kot kažejo naši zapiski. Med ujedami sta zanimiva preletnika predvsem ribji orel in orel kačar. Med jesenskim zbiranjem lastovk je pogost sokol škrjančar. Med predstavniki družine mokožev v Dragi zanesljivo gnezdijo črna liska, zelenonoga tukalica in mokož, verjetno tudi mala tukalica, občasno pa kosec. Draga je danes verjetno edino gnezdišče male tukalice v Sloveniji (Geister, 1989:11). Opažanja te vrste so predvsem iz obdobja, ko vegetacija še ni preveč bujna, saj je vrsto zaradi njenega skritega načina življenja težko zaznati. Kosec je pel poleti 1982 na travnikih desno ob cesti Ig-Draga, kasneje pa ni bil več opažen. Zaradi že omenjenih neustreznih življenjskih in ekoloških razmer so redka opažanja ptic iz reda pobrežnikov. Med njimi je redni preletnik le mali martinec, medtem ko so pikasti, močvirski in zelenonogi martinec ter kožica, puklež, togotnik, spremenljivi prodnik, črna čigra in rečni galeb le redki preletniki. Pričakovati je bilo več vrst in pogostejše pojavljanje galebov in čiger. Izredno zanimiv je podatek o opažanju spremenljivega prodnika, saj je to eno redkih, če ne celo edino opažanje prodnika na Ljubljanskem barju. Pomemben podatek pa je tudi opažanje pukleža, za katerega iz poročila Komisije za redkosti pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Acrocephalus, v tisku) lahko razberemo, da je registrirano manj kot deset opažanj te vrste v Sloveniji v zadnjih 50 letih. Trstičja v Dragi so znana kot množična prenočišča predvsem kmečkih lastovk, škorcev in belih pastiric, v manjšem številu pa tudi breguljk in vriskaric. Od poznega poletja do jeseni se v mraku vsak večer zgrnejo nad Drago oblaki tisočev lastovk in prelivajoče se meglice škorcev. Draga je eno redkih stalnih prenočišč kmečke lastovke v okolici Ljubljane. Zelo zanimiv podatek je opažanje sredozemske vrste svilnice v Dragi, kar je eno redkih opazovanj te vrste v celinski Sloveniji. Trstišča v Dragi so prebivališče ogroženih vrst trstnic. Tu gnezdi stabilna populacija rakarjev (po podatkih I. Božiča gnezdi vsaj 30 parov), v močvirski vegetaciji ob ribnikih pa gnezdi nekaj parov močvirskih trstnic. Na preletu so številne še bičje in srpične trstnice, kar so pokazali predvsem rezultati lova in obročkanja. Gnezditev tamariskovke v Sloveniji še ni potrjena, edina opažanja iz gnezditvenega časa so iz Primorja (Skormk, 1982:123) in Ormoža (Sere, 1981:43). Zato je tembolj zanimiv podatek o ulovu mladičev tamariskovk poleti 1983 v Dragi, saj je glede na ustreznost biotopa gnezditev te vrste možna. V prihodnosti bi morali trstnicam posvetiti več pozornosti, saj bi bilo glede na nekatera opažanja možno tudi gnezdenje srpične trstnice. O gnezditvi trstnega cvrčalca iz osrednje in zahodne Slovenije ni podatkov (Geister, 1989:27). Zato je zelo zanimiva verjetna gnezditev te vrste v Dragi poleti 1982 in možna gnezditev poleti 1983, kar je najzahodnejše gnezdišče te vrste v Sloveniji. Brkate sinice so zanimivi preletniki, o katerih imamo pri nas nekaj več podatkov le iz zadnjega obdobja. Zadržujejo se v trstičju, kjer so jeseni pogoste tudi plašice, različne vrste sinic, penic, listnic, pa tudi taščice in sive pevke, redkejši pa so trstni strnadi. 6. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Ribniki v dolini Drage pri Igu so uvrščeni v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in so jih strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine že večkrat predlagale za zavarovanje. Ribniki imajo veliko ornitološko vrednost. Med vrstami, ki v Dragi redno ali občasno gnezdijo, sta tudi kosec in vodomec, ki sta v Predlogu rdečega seznama ptičev Slovenije (Gregori, 1877:69) uvrščena v kategorijo prizadetih vrst, katerim grozi izumrtje, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali. V kategoriji ranljivih vrst, za katere je verjetno, da bodo v prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, je v Dragi 19 vrst: mala bobnarica, bela štorklja, kragulj, skobec, kanja, škrjančar, gozdni jereb, duplar, divja grlica, rjavi srakoper, rakar, siva penica, repaljščica in brglez. Med vrstami, ki so v omenjenem predlogu seznama označene kot redke vrste, za katere velja, da so potencialno ogrožene in v primeru ogrožanja lahko preidejo v kategorijo prizadetih vrst, sta v Dragi trstni cvrčalec in tamariskovka. Z načrtovano izgradnjo zajetja vode tik nad ribnikoma Spilgut in Rakovnik za Zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladine se je pojavila neposredna nevarnost za obstoj omenjenih ribnikov, predvsem zaradi možnega znižanja ali nihanja gladine vode v teh ribnikih. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD) je zato ponovno predlagal zavarovanje območja ribnikov, pridružili pa so se mu tudi Zveza društev za varstvo okolja Slovenije, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in še nekateri posamezniki, vendar odloka o zavarovanju Drage še vedno ni bilo. Kljub opozorilom o oporečnosti vode iz zajetja Spilgut je bilo zajetje vseeno zgrajeno, četudi brez vseh potrebnih soglasij in dovoljenj. Vsa predvidevanja o neustrezni kakovosti vode iz omenjenega zajetja so se kasneje uresničila, kot lahko preberemo v prispevku novinarke I. Djerič v časopisu Delo dne 3. 12. 1985: "V Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladine Dolfke Boštjančič, Draga pri Igu, že pol leta vozijo iz Grosupljega v cisternah vodo, ki jo v Zavodu potrebujejo za pitje in kuhanje." in dalje: "Voda iz zajetja Spilgut je namreč mikrobiološko in kemično oporečna." Škoda, ki je nastala z izgradnjo zajetja Spilgut, je torej dvojna: v ribnikih je manj vode (še posebej v sušnem obdobju), voda, ki priteče v Zavod, pa je neuporabna. Po številnih usklajevanjih je bila dolina Drage poleti 1986 vendarle razglašena za naravno znamenitost, žal pa v določilih odloka niso bila upoštevana vsa podrobna priporočila in navodila strokovnih služb za spomeniško varstvo, zato so določila odloka precej splošna in nenatančna. Tudi po zavarovanju ribnikov še vedno prihaja do vznemirjanja živali, s čimer so kršena določila odloka. Ljudje se še vedno gibljejo zunaj označenih poti, prirejajo piknike, se vozijo z motornimi kolesi, povzročajo hrup, lovijo ribe, čolnarijo, se kopajo in drsajo. Problematično je tudi zadrževanje gojencev Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladine, saj vzgojitelji vodijo otroke po nasipih in celo za ribniki, s čimer ne le da motijo živali, temveč predvsem ogrožajo varnost gojencev. Lansko leto je že prišlo do nesreče oziroma je eden izmed njih utonil, zato bi morali gibanje zunaj označenih poti najstrožje prepovedati. Po odloku je prepovedano odstranjevanje obstoječe vegetacije, vendar še vedno prihaja do nekontrolirane sečnje in požiga trs ja, grmovja in vrbovja. Jasno je, da so ti posegi nujni, vendar bi jih morali izvajati pod nadzorom ustrezne strokovne službe (LRZVNKD), kar pa se ni zgodilo. Enako velja tudi za naseljevanje tujerodne vrste ribe, belega amurja, ki ga upravljalci ribnikov nekontrolirano vlagajo v ribnike, da bi zmanjšali sestoje trstičja, ki je glavni vir hrane teh rib. Preveliko število amurjev bi lahko sčasoma močno razredčilo trstičja, ki so pomemben vir hrane ter prebivališče in gnezdišče redkih vrst ptic. Pereč problem je trganje lokvanjev za prodajo. Nabiralci lokvanjev v posebni potapljaški opremi in iz čolna trgajo lokvanje, s čimer neposredno uničujejo vodno vegetacijo, motijo in vznemirjajo vodne ptice in premešajo ter škodijo ribjemu in žabjemu zarodu. Število lokvanjev v Dragi se je že močno zmanjšalo, zato bi morali njihovo trganje - morda s posebnim odlokom - strogo prepovedati. Potencialna nevarnost za vodne ptice so tudi zahteve po odstrelu nekaterih zaščitenih vrst ptic, predvsem sive čaplje in čopastega ponirka. Zaradi strmih bregov in globoke vode, ki sivi čaplji onemogočajo lov rib (Utschik, 1986:3), o večji škodi na ribjem zarodu, ki bi jo povzročile čaplje, ne moremo govoriti. Podobno je s čopastim ponirkom, saj v Dragi še nikoli ni gnezdil več kot en sam par teh ptic, ki se v glavnem hranijo z manjšimi ribami, tudi s t.i. "ribjim plevelom". Zal pa se je pred leti že zgodilo, da je bil na Velikem ribniku ustreljen čopasti ponirek ravno v času, ko je imel mladiče, ki so zato poginili. 7. ZAKLJUČKI 1. Med avgustom 1978 in decembrom 1988 sem opravil 209 ekskurzij v obravnavano območje Drage pri Igu. Skupno sem v tem času opazil 152 vrst ptic, od katerih je 39 nedvoumnih, 29 možnih in verjetnih ter 10 občasnih gnezdilcev. Glede na pojavljanje so vrste razdeljene na celoletne, poletne, preletne in naključne vrste ter na celoletne, poletne in prehranjevalne goste. 2. Specifične naravne danosti (edina večja stoječa voda na Ljubljanskem barju, gosti in obsežni sestoji trstičja, močvirska vegetacija) omogočajo ustrezne življenjske razmere tudi takim vrstam ptic, ki jih v okolici ne najdemo. 3. Med redke gnezdilce Drage sodijo mala tukalica (danes edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji), trstni cvrčalec (najzahodnejše znano gnezdišče v Sloveniji) in tamariskovka (znani sta le še dve možni gnezdišči v Sloveniji). Čopasti ponirek, mala bobnarica, mokož in rakar pa so značilni gnezdilci tega predela in so v Sloveniji le redko razširjeni. Med zanimivejšimi preietniki so tu vse vrste čapelj, orel kačar, ribji orel, spremenljivi prodnik, puklež, različne vrste trstnic in brkata sinica. 4. Na obravnavanem območju je bilo opaženih 23 vrst, ki so uvrščene v predlog rdečega seznama ptičev Slovenije (Gregori & Matvejev, 1987). Med njimi sta dve v kategoriji prizadetih vrst, 19 v kategoriji ranljivih in dve v kategoriji redkih vrst. 5. Ribniki v dolini Drage so bili leta 1986 razglašeni za naravno znamenitost, vendar ljudje pogosto uničujejo rastlinstvo in vznemirjajo živali, s čemer kršijo določila odloka. CONCLUSIONS 1. From August 1878 to December 1988, 209 excursions were made to the area of Draga near Ig. During that period 152 bird species were observed, of which 39 are confirmed breeders, 29 are oissuble, and 10 are occasional and probable breeders. With regard to their occurence, the species are divided into permanent residents, summer residents, transient species and accidental species, as well as into all-year visitors, summer visitors and feeding visitors. 2. The specific natural features of the environment (the only larger body of standing water in Ljubljansko Barje, extensive dense reeds, marschland vegetation) provide adequate living conditions for bird species which are not found in surrounding areas. 3. The following rare nesting birds were observed to occur in the area of Draga: the Little Crake (at present the only known nesting site of this species in Slovenia), the Savi's Warbler (the westernmost nesting site known in Slovenia), and the Moustached Warbler (only two other possible nesting sites in Slovenia). The Great Crested Grebe, the Little Bittern, the Water Rail, the Great Reed Warbler are nesting birds which typical of this area, but their distribution in Slovenia is only sparce. Of the transient species ehich are more interesting, the following were observed: all species of herons, the Short.toed Eagle, the Osprey, the Dunlin, the Jack Spine, different species of warblers, and Bearded Tit. 4. Of the species observed in the area, 23 species had been included in the proposed Red Data List of Birds in Slovenia (Gregori & Matvejev, 1987). Two of the species belong to the category of endangered species, 19 belong to the category of vulnerable species and 2 species berlog to he category of rare 5. The ponds of the Draga valley were declared as a natural monument in 1986. Yet the law is often broken by people who are still destroying vegetation of the area and disturbing the wildlife. 9. LITERATURA IN VIRI 1986: Naravovarstvena kronika (Odlok o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost).- Acrocephalus, 7. 29: 47-48, Ljubljana Božič, L, 1983: Ptiči Brehm: Življenje živali.-Ljubljana, str.: 193-195 S. & A. Seliškar & A. SoviNC, 1983: Draga.- In: Ekskurzije krožkov 7: 20-21, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana kataster, 1825: Ljubljanska kresi ja. K.o. Dobravca, protokc 291 L, 1989: Slovenski prispevek k Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, 41 Gregori, j., 1987: Črna štorklja (aco/;wgnezdi na Ljubi j Acrocephalus, 8, 33: 37-39, Ljubljana Gregori, J. & S. D. Matvejev, 1987: Predlog Slovenije.- Varstvo narave, 13: 69-78, Ljubljana Matvejev, S. D. & V. F. Vasic, 1975: Catalogus favnae Yugoslaviae - A\ Peterlin, S. (ed.)/l976:"lIIvtn^r"'"nSomeTbnVjš^ in i je.- Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana. 1976: Gnezdišča in selitvene postaje ptic kot naravni rezervati in 38, 6: 259-262, Ljubljana SoviNC, A. & D. Sere, 1984: Predlogi in utemeljitve zavarovanja nakaterih predelov Ljubljanskega barja, Acrocephalus, 5, 19-20, Ljubljana SoviNC, A., 1981: Velika bela caplja. Redke vrste.-Acrocephalus, 2, 10: 57. SoviNC, A., 1982: Bela štorklja gnezdi na Ljubljanskem barju.- Proteus, 44, 5: 205-206, Ljubljana SoviNC, A., 1983: Iz ornitološke beležnice: Svilnica. Tr Acrocephalus, 4, 16: 36. Ljubljana SoviNC, A., 1983: Iz ornitološke beležnice: Trstni cvrčalec. Brkata 4. 15: 18, Ljubljana SoviNC, A., 1983: Orel kačar. Redke vrste.- Acrocephalus, 4, 15: 16, Ljubljana SoviNC, A., 1983: Zaščita ribnikov v dolini Drage pri Igu.- Acrocephalus, 4, 15: 7-9, Ljubljana SoviNC, A., 1986: Ribniki v dolini Drage pri Igu še vedno niso zavarovani.- Acrocephalus, 7, 27-28: 22, Ljubljana Sere, D., 1981: Iz ornitološke beležnice: Tamariskovka.- Acrocephalus, 2. 8-9: 123-125, Ljubljana L, 1982: Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v Kopru.- Proteus, 45, 3: 123-125, Ljubljana Terezijanski kataster, 1749: Rektificirani dominikalni akti.- Ljubljanska kresi ja, gospostvo Ig, št. 291 Tome, B., 1982: Iz ornitološke beležnice: Velika bobnarica.- Acrocephalus, 3, 11-12: 30, Ljubljana lil_ Utschik, h., 1986: Der Öko. L, 8, 4:3-12, Linz A Andrei Sovinc j Sovinc VII. korpusa 76 YU-61000 Ljubljana 1 OROCILA UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA UDELEŽENCEV SEMINARJA ''VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDiSCiNE V GOZDU IN GOZDARSTVU" Ljubljana, december 1988 8. in 9. decembra 1988 je VTOZD za gozdarstvo BF v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine priredil na IGLG seminar z naslovom "Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu". Seminarja se je udeležilo okrog 115 gozdarjev in strokovnjakov s področja varstva obeh vrst dediščine. Sedemnajst referentov je predstavilo dvajset referatov, objavljenih v publikaciji Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Udeleženci so obiskali tudi Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine in Gozdarski oddelek TMS v Bistri. Zvečer prvega dne so bile organizirane še projekcije o Krakovskem gozdu, gozdnih železnicah v Bosni in Hercegovini ter o Gnezdovem izvleku. V dveh plenarnih razpravah je sodelovalo 39 razpravljalcev. Za oblikovanje zaključkov seminarja so udeleženci soglasno imenovali delovno skupino v sestavi: Iva Miki - Curk, Stane Peterlin, Dušan Robič, Anton Simonič, Peter Skoberne in Boštjan Anko, ki naj bi povzela glavne misli iz referatov in iz razprave. Ta skupina je pripravila naslednje zaključke: Ideja varovanja naravne in kulturne dediščine gozdarstvu ni tuja in ima v stroki že dolgo tradicijo. Glede na njen prihodnji razvoj so bili glavni cilji seminarja predvsem: 1. Utemeljiti zakonsko uvrstitev funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju dediščinskovarstvene funkcije) med kulturno pogojene funkcije gozda. 2. Izoblikovati izhodišča za vključevanje dediščinskovarstvene funkcije v gospodarjenje z gozdovi in gozdnato krajino. 3. Okrepiti in izboljšati tudi institucionalne oblike sodelovanja med dediščinskovarstvene in gozdarsko dejavnostjo. Pri tem so bila sprejeta naslednja priporočila: 1. Da bi se konkretizirala določila o gospodarjenju z naravno in kulturno dediščino, ki jih smiselno prinaša Zakon o naravni in kulturni dediščini in da bi s tem zagotovili načrtovanje in vsakodnevno gospodarjenje za dediščinskovarstveno funkcijo v gozdu, je treba to funkcijo kot enakovredno ostalim funkcijam gozda uvrstiti v skupino kulturno pogojenih splošno koristnih funkcij gozda kot jih navaja Zakon o gozdovih. 2. Zakonsko je treba opredeliti vlogo in naloge gozdarstva pri varstvu avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter gospodarjenju z vsemi zvrstmi in oblikami naravne in kulturne dediščine v smislu Zakona o naravni in kulturni dediščini. 3. Zakonsko je treba opredeliti pristojnost gozdarstva tudi pri gospodarjenju s posameznimi drevesi ali skupinami dreves izven gozda, ki imajo ekološki, estetski ali dediščinskovarstveni pomen. 4. Z izročilom in naravo smiselno povezana raba prostora je ena osnovnih oblik varstva kulturne krajine. Operativno gozdarstvo naj bi zato tudi v tej zvezi prevzelo odgovornost za aktivno varstvo človekovega avtohtonega obstoja v prostoru in za varstvo ostankov - vzorcev tradicionalnih rab zemljišč z vključenim gozdnim drevjem, ki predstavljajo naravno in kulturno dediščino hkrati. 5. Dediščinskovarstvena in gozdarska stroka morata v bodoče še bolj sodelovati pri oblikovanju ustreznega zakonodajnega gradiva. 6. V sodelovanju obeh strok je treba izoblikovati izhodišča za vključevanje dediščinskovarstvene funkcije v gospodarjenje z gozdom in gozdnato krajino: - s pripravo metode valorizacije gozdnih površin z izjemno že poudarjeno ali potencialno dediščinskovarstveno funkcijo; - z doslednim obojestranskim upoštevanjem postopkov in nalog, predpisanih v procesih družbenega planiranja; - s skupnim oblikovanjem izhodišč za konkretno gospodarjenje z gozdom v tipičnih in posebno zahtevnih primerih. 7. Sodelovanje med strokama bo boljše in plodnejše, če se bosta stroki bolje spoznali in stiki ne bodo omejeni na naključne ali sporne situacije. V ta namen naj bi predvsem: a) preverili možnost, da se predstavniki obeh dejavnosti vzajemno vključijo v delo ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti; b) izdelali podrobne smernice za sodelovanje med strokama v procesih sektorskega in splošnega družbenega planiranja. 8. Nadaljnje sodelovanje med strokama naj se poleg tega razvija ob konkretnih akcijah kot so npr.: - prizadevanja, da se več gozdarskih strokovnjakov vključi v organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine; - redna in sistematična pradavanja delavcev spomenniškovarstvene službe za člane društev inženirjev in tehnikov gozdarstva; tisku; jše objave s ^arstv jši pri izdelavi in akcija snovanja seminar o ijaza področja varstva 9 z gozdom za ten razvoj drevesne kirurgije; imernic za vzgojo in varstvo v redni program študija in kulturne orjakov; vključi več ^jas ki TMS za kulture. 10. Ti zaključki naj se objavijo v revijah "Varstvo /•in RESOLUCIJA O OBMEJNIH NARAVNIH PARKIH MED VZHODNO IN ZAHODNO EVROPO Polvese (Trasimensko jezero, Italija), april 1990 Mednarodni dokumentacijski center za naravne parke CEDIP (Centro Documentazione Internazionale Parchi) iz Firenc je 9. in 10. aprila 1990 organiziral na otoku Polvese v Trasimenskem jezeru strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo 25 predstavnikov narodnih parkov in državnih ustanov za varstvo narave iz naslednjih držav: Cehoslovaška, Sovjetska zveza, Madžarska, Bolgarija, Jugoslavija, Francija, Finska, Velika Britanija, Avstrija, Belgija in Italija. Iz Slovenije sta se srečanja udeležila Marija Zupančič-Vičar (Triglavski narodni park) in Peter Skoberne (Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine). Zaradi političnih sprememb, odpiranja meja med vzhodno in zahodno Evropo, postajajo vedno pomembnejša skupna prizadevanja za ohranitev predelov na obeh strani meja. Po medsebojnem seznanjanju o proWemih v posameznih državah in izmenjavi izkušenj so udeleženci srečanja sprejeli naslednjo: RESOLUCIJO Izhodišča: * Podpirali bomo aktivno uporabo smernic Mednarodnega združenja za ohranitev narave in naravnih virov (lUCN) pri pospeševanju učinkovitega upravljanja parkov in rezervatov na mejnih območjih. * Se naprej bomo podpirali Priporočilo Evropske federacije narodnih in naravnih parkov (FNNPE) iz junija 1988 o parkih na mejnih območjih. * Zavedamo se, da je problematika obmejnih parkov bistvenega pomena, kar je razvidno tudi iz publikacije lUCN International Peace Parks: Načela, postopki in študije posameznih primerov. * Upoštevali bomo, da so trenutne politične spremembe v Evropi omogočile enkratno priložnost za ustanovitev parkov in rezervatov na mejnih območjih. * Upoštevali bomo tudi, da so na nekaterih mejnih območjih ohranjeni naravni ali sonaravni ekosistemi, ki zajemajo rastlinske in živalske združbe, ki jih drugje v Evropi ne najdemo. Udeleženci srečanja priporočajo: * da se poveča sodelovanje med obstoječimi zavarovanimi območji v mejnem pasu med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi državami, pa tudi parki v notranjosti (npr. s pobratenjem), z izmenjavo izkušenj in praktičnih izmenjav ter sodelovanjem na tehničnih in poslovnih področjih; posebej priporočajo, da se uporabijo možnosti, ki jih daje civilno služenje vojske na obeh straneh državnih meja. * da se razširijo že zavarovana območja upoštevajoč učinkovito zavarovanje narave na obeh straneh meje glede na naravne značilnosti. Rečna območja, planinske verige, jezera, morska obrežja, območja ohranjene narave naj se upoštevajo kot celovite in enovite ekološke enote. * da naj z upravljanjem in načrtovanjem zagotovimo ohranitev narave na do nedavnega zaprtih obmejnih območjih in se pri usmerjanju razvoja izogibamo takšnemu turističnemu razvoju in ekonomskim investicijam, ki so v nasprotju s cilji varovanja. * da naj uprave parkov in rezervatov obnovijo tradicionalne etnične vezi med prebivalci obeh straneh meja, jih vključijo na vseh ravneh načrtovanja, usklajene uporabe naravnih virov in predvsem v pospeševanje mednarodnih vzgojnih programov za mladino. Marija Zupančič-Vičar Peter Skoberne Osnovo za tisk revije smo pripravili z opremo, katere nabavo nam je omogočila organizacija d.o.o. CELOVŠKA 175 ■ YU • 61107 LJUBLJANA TELEFON 061/ 552-341, 552-150, 554-450 FAX (061) 552-563, TLX 31639 yu-autena p.p. 69 ZA VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE ZRSVN 8/260 vsebina Tone Wraber & Andraž Carni Prispevek k flori Prekmurja 5 Mitja Kaligarič Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje slovenske Istre 17 Meta Povž Velika senčica {Umbra krameri Walbaum 1972) - nova vrsta ribe v Sloveniji 45 Iztok Škornik & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Favnistični pregled ptic slovenske obale 49 Andrej Sovinc Ptice doline Drage pri Igu (Ljubljansko barje, Slovenija) v letih 1978-88 in naravovarstvena vprašanja 101 contents Tone Wraber & Andraž Carni Contribution to the Flora of Prekmurje (NE Slovenia) Mitja Kaligarič Botanical Data for an Evaluation of Nature Conservation of Slovene Istria (Slovenia, Yugoslavia) 17 Meta Povž Muddminow (Umbra krameri Walbaum 1972) - New Fish Species in Slovenia (Yugoslavia) 45 Iztok Skormk & Tihomir Makovec & Marko Miklavec Faunistic Survey of Birds Occurring on the Slovene Coast 49 Andrej Sovinc Birds of the Draga Valley near Ig (Ljubljansko Barje, Slovenia) in the Period 1978-88 and Some Questions Concerning Nature Conservation 101 9770506425034