X. SVETOVNI KONGRES ZA ZGODOVINSKE VEDE V .RIMU Prvi mednarodni kongres za zgodovinske vede je bil 1900; že od 1903 se vrše ti kongresi vsakih pet let, kadar tega ne preprečijo vojne in njihove po­ sledice Tako so bili v razdobju med obema vojnama kongresi v Bruslju 1923, v Oslu 1928, v Varšavi 1933 in v Ziirichu 1938, po drugi svetovni vojni je bil prvi kongres v Parizu šele 1950, nato sta pa mednarodni komite za zgodovinske vede (Comité International des Sciences Historiques) s predsednikom Fran­ cozom R Fawtierom in italijanska centralna organizacija za historične studije (Giunta Centrale per gli Studi Storici) s predsednikom A. Ferrabinom pripravila deseti mednarodni kongres, ki se je vršil v Rimu od 4. do 11. septembra 1955. Kongres je bil zelo impozanten že po številu udeležencev, ki jih je bilo po razdeljenem seznamu blizu 2000 in v resnici menda še več, a tudi brez rod­ binskih članov in študentov okrog 1500. Še bolj pomembno je bilo, da je bil kongres vsaj v principu v resnici univerzalen. Jugoslovanski histonki, ki se pariškega kongresa niso udeležili, so se kmalu nato včlenili preko svojega Nacionalnega komiteja za historične vede v mednarodni komitem prijavili udeležbo na kongresu. Šele konec 1954 so se pa v atmosferi popuščanja med­ narodne napetosti prijavili tudi historiki iz Sovjetske zveze in Poljske m nato še iz drugih vzhodnih držav; program je bil tedaj ze sestavljen vendar jim je bilo mogoče zaradi nekaterih sprememb in z nekaterimi modifikacijami se zagotoviti udeležbo pri poročilih in sporočilih, predvsem so se pa mogli ude­ ležiti diskusije. Uradni jezik kongresa je postala poleg francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine in španščine tudi ruščina; v praksi je seveda prevla­ dovala težnja govoriti v jezikih, ki so bili razumljivi večjemu številu udele­ žencev in tako je na kongresu prevladovala francoščina m angleščina, nemscmo so uporabljali poleg historikov iz nemško govorečih dežel se historiki_ iz neka­ terih srednje- in vzhodnoevropskih dežel, manjši je bil delež italijanščine m se manjši oni ostalih dveh jezikov. Kljub načelni univerzalnosti je bil seveda delež zapadnih historikov neprimerno večji od deleža vzhodnih, posebno opazno je pa bilo, da so bili skoraj vsi udeleženci in posebno aktivni udele­ ženci iz Evrope iz Zedinjenih držav Amerike; azijski historiki arabski svet m ?udi latinska Amerika skoraj niso prišli do izraza, kar je deloma vplivalo tudi na tematiko kongresa. Kongres je imel izrazito deloven .maca] m je bi tehnično odlično organiziran. O njem je bilo pri nas ze objavljenih nekaj člankov.1 Tu se hočem omejiti na strokovna vprašanja. Glavni referati na kongresu, tako imenovana poročila (relazioni) so bih tiskani vnaprej in razposlani udeležencem pred kongresom v šestih knjigah, tako da na kongresu sploh niso bili čitani in se je samo vršila diskusija o njih. Krajši referati, tako imenovana sporočila (comunicazioni), naj bi se v principu naslonili na glavne referate, vendar tega ni bilo mogoče povsem izvesti m so bili nekateri od njih brez skupne tematike s kakim glavnim referatom; od teh sporočil so bili pred kongresom tiskani le résuméji v sedmi knjigi, referenti so jih nato citali in se je o njih diskutiralo. Poročil je bilo na kongresu 42, sporočil (po programu) 140.2 Čitanje sporočil in vse diskusije so bile posnete na magne- i~Fr Zwitter, Mednarodni kongres zgodovinskih ved v Rimu, Slov. por. 25 IX 1955- M Kos, Deseti mednarodni kongres za zgodovinske znanosti v Rimu, Naša'sodobnost III, 1955, str. 860-64; B Graf enauer X. mednarodni kongres za zgodovinske vede, Naši razgledi IV, st. 23 od 10. XII. 1955. * Comitato Internazionale di Scienze Storiche — X Congresso Internazio­ nale di Scienze Storiche Roma 4-11 Settembre 1955: Relazioni Voi. I Meto­ dologia, problemi generali, scienze ausiliarie della Stona, Vili + 508 str. Voi II Storia dell'Antichità, 296 str.; Vol. Ili, Storia del Medioevo, 656 str. Vol. IV, Storia Moderna, 400 str.; Vol. V, Storia Contemporanea, 388 str.; Vol. VI, Rela­ zioni generali e supplementi, 962 str.; Vol. VII, Riassunti delle Comunicazioni, 444 str. 228 tofonski trak in je bilo predvideno, da bo tudi to tiskano v celoti; zaradi obsežnosti bodo pa zdaj teksti skrčeni na približno tretjino obsega in tiskani v dveh knjigah kot Atti kongresa, ki bodo izšli predvidoma 1957. Od izdaj kongresa samega je treba razlikovati izdaje, ki so jih historiki nekaterih držav poklonili kongresu; sem spadajo n. pr. izdaje sovjetskih, poljskih, romunskih in madžarskih historikov, ki imajo značaj zbornikov razprav, in izdaja našega Nacionalnega komiteja za historične vede, ki ima značaj komentiranega biblio­ grafskega pregleda naše historic