Leto LXVL, št. 195
Ljubljana, ponedeljek 28. avgusta 1Q&
Cena Din f
lanaja vsak dao popoldne, tsvaemal nedelje fn praznike. — Inaerati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 Trst a Din S.—, večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inser&tni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO TS UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, KnafUeva oliea It. 5 Telefon št. »122, 8123, 3124, 3126 in SL96
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 8t. 8. — NOVO MESTO, ljubljanska telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL 66, podružnica uprave: K ocen ova unca 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvora ion.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št, 10.351.
Prva konferenca gospodarske Male antante
Sestala se bo meseca septembra v Pragi — Važni predlogi jugo-slovenske vlade — Diplomatska pogajanja so že v teku
Praga, 28. avgusta, r. Tukajšnji vladni listi poročajo, da se bo meseca septembra sestala v Pragi k svoji konferenci gospodarska Mala antanta. Vlade držav Male antante marljivo pripravljajo gradivo za to prvo zasedanje gospodarske Male antante, ki naj položi temelje še tesnejšemu medsebojnemu sodelovanju. Kakor noroča »Narodna Politika«, je jugoslovenska vlada svoje predloge že sestavila in pripravila za razpravo. Ti predlogi se
nanašajo na tranzit blaga, na sodelovanje paroplovnih družb, na izenačenje železniških tarif ako za osebni, kakor za tovorni promet, na ukinitev konzularnih vizumov v medsebojnem prometu v vseh treh državah, na olajšave za tujski promet v državah Male antante, ki naj se postavijo na recipročno osnovo. Končno bo stavila jugoslovenska vlada predloge glede sodelovanja vseh .treh Narodnih bank. Jugoslovenska   vlada   bo predložila
praški konferenci gospodarske Male antante posebno pogodbo v pogledu gospodarskega sodelovanja Male antante ter je že naročila svojim poslanikom v Pragi in Bukarešti, da s tamoš-njimi vladami razpravljata o teh predlogih. Vsekakor pričakujejo, da bo dala praška konferenca gospodarske Male antante zek> važne uspehe, ki bodo poglobili medsebojne gospodarske odnosa je ter jih postavili na čvrsto osnovo.
Usoda Albanije na kocki
Francoski tisk pripisuje italijanskemu ultimatu Albaniji zgodovinski pomen — Italija se pripravlja na okuci] o Albanije
Pariz, 28. avgusta, r. V tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih skrbno zasledujejo razvoj odnošajev med Italijo in Albanijo, kateri je, kakor smo že poročali, stavila Italija ultimativne zahteve v pogledu notranje uprave, šolstva, vojaštva in financ. Zahteve Italije gredo za tem, da se izloči v Albaniji vsak tuji vpliv in Albanija docela pretvori v italijansko kolonijo. »Actlon Francaise« razpravlja v zadnji številki o teh italijanskih zahtevah m piše med drugim:
Nobenega dvoma ni, kam meri akcija Italije. Če Albanija sprejme italijanske zahteve, potem bo postala popoln vazal Italije. To je v ostalem docela v skladu s politiko, ki K> vodi Italija v Albaniji. Na drugi strani pa je vprašanje, kako bodo mogli Albanci, med katerimi še 'živi spomin na borbe Skenderbega za svobodo Albanije, pristati na to, da jih poitelijančijo in ali
bo albanska vlada mogla pridobiti narod za take ogromne žrtve. V vsakem primeru je položaj sedanjih oblastnikov v Albaniji skrajno delikaten, ker so mnenja, da brez italijanske finančne podpore ne morejo izhajati. Kar se tiče Italije, je v mnogo ugodnejšem položaju. S tiranskim paktom si je osigurala gotove pravice v Albaniji, ki v marsičem spominjajo na pravice, ki si jih je zasigurala ameriška vlada na Kubi s Platovim amandmanom, ki je bil sprejet tudi v kubansko ustavo. Italija ima po tiranski pogodbi pravico izkrcati svoje čete v Albaniji, kadar smatra to za potrebno, a to bo smatrala za potrebno takoj, ko bi se pokazalo, da se skuša Albanija izmakniti njenemu neomejenemu vplivu. Razvoj dogodkov v Albaniji bo torej postal še izredno važna mednarodna zadeva, če Italija ne bo znala brzdati svoje prevelike poželjivosti po tujem blagu.
Tajna pogajanja med Anglijo in Ameriko?
Guverner angleške Narodne banke se mudi že dva tedna v Washingtonu, kjer vodi pogajanja z Rooseveltom o
gospodarskih problemih
Washington, 28. avgusta, r. Veliko senzacijo v vseh političnih in gospodarskih krogih je vzbudila vest. da se mudi guverner angleške Narodne banke Montagu Norman že štirinajst dni v Washingtonu ter da je imel v tem času že več sestankov z ameriškim predsednikom Rooseveltom. Bivanje angleškega guvernerja so držali v najstrožji tajnosti in le po naključju ie prišla ta vest v javnost. Zatrjuje se, da je prišel Montagu Norman v zelo važni misiji z nalogo, da pridobi Roose-velta za čim tesnejše sodelovanje z Anglijo v pogledu finančne, carinske in trgovinske politike. Montagu Norman si zlasti prizadeva pridobiti Ro-
osevelta za to da bi stabiliziral dolar v primerni relaciji z angleškim funtom, da bi se na ta način ustalili mednarodni trgovinski odnosa ji. V ameriških krogih pa se pojavlja proti temu oste; odpor in z vseh strani pritiskajo na Roosevelta, naj ne pristane na to, marveč naj do kraja izvede svoj program za gospodarsko obnovo Amerike. Tako dolgo, dokler druge države ne bodo stabilizirale svojih valut, so ameriški krogi odločno proti stabilizaciji dolarja. Z največjo nestrpnostjo čakajo zato v vseh krogih, kakšen bo rezultat teh razgovorov med Rooseveltom in Montagu Normanom.
Otvoritev pilotske šole v Ljubljani
Danes je bila ob velikem zanimanju gojencev otvorjena pilotska šola, ki bo trajala deset tednov
Ljubljana, 38. avgusta.
Z otvoritvijo Aerodroma smo po nekaj dneh dobili tudi že pilotsko šolo, ki nam bo vzgojila gotovo odličen naraščaj letalcev, ob enem pa letalstvo popularizirala med našim prebivalstvom.
Davi ob 5. so se zbrali na aerodromu kandidati in bodoči piloti, tako blagajnik Aerokiuba g. Bruno Klemenčič, g. Hribar ter načelnik propagandnega odseka Aero-kluba. znani fotografski umetnik prof. Ivan Noč, ki so kand'.dati za praktično športno turistično letanje, razen tega pa so v šoli tudi člani jadralne sekcije, naši znani »Poljedelci«, mladi tehniki Detter, šircelj in Raznožnik, ki se bodo v Ljubljanj pripravili za bodoče vojne oilote. Gotovo je, da imajo ti mladi fantje polno dobre volje hi upamo, da postanejo naši najslavnejši lovci :n zračni akrobati.
Davi so se pričelL vaditi gojenci s Šolskim letalom »Bracdenburg«. 2e prvi dan
so napravit nad 20 poletov. Solo vodi nag odlični pilot g. Gabrijel Vodišek, teorijo pa bodo predavali letalski konstrukter inž. Stanko Bioudek ter inž. Kuhelj '& drugi strokovnjaki, a metereologijo, ki je siKne važnosti za letalstvo, bo predaval Šef našega meter eološkega zavoda na univerzi g. prof. dr. Reja.
Šola je institucija uprave Aerokluba, ki je za načelnika šole imenovala državnega delegata aerodroma pilota Jožeta Kuharja. Šola traja dnevno od 5. do 8., ko bo pilot Gabrijel Vodišek s svojimi gojenci absolviral dnevno do 30 poletov, tako da pridejo vsak dan vsi na vrsto. Gojenci so se takoj pričeli učiti propagandnega letanja m bodo najbrže po 30 dnevih, seveda če bo vreme ugodno, že lahko letaH samostojno brez uStelja. Ves tečaj bo trajal okrog 10 tednov, ker je treba računati na slabo vreme. Vsega skupaj bo za časa tega   tečaja Vcdišek naprav U okrog 800
poletov jn gotovo je, da bo s svojim odličnim znanjem in požrtvovalnostjo izvež-bal odlične pilote.
Naval na potniška letala
Kakor smo pričakovali, se bodo tudi Ljubljančani hitro ogreli za letalski promet ter se z veseljem posluževali zračne poti, ki je bila nedavno otvorjena. Poročali smo že, da je bilo letalo potniške zveze Ljubljana-Zagreb skoraj vsak dan dobro zasedeno, davi pa je bil dosežen poseben rekord. Na aerodrom se je namreč pripeljalo toliko potnikov, da niso mogli vsi odleteti in so se morali mnogi vrniti. Nekemu potniku se je zelo mudilo, pa je zato ponudil mehaniku, ki spremlja vsako letalo, plačano vožnjo z brzovlakom v Zagreb, če mu odstopi svoje mesto. Občinstvo opozarjamo, da se čim prej prijavi za vožnjo, da ne bo nepotrebnih razočaranj na aerodromu zaradi pomanjkanja prostorov.
Herriot v Kijevu
Pariz, 28. avgusta. AA. Iz Kijeva poročajo, da je tamkajšnje prebivalstvo priredilo včeraj prisrčen sprejem bivšemu predsedniku francoske vlade Edouardu Herriotu. Vse ulice, po katerih je šel Herriot, so bile polne ljudi, ki so navdušeno vzklikale Herriotu in njegovemu spremstvu. Herriotov avto se je moral ustaviti in precej dolgo čakati, ker so ma. nifestanti zahtevali, da jim govori. Ves čas, ko se je Herriot s svojim spremstvom vozil po kijevskih ulicah, je bil ves promet ustavljen.
Hitlerjevski atentatorji pred sodiščem
Dunaj, 28. avgusta. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričel danes proces proti dvema narodnima socialistoma, ki sta letos spomladi vrgla dve ročni bombi na oddelek pomožne policije v Krem. bo, pri čemer je bilo več policajev ubitih in ranjenih. Oba obtoženca priznavata dejanje. Za proces vlada veliko zanimanje, ker pričakujejo senzacionalnih razkritij o tajnih manihacijah narodnih socialistov v Avstriji.
Odgovor na nemška izzivanja
Verdun, 28. avgusta. AA. Med tem, ko se v odgovor na niedervvaldsko demonstracija pripravljata komunistično zborovanje v Sarrbrucknu in socialistično v Neunkirch-nu, je prišlo 200 članov društva naturaliziranih Francozov iz Posaarja v Verdun, da protestirajo zoper Niederwald. Goste bo sprejeli v mestni hiši, nato so pa položili venec pred spomenik pred Verdunom padlih junakov.
Demonstracija irskih fašistov
Dublin, 28. avgusta, r. Kljub strogim ukrepom vlade so včeraj irski fašisti izvršili svoje demonstracije t Beal Blatnu, kjer je bil leta 19(22 iz zasede ustreljen vodja irskih revolucionarjev Oollin. Vlada je knocentrirala v mestu 400 (policajev, več oddelkov vojaštva Fašisti pa so jih s spretnim manevrom zvabili v neki posebni kraj, nakar so v Beal Blathu imeli svojo parado. General O* Duffy je na čelu več tisoč »modrih srajc« vkorakal v mesto in imel t/u svoje zborovanje. V svojem govoru je izjavil, da se bo kljub vsem ukrepom vlade boril za dosego svojih ciljev do zadnjega moža Ko so se vojaški oddelki in policija vrnili, so morali mirno dopustiti, da se je zborovanje fašistov končalo, nakar so fašisti odeli in ni nikjer prišlo do kakih incidentov.
Dva parnika trčila v pristanišču
Pariz, 28. avgusta. AA. Iz Bilbaa poročajo, da sta vfteraj trčila drug v dragega blizu pristanišča Bermea dva potniška parnika. Pri tem je našlo 18 oseb smrt. Podrobnosti o katastrofi ie niso znane.
f
Dr. Emil Gavrila
i
Rogaška Slatina, 26. avgusta, r. Včeraj popoldne okrog 2. je nenadoma preminul, zadet od kapi, senator dr. Emil Gavrila, ki se je že 14 dni mudil na odmoru v Rogaški Slatini. Dopoldne ob 11. je bil skupno z ministrskim predsedniko.i dr. Srški-ćem, njegovo soprogo, z g. Besarovićem in še lekaterimi drugimi znanci na izletu. I>r. Gavrila je bil izredno uobro razpoložen in nihče ni niti slutil, da bi se tako naglo pretrgala nit njegovega življenja. Na splošno presenečenja pa mu ie e^ 1-'-'•silom postalo nenadoma slabo in točno ob 2. ga je zadela kap ter je takoj izdihnil na rokah ministrskega predsednika dr. Srški-ča in njegove soproge. O .esreči je bil takoj o.-cščeno ravnatelj- vo 7* vilišča. ki je takoj poslalo osobje, d i je truplo po-kojniV preneslo v »Ljubljanski doma, Ivjer je K?l pokojni dr. avrila nastanjen. Na mrtvaški oder pokojnika je prvi položil kito cvetja ministrski predsednik g. *r. Srškič.
Ves čas svojega bivanja v Rogaški Slatini se je počutil pokojni dr. Gavrila zelo dolro, vsak dan je hodil na sprehod in je bil vedno dobro razpoložen. Truplo pokojnega bo danes prepeljano v Veliki Beč-
I kerek. Predsednik vlade g. dr. Srškić )e odredil, da se v njegovem imenu poloii na krsto lep, velik venec. Prav tako so tudi drugi pokojnikovi prijatelji zasuli njegovo krsto s cvetjem in venci. Vest o smrti dr. Gavrila se je naglo razširila med gosti in domačim prebivalstvom ter izzvala povsod globoko žalovanje nad smrtjo moža, ki je bil po svojih delih in svojih borbah za j ugoslovensko narodno in državno uedinjenje znan tudi pri aas.
Pokojni dr. Gavrila je bil star 72 let. Rodom je bil iz Velikega Bečkereka, kjer je leta 1890 otvoril odvetniško pisarno. Ob enem je začel aktivno sodelovati v politiki ter je bil eden izmed voditeljev ju-goelovenskega pokreta. K.ot predstavnik vojvodinskih Srbov je bil vedno v prvih vratih narodnih borcev, zaradi česar ao ga avstro ogrske oblasti ljuto preganjale. I dejstvoval se je tudi publicistično in novinarsko ter je pokrenil več Kstov in revij. Za svoje zaslužno nacionalno dedovanje je postal član senata, v katerem so bili njegovi govori vedno velik dogodek. Jugoslavija mu bo obranil a najosatnef^i spomin!
250 let veržejske garde
Lepa spominska slav nos t ob obletnici pregnan]a turških roparjev z Murskega polja — Protirevizijonistična manifestacija za kralja in Jugoslavijo
Veržej, 27. avgusta.
Ob lepi udeležbi naroda se je v solnč-nem dnevu vršila danes ob priliki proslave 2501etnice pregnanja turških roparjev z Murskega polja spominska slavnost uniformirane trike garde v Veržeju.
Starodavni trg Veržej, čigar postanek sega po zgodovinskih najdbah v staro ilirsko dobo, je bil svoje dni važno skladišče za vojne potrebščine. Kot obmejna točka važen v obrambnem in prometnem pogledu je užival že v 14. stoletju razne pravice, ki jih drugi kraji niso bili deležni. 2e leta 1300. je bil povzdignjen v trg. Pogorel je in bil znova sezidan- Po veliki zmagi nad Turki pri Dunaju je cesar Leopold I. 1. 1685. delil pohvale in milosti vsem, ki so si pridobili zasluge za obrambo dežele. Takrat so veržejski strelci dobili tudi svojo zastavo, ki so jo ob slovesnih prilikah s ponosom nosili do svetovne vojne, dokler je ni zob časa razcevfral do zadnje niti. Danes imajo nov v Jugoslaviji pridobljen prapor-
Zgodovina strelcev sega sicer daleč (za 700 let) nazaj, ko so tod gospodovali Madžari, odnosno Turki ko je bilo v Veržeju še srbsko vojvodstvo. Pred 250 leti je bila turška nevarnost pred Dunajem strta in takrat so tudi veržejski strelci, ki so se postavili v bran domovine, svobodno zadihali
Ta zgodovinski dogodek so danes nad vse slovesno proslavili. Ves trg je bil v zastavah in slavolokih kakor redkokdaj. Ze na predvečer se je pričela slavnost. Pri večernem vlaku je domača garda sprejela eno izmed najstarejših tovariških gard iz Varaždina, nad 50 po številu, ka je s svojimi pestrimi paradnimi uniformami zbudila splošno pozornost. Z njimi se je pripeljal tudi župan in njihov poveljnik dr. Novakovih z vojnim kurafcom in avditorjem advokatom dr. Svobodo. Po pozdravu načelnika domače garde g. Seršena se je vršila po trgu baklja da z ljutomersko mestno godbo na čelu.
Zjutraj je bila na vse zgodaj budnica. Razen omenjene varaždinske garde »o v teku dneva prispela ie uniformirana veterinarska društva iz Ptuja, Sv. Jurija ob Ščavnici in Kapele, tako da je bilo z gasilci vred nad 200 uniiformirancev.
Ob pol 9- je bil zbor društev in sprejem gostov. Pokrovitelja podbena, ki je poslal gardi pozdrave in čestitke, je zastopal are-ski načelnik dr. Farčnik iz Ljutomera. Im-pozanten je bil pogled sredi glavnega trga na vso uniformirano gardo, ki je po pozdravu domačega župana Cmerekarja priredila obhod po trgu.
Ob 9.50 je bila slovesna masa, pri kateri je imel dr. Vrabec na zbrani narod govor, kjer je orisal zgodovinsko ozadje spominske svečanosti.
Po maši se je vršilo na glavnem trgu veliko manifestasftjsko protestno zborovanje v znak protesta proti madžarskim re-vizionističnim težnjam in kršilcem naših mej.
Prvi je izpregovoril znani zgodovinar rojak prelat ar. Kovačnč, ki je podrobno orisal zgodovino. Čestital je gardi, ki je živ spomenik nekdanje garde pred 250 leti. Opisoval je gorje nekdanjih dni. ko so vpa-dali Turki v naše dežele in citiral pri tem pesnika Mažuraniča, ki je dejal: »Ne bi nas imeli narodi za barbare, če bi znali, da smo mi umirali, ko so oni spali.« Turkov danes ni več, pa so zato drugi, ki so željni naše zemlje.
Govoril je potem zanosno prof. g. Baš,
ki je prav tako poudarjal: »Baaoiii smo se proti Turkom, združeni se bomo borih tudi proti vsem — in ves svet naj to čuje — ki nam bi hoteli vzeti le košček naše s krv^o pridobljene zemlje. Na njegov predlog je bila poslana našemu viteškemu kralju uda* nostna brzojavka, vsebujoč tudVi protest proti revizionističnim težnjam. Ob viharnih vzklikih kralju, ki so se ponavljali pri slehernem govorniku, je godba zaigrala drhw-no himno.
Gardi  je  nato  česi tal  veraždmaki ±u
pan dr. Novakovič, rekoč, da smo prišli, da manifestirajo, da »smo jedno in ne damo pedan j zeml)e od nas«.
Za tem sta govorila prekmurska narodni poslanec Hajdinjak in zastopnik prekmurskih dobrovoljcev Pavle Horvat Slednji je med drugim izvajal, da hočemo revizijo, toda za nas, za naše neosvobojene brate. Revizionisti so nam šele odprli od.
Tudi g. poslanec Žemljic je v srojem patriotičnem govoru čestital ti#ri gardi, bodreč jo, naj bo verna naslednica nekdanje garde pred 250 leti.
Po zaključnem pozdravu in čestitkah in manifestacijah za kralja, narod in neokrnjeno domovino je bila z navdušenjem pre-čitana sprejeta brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I., nakar je bila po zahvali načelnika Seršena vsem zastopnikom in slavnostnim gostom lepa spominska svečanost ob 12. uri zaključena.
Popoldne se je pri Hedžetu ob zvokih ljutomerske mestne godbe pod vodstvom Z-aherla vršila  prijetna  narodna vesehca.
Daladier ogleduje obmejne utrdbe
Pariz, 28. avgusta. AA. Havas poroča: Predsednik vlade Daladier si je ogledal utrdbe na vzhodmi meji in se nato z letalom odpeljal v Metz, kjer sta ga sprejela prefekt in vojaški komandant. Predsednik, ki je potoval brez spremstva, je prosil, naj mu ne napravijo nikaksnega vojaškega sprejema. Včerajšnji večer je Daladier prebil v Metzu, danes zjutraj bo v Thionvillu, opoldne pa v Sarregueminesu, kjer si bo ogledal utrdbe na obeh bregovih Moselle.
Tudi Texas v taboru »mokrih«
Pariz, 28. avgusta. AA. Iz Newoyrka poročajo, da so v državi Tezasu zmagali pristaši točenja alkoholnih p i jao. Prot* prohibiciji je glasovalo »70.000 ljudi, sanjo pa samo 160.000.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2310.40 _ 2327.76, Berlin 1360.14 _ 1370.94, Bruselj 799.13— 803.07, Curih 1108.35 — U13.85, London 183.19 — 184.79, Newyork 39l9.38_3947.64, Pariz 224.27 _ 225.39, Praga 169.56 — 170.42, Trst 304.10 — 304.8 (premija 28.5 odst). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 8.76. Grški boni 89__,
INOZEMSKE BORZE. ZUrich, 28. avgusta, Pariz 20.236, Lon đon 16.56. Newyork 356—, Bruselj 72.10. Milan 27.325, Madnd 4*.0e\ Amsterdam 208.45. Berlin 112.90, Dunaj 72.80 _ 56.90 Praga 16.30, Varšava 57.30, Bukarešta MU
i!
Proslava ptujskih dogodkov
Spored proslave ptujskih  dogodkov je naslednji:
Dne 8. septembra bo dan šolske mladine. Ob pol 9. obhod po mestu in govori mla-cfini na Tvrševem trgu. Ob 10. bo otvoritev sokolske razstave v risalnici meščanske šole. (Razstava bo odprta od 8. do 11. sept. in sicer od 8. do 12. in od 14. do 17. vsak dan- Vstop z zletnim znakom bo brezplačen. Nudila bo popolno sliko dela ptujskega Sokola in njegovih čet.) — Ob 11. uri bo slavnostni občni zbor sokolskega društva v mestnem gledališču. Popoldne ob 15. bo telovadni nastop mladine vseh ptujskih osnovnih in srednjih šol na letnem telova-dišču ptujskega Sokola.
Dne 9. septembra bo spreiem delegatov CM D pri popoldanskih vlakih. Ob 19. bo slavnostna akademija sokolskega društva na Tvrševem trgu. Sodelovala bodo pevska društva, včlanjena v Ipavčevi pevski župi. Ob 12. bo zborovanje delegatov CM D v Narodnem domu.
Dne 10. septembra bo glavni slavnostni dan. Sprejem pri jutranjih vlakih, nato manifestacijski obhod po mestu. Ob 10. skupščina CMD v mestnem gledališču, istočasno pa na Tvrševem trgu zbor Narodne odbrane in raznih narodnih društev. Ob 15. javen nastop Sokolstva- Razen Sokolstva nastopi tudi podoficirska šola iz Maribora in oddelek mornariških čet. Po nastopu narodno slavje v Ljudskem vrtu.
Navodila udelenžecem: Pri slavnosti bo sodelovala ceotna mariborska sokolska župa in ostale sokolske župe v dravski bano-
vini ter župi Varaždin in Zagreb. Do tedaj jo odobrena znižana voznins na državnih železnicah za čas od 4. do 14. septembra,
in sicer telovadcem Sokolom, ki bodo prisostvovali ptujski proslavi, četrtinska voz-nina (naknadno bo odobrena brezplačna),
vsem drugim udeletencem pa polovična (odnosno četrtinska — kar bomo objavili v prihodnjih dneh, ko pride rešitev). Sokolske župe naj prijavijo najkasneje do
1. septembra udeležbo članov telovadcev, članov in članic v kroju sokolskemu društvu v Ptuju. Za' cenena prenočišča v hotelih po Din 15.—, v privatnih stanovanjih po Din 20.— je preskrbljeno. Prav tako je preskrbljeno za prehrano. Skupna kosila za Člane telovadce bodo po Din 4.—, za ostale v gostilnah po 8, 10 in 12 Din. Cene sedežem pri javni telovadbi bodo na tribunah po Din 20.—, 10.— in 6.— Stojišča z zletnim znakom so brezplačna. Legitimacije za znižano vožnjo z zletnim znakom so že na razpolago in stanejo za telovadce 5 Din, za člane 7 Din. za vse ostale po 10 Din- Z zletnim znakom »o združene naslednje ugodnosti: Prost vstop na stojišče ob nastopu, na veseličn' prostor in razstavo. Obiskovalci muzeia ptujske mestne občine z zletnim znakom plačajo le 2 Din. Končno prosimo vse podružnice CMD in sokolska društva, naj pošljejo pravočasno, še pred 1. septembrom vse prijave in si pravočasno vse oskrbi jo. ker upoštevati poznejše pri-iave ne bomo mogli
Pripravljalni odbor za proslavo september-skih dogodkov v Ptuju.
Stražniki in mitničarji za Trbovlje
Mitničarji so zmagali s 4:0 (1:0). - Lepo uspela prireditev
Ljubljana, 29. avgusta. Zgledu častnikov in novinarjev so sledili tudi naši vrli stražniki in uslužbenci dohodarstvenega urada. V korist bedne trboveljske dece so v soboto zvečer priredili nogometno tekmo na igrišču »Ilirije«, ki Je nad vsako pričakovanje uspela. Tudi občinstvo je znalo ceniti plemeniti namen in se je v precejšnjem številu odzvalo. Vsak je rade volje prispeval svoj obolus, posledica pa je bila, da je bil izkupiček tekme zelo zadovoljiv in bo nemalo pripomogel k olajšanju gorja bednih Trboveljčanov.
Prireditev so med drugimi posetili upravnik policije in zastopnik bana dr. Marušiča g. Keršovan, ki je prevzel pokroviteljstvo tekme, zastopnik ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada nadzornik g*. Fortič, poveljnik policijske 'straže gosp. Gril in še več uradnikov policije in dohodarstvenega urada. Pred tekmo je obe moštvi pozdravil g. Keršovan, nakar je dal savezni sodnik g. Pevalek znak za priče-tek igre.
Tekma je bila izredno živahna in se je občinstvo sijajno zabavalo. Takoj v začetku se je videlo, da bo zmaga na strani mitničarjev, ki so imeli v svojih vrstah prav dobre igrače, dočim enajstorica policije z malimi izjpmami Se ni nikdar prišla v dotik z okroglim usnjem. Mitničarji so predvajali lepe kombinacije, ki bi ugnale tudi drugačnega nasprotnika, straž-
niki pa so se branili po svojih najboljših močeh. Razbili so marsikateri napad, čeprav so noge pogosto z izredno vehemenco švignile mimo žoge. Svojemu nasprotniku bi bili najbrže vseeno kos, da ni bila žoga preveč muhasta in jo je bilo težko ugnati. Stražniki pa se lahko pohvalijo, da so imeli v svojem moštvu najboljšegga igrača. Njihov vratar je delal prave bravure, Je njemu se imajo zahvaliti, da poraz ni bil še večji. Razčistil je nebroj kočljivih situacij in je nasprotniku pobiral žoge dobesedno z noge. Ostali igrači so se na vso moč prizadevali, da se otresejo premočnega,   izredno   okretnega   nasprotnika. Po igrišču so odmevale salve smeha, ko so vrli čuvarji javnega reda zabijali v zrak strašne luknje, h katerim pa so prispevali tudi nekateri mitničarji. Zlasti se je v tem pogledu izkazalo levo krilo mitničarjev, ki je velik prijatelj of-side pravila in je s tem stražnikom znatno pomagalo. V prvi polovici, ko so bili stražniki še kolikor toliko pri sapi, je dohodarstveni urad mogel le enkrat potresti njihovo mrežo. Po odmoru so mitničarji povsem prevladovali in so zabili Se tri gole, tako da je bil končni rezultat 4:0 za mitničarje.
Občinstvo je prišlo na račun v polni meri. Nikomur ni bilo žal, da je prišel na tekmo, zadovoljni pa bodo tudi Trbovelj-čani, ki jim je namenjen čisti dobiček. Vsa čast vrlim stražnikom in mitničarjem!
Najnovejše vesti z domače rivijere
Tragedija bivše »Miss Nabrežje«. - »Gusar« je razvil prekrasno jadro
Ljubljana, 28. avgusta. Gospod urednik!  Spodobi se, da se zopet enkrat oglasimo ter vam sporočimo najnovejše vesti   z domače    rivijere ob Ljubljanici, ki jih ni malo.
Sezono amo letos otvorili zelo pozno, pozneje, kakor druea leta. Saj veste, kako je bilo z vremenom. Dež, dež, pa zopet dež. Kar obupa val i smo že in vrli naš prevoznik žane, ki ga pozna najmanj pol Ljubljane, je že skoraj obžaloval, da je svojo prevozniško barko na ročni pogon zamenjal z elegantnem motornim, udobnim prevozniškim čolnom, ki je zanj moral šteti lepe denarce. No, žane se je zdaj nekoliko potolažil, saj se je sezona znat.no zboljšala in vreme je zopet lepo.
S trpkim obžalovanjem pa smo brali in sprejeli vest, da nam mislijo našo idilo na Ljubljanici, zlasti na špici, pokvariti. Gre namreč za špico, kjer hočejo na-praviti nekako moderno kopališče z vsem komfortom, s solnčiščem. kabinami, prhami ter seveda tudi — z vstopnino. Proti kopališču nimamo pomislekov, odločuo smo pa proti vstopnini, ki ni v skladu z našim finančnim ravnovesjem, niti ni v našem kopalnem proračunu. Upamo, da je do uresničenja tega načrta še daleč in da nas bodo vsaj še nekaj let na špicl pustili na miru . . .
Na šplci se je letos razvilo prekrasno življenje v vsakem pogledu. Kopanje in soinčeaije Je bilo tam že itak od nekdaj v modi. že lani, posebno letos je bil pa kopalni program razširjen. Poleg neizogibnega nogobrca je na sporedu tudi vaterpolo, uvedli smo tudi odbojko za prvenstvo m vsako leto si volimo svojega >mistra< in >miss«, o čemer je vaš vrli urednifeki kolega obširno poročal. Ker smo pa že pri volitvah, vam moramo kot vestni kronisti tudi poročati o mali tragediji. Oni dan se je namreč od Trnovega pa tja gori do špice in še napre: razširila vest. da si je hotela končati življenje naša lanska >Mi88 Nabrežje«. Namestu Ljubljanice se je baje napila lizola ln se je ka. kopak zvijala v krčih. Nekateri zlobneži zatrjujejo, da Jo Je užalila volitev, ki ste o nji poročali, da je bila nepravilna, drugi pa vedo poročati, da jo je zapustil vitez njenega srca.
Oni dan je imel pa še svoje posebno obeležje: na zelenih valovih Ljubljanice se ie pojavila pravcata rimska galeja s prekrasnim jadrom ter majestetično zaplula na sredino reke. To Je bilo strmečih oči. pa tudi zavisti . . .
Ko si je prevoznik Žane kupil nov motorni čoln, mu je postala stara barka v napoto. >Zamorec Je storil svojo dolžnost, zdaj lahko gre!«, si je mislil Žane. pa Je dosluženo banko prodal za borih 120 Din. Kakift 20 fantov « špice je nabralo »kupen fond, odkupili so barko,. Ji dali ime >Gusar<, zasedli prostor na fiplcl. kjer so barko zasidrali, ta pričelo se ie veselo življenje. Ljubljančani      kopalci   so blU
vsak dan priča nenavadnemu pojavu, ki spominja na prizor iz filma >Ben Hur< Kakih 20 fantičev je zasedlo čoln, ki so čezenj položili deske za sedeže, zadaj je sedel krmar z velikim klobukom, kraj njega pa Rimljan z loncem.
čemu lonec? boste nemara vprašali. — >Riml:'an« je 1^-nec postavil na glavo (ne na svojo), prijel je za tolkalo — na Spicl pravijo poleno — ln začel udrihati po njem. Ne, da bi ga razbil, temveč so padali udarci v enaikomernemf taktu: bum, bum, bum ... In že se je uprlo Štirideset krepkih rok v vesla (domač izdelek!) m >Gusar< je šinil čez gladino. Bum, bum. bum . . . Enakomerno je padalo po loncu, kakor v filmu, ko so sužnji poganjali rimske galeje Ln prav tako kakor v filmu se je glasila po vodi otožna jeremijada sužnjev, ki so, mimogrede povedano, vsi v enakih dresih: kopalne hlačke fen bela čepica z rdečim robom.
In galeja je napravila oni dan zares mogočen vtis. Nanjo so pritrdili Jambor, napeli vrvi in potegnili kvišku krasno Jadro, ki predstavlja pravo umetnino domače umetnosti. Gornji trikot je bel in na njem Je napis >GTJ'9AJlc, spodnji del Je pa sestavljen iz raznih delov žimnks, kuhinjskih predpasnikov, narodnih nol, starih bluz itd., vse skrbno zalito. Podoba Je, da bo morala marsikatera rodbina spati brez žimnice.
Toda to nas nič ne briga. Galeja mogočno pluje in reže brazde v valovje Ljubljanice na skrito Jezo nevoačljivcer in pa nekaterih, ki mislijo, da tenaJo samo oni  monopol na jadrnice. Bravo, Gusar!
Zaenkrat, g. urednik, dovolj. Drugič Se o romantiki in poeziji Ljubljanice, o izletih na čolnih tja proti Vrhniki v tisto samoto, ki je nihče ne moti. razen vedno nadležnih brencljev.
Prijatelj »Gusarja«.
Caričina podveza
Velefilm dveh najboljših igralcev Llllane Harvev in Conrada Veldta
Iz Ptuja
— Pripravljalni odbor ta proslavo septembrskih dogodkov v Ptnju  naproša vse
zunanje obiskovalce ptujskih svečanosti, nai Javijo najkasneje do 1. septembra ptujskemu mestnemu načetetvu, koliko prenočiš? odnosno nostelf želijo rezervirati is 8., 9« in 10. septembre. Prav tako naproša vse ptujske hotelirje, eosiilnicarjrs ter privatnika naj prijavijo Število postelj za te dni pri ptujskem mestnem nacelstvu.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE Dl SVET**
r
Ernest Karlavaris
1
Metlika, 27. avgusta. Bolno Je odjeknila včeraj opoldne vest, da Erneata Karla varisa ni več med nami. Metlika Je iagubila svojega prvega sreake-ga načelnika v času, ko W Ji bilo njegovo vestno in pošteno delo najbolj potrebno.
Ernest Karlavaris Je bil rojen 8. Januarja 1. 1S81 v Kastvu v Istri. Ljudsko šolo je dovršil v svojem rojstnem mestu, nato pa gimnazijo v Senju in Zagrebu. Po dovršenih pravnih študijah   v Zagrebu, Gradcu ln na Dunaju se je posvetil uprav-no-politični državni službi in je nastopil svoje   prvo   mesto   pri   namestništvu v Trstu. Tu se je v kratkem času izkazal kot izredno sposoben uradnik-pravnik, pa je bil neštetokrat pohvaljen   pismeno in ustmeno od svojih predstojnikov, namestnik pa mu je za delo pri delil tudi svojega   sina.   V   lastnosti   sreskega komisarja je bil 1. 1914 premeščen v Pazin, kjer je ostal do 1. 1917. ko je bil postavljen za sreskega načelnika v Krku na otoku Krku. Od tu so ga Italijani za časa svoje okupacije izgnali, pa je pred samo internacijo zbegal s pomočjo prijateljev in znancev na Sušak. Kot begunec se je nekaj mesecev skrival pred Italijani na Krasi ci pri #Bakru. Tedanje Narodno veče v Zagrebu ga je Imenovalo za referenta naših zasedenih otokov s službenim mestom v Crikvenici, da bi lahko bil blizu tedaj okupiranih otokov Krka, Raba, Cresa in Lošinja.  Istočasno ga je Narodno veće kraljevine SHS pooblastilo, da organizira novo sresko načelstvo v Novem Vinodolu, kar je dokončal v največje zadovoljstvo veča. Po evakuaciji  imenovanih otokov je bil imenovan za prvega sreskega načelnika na Krku, pa je pozneje sedež sreza po lastni iniciativi prenesel v Aleksandrovo na istem otoku. Iz Krka je bil prestavljen v 31. Požego, kjer je vršil najprej dolžnost tajnika velikega župana. Po smrti podžupana je prevzel njegove posle, ko pa je odstopil veliki župan, je sam vodil njegove agende od 1. 1921 do 1923, ko je bil prestavljen za sreskega načelnika na Sušaku in istočasno imenovan za upravnika drž. policije. Od tu je bil zopet premeščen kot referent k velikemu   županstvu sremske oblasti v Vukovaru in nato 1. 1924 v istem svojstvu v Zagreb, kjer je ostal do 1. 1926, dokler ni nastopil mesta sreskega načelnika v Sisku. Zadnjo službo pred Metliko je imel v Zlataru, 1. junija 1. 1931 pa je bil postavljen v Metliko, da organizira novoustanovljeni srez.
še za svojega bivanja v Trstu je pokazal svoje strogo jugoslovensko prepričanje. Njegova zasluga je bila, da je rešil obstoj srbske cerkvene občine, ki so jo hoteli Italijani in Nemci ukiniti. V njegovem stanovanju so se tudi vršile vse seje tržaške pravoslavne cerkve, na katerih je vedno obveščal člane o vseh nameravanih ukrepih proti isti. Ko se mu je rodil, edini sin, je bil od avstrijskih in Italijanskih oblasti proglašen za protidržaven element, ker ga je hotel krstiti z imenom Dušan. Celo več. Cerkvene oblasti tega krsta niso hotele niti dovoliti in ga je moral krstiti v svojem stanovanju z izbranim slovanskim imenom Dušan.
S svojim delom v Metliki si je pridobil med narodom največjo priljubljenost, ima pa tudi velike zasluge za utrjevanje in razširjanje naše jugoslovenske misli v vseh krajih, kjer je služboval. Naj mu bo lahka zemlja našega sv. P.oka!
Danes ob 4, 148 in H10 zvečer veliki film junaških borcev NA PODMORNICAH MED SVETOVNO VOJNO!
V SVITU
ZORE
V OGNJU TOPOV SOVRAŽNIH KRI2ARK IN VOJNIH LADIJ. — POGREZNJENA Z MOŠTVOM NA DNO MORJA. — JUNAŠKA POSADKA SE PRIPRAVLJA NA SMRT. — KOT POVELJNIK PODMORNICE V GLAVNI VLOGI
Rudolf Forster
Ta vsebinsko napeti film naj si vsakdo ogleda!
Dopolnilo najnovejši PARA-MOUNTOV ZVOČNI TEDNIK
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Iz Trebnjega
— Ne vlagajte prošenj za podporo pri nabavi cementa po znižani ceni direktno pri sreskem načelstvu ali ce!o banski upravi, ker se te prošnje vedno vrnejo otocml v pristojno poslovanje. Kdor želi podporo pri preureditvi in zboljšanju svojih gospodarskih poslopij, naj se zglasi pri občini, ki sestavi prošnjo po že določenem in predpisanem formularjn. Vsak prosilec pa mora brezpogojno položiti istočasno kavcijo 250 Din.
— Taksa na šoferske legitimacije je dospela v plačilo, pa se pozivajo vsi lastnik* motornih vozil, da jo takoj poravnajo pri občini.
— 60,000 Din bo veljala kapnica, ki jo zgradi prihodnjo spomlad drž. higijenski zavod prebivalcem Dečje vasi. Z dograditvijo te kapmce bo Dečja vas go6po_ darsko dvignjena v vsakem pogledu, saj predstavlja znesek 120.000 Din za napravo nove ceste Ponikve — Dečja vas in kap-niee vsekakor Izdatno podporo, ki jo je deležna le malokatera vas. Zato so vaščani hvaležni merodajnim, ki so jim v času najhujših stisk tako pomagali.
— V srede 30. t m. bo na Veliki Loki običajni letni živinski Ln kramarski sejem. Kar so »e sejmi ob prizadevanju občin zadnji čas na Dolenjskem zelo dvignili. Je pričakovati na trgu mnogo živine.
sINS v radovljiškem srezu
Jesenice, 28. avgusta.
V soboto popoldne »e je vršila v salonu restavracije pri Mesarju na Jesenicah izredna glavna skupščina sreske organizacije JNS, ki so se Je delegati krajevnih organizacij udeležili v izredno velikem številu. Tu si opazil med inteligenti celo vrsto kmetskih mož in fantov ter delavcev, ki so živahno posegali v debato.
Predsednik sreske organizacije JNS mr. phr. Jože žabkar je iskreno pozdravil vse zborovalce, predvsem sreskega poslanca in ministra n. r. Ivana Mohoriča in tajnika banovinske organizacije JNS dr. Marjana Zajca iz Ljubljane.
Minister n. r. Ivan Mohorlč je v svojem temeljitem in izčrpnem govoru poročal o novem zakonu o občinah, o volilnem redu in bližnjih občinskih volitvah, ki so zelo važne za občinsko gospodarstvo in ki naj dajo jasno sliko o političnem položaju v državi. Govornik je izčrpno poročal tudi o komasaciji občin v radovljiškem srezu, kjer se namerava sestaviti iz 22 dosedanjih občin 9 do 11 večjih občin, ki bodo tvorile lepo zaokrožene in strnjene celote in ki bodo zmožne izpolnjevati velike zahteve po novem zakonu o občinah. Glede bodoče jeseniške občine je minister omenil, da se dela za združitev Jesenic in Koroške Bele v eno občino, h kateri naj se priključita Blejska Dobrava in naselje Pod Mežakljo, ki spadata pod občino Gorje. Po izvajanjih ministra se je vnela živahna in stvarna debata, v katero so posegli gg. dr. Zajec, BlažiČ, Jože Ambrožič, dr. Ivan Dobrovec, Ivan Bizjak, Egidij šiirer, Jernej Bregant, Ivo Ažman in drugi. V debato je ponovno pesegel tudi minister Mohorič, nakar so se sprejeli važni sklepi, ki bodo dovedli do popolnih uspehov pri prihodnjih občinskih volitvah. Skupščino, ki je potekla vseskozi stvarno in ki je dala trdne temelja za bodoče delo. je predsednik Jože 2abkar ob 17.30 zaključil in se vsem zahvalil za udeležbo ter stvarno in uspešno debato.
Caričina podveza
Velika premiera v Četrtek 31. avgusta v ELITNEM KINU MATICI
Jesenske konjske dirke na Bledu
Ob priliki kmečkega praznika na Mali šmaren 8. septembra se bodo vršile na Bledu ob 16. uri na dirkališču v Zaki velike konjske dirke po naslednjem programu :
I. Dirka letovišča Bled. Enovprežna dir-Ka za tri- do 121etne dirkače jugoslovenske reje. Proga 2100 m; za vsakih 2000 Din 20 m doklade; maiden 20 m, 31etni 40 m popusta. Nagrade: 2000 Din (1000 Dm, 500, 300, 200). Prijavnina 50 Din.
II. Kmečka dirka. Enovprežna dirka za kmečke toplokrvne konje z zapravljivoki. Dodatki in popusti po oceni komisije. — Proga 2000 m. Prijavnima 20 Din. Nagrade 1500 Din  (600, 400, 300, 200).
III. Jahalna galopna dirka. Galopna dir. ka brez zaprek in brez izenačenja teže za lahke Kmečke konje (športni konji izključeni). Proga 1600 m (dvakrat na okrog). Prijavnina 20 Din. Nagrade 1200 Din (600, 300, 200, 100).
IV. Dirka dravske banovine. Enovprežna dirka za 3- do 121etne amerikanske dirkače jugoslovenske reje. Proga 2200 m; za vsakih 1000 Din 20 m doklade, maiden 20 m in Sletni 40 m popusta; za vsakih 500 Dm 20 m meetingski dodatek. Prijavnina 50 Din. Nagrade 2200 Din (1000, 600, 400, 200).
V. Gorenjska dirka. Enovprežna dirka za mrzlokrvne kmečke konje s kmečkimi vozovi. Proga 1500 m (enkrat na okrog). Razpored starta določi komisija. Prijavnina 20 Din. Nagrade 1000 Din (400, 300, 200, 100).
VI. Jahalna galopna dirka z zaprekami. Jahalna galopna dirka z zaprekami za 4-letne in starejše jugoslovenske konje. — Proga 2400 m. Trde zapreke ne nad 60 cm visoke. Prijavnina 30 Dkn. Nagrade 2000 Din  (1000, 500, 300, 200).
Ker bo dirkališče v Zaki temeljito popravljeno in je letos prvič priznano po pravilih Centrale jahačev in vozačev kraljevine Jugoslavije ter so tudi, ako upoštevamo današnje težke prilike, določene precejšnje nagrade za zmagovalce, Je prL čakovatl, da bodo jesensae konjske dirke na Bledu ne samo merilo naše konjereje, marveč tudi športni dogodek prve vrste v tej panogi.
V vodstvu dirke sodeluje Kolo jahačev in vozačev iz Ljubljane, s čemer Je zajamčen strokovno brezhiben potek to prireditve. Želeti je le, da postanejo jesenske konjske dirke na Bledu Btalna prireditev v prospeh naše konjereje m povzdlgo plemenitega  konjskega sporta.
Angleška publicistka ga. Patersonova na Dolenjskem
Novo mesto, 26. avgusta. V soboto je prispela z dopoldanskim ljubljanskim vlakom v Novo mesto angleška publicistka ga. Verginia Lewis Patersonova. Takoj po prihodu vlaka se je v spremstvu gdč. Perdanove oglasila v naši podružnici, kjer je dobila vse potrebne informacije, ki jih je potrebovala za ogled okoliških starinskih gradov in vrtov. Odlična publicistka se je zelo laskavo izrazila o lepotah Dolenjske, katere kraje je z velikim zanimanjem in občudovanjem opazovala iz svojega kupeja. Po dobljenih informacijah se je zaradi pičlo odmerjenega časa takoj odpeljala s spremstvom v avtomobilu v grad Pogance, od tu na Kmetijsko šolo na Grm, v grad Sotesko in na grad Otočec. Vse zanimivosti, ki jih je v teh krajih našla in ki jih ni malo, je fotografirala. Najlepši vtis sta nanjo napravila starinska gradova Soteska, last kneza Auersperga, in Otočje, last grofa Villa-vizencia Margherija ki jo Je s svojo slikovito lego sredi zelene Krke zelo zadivil. O njem se je izrazila naravnost laskavo. Nič manjše pohvale niso bili deležni Po-ganci in Kmetijska šola na Grmu s svojo vzorno urejeno ekonomijo. Njeno največjo pozornost sta zbudila tudi starinska vrtova v Soteski In na Otočcu. Ga. Patersonova se je pri svojem odhodu nad vse pohvalno izrazila o prijaznosti ln gostoljubnosti Dolenjcev. Iz kraja bo odnesla goto-
vo najlepše spomine. Z željo, da ji bo pri hodnje loto, ko znova obišče Jugoslavijo ki j« nanjo napravila zaradi velikih kon trastov najmočnejši vtis, možno dalje čase ostati pri nas, se je odlična gospa poslovila s prav pristno donečim »Do vldjenja!«
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek. ZS. avgusti, katoli, čani:  Avguštin,  Mi!:goj;  pravoslavni 15. avgusta.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: V svitu zore. Kino Slška: Jaz podnevi, Ti ronoćL
DE2URNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Mr. Sušnik, Ma rij kn trg 5.
0xp€>cH sita
m rešeta
Kakor je človek sčasoma iztrebil večino živali, druge pa ukrotil, tako bodo nemara razmere prej ali »lej ukrotile njega. Krona stvarstva postaja v stvarstvu odveč Za vse imamo ocenjevalne komisije, vse ima 6Vojo vrednost, vse cenimo, le nas ljudi nihče ne ocenjuje in ne ceni. Vzorci brez vrednosti smo v lastnih očeh. Nič ne pomaga, taka je resnica, pa naj še tako kolje v oči.
V starih časih so se ljudje bali ječ in bolnic, zdaj pa sami silijo v nje in še za man silijo. Če ni kredita, ni budžetske mo-gučnosti in človeka ne morejo spraviti pod streho. Mnogi, ki nimajo kam položiti svojih trudnih glav, se pregreše zoper postavo, da bi jih zaprli. Po jih nočejo, ker jim nimajo kaj dati jesti. In grešniki se potrti vračajo med poštene ljudi.
Pa tudi v bolnico ne prideš zdaj kar tako igraje. Če zboliš, moreš napisati prošnjo in ji priložiti vse potrebne dokumente, potlej jo pa pošlješ propisno kolekovano slavni upravi prenapolnjene bolnice. Še potlej pa čakaš in čakaš, da prideš na vrsto, seveda če prej ne izdihneš svoje duše. Čakaš lahko več tednov in se ti utegne pripetiti, da ta čas premagaš bolezen ali pa premaga smrt tebe. Tako te povabijo v bolnico zdravega ali mrtvega. Pa se še čudimo, da je tudi zdravniški stan zajela kriza. Saj ga mora, če bolnice tako ravnajo z bolniki.
Inseratna uganka
Ogromno zanimanje naših čitateljev za nagradni inserat. — 1247 pravočasno dospelih rešitev Za našo tri dni priobćeno inseratno uganko je bilo mod nnAimi čitatelji izredni) mnogo zanimanja. Do včerajšnjega dno »mo prejeli 1247 rešitev Iz vseh krogov občinstva, največ iz Ljubljane, nekaj jih Je pa prišlo celo z dežele. Kolikor smo mogli Iz doslej odprtih lcuvert razvtdetL so smisel inserata vsi razumeli, kljub temu pa je pravilnih rešitev doslej Jako malo. Pravilna rešitev uganke se glasi kakor inserat objavljen v današnji številki našega lista, in sicer: »Pomnite! 31. avgusta otvarjamo novo filmsko sezono v elitnem kinu matici.« Večina ljudi je razčitoia inserat »Otvoritev nove filmske sezone itd.« Mnogo Je tudi rešitev s slovničnimi napakami. Vse rešitve, ki se drugače glase kakor današnji inserat, so od podelitve nagrade izključene. Ker je uprava našega lista danes ves dan zaposlena z odpiranjem kuvert in sortiranjem dospelih rešitev, nam seveda še manjka točen pregled, koliko pravilnih rešitev amo prejeli in ali bo 50 razpisanih nagrad zadostovalo za vse tiste, ki so inserat pravilno rešili. Vsekakor bomo Jutri že tako daleč, da bomo lahko o izidu točno poročali in nagrade do srede vsem po pošti dopoalali.
Izplačevanje hranilnih vlog
Po čl 6 uredbe o ureditvi Izplačevanja vlog pri poeđlnih denarnih zavodih bo celo zavodi, ki so v smilu clt. uredbe pod zaščito, dolžni, da izplačujejo vlagateljem poleg Izplačil, označenih v lestvici, odobreni po ministrstvu, tudi:
1. zneske, neobhodno potrebne za vzdrževanje vlagatelja ln njegove rodbine;
2. zneske, potrebne za izplačilo pogrebnih stroškov, in
8. zneske, potrebne za izplačilo Javnih davščin.
Ker pa se vsak dan dogaja'o primeri, da denarni zavodi odklanjajo tudi najnujnejša izplačila in se pritožbe vedno bolj množe, poziva kr. banska uprava vse denarne zavode, naj se točno drže za izplačilo oanačemih predpisov ter brezpogojno izplačujejo potrebne zneske, tako za zdravljenje, preživljanje ln pa za Javne davščine. Ce se morajo tega držati celo denarni zavodi, ki so pod zaščito, velja tem bolj za druge, ki sploh ne uživajo zaščite po omenjeni uredbi.
Šole se odpirajo
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da bo vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za I. razred 30. in 31. avgusta vsakokrat od 9- do 11. in od 15. do 17., za 11. in III. letnik pa 1. septembra od 14. do 17. v pisarni Združenja trgovcev. Popravni in drugi izpiti bodo 31. avgusta t 1. od 14. dalje. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak spričevalo o dovršenem III. razredu srednje ali meščanske šole oziroma 8. razredu osnovne šole. Reflektanti, ki imajo manjšo predizobrazbo, morajo vložiti prošnjo na šolski odbor Združenja trgovcev do 1. septembra t L Šolnina in vpisnina je ista kakor prejšnja leta. Brez plačane šolnine ne more bit: nihče sprejet Pouk se prične 4- septembra t 1. Podrobna navodila so napisana na šol. deski Trgovski dom
— Na državni realni gimnaziji v Kočevju se bo vršilo vpisovanje za I. razred v petek, dne 1. septembra od 8. ure dalje Vpisovanje za II.. III. in IV razred bo v soboto, dne 2. sept- učenci od V. razreda dalje se bodo vpisali v ponedeliek. dne tudi še zamudniki. K vpisu ze prinesti zad 4. septembra. Tega dne se bodo vpisoval tudi 5e zamudniki. K vpisu ie prinesti 2* H nje šolsko izpričevalo in uradno potrdil' za odmero Jolnlne. — Vpis §e mora izvr liti osebno.
Stev 10
/BLovcrtsai narod«, avgusta 1955
POMNITE
otvaramo nove filmifko se$ono v eiitnetn kinu matici
Dnevne vesti
— Razstava pohištva. Ena izmed mno-gih zanimivosti na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo brez-dvomno  tudi   tradicionalna  razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri   iz št Vida pri Ljubljani, Ljubljane ln okolica Poleg njih bo razstavilo tudi se več drugih pohištve nih tvrdk samostojno. »Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ln solidnosti ter po skrajno zmernih cenah Razstavljene  bodo   kuhinje,  spalne, jedil ne oprave, pisarne in drugo od najpripro-stejše do najfinejše ln najbogatejše izde lave. Za svoje izdelke jamči vsak mojster tako za kakovost    in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost vsakega posameznega kosa.  Vsak  razstavljalec nudi vsakomur brezplačen    proračun, brezplačne nacrte in vse informacije    Ln pojasnila Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki niti najmanj   ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, ce ne naših Izdelkov pa so v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
— Razdelitev plemenskih kokoši. Kr. banska uprava bo razdelila letošnjo Jesen primerno število plemenskih Jarkic In petelinov štajerske pasme. Interesenti naj se prijavijo pri pristojnih sresklh kmetijskih referentih, kjer doblio potrebna pojasnila ln obrazce za prošnjo Prijave se sprejemajo samo še prve dni septembra.
— Glavna skupščina Jugoslovenskega Šumarskega udruženja. Minister za promet je dovolil udcležnikom glavne letne skupščine Jugoslovenskega šumarskega udruženja, ki bo 3. septembra v Banja Luki, popust na voznini po državnih železnicah. Ta popust velja tudi za obisk udeležnikov v skupinah v mestu Jajcu in v šumah, ki leže v okolici Jajca, Bania Luke in Knina. Za člane državne uradnike velja četrtinska. za člane nedržavne uradnike in ostale člane pa polovična cena voznih kart. Člani državni  uradniki  kupijo karto na osnovi svoje železniške legitimacije, člani nedržavni uradniki in ostali člani pa na osnovi članske legitimacije Jugoslovenskega šumarskega udruženja, glavne uprave, če pa je nimajo, na osnovi legitimacije podružnice v Ljubljani. Vsi morajo pokazati na povratku s skupščine domov potrdilo predsedni-štva skupščine, da so se skupščine udeležili. Popust velja od 31. avgusta do 10. sept. za vse razrede.    izvzemši četrtega, in v vseh vlakih,  izvzemši ekspresnih. Članske izkaznice so članom na razpolago pri društvenem blagajniku v Ljubljani, Gosposka ulica, št. 15, II.. gozdarski oddelek kr- Banske uprave, med dopoldanskimi urami.
Caričina podveza
Otvoritveni film nove sezone 1933/34
v ELITNEM KINU MATICI ■um« ......Illll—I UMI BI II11 IIIII ■■Minili"
—  Ogromen napredek  naše  države v higijenski produkciji mesa.   Še pred vojno smo mislili, da imajo pri nas v naših krajih moderne in lepe klavnice. Toda strokovnjaki so videli zastarelost teh obratov- Dva faktorja sta bila, ki sta ovrgla ves dotedanji sistem klavnic in ki sta povzročila njih-no zastarelost To se je opazilo v prvi vrsti tam, kjer so večji ljudski centri — večja mesta. Posebno mesta so pokazala veliko rast. Zaradi tega jo postal konzum mesa večji in klavnične naprave niso več zadoščale. Pokazala se je potreba reorganizacije prometa na teh zavodih. Ta organizacija je pa morala biti taka. da je izboljšala tudi higijenično pridobivanje mesa in da odstranjuje istočasno mučenje živali ter končno izboljša vzdržljivost mesa   Iz teh vidikov se je opazilo, da v naši mladi  državi ni bilo niti ene vsem zahtevam odgovarjajoče klavnice. Prva je bila Ljubljana, ki je modernizirala z razmeroma malimi stroški svojo klavnico tako,  da  odgovarja lahko zahtevam zelo številnega klanja, zahtevam pridobivanja in shranjevanja  mesa in je odstranila mučenje živali iz svojega obrata. Meso se prevaža na zračnih tirih tako. da pride samo z rokami osebja v stik. Živali se motijo pred zakolom s strelom ali  pa z elektriko. Izdelana roba se lahko sproti odvaža iz klavnic, kjer nastane prostor za druge. Meso se shranjuje in hladi v hla-dinlicah,    kjer    obleži    in   postane lažje prebavljivo in okusnejše. Ljubljani so sledile Trbovlje, Beograd, Celje. Split in končno Zagreb, ki je žrtvoval za novo klavnico neverjetne vsote, pa se zato postavi pred vso Evropo z eno najmodernejših klavnic. Vprašanje klavnic je javno veterinarno sanitarno vprašanje, ki je ponos veterinarjev, kajti veterinarji lahko pokažejo na tisoče in tisoče najmodernejših klavnih naprav, ki so posejane po vsem svetu. Pa tudi druga mesta uvidevajo potrebo modernih klavnic, ker so si v svesti važnosti teh zavodov za prebivalstvo. Prav kmalu se bodo morale v to odločiti tudi večje letoviške in zdraviliške občine. Torej čakajo naša mesta še velike naloge, ker se povsod kaže potreba  modernizacije higijeničnega pridobivanja mesa. V Nemčiji se nahajajo na  klavnicah  celi  znanstveni  zavodi. Na klavnici v Berlinu deluje nad  120 veterinarjev, ki imajo vsi polne roke dela. Nastaja znanost o klavnicah, na fakultetah nastaja io cele stolice za klavnično vedo. na pr. v Hannoveru itd. Isto se opaža tudi v drugih držai-ab Ta razvoj bo prikazan tudi na veterinarski razstavi v Ljubljani za časa iesenskega veleseima od 2. do 11 septembra  in  bo zaradi  obilice   materijala zelo zanimiv.
_  Opozorilo  turistom    In Izletnikom.
Slovensko planinsko društvo opozarja turiste in izletnike, da je pričela Meščanska korporacija v Kamniku s sečnjo kompleksov na Dolu pri Veliki Planini. Les se bo spravljal po Dolskem erabnu proti Kopi-šu. Po tem grabnu je speljana turistovska pot tal na novo zgrajena jahalna lovska
pot. Za spravljanje lesa 6e vrse razna de. la, tako razstreljevanje skal po grabnu, posek lesa za gradnjo rize itd. Les se seka tudi nad skalnatimi stenami na obeh straneh in se spušča preko teh strmin v graben. Zato je vsaka hoja po grabnu, zlasti pa v dnevih spuščanja lesa po grabnu, za življenje nevarna. Ob koncu avgusta se prične stalno spravljanje lesa Po zgrajeni riži in bo zaradi velike življenjske nevarnosti vsaka ho.a nemogoča. Kamniaka korporacija ;'e že vsak prehod zaprla in namestila v ta namen vidne napisne deske na vrhu Dola, dalje na Kopi-šu ob začetku poti na Dol. Pot bo zaprta dalje Časa, bo pa prehodna v nedeljan in praznikih (cerkvenih) od septembra dalje, ko bo riža že povsem zgrajena. Slovensko planinsko društvo opozarja turiste in planince, da se drže gornjih navo_ dil, tako da ho vsaka nesreča izključena.
— Znamenit ameriški letalec v Zemunu. V Zemun je prispel te dni ameriški letalec ter skakač s padalom, kl je na tamošnjem aerodromu tudi razkazoval svojo umetnost. Je to 221etni Body Butcher, ki je že 654 krat skočil s pomočjo padala Iz letala. Nad aerodromom je skočil s padalom iz višine 1200 m, padal pa je do 800 m, ko se je šele odprlo padalo. Pristal je popolnoma srečno in ni niti pokleknil, Butcher je nato demonstriral navzočim letalcem poseben patent ameriškega padala ter padalo, ki je pripravno za skoke iz hidroavionov nad morjem. Posebna priprava omogoča, da se sproste vsi jer-menčki, s katerimi je skakač privezan na padalo, tako da je v vodi popolnoma prost.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme še trajalo. Temperatura se bo zvišala Včeraj je nekoliko deževalo samo v Zagrebu, drugod pa je bilo lepo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 28, v Beogradu 24, v Zagrebu 23, v Ljubljani 22.4, v Mariboru 20.3. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 769.8, tempe, ratura Je znašala 9 stopenj.
— Tragična smrt matere in sina. V petek popoldne se je na nepojasnjen način pretrgala električna žica, ki spaja vas Gacko in železniško postajo Sinac, ter padla na zemlje. Revna seljaklnja Marica Bo-binac je sla popoldne v gozd, da nabere nekoliko drv in suhljadi. Mimogrede je hotela pobrati žico, da bi suhljad zvezala, starko je pa električni tok na mestu ubil. Ker matere ni bilo domov, jo je šel sin iskat, končno pa jo je naše ob potoku mrtvo. Ko jo je hotel dvigniti, se je tudi sam zgrudil mrtev.
— Strasna osveta užaljene ljubice. Ivan Mravinac, železniški kr etnik iz Našle, je bil že več let oženjen, kar ga pa ni motilo, da ne bi pričel ljubavnega razmerja z neko Milko Gregoričevo. Milka je strašno sovražila ženo svojega ljubčka in ji je često pisala anonimna pisma, polna zlobnih natolcevanj. Nedavno je Mravinac zvedel, da piše ta pisma Milka in je zato sklenil, da prekine z njo ljubavno razmerje. Zaradi tega je bila ljubica silno užaljena in je sklenila, da se maščuje. Ko se je v soboto vračal domov, je zamahnila s koso in gotovo bi mu odsekala glavo, če ne bi dvignil roke v obrambo. Zamah je bil tako silen, da je Mravincu roka kar odletela. Toda Milki to še ni bilo zadosti, zamahnila je še enkrat in mu osekala levo nogo. Težko ranjenega so prepeljali Mravinca v bolnico, kjer se bori s smrtjo, Milko pa so aretirali.
— Junaki nožev. V ljubljansko bolnišnico so morali prepeljati mizarskega pomočnika Avgusta Ankona, starega 27 let in stanujočega na Savi pri Litiji. Sinoči je bil v neki gostilni, kjer so se mesarji stepli med seboj in ga z nožem tako obdelali, da je dobil hude poškodbe po vsem te-
lesu.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »F ran z Josefovaoc grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tne-bušnjih obolenjih, da deluje »Fran/ «fo-sefova« voda sigurno razkrajajoče In vselej milo odvajajoče. »Frariz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Zračna zveza Ljubljana — Zagreb — Beograd. Opozarjamo interesente, da stane vožnja iz Ljubljane v Zagreb le 180 Din Ln da traja od 7. zjutraj do 7.40, ko letalo ie pristane v Zagrebu. Vraču nan je v to ceno tudi prevoz iz mesta Ljubljane na aerodrom in z aerodroma zopet v mesto Zagreb. Zjutraj odhaja avto izpred pisarne >Putnikac v palači Pokojninskega zavoda v Ljubljani ob 6.20, letalo pa starta ob 7. Popoldne odhaja letalo ob 16.40 iz Zagreba in pristane v Ljubljani ob 17.20. Državni nameščenci imajo pravico do SOodstotnega popusta, vpoko-jenci imajo isti popust trikrat na leto. Isto velja za rezervne častnike. Poslužujte se zračne zveze! Vse podatke dajeta pisarna >Putnika«. palača Pokoj, aavoda v Ljubljani, in šef centra, Ljubljane, tele fon štev. 34-99. 36-21, 20-09.
—lj Tudi na Zaloški cesti bodo dogradili kanalizacijo. Ker bodo tudi tu obnovili tramvajsko progo ter položili dvojni tir, bodo prej končali kanalizacijska dela, ker bi pozneje ne mogli več prekopavati ceste. Prejšnji ttden so položili kanalizacijske cevi vzdolž bolnišnice, od glavnega vhoda bolnice do cerkve. Sedaj kopljejo jarek naprej od bolnice proti Vodmatu. K temu novemu kanalu bodo tudi priključili kanalizacijo iz bolnišnice, iz prosekture. Doslej Je bila kanalizacija iz bolnišnice napeljana naravnost v Ljubljanico pri mrtvašnici. Lahko si mislimo, da je bilo to nehiyienič> no, zlasti, ker voda v strugi zadnje čase skoraj povsem miruje.
—D Vabila k otvoritvi jasenak*** Ljubljanskega veleaejana od 2. do 11. teptam -
bra so razposlana Ce komu vabila pomotoma ne bi bilo dostavljeno, prosi vela. sejmaka uprava, naj f* reklamira v vele-sejemski pisarni.
—Lj Uradne ure Zveza kulturnih društev v Ljubljani so od ponedeljka dne 28. avgusta dalje od 9. do 12. In od 15. do 18. ure.
—lj Zahvala. Našim dragim prijateljem . in znancem  iskrena zahvala   sa ljubke spomine ob našem družinskem slavju. Rodbini: Dv. sv. Vedernjak m dr. Steska
_lj šolska madina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 2. do 11. septembra znižano vstopnino ipo 3 Din za učenko oziroma učenca, ako Je obisk skupen pod vodstvom uciteljatva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na vellike razstave: veterinarska, kmetijsko, razstavo >61ovenska oerkevc, razstavo >madon«, gospodinjsko >Red ln snaga ik zdravju pomaga« itd., ki bodo nudile nazoren pouk. mladini pa pri učenju mnogo koristile.
—lj Betoniranje struge Ljubljanice je nekaj dni počivalo, ker se je nabralo v strugi ob deževju precej vođe, ki so jo deloma izčrpali, deloma pa zajezili. Danes so delali zopet normalno. Hite, kolikor se da, da bi jih ne zalotilo jesensko deževje. Ce pojde vse po sreči, bo delo končano ob terminu, čez tri tedne.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Vladimir Dolenc
naznanja, da se je preselil na Masarvko-vo cesto 58 vis a vis Ranzingerja ln ordinira dnevno od 8.—12. in od S.—■G.
8815
_lj Valvasorjeva rojstna hiša kaže rebra. Hiša stoji, kakor znano, ob Starem trgu in Gallus o vam nabrežju samostojno. Ob nabrežju ima starinske mostovže in je povsem takšna, kakršna je bdla ob Valvasorjevem rojstvu. Hiša spada med zaščitene zgradbe, da Je ne smejo prezidavati, vendar pa to še ne pomeni, da bi je ne smeli tudi obnavljati. Sedaj nI prav nič znamenita po žalostni zunanjosti. Ob stranskih pročeljih Je omet odpadel skoraj ves in sploh nudi hiša sliko precejšnje zanemarjenosti. Na takšen način se nedvomno ne varujejo zgodovinske zgradbe. Pomisliti je tudi treba, da bo popravljanje tem dražje, čim dalje ga bodo odlagali.
—lj V Ljubljani so umrli od 18. avgusta do 24. avgusta: Matijaiec Matilda roj. Ko-vačevič, 60 let, zasebnica, Suvoborska ul. 14-1.; Jean Josipina roj. Jančar, vdova Gač-nik, vdova po sod. pisarju, Vidovdanska c. št 9; Z-itnik Peter, 37 let, kleparski mojster in posestnik, Hradeckega c. 39-pr.; Zaje Marija, 13 let, hiralka, Vidovdanska c. 9; Bovhan Marija, vdova mizarja, 73 let, Vidovdanska c. 9; dr. Gregorič Vinko, 76 let. primarij drž. sploš. bolnice v p-, Resljeva c 5-1.; sestra Regali Marija, mati Pija, ur-šulinka-učiteljica. Kongresni trg; Gorjanc Marija, roj. Komac, 64 let, žena zvaničnika drž. žeL v p. Ivana, Bohoričeva ul. 10-pr.; Pire Pavlina, 25 let. služkinja, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Pintar Josip, 31 let, davčni iztirjevalec. Stara Loka; Marincelj Jože, sin pogodbenega poštarja, 4 leta. Kočevska Reka 82; Bratož Marija, 19 let, hči blokovnika drž. žel., Apihova ul. 24; Žitnik Franja roj. Ko-zlevčar, 50 let, žena vžitkarja, Ižanska c. 44; Petrovčič Franc, 4 mesece, sin posestnika, VTzdene 30, obč. Horjul; Krajnik Milica, 3 leta, hči krojaškega mojstra. Mislinje št 53; Klun Anton, 75 let, posestnik, Bohoričeva ul* 15; Kovač Josip, 44 let kleparski pomočnik, Masarvkova c. — baraka; Hillmavr Silva, 9 let hči žel. uradnika, Dolenjska" c. 18; Katrašnik Neža. 63 let, po-strežnica, Resljeva c. 26: 2urga Frančiška 46 let, žena posestnika, Cerknica, Marti-njak 54; Stradar Alfonz, 40 let rudar. Hrastnik 78.
—lj Nogavice, razne svilene flor in otroške, dobite trpežne pri tvrdki Miloš Kar-ničnlk, Stari trg. 56-1
Caričina podveza
Zadnji evropski velefilm oboževane LILIANE HABVEl'
Iz Celja
—c Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice v Celju bo za začetnike in tudi za gojence vseh ostalih letnikov L, 2. in 4- septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. v ravnateljski pisarni na Slomškovem trgu 10-1. Vpis je obvezen tudi za vse lanske gojence, ki nameravajo letos nadaljevati šolanje na tem zavodu Stan gojenci naj se pravočasno javijo zaradi redne dodelitve svojim dosedanjim učnim močem, da se tako čim prej omogoči setava učnega reda. Vsa pojasnila glede pogojev daje ravnateljstvo Glasbene Matice od 1. septembra dalje.
—c V celjski boiniinici je umrla v soboto, 26. t. m. 721etna občinska reva Terezija Zefranova iz Dramelj.
—c Rjava in modra ženska torbica z manjšo vsoto denarja in drobnarijami v skupni vrednosti 150 Din je bila izgubljena 23. t m. med 17. m 18. na cesti pod Starim gradom proti Pečovniku.
—c Nogometna nedelja. V nedeljo 27. t m. so bile v Celju kar štiri nogometne tekme. Dopoldne je na Glaziji kombinirano moštvo SK Celja v trening tekmi porazilo SK Store v razmerju 7 : 1 (6 : 1)- Celjani so bili v absolutni premoči. Sodil je g. Sotl. Na igrišču pri »Skalni kleti «so dopoldne »Starini S K Atletike« porazili kibice SK Atletikov v razmerju 5 : 3 (2 : 0). Zmaga je bila zaslužena. Sodil je g. Krell. Ob 17. se je pričela na istem igrišču revanžna nogometna tekma med vojaškim teamom 39. p. p. in celjskimi Atletiki. Zmagali so Atletiki v razmerju 3:1 (0:0). Tekma je bila zelo živahna in uspela. Vojaki so igrali fair. Atletiki pa zelo ostro. Igra je bila ves čas izenačena. Atletikom sta prinesli zmago dve enajstmetrovki. Goli za Atletike so padli v 2.. 23. m 39 minuti, Častni gol za vojaški team pa v 33- minuti drugega polčasa. Kori 6 : 5 za Atletike Gledalcev je bilo okrog 500. Tekmo je sodil g. Ober-lindner Iz Laškega v prvem polčasu zadovoljivo, po odmoru pa je z napačnimi odlo čitvami Izrival številne proteste med gledalci. V predtekmi je rezerva Atletikov porazila rezervo SK Jugoslavije v razmerju 9 : 1 (4 : 1).
Zborovanje fTKrke" v Novem mestu
Novomeški župan dr. Rezek o delu za povzdigo Dolenjske
Novo mesto, 27. avgusta.
Po prvem rednem občnem sboru ob koncu maja t L je pričela »Krka« snovati svoje podružnice na deželi. Najprej je bila ustanovljena v Trebnjem, nato v Višnji gori, nakar je prišla na vrsto Stična. Snoči smo se zganili tudi v Novem mestu in sklicali ustanovno zborovanje krajevnega odbora »Krke«, Zborovanje se je vršilo v VVindischerjevem hotelu, udeležili pa so se ga številni člani »Krke«, med njimi srezki glavar dr. Loger, župan dr. Rezek, za centralni odbor »Krke- pa predsednik dr. Perko, tajnik Podbevšek in blagajnik Rodič, vsi trije iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi predsednik društva oBele Krajine« dr. Koce iz Ljubljane.
Zborovanje je otvorit predsednik dr. Perko, ki je podal kratek pregled društvenega delovanja tekom enega leta in nato ral besedo tajniku Podbeviku, ki je poudaril, da so bili Novomeščani med prvimi ustanovniki »Krke«. Kar 21 izmed 67 usta-novnikov je dalo Novo mesto in s tem pokazalo, da se zaveda velikega pomena »Krke« za Dolenjsko. Sedaj se izdeluje v Ljubljani kartoteka vseh Dolenjcev in Notranjcev, bivajočih v Ljubljani. Gotovo jih je več tisoč, ki bodo tvorili močno hrbtenico društva, da bo lahko še v večji meri vršilo svoje naloge. Sreča je bila »Krki« mila, ker je že od vsega početka dobila prostore v novem Mikličevem hotelu nasproti glavnega kolodvora. V tem hotelu se v kratkem otvori društvena pisarna in čitalnica
Govoreč o elektrifikaciji Dolenjske in o asanaciji naše dolenjske vasi je prešel na itanavljanje krajevnih odborov, ki so nujno potrebni, da bo mogla -i\.rka« tudi na deželi razvijati enako delavnost kakor v Ljubljani. Krajevni odbor v Novem mestu naj bi bil najmočnejši za Ljubljano. Predstavljal naj bi nekkšio matico za Dolenjsko. Odtod naj bi dobiv ' pobudo za nadaljnje delo, odtod naj bi se snovali krajevni odbori v najbiiiji okolici in se -kuš      delati paralelno z Ljubljano.
Po obrazložitvi društvenih pravil in pravilnika za ustanavl: e in upravljanje krajevnih odborov je pred. "dnik dr. Perko odredil odmor, da s 3 zborovalci pomenijo o kandidatni listi. Ker so se že prej vršili razgovori med zastopniki raznih društev in korporacij, .*ako naj b sestavljen odbor, da bo porok za uspešno delo, so se zborovalci hitro zedinili za to, ki jo je predlagal srezki kmetijski referent g. Ka-
rol Vrisk. Bila je soglasno spre j ta Splošno je bilo mnenje, da predstavlja     jbolj p sreč.a ^dbor v - mestu. ivljen
je iz delavnih zastopnikov r društev kakor sledi: Predsedni je dr. Josip Rezek, odvetnik in župan, I. p <\ icdsed -dmund Ka>telic, predsednik trgov-kega gremija. II. podpredsednik Josip WinJ; scher mL, predsednik Goitilnif rske in mesarsek zadrug tajnik Karol Vrisk, srezki km.lijski reefrent, blagajnik Karel Podbevšek, vodja odružnice »Jutr. ' or-niki: Ivan Barbič, soc'ni -radnik. Josi-Bcrgi.i n mL, mig. pharm., Alojzij Ivine-tič, "itelj, dr. Franjo IvaaetiČ, pred dnik p<. T ..Ice SPD, Viljem Ipavu predsednik Kluba dolenjskih visokošo' 'irol Jevšček, načeln.^ ..lizarske zadr -» gasilske župe, Alojz Ki-všek, šef prometne službe, Franc Kek, vikar. Josip nbe, trgovec, Karol .*iahorčič tajni s p metnega društva, \ .Jco Menard, preH cinik učiteljske organizacije. Joiko Povh, tovar dr Alojz Turk, profesor, L do Šetinc, krojaški mojster.
Novoizvoljeni predsednik dr. Rezek je imel nato programatičen govor, v katerem je dejal, da se je mnogo zamudilo za pro-cvit Dolenjske in da je treba zato nadomestiti to, kar smo izgubili. Zanj je merodaj-na predvsem materijalna stran »Krkinega« programa. Dolenjsko je treba gospodarsko dvigniti. Doslej so jo sistematično zanemarjali. Drugi kraji so se sami brigali za svoj napredek in kadar smo nadlegovali oblasti v Ljubljani, naj se zganejo in naj kaj store za nas, so nam odgovorili, da pričakujejo, da pride pobuda iz Dolenjske. Sedaj je prilika, da se vsi, ki se lahko otresejo političnih predsodkov, složno posvete delu za povzdigo Dolenjske. Zato prav rad prevzema predsedstvo krajevnega odbora. Novo mesto postani centrala za vse gospodarsko gibanje na Dolenjskem Pobuda za procvit Dolenjske izhajaj predvsem iz dolenjske metropole.
V imenu podružnice SPD je pozdravil zborovalce predsednik dr. Ivanetič in opozoril na važnost nevega planinskega doma na Malčovem krču na Gorjancih. Pri slučajnostih se je nato govorilo o taboru »Krke« na Trški gori na praznik 8. septembra in o II. krožnem avtomobilskem izletu na progi Ljubljana-Trebnje-Krško-Novo mesto-Ljubijana. Izlet bo v nedeljo 8. oktobra Izletniki se bodo za dalje časa ustavili v Novem mestu, ker bodo tu večerjali.
Tridesetletnica in odlikovanje
najstarejšega  specialističnega   ateljeja za črkoslikarstvo
Pristou & Brlcelj v Ljubljani Ta tvrdka, ki je te dni obhajala tridesetletnico svojega obstoja, je znana po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Njene zasluge za slovensko obrt bi bilo odveč poudarjati, kajti s svojo neumorno delavnostjo se je podjetje dvignilo do renomeja, kakršnega ne doseže zlepa kaka obrt Nešteti izdelki tvrdke dokazujejo, v kako umetniškem okusu in arhitektonski skladnosti so nje izdelki dovršeni. Istinito je tudi, kako zna ta tvrdka akomodirati moderne izdelke črkoslikarske umetnosti na domača tla. To more m zna samo tvrdka, ki ima umetniški okus, ki si ga je izbrala v razdobju tridesetih let v borbi m stremljenju z idealizmom, in ki ima zajemljive oči za harmonijo barv in raznolikost.
Brez kričave reklame, brez hvalisanja, ampak z delom, ki dela čast m je v ponos mestu Ljubljani in vsej državi, se je podjetje razvilo in doseglo razmah, ki se mu moramo samo diviti.
Časopisje je o tej zaslužni tvrdki le malo pisalo, kajti poleg umetniške višine odlikuje to podjetje nerazumljiva skromnost. Zdi se nam primerno, da opozorimo javnost na tridesetletnico tega podjetja in da je to podjetje bas za tridesetletnico obstoja dobilo na mednarodni razstavi v Londonu v letošnjem letu za svoja perfektno dovršena vsem raznolikim okusom ustrezajoča, iiaravnost presenetljiva dela, ki so bila razstavljena na razstavi v Londonu, diplomo, zlato kolajno in zlat križ (Grand Prix). To odlikovanje je ne le v ponos in čast tvrdki, temveč je v čast in ponos slovenski in jugoslovenski obrti sploh, kajti ne smemo pozabiti, da je s tem londonska razstava dala ne samo priznanje dovršenosti našega jubilanta, tvrdke Pristou & Brlcelj, ampak je s tem tudi potrdila, da se more ta tvrdka kosati z največjimi tvrdka-mi te vrste.
Naj bo to odlikovanje kompenzacija za ves trud in napor, hkrati pa priča, kako daleč lahko privedejo slovenskega človeka pridnost, solidmst in preciznost.
Tridesetletnica in z njo to visoko odlikovanje tvrdke Pristou & Brlcelj naj nas krepi in nam daje sveže volje za delo in napredek. Tvrđki želimo Še nadaljnjih uspehov. Naj se v tej smeri razvija vsa slovenska obrt. — Iv. Kos, delegat.
Požar v Smledniku
Smlednik, 26. avgusta Obupni klici na pomoč so predramili sredi preteklega tedna Smledničane okoli 23. ure lz spanja ln vse je pohitelo proti domačiji posestnice Uršule Berličeva, kjer so pričeli ognjeni plameni s svojim uničujočim delom. Nevarnost je bila velika, ker je pričel ogenj zajemati tudi že sosedno slamnato streho Franceta Grabca odkoder bi se bil rdeči petelin izlahka razširil po dobršnem delu vsega naselja K sreči so bili smlednlški gasilci brž na mestu Se preden se je mogla ognjena vihra razpasti, so ogenj omejili in preprečili s tem največjo nesrečo. Vse sosedne stavbe so obvarovali pred požarom, edlnole Berličeva streha je postala žrtev ognja Skoda je pa kLiub temu precejšnja, ker sc deloma zamočeni pritlični deli stavbe a vodo od gašenja. Domačim gasilcem sc prihitela hitro na pomoč tudi sosedna društva, ki pa niso Imela kaj dela, ker se je medtem posrečilo že Smledčanom, da sc ogeoj uikrotili. Straža je seveda ostala na pogorišču še vso noč. ker se je bilo bati, da ogenj morda iznenada na novo vzplam-tl. Kakor ob vseh podobnih prilikah, je tudi tokrat delo gasilcev hudo oviralo pomanjkanje vode ln se je občutno pokazala potreba po zgraditvi požarnega vodnjaka O postanku požrra se ne ve ničesar.
Iz Trbovelf
— Vpisovanje na drž. mešč šoli v Trbovljah. Vpisovanje bo 1. do 2. sept za vse razrede. Vsakdo mora predložiti zadnje izpričevalo, potrdilo o plačanem davku, kolkovano z 20.— Din ter plačati zdravstveno takso 20 Din. Novinci pa morajo poleg tega predložiti tudi krstni list Šolnina se mora plačati takoj pri vpisu. Popravni izpiti se bodo pričeli 4. sept. ob 8. Sol. maša bo 7. sept ob 9. uri; zbirališče ob pol 9- uri dop. v šoli. Ostale formalnosti so razvidne iz oglasa, nabitega na Sol. vratih.
— Graditev ceste Trbovlje—Podmeja. Ako bo zadela ista usoda proračun cestnega odbora kot je občinski proračun, bo nadaljnja gradnja ceste Trbovlje—Podmeja ogrožena in zopet bi prišli številni brezposelni ob jedva dobljeni kruh, kar pa naj merodajni faktorji po možnosti preprečijo.
— Vpisovanje na drž. me?č. Soli v Tr-
1. septembrom naknadno vpisovanje, 2. septembra Šolska maša in 4. sept. rendi pouk.
Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest
da je preminul po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, brat, stric in očem, gospod
MIHAEL REPANŠEK
gostilničar
Pogreb se bo vršil v torek, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Breg It. 18, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. avgusta 1933.
Žalujoči ostali.
ve siroti
Somu
— Kam pa greva? Ali si našla gospoda Martina, ki sva mu bili priporočeni in ki bi bil moral naju čakati ob prihodu v Pariz? Ali me vodiš k njemu?
— Ne, draga Luiza; ne greva k Martinu. Pozneje ti pojasnim, zakaj nisem mogla najti njegovega stanovanja . . . Povem ti, kaj sem tudi jaz pretrpela ta čas. ko si ti trpela taiko strašne muke pri teh podležih . . . Zveš vse, kar sem storila, da bi te zopet našla, vse, kar so storili drugi v ta namen... Zaenkrat ti pa lahko samo povem, da sva namenjeni k dobremu možu, ki se zek> zanima za najino usodo.
— Za najino usodo? — se je začudila Luiza.
— Da, za najino usodo, kajti tebe pozna, govoril je s teboj.
— Ne spominjam se, kajti . . . da, spominjam se, da je nekdo prijazno govoril z menoj . . . nekega dne, ko sem ^repe-3ia od mraza na cerkvenih stop-rricah, kJer mi je dal vbogajme. Toda to je bila gospa in zdi se mi, da še zdaj slišim njen glas. Ko mi ie stisnila v roko mi;oščino, je dejala: Vzemite, drago dete, dajte to svoji materi in .. . molite zame.
— Kaj se res ne spominjaš nekoga drugega, ki se je tudi zanimal zate?... On mi je pa povedal, kje in kako se je seznanil s teboj ... To je slaven zdravnik . . .
— Ah, da, da ... se že spominjam. Tisti gospod je najprej zavrnil berači-co, prosečo miloščine . .. Ko je pa zvedel, da sem slepa, je takoj stopil k meni in me začel vpraševati, kako se je zgodilo, da sem oslepela in kako dolgo sem že slepa . . . Potem te govoril potihem z beračico; rada bi bila slišala, kaj sta govorila, pa nisem mogla. Slutila sem pa, da se je prepričal, da moje oči niso ozdravljive.
— Motila si se, Luiza; pričakuje te nestrpno in baš k njemu sva namenjeni.
— Kako se piše? ... In kje stanuje?
— Dal mi je vizitko; piše se doktor Hebert in stanuje v ulici Saint-Louis-du Temple . . .
— No. pojdiva hitro.
— Morava vprašati, kod vodi najkrajša pot.
Ljudje so se ustavljali in ju radovedno gledali, ker so takoj opazili, da je ena slepa in da ne vesta, kam bi krenili. Henrika se je obrnila k prvemu radovednežu.
— Ulica Saint - Louis je pa še daleč, je odgovoril vprašani — Pojdita po ulici Mouffetard do trga na njenem koncu, to je ravna ulica; potem prideta na nabrežje in pojdeta takoj čez Seino po mostu Notre - Dame, tam pa vpra-šajta.
Siroti sta se podvizali naprej, kajti Luizi se je mudilo k zdravniku. Sklenila je bila povedati mu ,kaj vse je pretrpela pri Frochardki. Upala je, da vzbudi v njem zanimanje tudi za ubogega Petra, ki je neprestano mislila nanj.
Zdravnik ju je takoj sprejel v svoji posvetovalnici in kmalu se je razprede) med njimi živahen pogovor. Henrika je opisovala grozno tragedijo, ki se je bila odigrala v Frochardkinem brlogu. Ko je bilo njeno pripovedovanje končano, je prišla na vrsto Luiza, da bi se zavzela za Petra.
Storila je to z vso hvaležnostjo, ki jo je čutila v srcu do dobrega fanta. Govorila ie z drhtečim glasom in malo je manjkalo, da se ni razjokala. Zdravnika so njene besede globoko ganile.
— Poskusim rešiti ga! — je dejal. — In takoj grem na delo.
Poklical je slugo in mu naročil pripraviti kočijo.
— Pridržim vaju tu, otroka, — je dejal sirotama, — pri meni bosta stanovali, dokler vama ne preskrbim zavetišča; toda zdaj moram nemudoma v Lourciensko ulico.
— In rešite ga, kaj ne? — je prosila Luiza sklenjenih rok.
Zdravnik je obljubil in hitro odšel.
I56 I     Vest o Jakobovi smrti se je bHa že raznesla po okolici.
V izbi je klečala Frochardka sklonjena nad mrtvim sinom ho teč obuditi «a od mrtvih; ogovarjala ga je in prosila, naj odpre oči in ji odgovori . . . Truplo je ležalo v mlaki krvi . . . Peter je stal nepremično na svojem mestu.
Zdelo se je, da čaka, da pridejo ponj brriči, ki so se res proti večeru pojavili na pragu.
Nekdo je bil obvestil o razburljivem dogodku vojaško patruljo, ki je prispela baš v trenutku, ko se je kočija doktorja Heberta ustavila pred bajto.
Obenem sta prišla dva policijska uradnika. Vse je bilo že pripravljeno za sodni ogled.
Zdravnik je vstopil prvi in hitel je najprej k mrliču.
Pahnil je v stran staro beračico, ki je že glasno jadikovala; osoren zdravnikov pogled ji je zamašil usta.
Zdravnik je pregledal mrtveca in izjavil, da se je nesrečnež v pijanosti sam zabodel.
Frochardka je poslušala njegovo izjavo in srdito gledala Petra.
Zdravnik je dobro razumel pomen teh pogledov; obrnil se je k beračici, ji pogledal naravnost v oči in dejal z odločnim, ukazujočim glasom:
— Cujte in razumite me dobro . . . Frochardka, od vaših dveh sinov je vam ostal samo še eden . . . drugi se je ubil . ..   slišite . . . ubil se je.
— Ubil . . . ubil se je! — je ponovila Frochardka izbuljenih oči.
— V tem smislu izpovejte.
— Da ... da! — je jecljala babni-ca vsa iz sebe, — ubil se je . . . Moj Jakob se je ubil.
Na povelje policijskih uradnikov so biriči dvignili Jakobovo truplo in ga prenesli na žimnico.
Frochardka je pa stala nepremično zroč na Petra, ki se je tiho pogovarjal z zdravnikom.
Zdravnik je storil še več, nego je bil obljubil Luizi. Ni se zadovoljil s tem, da je rešil ubogega Petra smrtne kazni, temveč ga ie povabil še k sebi in zato je zdaj govoril z njim.
— Cez nekaj dni pridite k meni . . . čim pokopljete svojega brata, — mu je dejal.
Peter se mu je zahvalil, ne da bi razumel, zakaj se zdravnik naenkrat tako zanima zanj.
Zdravnik mu je hotel dati nekaj denarja za najnujnejše izdatke, toda Peter ga je odklonil, rekoč:
— Ničesar ne potrebujem, gospod! . . . Jutri začnem zopet delati.
Toda Frochardka je opazila denar, ki ga je bil vzel zdravnik iz žepa, in brž je iztegnila roko ter začela po svoji stari navadi prosjačiti.
Njen prirojeni značaj je začel prevladovati; toda pogled se ji je ustavil na okrvavljenem truplu njenega ljubljenca, zastokala je in omahnila nazaj.
Zdravnik ji je vrgel prgišče denarja, kakor se vrže kost psu. Pomežiknil je Petru in odšel.
Ko je stala sama ob truplu svojega angelčka, je Frochardka dolgo . . . zelo dolgo plakala . . . Potem si je otrla solze in začela pobirati denar, ki ji ga je bil vrgel zdravnik na tla.
Končno je odšla z doma in zavila naravnost v beznico, ki je služila pestremu prebivalstvu tega okraja za krčmo.
Privoščila si je žganja, kolikor ga je mogla popiti, potem se je pa vrnila v svoj brlog z dvema polnima steklenicama, ki ju je skrila pod slamnjačo svojega bornega ležišča.
To pot je morala slamnjačo nekoliko bolj dvigniti. Pri tem se je Jakobovo truplo premaknilo in nekaj kapljic krvi je kanilo beračici na roko.
— Kri mojega ubogega angelčka! — je zamrmrala, — mojega dragega Jakoba, ki ga ne bom nikoli več videla.
Odmašila je eno steklenico in napravila nekaj krepkih požirkov, da bi v žganju utopila svoje gorje. In pila je še in še, vmes je pa preklinjala, plakala, sklepala roke in tarnala; končno je otopela in umolknila.
aci
Zgodovina in izdelovanje
igel
Iz zgodovine igel — Pogled v tovarno, k]er nastajajo iz
Žice svetle, tanke igle
Igle se pojavijo v zgodovini človeške civilizacizje že v dobi, ko je človek zapustil jamo in se naučil graditi koče in oblačiti se. Seveda so bile igle v pradavnih časih zelo primitivne. Prvotno so izdelovali ljudje igle iz trnja ali ribjih kosti, iz rogov, zlasti jelenjih, in končno tudi iz brona. Te igle so imele uho v sredini. Sele v poznejši dobi so začeli delati luknjice na koncu za nit ali pa tenke usnjene trakove. V Babiloniji ter v grških, rimskih in keltskih izkopninah najdene igle so vse kovinaste. Ostanki starih kultur nam pričajo, da so bronaste ali železne igle izdelovali s pomočjo majhnih modlov, uho so pa napravili na ta način, da so zavihali žico ali pa jo preluknjali. Tudi razno orodje za izdelovanje igel se je našlo in nudi nam točno sliko način izdelovanja.
Sčasoma je pa nastala tudi finejša tehnična izdelava, kar je prineslo boljše izdelke. Ljudje so se naučili izdelovati zelo dolgo žico, iglarstvo se je čedalje bolj razvijalo in ustanavljati so se začeli celo cehi. Leta 1370. so opozorili svet nase nurmberški iglarji s svojim prizadevanjem po popolni osamosvojitvi. Toda šele 1. 1584. in pozneje 1615 so si izposlo-vali izdelovalci »španskih« igel dekret o privilegijih svojega ceha. To je bilo za iglarsko industrijo zelo važno, ker so bila izdana stroga pravila o načinu izdelave, o kakovosti žice ,o velikosti igel ter o konici in ušesu.
Od izdelave po cehih, omejene na dom, so sčasoma prešli k izdelavi v delavnicah in končno so nastale tovarne. Celo vrsto mehaničnih del, ki ne zahtevajo strokovne roke, so opravljale drugovrstne moči, deloma pa tudi stroji, seveda zelo primitivni. Iz navadne šivanke se je razvila v tistih časih cela vrsta drugih sorodnih predmetov, tako okrasne igle, zaponke, kirurške igle, igle za pletilne stroje in tudi že tipi igel za šivalne stroje. Po tehnični strani se je pa izpremenil produkcijski proces v splošnem le malo. Samo stroji so se izpopolnili in posledica je bila racijonelnejša izdelava ter boljši izdelki. Kakovost igel se je zboljšala z boljšo žico, ki je prihajala polagoma na trg. Vendar so se nam pa ohranile iz tistih časov najrazličnejše igle, kajti tudi takrat so igrale izkušnje, vestnost in tradicije pri izdelavi enako vlogo, kakor jo igrajo zdaj. Srečna izdelovalčeva misel ali posrečena izpopolnitev stroja je često vplivala ne samo na ceno, temveč tudi na kakovost izdelka.
V preteklem in v našem stoletju je stroj vedno bolj zmagoval tako, da je mehanizacija in avtomatizacija proizvodnje naglo napredovala. Človeška roka se je morala postopno umikati stroju in tako je prišla tudi za iglo doba tovarniške proizvodnje. Kako se izdelujejo igle? Za nje potrebujemo v prvi vrsti kvalitetno žico, ki mora vsebovati 0.8 do 1.2 % ogljika. Žica se razreze na take koščke, da dobimo iz vsakega dve igli. 2ico je treba najprej s posebnim strojem poravnati, potem jo pa režemo na koščke. Koščki gredo v stroj, ki opravi prvo delo, oba konca naostri in potegne v konico. To delo opravlja zelo kompliciran stroj. Koščke žice dviga iz zaboja veliko kolo, obloženo s kavčugom. Kolo se počasi vrti in tako pride žica v kontakt z brusom, ki se vrti zelo hitro in s tem nastane konica. Stroj priostri 15.000 koščkov žice v eni uri.
Potem gredo koščki pod drugi brus, ki zaostri sredino žice, kjer morata biti ušesi obeh igel. To brušenje je enostavnejše in gre hitreje od rok. Zdaj pride na vrsto uho. Posebei stroj odnaša koščke žice k matrici, kjer se z enim udarcem vsak košček v sređeni stlači, da nastane prostor za uho vsake igle. Drugi stroj napravi luknjice. Oba stroja napravita v t.ii minuti 10.000 udarcev. So pa tudi stroji, ki opravijo oboje obenem. Potem se že preparirani košček žice prelomi v dve igli in vsako uho posebej očisti. Tu gre proces počasneje. Na tenko žico se na-vleče 80 do 100 igel, ki se potem razlo-
mijo s kleščami. Pri tem se tudi obrusi uho. To delo je večinoma odvisno od delavčeve spretnosti, se pa v novejšem času tudi mehanizira.
Zdaj so igle v surovem stanju gotove in na vrsto pride finejše delo. Najprej je treba igle zakaliti, kar je poverjeno izkušenim delavcem. Igle spravljajo v pločevinaste škatlice po 10 do 15 kg. Škatlice gredo v peč, kjer se igle razbelijo in ostanejo do gotovega časa razbeljene. Izurjeni delavci ves čas pazijo na temperaturo, da pravočasno nehajo kaliti igle. Ohlade jih bodisi v vodi ali pa v olju, potem pa pridejo takoj v fino žaganje. Sledi takozvano paketiranje. 80 do 100.000 igel polože v posebno zmes, ki sta v nji tudi olje in milo. Igle pridejo pod težak valjar in tako se izgladijo. Potem jih pa polože v milno raztopino in končno pridejo lesketajoče se v žaganje, da se posuše. Med njimi je seveda nekaj slabše izdelanih, ki jih pa inspekcija takoj odstrani.
Tiger prinaša srečo
Tiger pomeni za Indijo ne samo kr* voločno zver, ki se je ljudje boje, temveč prinaša prebivalstvu rudi sre* čo, seveda šele po smrti Tigrovo meso velja v Indiji za posebno poslastico. Nekatere dele tigra smatra lahkoverno ljudstvo za posebno zdrave proti rev* matizmu. Tace so lep okrasek indij* skega stanovanja, o tigrovih ključnicah pa pravijo, da prinašajo domačinom srečo. Indijci nosijo ogrlice iz tigrovih zob ali pa vsaj en tigrov zob, ker so prepričani, da je nosilec hrabrosti in uspeha v boju.
Posebno srečen je tisti, ki se mu po* sreči ustreliti tigrico v trenutku, ko do* ji mladiče. Paziti mora dobro, da se ne izgubi nobena kapljica tigričinega mleka, ki ima baje čudodelno moč, da vrne slepcem vid. Tigrove kože pa pro* dajajo Indijci Evropcem, ki se potem bahajo, ko imajo lepo tigrovo kožo do* ma v salonu, koliko so prestali in k a* ko veliko junaštvo so morali pokazati, reden so tigra ustrelili. Zato imajo ndijci značilno prislovioo, koliko sre* čo pomeni ustreljen tiger za domačina. Pravijo namreč: Kdor ustreli tigra, je za vse življenje poskrbel zase.
F,
nepismenosti v Rusiji
V sedmi številki »Dežele sovjetov«, glasila društva za gospodarsko zbližanje s Sovjetsko Rusijo, piše legacijski svetnik sovjetskega zastopstva v Pragi Aleksander Polocki o razmahu sovjetske kulture in s tem v zvezi navaja nekatere zanimive podatke iz carske Rusije. Tako omenja, da do revolucije v Rusiji ni bilo več kot 27 odstotkov pismenih ljudi, a narodne manjšine skoraj sploh niso imele šol. V začetku lanskega leta je pa znalo citati in pisati že 80 odstokov odraslega prebivalstva v starosti od 16 do 50 let, a v mestih je dosegel ta odstotek že 90. Pri porastu pismenosti ruskega prebivalstva je igrala važno vlogo uvedba abecede za mnoge narodnosti, ki abecede dotlej niso imele. Zdaj ima od 182 narodov in plemen Sovjetske Rusije lastno abecedo 134 narodov, odnosno plemen,
Latinizacija narodnostnih abeced je igrala važno vlogo pri hitri likvidaciji nepismenosti. V letošnjem šolskem letu se uči v ruskih šolah 20 milijonov otrok, dočim bi se jih moralo učiti po petletki samo 15 milijonov. V stari Rusiji je fo-hajalo ljudske in srednje šole samo 7 milijonov 800.000 učencev. Ves pouk na ljudskih in srednjih šolah gre v okviru vsestranske tehnične vzgoje. Šole so | ;-deljene tovarnam, komunalnim gospodarstvom in raznim gospodarskim podjetjem.
Postani in ostani
elan Vodnikove druf be *
Ura, ki Je nI treba navijati
Vajeni smo ur, ki poganja njih ko* lesca ostali mehanizem s tem, da se z robci svojega roba dotika drugega ko* leščka z večjim ali manjšim številom zobcev. S tem se suče hitreje ali po* časneje in premikanje se prenaša na druga nazobčana kolesca. S trenjem ko* lese med seboj se pa porabi del ener» gije in mehanizem se sčasoma obrabi. V laboratoriju Westinghouse Electric Companv so pa izdelali uro, ki ima samo štiri koleščke, in sicer tako, da se med seboj sploh ne dotikajo. Poga* nja jih magnetizem. Kolesca se nikoli ne obrabijo in tudi mazati jih ni tre> ba. Kodenzatorji vzbujajo v žici, naviti pod urnikom na tulcu, električno polje, ki preleti vso žico v minuti 3.600krat. Z živo oviti tulec (stator) ima na no* tranji strani zobce, ki jih je 118, na* sproti njim pa je 120 zobcev kolesc v astatoru. To notranje kolesce se lahko suče in imenuje se rotor.
Zobci statora in rotora se ne doti* kajo. Magnetičen vpliv nastane samo, če je zob statora proti zobu rotora. Zato se suče rotor s 60*krat manjšo hitrostjo nego kroži električno polje statora; zasuče se torej 60*krat v mi* miti. Tako je tudi pri drugih kolescih. U re ni treba navijati, ker gre, dokler kroži po statoru električen tok.
Plavalne tekme na Ljubljanici
Ljub U ama, 2$. avgusta.
Na prt Jasnem kopališču Ljubljanica, v katerem je bilo to pot še posebno veselo In živahno, Je priredila plavalna sekcije SK Ilirije včeraj popoldne propagandne plavalne tekme za vse razne pdavače, k! ne gojijo plavalnega sporta v klubih, temveč sot posamezniki brez športnib ciljev v popolnem pomenu besede. Da je bila misel Ilirije prav dobra, kade Številen odzhr tekmovalcev, ki so na splošno pokarali precej povprečne zmožnosti, vendar pa je bilo mod njlnu budi nekaj takšnih, ki bi Jim lahko strokovni in amotreni trening odprl pot do boljših sportnrti n»pobov. Glavni del tekmovalcev > dala okolica kopališča ob Ljubljanici, torej množica stalnih kopalcev, ki gojijo rvoje >vodne< sposobnosti na obeh breg. Ljubljanice ob odcepu Gruberjevega kanala. Najhujša je bila pac kontkurenca obiskovalcev >&pice< hi »nabrežja«, vmes pa so pridno seoradirali tudi ostali neorganftsi-rani goJrtelJi  plavalnfh disciplin.
50 m prosto, dečki do 14 let: 1. Bark OSpica)) 44; 2. Počkar (S.) 44J, 8. Cvahte (S), 4. Kosir (Nabrežje).
50 m proeto, dečki do 18 let: 1. Orehek B5.6. I. Bevc 8«, 8. Nafottgal (N.) Ml 4. Pctfkar (S.).
50 m pro«to, dekleta do 14 let: 1. Wer-ner (N.) 4«, 2- Dejak (N.), 3. Siutteršic.
50 m proeto, dekleta do 18 let: 1. Herc 50, 2. Krnele 51, 3. Dular (6.) 56.4
100 m prano, dečki do 14 let: 1. Vah-tar 1:54.5; 2. Dular 1:55; S. Kranjc <S>
100 m prsno, dečki do 18. let: 1. Gleze-ner 1:38.3, 2. Ogrin 1:45.5, 3. Dolenc (s.) 1:46.
100 m prsno, dekleta do 14 let: 1. Wer. ner  (N.) 1:5«.   (Najboljši čas dneva!)
100 m prsno, dekleta do 18 lett 1. Herz CN.) 1:54.6.
50 m hrbtno, dečki do 14 let: 1. Koko-ravec 40.6, 2. Košir 50.1, 3. Dobejc.
50 m hrbtno, dečki do 18 let: 1. Bevc 45, 2. Slmonišek R. 53, 3. Simonišek M.
50 m hrbtno, dekleta do 14 let: 1. Wer-ner (N.).
50 m hrbtno, dekleta do 18 let: 1. Simono ič 1:10.
100 m proeto, dečki do 18 let: 1. Nah-tigal 1:29, 2. Zupan (S.) 1:37.8, 3 Jerman (S.)
100 m prosto, dečki do 14 let: 1. Ma-rolt (S.).
Skoki, dečki do 14 let: 1. Bekš (S.) 3«. 2. Smerajc (S.) 29. 3. Pleško (N.) 19 točk.
Skoki, dečki do 18 let: 1. Perhavc (N.) 61, 2. Kos (3.) 57, 3. Orehek (N.) 55 točk.
Prireditev je — kot rečeno — privabila na Kopališče mnogo gledalcev In je v vseh ozlrih dosegla svoj namen. Da je bila še bolj privlačna, so prireditelji — in tudi najemnica ga. Grošljeva In tvrdka >Alpina< — pripravili za posamezne tekmovalce primerne nagrade. SK Ilirija je spet potrdila svoj sloves, da ji gre v naši banovini največja zaslmga za organiziranje plavalnega sporta.
• v
i sete
tseh  vrst enobarvne in večbarvne  izdeluje kUsarna
3r
> aH ali og1asi<
Vsaka beseda M> esvr. Plača se lahko auU w srumka* ta odgovor znamko I - Na vpraianjo bre» snamkm *— ■■i odpnvnHama       Nafrnttrd** otfln* Oi» S-- —
KUPIM
AVTOMOBIL
kupi Gasilno društvo Krka pri Stični, Dolenjsko. 3401
SLUŽBE
SOBARICO
18—25 let, sprejmem; 300 Din mesečno. — Zwilling, Zdenčina kraj Zagreba. 3399
3000 DIN KAVCIJE bi dala, če dobim kakršnokoli službo. — Naslov: Zaje, Store pri Celju. 3398
~~     MT.AJftA GOSPA
išče zaposlenja na velesejmu.
NOVOZIDANO HISO
prodam za Din 46.000.— Po-brežje pri Mariboru, Delavska ulica št. 11. 3363
HIŠO V PERASTU v Boki Kotorski, prodam za 60 tisoč  dinarjev.  — Radulovič, Beograd, Teodosijeva 12. — Telefon 24.166. 3377
BRTVNICO
prodam za 10.000 Din v industrijskem mestu Gorenjske. — Pojasnila: Omejc, Stražišče 93, Kranj. 3397
FOTO-ATELJE radi bolezni ugodno naprodaj.
— Ponudbe na upravo »Slov. j Rechnitzer, Pančevo, Dunavska Naroda« pod »Zgovorna 3403«.' banovina. 3396
11		3	I
BOROVOOVE PLOHE
okrog 30 m3 proda Matjan, Viž-marje 31. 3400
STANOM
DIJAŠKA STANOVANJA oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50
STANOVANJE
pod Rožnikom pri Viču, Cesta XXI, št. 10. novo, oddam. 3386
250.— DIN MESEČNO
stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3364
DVE DIJAKINJI
sprejmem v popolno oskrbo v bli**™ gimnazije na Poljanah. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3393
PAZNO
Modna konfekcija
Najboljši nakup A   PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
NOVOST! Potrošači škroba morejo na pol ceneje proizvajati krompirjev škrob z napravo »Express<. — Cena iste se izplača v enem dnevu. — Pojasnila brezplačno. — Proizvaja Kazmer Nagv. Subotica D7, Palmatičeva ulica št. 89. 8374
Urejuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christot — Vsi v Ljubljani