NOVI TEDNIK CEUK. 9. MARCA 1978 — ŠTEVILKA 10 — LETO XXXII — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnji NT je izšel na dan, pomemben za vse nas, na dan, ko bo v Sloveniji preko 700 tisoč ljudi izpolnilo glasovnice in s tem zaupalo številnim delegatom na- daljnjo pot naše družbe. čeprav smo včeraj slavili praznik žena, smo vendar to številko v veliki meri namenili tudi temu pomembnemu obeležju. In še nekaj novic iz uredništva: aa iz- let »100 kmečkih žena prvič na morje« je vse pripravljeno, tečejo tudi organizacij- ske priprave za jaimo radijsko oddajo z neposrednim prenosom iz Kozjega, naš novinar Janez Vedenik se počasi odpravlja na pot v Singapur, od koder bo seveda prinesel polno novinarsko beležko. V nedeljo pa se vsi skupaj vidimo na voliščih! MILAN SENICAR NOVA VREDNOST PRAZNIKA TT" J^o sem v dneh praznovanja 8. marca — Dneva žena razmišljala, kako smo žene v celjski m^L občini praznovale ta praznik, sem hitro ugo- JL 3k_ tovila — različno, a skoraj v sleherni sredini delovno. Vendar že nekaj let ugotavljamo, da se je ponekod praznovanje S. marca izrodilo. To pra- znovanje je zgodovinsko povezano z razvojem delavske- ga gibanja in sega tja v leto 1988, ko je bila ustanov- ljena organizacija »Mednarodni ženski svet«. Ko je po- stala ta organizacija vedno bolj mlačna, so radikalne organizacije leta 1904 ustanovile mednarodno zvezo za žensko volilno pravico in žensko državljansko sodelo- vanje«. Pod pritiskom družbenega razvoja so se žen- skam začele odpirati možnosti vključitve v razne šole in poklice, ob koncu. 1. svetovne vojne, zlasti pod vpli- vom oktobrske revoluciie, pa so dobile ponekod tudi vo- lilno pravico. Žensko delavsko gibanje se ni potego- valo za reforme v okviru kapitalističnega družbenega reda, temveč se je povezovalo z vsem delavskim razre- dom v skupnem boju za nov družbeni red, za sociali- zem. Lenin je zapisa'.: »Ne more biti socialističnega preobrata, če v njem ne bo znatno sodeloval velikan- ski del delavnih žensk. Na mednarodni socialistični ženski konferenci leta 1919 v K'ibenliavnu pa je bil sprejet sklep o medna- rodnem ženskem dnevu, ki naj bi ga prirejale socialist- ke vsako leto in v vsth državah z zahtevo po ženski volilni pravici, povezani s celotnim ženskim vpraša- njem, kakor ga razumejo socialisti. Pred drugo svetovno vojno in med NOV so žene Jugoslavije dokazale svojo veljavo v vsem z delom in družbenim razvojem bogatim obdobjem svobode, z ustavnimi določili tn Zakonom o združenem delu pa moramo nujno spremeniti vsebino praznovanja 8. mar- ca. V Jugoslaviji in še posebej v delavskem Celju, kjer je zaposlenih 45 odstotkov žensk, si moramo prizadevati za reafirmacijo praznovanja. 8. marec praznujmo kot mednarodni praznik vza- jemnosti žena, kot praznik spomina na končani boj za človekovo dostojanstvo ter kot delovni dogovor v vsa- ki TOZD in KS za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj. Praznovanje ne more biti osredotočeno na en dan v letu. Večkrat moramo spregovoriti na problemskih konferencah, javnih tribunah, delavskem svetu, v DPO o problematiki nagrajevanja po delu, sodobni tehnolo-' giji in njenih posledicah na položaju delovnega človeka v problematiki izobraževanja ob delu, kvalifikacijski strukturi, varstvu pri delu, stanovanjski problematiki, zdravstvu, otroškem varstvu, štipendijski politiki, več- ji produktivnosti, položaju kmetijskih proizvajalk, o vzgoji in izobraževanju. Več žena na vodilna delovna mesta, več žena v vodstva samoupravnih organov in družbeno političnih o^rjanizacij, a ne zaradi strukture, temveč zaradi sposobnosti, njene pripravljenosti za delo in zaradi deleža, ki ga je ustvarila kot delavka v združenem delu. SONJA OCVIRK VOLITVE 78 Smo pred volitvami v temeljnih organizacijah združe- nega dela in krajevniii skupnostih, na katerih bomo iz\'olill člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo prišli na volišča v četrtek, 9. marca delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v nedeljo, 12. marca pa občani v krajevnih skupnostih. V izredno razgibanem predvalilnem obdiobju, smo bili tokrat priča dejstvu, da so v pogojih naše socialistične de- mokracije, tudi volitve sestavni del socialističnega samoup- ravljanja kot temelja vseh svoboščin in pravic vseh delovnih ljudi in občanov. Z drugimi besedami lahko rečemo, da volitve v naših samoupravnih odnosili niso le akt glasova- nja, ampak v svojem bistvu stalna, množična politična ter samoupravna naloga, ki se kot sestavina naše vsakodnevne samoupravne prakse izpolnjuje v stalnih kadrovskih pripra- vah na volitve, v nenehnem dograjevanju volilnega siste- ma in tudi v ustvarjalnem iskanju novih, učinkovitejših poti pri uresničevanju delegatskih odnosov. Delovni ljudje in občani so na o.snovi evidentiranja, opravljenih predkandi- dacijskih in kandidacijskih opravil v širokih jn dobro pri- pravljenih javnih razpravah izoblikovali in potrdili liste kandidatov za člane delegacij v temeljnih samoupravnih or- ganizacijah in skupnostih ter delegate v družbenopclitični zbor oboiiTiskih skupščin. Želu pomembna je ugotovitev, da so v predvolilni aktiv- nosti delovni ljudje in občani sodelovali množično in veliko bolj zavzeto kot kdajkoli prej. To pomeni, da se vse bolj zavedajo .svojih pravic In dolžnosti aktivnega vključe\'anja pri razreševanju vseh pomembnejših vprašanj in so vedno bolj pripravljeni pri njihm-eim razreševanju tudi scidelctvati.-.. Za dokončno potrditev novih delegatov in delegacij, s katerimi bomo uresničevali našo prisotnost In odločanje v Sikupščinah, je potrebno samo še zadnje dejanje. Odloči- tev, s katero se bomo na voliščih z glasovanjem izrekli o predlaganih delegatih in delegacijah, bo tudi ocena samo- upravne ra^-ni in kvalitete vseh pred^lilnih opravil. Zato glasovanje ne bo 2^olj formalnost, ampak enakovre- den člen v celotnem volilnem procesu, posebej pomemben za našo današnjo stopnjo razvoja socialističnih samouprav- nih družbenih odnosov, kot odraz trenutnega politič-nega razpoloženja in odnosa delovnih ljudii in občanov do samo- upravnega, ekonomskega in družbeno političnega sistema. Z upravičenostjo pričakujemo, da bodio delovni ljudje in občani na predstoječih volitvah potrdili svojo visoko politično zrelost in pripravljenost za še hitre^jši razvoj so- ciaListiane samoupravne družbe. IVIEDOBČINSKI S\rET SZDL CELJE MEDOBČINSKI SVET ZSS ZA CELJSKO OBMOČJE mmi. VEST! IZ C!N»E O Ti02 čeprav je izstop predstavnika repubUAkega izvršnega sveta iz komisije za proučitev rar'A>ja temeljne organizacije združenega dela za praiavodnjo titanovega dioksida pri Cinkarni nekoliko presenetil, je izvršni svet celjske občin- ske skupščine z veseljem sprejel poročilo, da se razmere, zlasti pa vprašanja, ki so bila načeta ob lanskem obisku podpredsednika zvezne vlade Nemške demokratične republi- ke v Calju, ugodino razreŠLijejo. Gre za poročilo, da so naši zvezni organi ugodiili prošnji kolektiva za ureditev paritete dolarja in znižanja carin na uvoz cisiTiOvne surovine. Vse te ugodnosti prinašajo kolektivu za proizvodnjo titanovega dioksida okoli 20 milijonov dinar- jev. Enak znesek je odobrila tudi vlada Nemške demoki-a- tične republike. Po vsem tem je vsaj s te strani stanje za- dovoljivo. Kolektivu se tudi odpirajo drugi vidiki poslova- nja. Seveda pa s tam problemov ni konec. Gre predvsem za dejstvo, da bo kmalu nastopii čas, ko bo treba začeti z odplačevanjem anuitet. Celotne obveznosti niso majhne. V tej zvezi bosta morali tudi ol>e banki, se pravi Jugobanka in Ljubljanska banka, povedati svoji stališči. Glede na informacijo, ki so jo dobili člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine, se stanje zaradi teh ukre- pov v TOZD Titanov dioksid izboljšuje. Sicer pa so znova ugotovili, da bi vsega tega ne bilo, če bi izvršni svet ne mr povedal stečajnega postopka za ta obrat, v kolikor bi par1> nerja ne našla skupnega jezika pri reševanju zadev, ki v zveani pristojnositi. Opooiorilo je toirej zaleglo. -mto JLA: 35 LET INŽENIRCEV v torek je minilo 35 let, kar so ustaiiovili inženirske enote v naši slavni JLA. Ob tej priložnosti je bila prosla- va s pregledom enot v vojaš- nici »Slavka Slandra« v Ce- lju, katere so se udeležili nanogi predstavniki celjskega javnega in političnega življe- nja, nekdanji aktivni stareši- ne JLA in borci NOB ter predstavniici Ljubljanskega ar- naadnega območja. O prazni- ku, razvoju inženirskih enot. Ustvarjenem delu v povojnem obdobju ter nalogah za bo- doče delo je govoril Svetozar Vuliklč, katerega enota je naj- boljša med tnženiroi t Slo- veniji. Med drugim je ome- nil, da še nikoli niso bili ta- ko dobro pripravljeni, kot danes in da ni sovražnika, ki bi jim bU nevaren. Seveda pa to ni merilo, da bi poči- vali, ampak bodo vse svoje znanje še in vedno ii5popol- njevali. V imenu Celjanov je voja- ke in starešine pozdravil Va- šo Starovič in v svojem po- zdravnem govoru omenil še posebej veliko nalogo pri na- daljnjem utrjevanju bratskih vezi med našimi narodi, ki se še posebej krepijo prav v JLA. Komandanta LAO Franca Tavčarja-Roka je zastopal ge- neral Pavle Ristič, ki je še enkrat čestital celjski enoti za vse uspehe in prvo mesto z željo, da prehodni pokal kot najboljši osvojijo tudi le- tos. T. VRABL 2. stran — NOVI TEDNIK St. 10 — 9. marec 1978 VELENJE: DELEGATI ZA KONGRESA Občdnslca konferenca ZK Velenje je izvolila delega- te, ki bodo zastopali Sar ležJco dolino na bldinjih kongresih — 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ. Na 11. kongresu ZKJ bo- sta sodelovala MARJAN DOMANJKO, programer, zaposlen v GIP Vegrad in ANICA KRISTAN, delav- ka iz TGO Gorenje. Na 8. republiškem kon- gresu 2iKS pa bodo sode- lovali: Franc Avberšek, Franc Brinovec, Franc Druks, Olga Jovičič, Alojz Kikec, Bogomila Krajnc, Majda Krašovec, piga Medved, Jože Miklavc, Vin- ko Miklavžina, Milena No- vak, Vincenc Ocepiek, Alojz Rajter, Ljubo Stare, Milan Šterban in Drago Trkulja. T. VRABL REZiRVA HRANE IN ZAŠČITNA SREDSTVA Na zadnji seji so člani Sve- ta za ljudsko obrambo, var- nost in družbeno samozašči- to pri SOB Celje razpravlja- li o mnogih pomembnih vpra- šanjih naših obrambnih pri- prav. Med drugim so rasE- pravljali tudi o usmerjanju mladih v vojaške šole, o vzgo- ji mladine v teritorialni ob- rambi, o združenih vajah v KS, o programu praznovanja tedna varnosti in o odloku o štabih in enotah civilne zašči- te. Največ pozornosti pa so na- menili razpravi o oblikovanju blagovnih rezerv. Zakon na- mreč zavezuje občine, da ob- Ukujejo posebne blagovne re- zerve za kritje potreb po bla- gu osnovne preskrbe v prime- ru izrednih razmer oz. vojne. Blagovne rezerve naj bi vse- bovale le najosnovnejše pro- izvodne artilde. V predlogu oblikovanja blagovnih rezerv je bila prikazana možnost os- krbe iz proizvodnih zmoglji- vosti proizvodnje in predela- ve v občini Cel,1e, ter iz dru- gih virov. Ostaja pa še mnogo odprtih vprašanj zagotovitve ustrezne skladiščne kapacite- te, nabave zalog, ugodnih kre- ditov ipd., katere bodo mora- li nosilci oskrbe rešiti v naj- krajšem času. I V razpravi o oblikovanju I blagovne rezerve pa je bil po- dan tudi predlog, katerega bo- do morali odbori za IX) in DS v krajevnih skupnostih sku- paj z DPO na terenu v pri- hodnje vnesti v svoje akcijs- ka programe. Gre za obliko- vanje enomesečne blagovne ziiloge hrane, katero naj bi postopoma oblikovala vsaka družina. Ta zaloga pa naj bi bila vsebovala le najosnovnej- še prehrambene proizvode, kot so.- moka, olje, sol, slad- kor, fižol, riž, maslo Ipd. Člani sveta so razpravljali tudi o osnutku odloka, s ka- terim so določeni roki, od katerih morajo delovni ljudje In občani ter OZD in drugi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred ra- diološkimi, biološkimi in ke- mičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi. Do leta 1980 naj bi občani nabavili sredstva za osebno RBK zaščito predvsem v me- stnih krajevnih skupnostih. OZD za sredstva za kolektiv- no zaščito na podlagi svojih razvojnih načrtov civilne za- ščite. Do leta 1985 naj bi sredstva za RBK zaščito na- baviU tudi vsi ostali v KS in drugih organizacijah. VIKI KRAJNC CELJE O OBČINSKEM DAVKU 0,5 % OD NETO OSEBNEGA DOHODKA! Odmevi na ločene seje de- legatov vseh treh zborov celj- ske občinske skupščine, zad- nji dan februairja, so še veckuo moični, glasaid. Odmeivi zlasti na sprejem družbenega dogo- vora o varstvu okolja v obči- ni in o tisti točki odloka o davkih občanov, ki je predvi- dela uvedbo posebnega 0,5 odstotnega občinskega davka na neto osebne dohodke za- poslenih. Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na zadnji seji pred no- vimi volitvami, ne pa na zad- nji seji skupščine tega skli- ca, sprejeli predlog družbene- ga dogovora o varstvu okolja v občini. Sprejeli so dokii- ment, ki n,i samo zrcalo silno slnbega ekološkega stanja v ob-^ini, oziroma v Celju, mar- več, ki je tudi glasnik, kaj bo treba naoraviti, da se bo stanje izboljšalo. Dogovor je torej tudi obvewjioč. Za sko- raj sleherno temeljno ali de- lovno organizacijo v Celju, za mnoge druge... skoraj za vse. Ob sprejemu !;e je zlasti na seii zbora združenega dela raz^-ila ra^zprava, ki je ono- zorila na m.arsikatere proble- me. Vprašanje, kje dobiti sredstva za nabavo čistilnih in drugih naprav, je kmalu dobilo odgovor. Gre za tista sredstva, ki jih morajo za- gotoviti prizadeti kolektivi sa- mi, v strukturi prodajne ozi- roma proizvodne cene proiz- voda. Drugih možnosti ni. Tehtne so bile misli o od-^ govornosti kolektivov, oziro- ma vodilnih ljudi v njih, za- kaj ta vpra.šanja še niso re- šena. Aktualno je bilo tudi vprašanje, kako na reševanje ekoloških problemov vplivajo delavci sami, saj jim ni in ne more biti vseeno, v kakš- nem okolju delajo in v kakš- nem živijo potem, ko se z dela vračajo na domove. Svo- je mesto v tej razprava je do- bil tudi predlog Kraje^Tie skupnosti Aljažev hrib o po- stopni izpraznitvi Creta, o preselitvi ljudi, ki še tam živijo, na druga območja, kjer tovarniški plini ne žge- jo tako močno in ne duši jo. Razprava pa je ono^orila tudi na rezultate skrbnih pri- zadevanj za rešitev teh vpra, šanj. Kot zgled so postavili kolektiv EMO. Toda, v teh naporih ni osamljen. So še dnigi. Tudi železarski in še kateri. Na vsak način pa je bila zahteva o nadzjoru nad pu- ščanjem škodljtivih plinov v zrak, o seznanjanju občanov s temi primeri več kot upra- vičena. Samo, da bi ne osta- lo pri besedah! Skratka, tudi ta razprava je ix>trdila, da gre za vprašanja, ki jih bo treba rešiti, za pro- blem, ki je za Celje boleč in pere5. Samo, kako dolgo še? Uresničevanje družbenega do- govora o varstvu okolja daje upanje, da ne bo ostalo le pri besedah, le pni dogoTOtru. Slediti morajo rezultati. In dalje. Občinska skup- ščina kot celota je zavrnila predlog izvršnega sveta o uvedbi posebnega občinske.^a davka v višini 0,5 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih. V tem ko so delegati družbenopolitičnega zbora pKKlprli to pobudo, se delegati drugih dveh zborov zanjo niso ogreli. Zmagal je torej — ne. To stališče pravzaprav ni presenetilo. Morda tudi zate- gadelj ne, ker je bila obraz- ložitev za sprejem novega davka preskromna. Tudi je vprašanje, če je bilo dovoij, da jo je predlagal in podprl samo izvršni svet? Predlog bi si zaslužil širšo družbeno podporo. Glede na potek zasedanj, se nehote pojavlja tudi vpra- šanje, ali so se delegacije in konference delegacij v resni- ci v tako veliki večini odlo- čile za negativno stališče do tega predIo,ga? Mar tako tudi tiste krajevne skupnosti, ki bi naj po predlogu odloka prav s pomočjo teh sredstev dobile več kot potrebne pro- store za svojo in širšo druž- beno dejavnost? Ali ni bil tisti »ne« predvsem zrcalo osebnega ra.spoloženja do te- ga vprašanja? Poiavlia.jo se še druge mi- sli, ki bi si zaslužile teme. Ijito oceno, ne glede na to, ali je uvedba tega davka v zdajšnjem trenutku umestna ali ne. Večina slovenskih ob- čin je ta davek sprejela že ob koncu lanskega leta, mno- ge tudi pozneje. Celje torej, vsaj zaenkrat, ostaja iz\'en republiškega dogovarjania o vsklajevanju davčne politike. Kaj to pomeni, je zaenkrat težko reči. Prav tako še nI znano, ali se bodo v Celju odločili za ponovno akcijo za sprejem tega davka, ali ne. Počakajmo. M. B02IC ANA POZINEK Ce nekdo vztraja v vzgo- jiteljskem poklicu petin- dvajset let, potem ga mo- ra imeti rad. Tako sem razmišljala, ko sem se trečpJa z ANO POZINE- KOVO, vzgojiteljico v vzgojno varstveni ustano- vi Zarja v Nom vasi. Opa- zovala sem jo, ko se je vrtela med otroki. Zdelo se mi je, kot da je zrašče- na z njimi in je del njih. Ana Pozinek se je rodi- la na Rakeku na Notranj- skem. Lepega otroštva ni imela, saj je odraščala v vojni vihri, ki otrokom ni prizanašala. Pa vendar si je že tedaj kolika značaj, saj so vsi njeni domači sodelovali v narodnoosvo- bodilni vojni. V vihravih povojnih le- tih se je šolala v vzgoji- teljski šoli v Ljubljani. Z idealizmom, ki ga premo- re le mladost, je odšla na prvo delovno mesto v Sto- re pri Celju. 2e tedaj je vedela, kako zelo rada ima otroke in da se jim je s svojim poklicem zapisala za vse življenje. V Storah je delala enajst let in v vsem tem času ni poznala predaha. čisto razumljivo se ji je zdelo, da more in mora delati vse dneve. Delala je, veliko delala in nikdar ni vprašala po pla- čUu. »Fo vojni smo zagnano garali,« pripoveduje o svojem delu vzgojiteljica Ana. »Se na misel nam ni prišlo, da bi vprašali po plačilu. Delo je bilo po- trebno opraviti, ne oziraje se na uro in čas. Zdaj ni več tako. Pa tudi prav je, da so delavke za svoje de- lo stimidirane in ustrezno plačane. Velika hiba dana- šnjega časa pa je, da vsi hitimo, na sebe in medse- bojne prijateljske odnose pa pri tem pozabljamo« Ana Pozinek je pred šti- rinajstimi leti prišla iz Stor v Celje, kjer živi in dela tudi danes. V vseh letih službovanja je bila tudi družbenopolitično ak- tivna, saj ni pozabila po- vojnih časov, ko je kot mladinka zagnano poma- gala pri obnovi domovine. Tedaj je bila mladinka — delegatka in leta 1951 so jo sprejeli v partijo. Vse doslej je ostala zvesta ide- alom partije in se kot od- govoren komunist borila za naprednejše in boljše odnose v naši driižbi. O njih, o teh odnosih, raz- mišlja tiMi v zvezi s pra- znovanjem dneva žena. Ni ji po volji, da je ta praz- nik razvrednoten in od- maknjen od svojega delov- nega in vsebinskega znača- ja. Ob tem pa razmišlja tudi o ženskah in njihovi globoki povezanosti z dru- žino. »Želim, da bi bila druživa tista zveza, ki se ohranja zaradi stalnega in vzaiemnega napora obeh zakoncev. Oba morata svo- jo zakonsko in družinsko skvrmost nenoi^afi zaradi njene nofranJe vrednosti« ZDENKA STOPAR POGLEJMO ¥ SVET PIŠE IVAN SENIČAR KROG JE ZAKLJUČEN NAVZGOR — Predsednik Tito je spet na poti: v korist našega praktičnega sodelovanja s svetom, za povečanje našega ugleda in za prispevek v reševanju hudih mednarodnih vprašžinj, od katerih zavisi tudi naša usoda. To pot se Titova neutrudljiva dejavnost odvija v Združenih drža- vah Amerike; dejavnost, ki se vzajemno napaja iz nje- gove genialne pronicljivosti in iz nič manj »genialne« trdovratnosti, s katero se majhni jugoslovanski narodi trudimo, da si izborimo enakopravno držo v še vedno nasilnem svetu, saj vemo, da moramo s tem doseči dvoje: prvič, da preživimo, drugič, da bo svet, v kate- rem bodo preživeli majhni in delavni narodi, boljši in pravi. — Z Ameriko nas vežejo dobii in prijateljski stiki, čeprav se naši pogledi v marsičem razUkujejo. Izraz dobrih odnosov so dokaj pogostni stiki voditeljev obeh dežel. Jugoslavijo sta obiskala predsednika Nixon in Ford, Tito pa je bil v ZDA že trikrat prej: leta 1960 je obiskal sedež Organizacije združenih narodov New york in se je srečal z Eisenhowerjem, leta 1963 je obi- skal Kennedyja in v letu 1971 NLxona. Predsednik Tito in predsednik Carter se do tega sestanka nista srečala, čeprav sta izmenjala v zadnjem letu kar deset med- sebojnih poslanic. Pri nas je bilo na obisku tudi mnogo drugih visokih osebnosti, v Amerilci pa pred meseci Edvard Kardelj, pred leti pa tudi delegacija izvršnega sveta skupščine Slovenije z Andrejem Marincem na čelu. Poznamo se torej in tudi vzajemno cenimo. — Za sedanji obisk je značilno kar razburkano med- narodno vreme. Jasno pa je tudi to, da se srečujeta vo- dja zahodnega bloka in ene od najmočnejših držav — Carter ter predsednik majhne deželice v Evropi, sousta- novitelj gibanja neuvrščenosti in osebnost, ki ji najbrž ni enake v modemi zgodovini — Tito. Verjamemo, da si imata kaj povedati. Poleg dvostranskih odnosov, za razvoj katerih je najbrž še veliko možnosti, prevladu- jejo vprašanja: stiki Vzhod—Zahod (pri čemer smo mi, hvalabogu, neodvisni), uspeh konference o evropski varnosti in sodelovanju (kjer smo mi gostitelji), poli- tika neuvrščenosti (kjer smo mi, brez samohvale, eden od stebrov), vojna in druga žarišča v svetu, posebno pa na Bližnjem vzhodu ter še mnogo drugih problemov. — Naši gospodarski stiki z Ameriko gredo navzgor, toda še prepočasi: lanska trgovinska menjava je dosegla 842,3 miUjona dolarjev (uvoz 545,5 in izvoz 296,8) z de- belim deficitom. Delno bo ta primanjkljaj pokrilo okoli 200.00C ameriških turistov pri nas. Izgledi za menjavo leta 1980 so 1 mihjarda. V Ameriko izvažamo okoli 300 proizvodov, kar pa je premalo. Ameriški trg je nenasi- ten. Obstajajo še skupna vlaganja (okoli 30 sporazu- mov), industrijska kooperacija in drugo. Pomembna je atomska centrala »Krško«, ki bo dajala 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije. — V Ameriki živi tudi več kot tri milijone jugoslo- vanskih izseljencev in njihovih potomcev. Ti so trdna vez med državama. Na žalost delujjeo tam tudi obupa- ne skupine ustašev, četnikov in belogardejcev, ki jim Američani kar premalo stopajo na prste. — Titov obisk zaključuje lani začeti krog: Sovjetska zveza. Kitajska in zdaj Amerika. Krog je zaključen in v njem je naš položaj še trdnejši. OBMOČJE 400 DIN NA ZAPOSLENEGA Naključje. Svet občin celj- skega območja je začel svojo ix>t v šentjurski občini. Tu jo je končal tudi v prvem mandatnem obdobju, po sko- raj štirih letih. Sicer pa bo sedež sveta v Šentjurju še nekaj mesecev, do konca ju- nija. Zaradi vsega tega zadnja seja ni bila prav nič manj delavna, četudi ji ob zaključ- ku ni manjkalo slavnostnega prizvoka, še posebej, ko sta se članom sveta zahvalila za delo Ivan Kramer v imenu s\'et07 medobčinskih družbe- nopolitičnih organizacij ter predsednik sveta, Vinko Ja- godic. Sicer pa so se na dnev- nem redu pojavila predvsem naslednja vprašanja: osnutek gospodarskega načrta SOZD »Dobrine« v zvezi s kmetij- sko primarno proizvodnjo, zatem malo gospodairstvo teokazalo -je svojo življenjsko moč. Pn'a strojna skupnost v mozirski občini je nastala 1968. leta. In to v Robano- vem kotu. Naslednje so pri- hajale sprva bolj počasi, zelo hitro pa zlasti zadnja tri le- ta. Zdaj jih imajo v občini že šestedeset, od teg^ osem za pridelovanje silažne ko- ruze, pet pašniških, petinšti- rideset ostalih, med njimi tu- di za gnojenje in dve za pri- delovanje krompirja. V eno skupnost se pona- vadi p>ovezuje od tri do de- set kmečkih gospodarstev. In če vzamemo, da gre v tem primeru skupnega dela na vsako skupnost v povprečju po pet gospodarstev, je na dlani, da je v vse oblike strojnih skupnosti v mozir- ski občini povezanih okoli 300 gospHDdarjev. Kmetje ustanavljajo svoje strojne skupnosti po pogod- bi, pomemben je tudi pravil- nik o njihovem delu. Tu je zapisano vse, kar se tiče de- narnih deležev za nakup stro- jev, kako je z odplačevanjem anuitet, kako s porabo stro- jev in podobno. Prav tako, kako s popravili, s stroški, ki nastajajo in še in še. Navzlic temu, ni vse lepo, kot je napisano. Problemi na- stajajo zaradi ljudi, ki bo- disi niso hoteli plačevati svo- jega predvidenega deleža, ki so hoteli streho strojne skup- nosti izkoristiti za nakup me- hanizacije za individualno po- trebo in podobno. Toda, navzlic temu je tre- ba povedati, da strojne skup- nosti dobro delajo, da je v njih veliko prizadevnosti kmetov, veliko iniciative. Se- veda podpirajo ustanavljanje teh skupnosti tudi ugodnejši pogoji za odobravanje posojil za nakup strojev. Zanimiva je ugotovitev, da se v mozirski občini, pred- vsem zaradi velikega števila hribovitih kmetij, niso in ne morejo uveljaviti skupnosti za spravilo sena. Razmnljivo. To delo je preveč odvisno od vremenskih razmer. Zato tudi uporabe strojev ni moč načrtovati v naprej. Seveda, travniki so še precej raa- drobljeni. Ce bi bili to zlo- ženi, združeni kompleksi, bi bilo drugače. Tako pa ne. Najbrž p>a bo čas tudi na to področje prinesel nove iz- kušnje. Predvsem pa bo tre- ba najprej menjati miselnost kmečkih gospodarjev. Na vrsti so zlasti mladi, da po- kažejo, da je tudi takšno združevanje več kot potrebno. Predvsem zaradi preproste računice. Strojne skupnosti v mozir- ski občini so upravičile svoj obstoj in so vsekakor zgled, kaj pomeni združevanje dela in sredstev v kmetijstvu. M. B02IC ŠMARTNO OB PAKI: REGULACIJA Veseli smo, ko smo te dni videli, da so spet začeli z re- gulacijskimi deli Pake. Upa- mo, da bo letos reka reguli- rana vse do vasi Smartnega. Tako bodo odstranjene tudi vse skrbi zaradi morebitnih poplav. Vsa pripravljalna dela za regulacijo Pake so opravili že lansko jesen, zato so lahko zdaj z deli takoj pričeli. ZORKO KOTNIK OTVORITEV TISNIKARJE- VE RASTAVE Jutri bo v Slovenj Gradcu tiskovna konferenca ob izidu monografije slovenskega sU- karja Jožeta Tisnikarja, ki ga dobro p>oznamo po njegovih delih, kjer slika dosledno le človeka. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev razstave njego- vih likovnih del v slovenje- graškem Umetnostnem pavi- ljonu. Otvoritve razstave se bo udeležil tudi sekretar Iz- vršnega komiteja CK ZKJ Stane Etolanc. GOLTEH: 20LIJEV PRAZNIK Med zadnjim smučarskim vikendom na Goltch je Izletnik iz Cel,ja pripravil sprejem «a znanega športnega delavca Draga Zadravca-Žolija in to ob njegovem štiridesetletnem aktivnem ukvarjanju s smučanjem. Drago Zadravec je izpit za smučarskega učitelja napra- vil že januarja 1938 na smučiščih Crepoljsko pri Sarajevu. Za izpit je moral opraviti teste iz dvanajstili predmetov. V vseh štiridesetih letih je Drago Zadravec naučil celo vrsto ljudi smučarskih veščin, to pa z nezmanjšanim tempom dela še zdaj. Na priložnostni slo- vesnosti so mu izročili tudi vrsto priznanj, med drugim tudi brezplačno vozovnico za vse življenje pri vožnji na Golte. Drago Zadravec je spregovoril tudi z .\ndrejem ing. Marincem, predsednikom IS republike Slovenije, ki je sam navdušen smučar in svoj kratek prosti Čas izkoristi za vijugan.je po belih snežnih poljanah. Beseda je seveda tekla o smučanju. TONE VRABL vmMMMMm OBMOČJE ^^^^ ^^^^ ^1 OCENITI BO TREBA OPRAVLJENO DELO Iz ocene območnih priprav na vo- litve, ki so jo podali na skupnem po- svetovanju medobčinskih svetov SZDL in ZSS za celjsko območje izhaja ugo- tovitev, da so v posameznih občinah opravili res veliko delo pred volitvami. O tem med drugim priča podatek, da bodo delovni ljudje in občani volili 9. in 12. marca na širšem celjskem ob- močju kar 2257 delegacij za skupšči- ne interesnih skupnosti, v katerih bo vključenih preko 23.000 ljudi, k tej številki pa moramo prišteti še vse ti- ste delegate, ki jih bomo volili v druž- benopolitične zbore, zbore združenega dela in zbore krajevnih skupnosti. Kljub temu pa iz ocene izhajajo še nekatera spoznanja, ki jih bo potreb- no po volitvah temeljito proučiti. Gre za nekatere pomanjkljivosti, ki jih kljub temu, da smo jih ugotavljali že po volitvah leta 1974, še nismo uspeli odstraniti iz sedanjih predvolilnih pri- prav. V prvi vrsti je treba poudariti, da se v občinah celjskega območja niso uspeli tako organizirati, da bi lahko uveljavljali sistem stalnih kadrovskih priprav na volitve. To pa pomeni, da bi morali že po sedanjih volitvah raz- mišljati o kandidatih za vodilne funk- cije v skupščinah pri naslednjih vo- UtvEih. V predvolilnem času so v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela evidentirali veliko šte- vilo delavcev in občanov za možne kandidate v delegacijali. Ob tem pa je ostala kakovost opravljenega evidenti- ranja vendarle vprašljiva. Cesto so nam- reč evidentiranje možnih kandidatov opravljah v ozkih krogih aktivistov v krajevnih skupnostih in temeljnih or- ganizacijah združenega dela, ne da bi listo kandidatov potrdili tudi širši kro- gi delavcev in občanov. Seveda takšen način dela ne gre vzeti za pravilo, ki velja za številne krajevne skupnosti in tozde, opozoriti pa velja nanj predvsem zaradi bodočih priprav na volitve. V zvezi z evidentiranjem in izbiro kan- didatov velja omeniti tudi pomanj- kljivosti pri zagotavljanju ustrezne strukture v delegacijah. Res je, da so na kandidatnih listah delegatov v te- meljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v mnogo ve- čjem številu zastopane ženske, kot so bile pred štirimi leti in tudi število mladih se je močno povzpelo. Kljub te- mu pa je zanimiva ugotovitev, da se struktura teh dveh omenjenih katego- rij močno poruši, če pogledamo iz te- meljnih delegacij navzgor proti obči- nam, republild in zvezi. Vse slabosti, ki so očitne in ki so se znova pojavile v sedanjem predvolil- nem delu, je potrebno takoj po volit- vah temeljito pretehtati. Pa ne samo zaradi tega, ker so podobne ocene nuj- ne in ker so del politične aktivnosti. Predvsem zato jih bo potrebno preteh- tati, da ne bodo ostale tudi vnaprej zakoreninjene v našem predvolilnem delu in jih bomo čez štiri leta ponovno omenjali, DAMJANA STAMEJCIC ZALEG: ŠTEVILO DELEGATOV V ZBORIH Na zadnji seij vseh treh zborov žalske občinske skupščine so delegati spreje'Li tudi odlok o do- ločitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegaci- je krajevnih skupnosti de. legirajo v zbor krajevnih skupnosti. Delegacije bo- do oblikovali v vseh kra- jevnih skupnostih. Na za- sedanje zbora krajevnih skupnosti bodo poslali po tri delegate iz Žalca, Pre- bolda in Polzele, po dva delegata iz Braslovč, Griž, Petrovč, Šempetra ter Vranskega, ostale krajev, ne skupnosti pa bodo de- legirale po enega delega- ta. Merilo za takšno odlo- čitev je število prebival- cev določene KS. Sicer pa bo število dele- gatskih mest v zboru kra- jeraih skupnosti in družbe- nopolitičnem zboru ostalo nespremenjeno. Vsak iz- med njiju bo štel po tri- deset delegatov, število delegatskih mest v zboru združenega dela pa se bo pov(3!^alo. S tem se hočejo v Žalcu izogniti v čim večji meri konferencam delegacij ter tako omogo- čiti čim širšemu krogu združenega dela aktivno vključitev v delovanje de- legatskega m skupščin- skega sistema. Dosedanje konference delegacij so namreč mnogokrat zdru- ževale teritorialno odda- ljene delegacije. Mislimo na Avtoprevoz Šempeter in Zarjo Petrovče, pa MIK Prebold in INDE Vran- sko ter druge. V doseda- njem štiriletnem obdobju so bila nekatera področja združenega dela pravza. prav izločena iz skupščin- skega sistema, nekaj pa je bilo delegatov iz OZD in delovnih skupnosti, ki se nikdar niso pojavili na seji konference ali zbora občinske skupščine. Kljub temu, da zakon določa sorazmerno število ljudi v posamezni tozd ali de- lovni skupnosti, pa je od tega možno tudi odstopiti ter uporabiti druga meri- la. Predvsem zaradi ustre- zne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij v zboru. O razdelitvah dele- gatskih mest v zboru združenega dela so raz- pravljali v vseh osnovnih organizacijah Zveze sindi- katov, prav tako pa tudi delegacije v združenem delu. Na predlog so pri- šle pripombe iz Tekstilne tovarne Prebold, kjer se niso strinjali z zmanjša- njem števila delegatskih mest, s tem se niso .stri- njali tudi v Hmezadovem tozdu Kooperacija, TOZD Gradbeništvo Ingrada pa je želel biti povezan v konferenco z ostalimi tozdi Ingrada. S priipom- bo tekstilne tovarne se niso strinjali. Kooperaci- jo bo v zboru zdru- ženega dela še naprej zastopalo šest delegatov, upoštevana pa je bila tu- di priix)mba TOZD Grad- beništvo, ki se je pred kratkim združila s TOZD Gradbena operativa v eno TOZD, tozdi OZD Ingrad pa so v eni konferenci delegacij z delovnimi eno- taml Nivoja iz Celia. JANEZ VEDENIK PPiPUAVUE- Kl V VELENJU Prvi so se danes v ve- lenjski občini podali na volišča rudarji in to že ob štirih zjutraj. Vsi so dob- ro seznanjeni z volitvami in obljubljajo, da bodo svojo dolžnost čimprej op- ravili. Opravili tako hit- ro in dobro ter zavedno, kot to delajo v jami pri kopanju premoga in dru- gih vzporednih delih. Vse pa je pripravljeno tudi za nedeljske volitve v petindvajsetih krajeimih skupnostih, kjer bo sku- paj 62 volišč. Povsod pri- pravljajo lepo urejena vo- lišča, postavljajo mlaje in Isjobešajo zastave. T. VRABL 4. stran — NOVI TEDNIK St. 10 — 9. marec 1978 Z ZBORA LAŠKIH RUDARJEV V SPORU JE ZMAGALA RAZSODNOST IN POŠTENOST Pred leta na ukinitev ob- sojeni rudnik rjavega premo- ga v Laškem je kasnejša energetska kriza obdržala v obratovanju. Ukrep, da rud- nik ne smejo zapreti in ru- darje premestiti v že zgra- jeno tovarno TIM, je bilo praktično vse, kar je skup- nost v tem primeru storila. Rudnik je lep del svoje aku- mulacije izdvajal za preus- meritveni objekt, ko pa je bilo zaprtje rudnika odlože- no, je bil rudniški obrat no- vonastalega TIM osiromašen za marsikaj; predvsem pa se je poznalo odrekanje na račim razvojnih posegov v jami. Tako so rudarji ostali v jami, tovarno so napolnih drugi ljudje. Vse bi bilo prav, če bi družba, ki je en- krat rekla zaprite!, drugič pa, da tega ne smejo sto- riti, prispevala tudi kakšno »injekcijo« v obliki kredita za investicije. Toda ne! Ja- ma je bila že itak izredno draga, zlasti odkop ob skrom- nem izplenu in dolgem pre- V02!U. Eno z drugim, rudarji rud- nika Laško so v marsičem na slabšem kot njihovi tova- riši v soseščini. Osebni do- hodek je gotovo prenizek za težko jamsko delo. V Timu še misliti ne morejo na do- brote, ki so drugod same po sebi umevne: r^res, jubilej- ne nagrade itd. V takih razmerah vlada do- ločena naelektrenost., katere praznite^' pa je povsem pri- rodna. Delavci pritiskajo na odgovorne, ki so jim najbliž- ji, na slednje pritiskajo za- dolžitve na ravni celotne or- ganizacije združenega dela. Zbor kolektiva, ki so ga zahtevali laški radarji minuli četrtek je bil eno takih praž. njenj naelektrenosti. Mnoga nerazrešena vpraša- nja so bila teža, ki je pri- tiskala; spor med predsedni- kom sindikata in direktorjem ter vodjem jame pa je bil povod zs. sklic zbora. Kolek- tiv je bil tolikanj strpen, da zbor ni bil sklican na dan največje razburjenosti, ko je predsednik sindikata odsto- pil od svoje funkcije. Tako je ostalo nekaj dni za premi- slek in tehtanje. In spet se je ponovil že tolikokrat ob- ravnavani problem: informi- ranost ter odnosi. Prvi očitek, da sta direk- tor in vodja jamskega obrata na obratni konferenci neupra- vičeno kritizirala predsedni- ka sindikata, ki je bil na seji v svojstvu jamskega nad- zornika in tako povzročila njegov odstop, je bil upra- vičen. Strokovni sestanek ni mesto za razračunavanja, ka- terim sindikalno članstvo ne prisostvuje. Predsednik sin- dikata Jernej Žohar, ki je mislil, da njegov odstop ne bo imel takšnega odmeva, je na zboru p>ovedal svoje stali- šče in pristal, da po takšni zaupnici rudarjev ostane na čelu sindikata. Drugi očitek, da je bil pra- vilnik o delitvi osebnih do- hodkov sprejet preveč »brzo- pleto«. Vodja jamskega ob- rata Franc Teršek je kot predsednik komisije pojasnil, da je bil rok prekratek, da je bila potrebna še vskladitev z drugimi rudniki. Rudarji so bili ogorčeni, da v komi- siji niso sodelovali zastopni- ki vseh jamskih poklicev, kot bi bili rnoraU. Sklep po tej točki, ki so jo precej časa razčiščen/ali, nalaga skupnim službam efektivnejše delo pri takih zadevah, kjer naj kolektiv vendarle ima dovolj časa, da o vsem razmisli in reče svoje. Tretji očitek, kaj je z jam- skimi obiski direktorja rud- nika Franca Semeta, se je deloma obrnil v prid obtože- nemu. Franc Seme je izrazil zadovoljstvo, da so mu omo- gočili nekaj, kar bi sam od sebe nerad storil. Tako je taksativno naštel svoje dolž- nosti, ki mu jih nalaga sta- tut, nato pa še tiste, ki jih je sprejel mimo statuta. Vse skupaj je ovrednotil še s fi- nančnimi rezultati svojega dela. Obiski v jami, v dolž- nostih niso zapisani. Rudarji so morda res prvič dobili na vpogled obsežnost dela svojega direktorja tozd, vendar pa so vseeno izrazili željo, da bi se kot rudarski strokovnjak našel z njimi na delovnih mestih. Seveda je bilo govora o od- nosih, o načinu komtmicira- nja itd. Resnici na ljubo je treba povedati, da rudarji tu- di niso pretirano »nežni« v iskanju izrazov in zlaganju stavkov. Res pa je tudi, da lepa beseda dobro mesto naj- de in tega bi se morali za- vedati vsi, tembolj tisti, ki so na odgovornih mestih. Po temeljitem prikazu od- govornosti in zadolžitev je vprašanje nezaupnice direk- torju opadlo. Rudarji pa so vseeno vztrajali pri boljših stikih, večji p>ovezanosti, in- formiranosti. Način, kako so rudarji sodelovali na zboru, dokazuje, da so zrel kolektiv, ki sicer hoče uveljaviti svoj prav, da mu je pa moč tudi kai dopovedati. Obravnavali so še vrsto za- dev, ki resnično sodijo v sprotno obveščanje kolekti- va bodisi po pismeni ali ust- meni poti. Zelo prav so rudarji imeli, ko so kritizirali nabavo jam- skega lesa. Odgovornim za to se najbrž res ne sanja, da ni vseeno, kako suh ali moker, kako težak zaradi te- ga je les. JURE KRASOVEC EMO ZAKLJUČNI RAČUN POKAZAL USPEHE Vseh deset temeljnih or- ganizacij celjskega EMO je minulo poslovno leto zaklju- čilo brez izgube, kar je velik uspeh tega, zdaj že domala štiritisoččlanskega kolektiva. V začetku preteklega leta je bil EMO poleg Cinkarne ozi- roma njenega tozd titanovo belilo tista delovna organi- zacija na celjskem območju, za katero so na osnovi več- letnih težav in visoke i^be ocenjevali, da bo le stežka vnovič stopila na trdna tla. Se posebej slabe obete so prerokovali tozdom posode in container, kjer je bila iz- guba največja. Zaključni račun pa je po- kazal drugačno podobo in hkrati dokazal, da je EMO dobro zasnoval svojo sana- cijo. Celotni prihodek mili- jardo in 409 milijonov dinar- jev, dohodek 383 milijonov dinarjev in čisti dohodek 308 milijonov dinarjev so števil- ke, ki dokazujejo lanskoletno uspešnost in prizadevanja vseh delavcev, da bi ozdra- vili EMO. Ne le, da je ce- lotni EMO in vsi TOZD po- ■loval brez izgube. Prvič p>o več letih so ustvarili tudi sklade v višini 28,5 milijo- na din in s tem postavili pr- ve, še skromne, a vendar čvrste temelje svojemu raz- voju. Resnici na ljubo je sicer treba povedati, da vsi plani le niso bili doseženi. V pro- izvodnji so za planom zao- stali za 8 odstotkov. Treba pa je povedati, da so proiz- vedli količmsko za 29 in vred- nostno za 30 odstotkov več kot leto poprej. Bistveno bo- lje i>a so tržili, saj so pro- dali 7^ 37 odstotkov več kot leto poprej in za 3 odstotke več, kot so načrtovali. Tudi izvoz je bil za 32 odstotkov boljši, a vseeno 10 odstotkov nižji od načrtov. Izvoz je šel predvsem na račun p>osode, ki so jo izvozili za več kot 5 milijonov dolarjev, dobre izvozne dosežke pa je zabe- ležil tudi najbolj problema- tičen tozd EMO container, ki je presegel 600.000 dolarjev iz- voza. Ob razveseljivih novi- cah iz EMO je treba pove- dati, da rezultati niso na- ključni, ampak so sad jasno opredeljenih in odgovorno iz- vajanih nalog. So tudi prvi korak k trajnejši stabilnosti in preusmeritvi EMO, kot je začrtana v sanacijskih na- črtih in kot jo snujejo v svo- jih planih razvoja. Dobri do- sežki v kotlegradnji, radia- torjih in prvič po daljšem času tudi v TOBI so potrdi- lo, da je usmeritev na pod- ročje toplotne in klima teh- nike pravilna in da so prav tu za EMO največje možno- sti razvoja. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na tozd contai- ner, ki je, kot kaže, prebro- dil dolgoletne težave in obe- ta postati p>erspekti\'no izred- no uspešen, še ix>s^t)ej seve- da, če imamo pred očmi možnosti za uvajanje novih proizvodnih programov v ta tozd, predvsem programov elementov za nizke gradnje. Skratka, EMO si je letos postavil temelje za usjješnej- ši razvoj v prihodnjih letih, delavci pa so dokazali, tako sebi, kot celotnemu Celju, da so sposobni v prihodnjih le- tih postati vnovič delovna organizacija s trajnimi per- si)ektivami. BR.\.NKO STAMEJCIC §t. 10—9. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 TURISTIČNA HRVATSKA KAM NA DOPUST? ČASA ZA ODLOČITEV NI VEČ VELIKO Ni prezgodaj, čd boste že zdaj začeli razmišljati, kam letos na dopust. Na to dej- stvo so pred dnevi opozorili tudi predstavniki Turistične jveze Hrvatske, ki so sku- paj z mnogimi predstavniki turističTiih tn hotelskih orga- nizacij tudi v Celju povedali, kako se pripravljajo na le- tošnjo sezono. Srečanje je bi- lo zanimivo in aktualno. Za- to tudi lep odziv iz združe- nega dela celjskega območja. Dalmatinska obala pričaku- je letos veliko gostov. Pred- vsem tujcev. Napovedan jd pravi naval. Ne samo zaradi cen, tudi zaradi politične sta- bilizacije, zaradi dejstva, da bodo gostje letni počitek ob morju preživeli v miru. V tem povpraševanju pa hrvatski gostinci nočejo po- zabiti na domačega gosta. Ra- di bi mu dali prednost, vse tisto, kar hoče in mora ime- ti. Zato tudi zdajšnji obiski po vsej državi, obiski in raz- govori, ki vendarle opozarja- jo, da časa ni veliko in da se bodo morali tako kolek, tivi, ki iščejo večje zmoglji- vosti za celo sezono in pK>- sameaniki, kar hitro odločiti — kam in kdaj. V krajih od Dubrovnika pa vse do vključno Istr^, ter se- veda na otokih, bodo imeli letos na voljo okoli 732.000 turističnih postelj. V hotelih in pri zasebnikih. Zanimiv je podatek, da so lani v Hrvat, ski zabeležili skoraj 21 mili- jonov nočitev gostov. Med njimi smo bili Slovenci zasto- pani z dobrimi 19 odstotki. Torej, lep delež. Pomembna je napoved, da bodo letos v glavnem velja- le lanske cene, saj se je na primer le 40 odstotkov ho- telskih organizacij odločilo za povišanje od 5 do 7 odstot. kov. Mnogokjd bodo veljale celo nižje cene. Tudi zaseb- niki v cenah za oddajanje postelj in sob ne pretiravajo, čeprav se jih je nekaj odlo- čilo tudi za 10 odstotno po- večanje. Sicer pa so cene za postelje pri zasebnikih od 35 dinarjev navzgor. In tako bo- do penzionske cene pri za- sebnikih letos od 120 do 170 dinarjev na dan. To pa je tu- di cena, ki bo veljala v mno. gih hoteflih. Seveda pa so ce- ne, zlasti v hotelih B katego- rije, večje. Pomembni so dogovori, ki jih sklepajo delovni kolekti- vi našega območja s hotelskL mi in drugimi organizacija, mi na obali. Za najem večje- ga oziroma ustreznega števi- la postelj in za daljši čas. morda za celo sezono, velja, jo znatni popusti. Tudi do 25 odstotkov. Takšne izpu- ste priznavajo tudi zasebni oddajalci sob. Sicer pa za letošnje polet- ne mesecel napovedujejo več- je možnosti za družbeno, športno in rekreativno življe- nje. Več prostora bodo dobL li tudi nudisti. Boljše bodo tudi zveze kopnega z otoki. Zato več trajektov in potnL ških ladij. Posebna mikavnost za do- mačega gosta sta prav gota vo otoka Vis in Lastovo, bi- sera med jadranskimi otoki. Nista predaleč. Tudi za go- sta iz našega območja ne. Mnogi oboki bodo prav le. tos dobili nove vodovode in še marsikaj drugega. Skratka, dovolj skrbi, do- volj prizadevanj, da bi bilo vse lepo in najlepše). M. BOŽIČ FRANC ŠARB - 60 LET Ob koncu februarja je predsednik mozirske ob- činske skupščine Franc šaro prazncrval šestdeseti življenjski jubilej. Gre za pravega Gornjesa- vinjčana, za človeka, roje- nega v Gornjem gradu in katerega delo je tesno po- vezano z mnogimi gospo- darskimi in družbenimi dogajanji v predelu, ki pripada območju ob gor- njem toku Savinje in ob Dreti Z vprašanji gospodar- stva se je srečal že doma, v trgovini, na viali kme- tiji. Gospodarski tokovi, ga spremljajo tudi vsa poznejša leta, da. celo v vrstah partizanov in v le- tih po vojni, saj ga sreča- mo kot predsednika okraj- ne planske komisije in za tem na čelu mnogih de- lovnih organizacij, tako tudi v Lesni industriji Na- zarje, v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi itd. Po- vsod tod se je zavzemal za zagotovitev boljših de- lovnih in življenjskih po- gojev delavcev, za uvaja- nje nove in modernejše proizvodnje. In tako so se v Lesni industriji že pod njegovim vodstvom pričela prizadevanja za modernejši žagarski obrat, za proizvodnjo stavbnega pohištva itd. Okumcija je tudi nje- mu in njegovi družini prijiesla samo zlo. Zapo- ri v Celju, Mariboru in na Borlu. Mamo so od- gnali v Auschivitz. kjer je umrla. Nemci so požgali domačijo. Kot partizan je nekaj časa delal v Gornjem gra- du, pozneje ga je pot za- nesla na Dolenjsko. Prva skrb po demobili- zaciji 1946. leta je bila namen jenea opiLščenemu domu. Toda, čakalo je še drugo delo. V okrajni planski komisiji in zatem v mnogih delovnih orga- nizacijah. Pa družbenopo- litična aktivnost. Pomemben mejnik v njegovem življenju je tudi februar 1945. leta, ko je bil sprejet v vrste Komu- nistične partije Slovenije. Franc Šarb zdaj konču- je svoje štirdetno delo kot predsednik občinske skup- ščine. Odločil se je za upokojitev. Toda, dela s tem ne bo konec, saj so izkušnje ob prvem uve- ljavljanju delegatskih od- nosov v občinin tako bo- gate, da bi ne smele za- mreti. Obveznosti še ča- kajo. Gornja Savinjska dolina bo še kako potre- bovala njegovo pomoč, znanje in izkušnje pri re- ševanju številnih nalog. Zato ob življenjskem ju- bileju želja, da bi bil zdrav še dolgo vrsto let. Srečen in uspešen! M. BOŽIČ Z MOPEDOM NA SINAJ IN SE KAJ Celjsko Hortikultumo dru- štvo, ki povezuje okoH 830 članov, je tudi za ta čas pri- prp.viJo bogat spored akcij, predavanj, praktičnih prika- zov in še kaj. Tako bo danes, v četrtek, ob 18. uri v dvorani Regional- ne zdravstvene skupnosti v Gregorčiče-vi ulici. Stane Tav- čar iz Kranja, govoril o svo- ji poti z mopedom na Sinaj. V soboto, 11. t. m. bo pri znanem sadjarju Ivanu Ko- šanu v Cmovi pri Velenju praktični prikaz zdajšnjih del v sadovnjaku tn vinogra- du. Prikaz bosta vodila inže- nirja Vid Korber in Tone Ju- reš Kot naslednja bo prosto- voljna delovna alccija v Po- sočju, v vasi Kamen, kjer bo. do člani dništva ob pomoči učencev Vrtnarske Šole v Medlogu, urediU okolje doma- če šole. Podobna solidarnostna akci- ja bo tudi v sredini aprila, ko se bodo celjski hortikul- tu^ci podaU v mozirski Sa- vinjski gaj in tamkaj poma- gali pri urejevanju nasadov in okolja sploh. -mb SM K NAMI v Žalcu je bilo že nekaj raz govorov o tem. da bi se Sa- vinj.ski magazm priJcljučil k po.-^lovni skupnosti NAAIA iz Ljubljane. V okviTU te skup- nosti naj bi bil Savinjski ma- gaz:n no.silec živilske stroke, za kar obstajajo realne mo- žnosti. S priklju^čitvijo k Na- nii bi tako pridobili tudi ok- fog 5000 kvadratnih metrov veiiko skladišče. Skratka vlo- ga Savmjskega magazina v okviru skupnosti NAMA bi bi- la pomembnejša in večja kot je v okviru Dobrine. Tako vsaj zatrjujejo Žalčani. V pri- meru, da bo prišlo do tega, bo moral Savinjski magazin seveda izstopiti iz Dobrine. Priključitev k Nami so pod- prli tudi na ponedeljkovi seji Izvršnega sveta žalske občin- ska skupščine. VEDENIK V vsak dom NOVI TEDNIK : ZREČE: HOTEL RASTE Na zreški Dobravi so že postavljeni temelji za nov hotel. Delavci Ingrada, oziroma njego- vega tozda iz Slovenskih Konjic se prav sedaj trudijo, da bi nadoknadili zastoj pri gradnji, ki je nastal zaradi neugodnega vremena t preteklih mesecih. Priganja jih namreč rok za izgradnjo hotela, ki je postavljen na 29. november letos, D. S., D. M.? OB DNEVU BANČNIH Slovenski narod se je v času NOB z vsemi sredstvi boril proti tujemu ka- pitalu in ustvarjal vse pogoja za naci- onalno in socialno osvoboditev ter za izgradnjo socialistične družbene uredit, ve. V ta namen je slovensko politič- no vodstvo postopoma razvijalo tudi fi- nančno službo. Tako so na 1. zaseda- nju slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944. leta sklenili, da se ustanovi Denarni zavod Slovenije (DEZAS) s sedežem v Crnom. lju, ki je pričel z delom 12. marca 1944. Delo je terjalo izredne napore), iznajdlji- vost, vdanost in izredno organizacijo de- la v ilegali. DEZAS je imel nalogo, da razpiše diugo veliko posojilo in obvez- ni narodni davek in da izdaja plačilne bone, ki so služilli kot denar. 1945. leta pa je predsedstvo SNOS z zakonom o Denarnem zavodu določilo, da le-ta v območju federalne Slovenije zbira de- narna sredstva, ki naj bi se uporabila za obnovo deželd, zgraditev države in dvig gospodarstva. Denarni zavod Slovenije je delo iz- ven Ljubljane naslonil na že obstoječe manjše denarne zavode, v Celju je bil tak zavod Mestna hranilnica. DEZAS se je 1946 spojil z Narodno banko, tej pa se je kmalu priključila še Poštna hranil- nica in 1947. leta še Združena gospodar- ska banka. V Celju je Narodna banka našla podružnico, ki ji je v okviru okra- ja pripojila od 1961 do 1963. leta še na novo nastal^ podružnice: Laško, Šmarje, Slovenske Konjice, Mozirje, Šoštanj in Žalec. Ker je medtem tudi Komunalna banka razširila svojo organizacijsko mre- žo po vsem okraju, sta bili s tem izobli- kovani dve finančni instituciji: Komu- nalna banka ali njena naslednica Kredit na banka je prevzela vse kreditne, de- vizne, hranilnične in podobne posle vse regije. Podružnica Narodne banke pa je ob- držala plačilni promet okraja in občin, kontrolo gospodarskega in finančnega FKJslovanja. evidenco in statistiko, anali- zo in drugo. Leta 1962 je reguliral po- slovanje drugi zakon o službi družbe- nega knjigovodstva in leta 1967 še tretji. Služba družbenega knjigovodstva je bila ločena od Narodne banke in je postala organ zvezne skupščine in s tem glavni kontrolni in študijski organ gospodar- stva. Podružnico Narodne banke, ustanov- ljeno 1950. leta za okraj Celje, je okrajni ljudski odbor s svojo odločbo 1955. leta spremeinil v Konmnalno banko Celje, ki je imela v svojem sestavu .od 1956. le- ta še 5 podružnic Narodne banke FLRJ, ki so poslorale kot podružnice komu- nalne banke Celje (Žalec, Laško, gmarje, Mozirje, Slovenske Konjice, Šoštanj). S tem je bilo delo Narodne banke razbre- menjeno, vendar je obdržala v svoji skrbi večja podjetja, ki so imela po- mrtnbno družbeno funkcijo v zveznem merilu. Komunalna banka oziroma njena na- slednica Kreditna banka je prevzela vse kreditne, devizne, hranilnične in podob- ne posle vse regije. Njena poglavitna naloga je bila podpiranje gospodarstva, ki je potrebovalo kreditov, saj si je polagalo temeflje, marsikje je začenjalo čisto mova. 1. januarja 1962. je bila Celjska me- stna hranilnica priključena Komunalni banki Celje. 1965 se je Komunalna ban- ka v smislu svoje naloge preosnovala v Kreditno banko (ob ukinitvi okraja in reorganizaciji uprave ha osnovi občin in njihove povezave), ki je imela nasled- nje enote: osrednjo poslovno enoto Ce- lje, podružnico za kreditiranje kmetij- stva v Celju, podružnico Celjsko mestno hranilnico, ekspoziture v Laškem, Mo. zirju, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini, Žalcu, Šentjur- ju, Brežicah in Sevnici, podružnice Slo- venska Bistrica, Slovenj Gradec z ekspo- ziturami Dravograd, Prevalje, Radlje ob Dravi in podružnico Velenje z ekspo- zituro v Šoštanju. S sklepom Kreditne banke in Ljub- ljanske banke se je februarja 1971. leta Celjska kreditna banka kot podružnica priključila Ljubljanski banki. V letoS- njem letu pa se je podružnica Ljubljan- ske banke preimenovala v Splošno ban ko Celje z agencijami in ekspoziturami. Od ustanovitve DEZASA je preteklo že 34 let tn od tedaj se je vloga bančništva močno spremenila, a 12. marec še ved- no ostaja dan bančnih delavcev, ki jim ob tej priliki tskreJno čestitamo. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 10 — 9. marec 1978 ŽALSKO IZPOLNJEVANJE SAMOPRISPEVKA PREDVSEM OŠ CENTER NA RAČUN TEGA OBJEKTA MANJ ZA DRUGE Vlaganja sklada za uresni- čevanje programa izgradnje določenih objektov družbe- nih dejavnosti za letos so se- stavljena v skladu s spreje- tim vrstnim redom vlaganj ter denarne zmogljivosti skla- da. To velja predvsem za os- novno šolstvo. Zaradi grad- nje žalskega osnovnošolskega centra, bodo referendumski denar, ki bo še na voljo, na- menili le za najnujnejša de- la. Mislimo predvsem na pri- pravljalna dela za zdravstve- ne in otroškovarstvene objek- te ter redno dejavnost krajev- nih skupnosti. Sklad bo imel letos na voljo nekaj manj kot 50 milijonov dinarjev. Za kaj bodo namenili ta sredstva? Dobršen del za osno-vnošolski center, ki bo prav gotovo eden izmed najbolj modernih in luksuznih v Sloveniji. Mi- slimo na 31,5 milijona dinar- jev. V centru bo osnovna šo- la, posebna šola ter večna- menska hala s telovadnico. Objekt naj bi bil končan do letošnjega avgusta, zgrajen bo izključno z denarjem skla- da, opremo za posebno šolo pa bo kupila občinska izo- braževalna skupnost. Srednje- šolski center bodo uredili v zgradbi srednje osnovne šole, za najnujnejša adaptacijska in preureditvena dela pa bo po- trebno tri in pol milijona dinarjev. V letošnji program je vključena tudi priprava tehnične dokimientacije za Osnovno šolo v Petrovčah, za kar bodo morali odšteti 300 000 dinarjev, ter okrog 400 000 dinarjev za odplačilo anuitet za braslovško šolo, nekaj pa tudi za osnovno šo- lo na Vranskem, Letos bodo izvedli vse pri- prave za pričetek izgradnje otroškega vrtca v Preboldu (500 000 dinarjev), za igralni- ce v novozgrajenem stano- vanjskem bloku v Zabukovici bo potrebno 400 000 dinarjev, anuiteta za vrtec v Petrovčah pa znaša okrog 2,2 milijona dinarjev. Tri milijone dinar- jev bo potrebno za nadgrad- njo zdravstvenega doma v Žalcu (del denarja bo pris- pevale tudi zdravstvena skup- nost), končane bodo tudi vse priprave za pričetek iz- gradnje zdravstvenih postaj v Libojah in na Vranskem. Zadnji investiciji bosta velja- li milijon dinarjev, polovico pa bo prispevala skupnost zdravstvenega varstva kot in- vestitor. Devet in pol milijona dinar- jev je namenjenih za dejav- nost kraje\-nih skupnosti. Se- dem krajevnih skupnosti je denar, namenen po referen- dumu, že dobilo, deset jih bo prejelo po 100 000 dinar- jev letos in prihodnje leto, dve pa tudi po sto tisočakov prihodnje leto. Večina denar- ja, namenjenega za komunal- no izgradnjo, bodo porabili za dokončno ureditev preskrbe s pitno vodo na Polzeli in v Parižljah (1,000 000 dinarjev). Med objekti splošnega pome- na velja omeniti dober mili- jon dinarjev za izgradnjo do- ma SLO. JANEZ VEDENIK PRIREDITEV »ŽENA 78« SMO PROTI PRIREDITEV NI V SKLADU Z UVELJAVLJANJEM ŽENA-DELAVK Svet za spremljanje družbeno ekonomskega položaja žensk in tudi družbenopolitične organizacije v Celju, menijo, da koncept, ki je zastavljen za organizacijo prireditve »ŽENA 78«, ni sprejemljiv in da ga ne pod- pirajo. To predvsem zaradi tega, ker je Celje delavsko mesto, v njem pa je zaposlenih 45 odst. žensk. Programska zasnova prireditve in tekmovanje »ŽE- NA« namreč poudarja tiste elemente ženine dejavnosti, ki žene omejujejo na kuhinjski prostor in ne kažejo na realni družbeno ekonomski položaj celjske delavke ter njeno vlogo v družbi in samoupravljanju. Prireditev bolj naglasa potrošniški svet žene in v bistvu ostaja programsko v okviru malomeščanskih manifestacij in tekmovanj zahodnega tipa. Ne razvija niti spremnih prireditev in srečanj, ki bi pokazale na resnično aktivnejši družbenoekonomski in samoupravni položaj celjske žene. Enako stališče zavzema tudi konferenca za sprem- ljanje družbeno ekonomskega položaja žensk pri RK SZDL. LIZA LIK , V ŽALCU i Danes ob sedemnajsti un bodo v Savinovem razstav- nem salonu v Žalcu odprli razstavo enkavstike in grafilj Lize Lik. Uvodno besedo ab otvoritvi bo imela Marlen Premšak, v kulturnem pro- gramu pa bosta sodelovala kitarist Igor Saje ter pesni- ca Neža Maurer z recitalom svojih pesmi. Razstava bo od- prta vsak dan do 19. marca. RUDARSKI REKORD Velenjski rudarji so nadvs« uspešno startali v letošnje leto, saj so samo v januarju nakopah za 10 tisoč ton več premoga, kot je bil zastavljen letni plan. Nekaj pvodobnega pričakujejo tudi za februar, čeprav kompletni iK>datki še niso znani. Dosegli pa so ve- Ijenski rudarji tudi nov re- kord pri dnevnem izkopu, saj so 23. februarja nakopali kar 20100 ton premoga. Tako so prvič prešli magično mejo 20 tisoč ton in izboljšali v lan- skem decembru zadnji po- stavljeni rekord kar za 400 ton. OBMOČJE ZK: FRONTNO IN AKCIJSKO POSVET O DOPOLNITVAH IN SPREMEMBAH STATUTA ZKS Razprave o dopolnit\ah in spremembah statuta Zve- ze komunistov Slovenije so sestavni del predkongresnih razprav, katerih osnovni namen je, kar najbolj kon- kreten dogovor in poenotenje stališč o bodočih ob- likah in metodah dela Zveze komunistov. Tako so menili na območnem posvetu vseh sekretarjev občin- skih komitejev Zveze komunistov, predsednikov komisij za organiziranost, razvoj in statutarna vprašanja na celjskem območju, ki so se ga udeležili tudi člani CK ZKS. Misel, ki je prevladovala na posvetu, je bila, da se v vsebini dela organizacije ZK pravzaprav ne me- nja. Poiskati je treba le takšne oblike in metode dela, ki bodo usposobile komuniste za učinkovitejše, fron- tno delo, tako v združenem delu, kot na terenu, s ci- ljem, da hitreje dosegamo uspehe v preobrazbi naše družbe. Zveza komunistov mora v naslednjem obdobju de- lovati mnogo bolj akcijsko in predvsem frontno. Pre- seči je treba ustaljene metode dela, ko so komunisti domala izključno delovali le v osnovnih organizacijah. Zaprtost v lastno organizacijo je nevarnost za odtuje- vanje dela Zveze komunistov od delavskega razreda. Zveza komunistov je in bo nosilna sila v družbi, le ko bo njena politika politika množic, ko bo delovala v neposredni zvezi z delavskim razredom in ostalimi orga- niziranimi subjektivnimi silami, ko bo dejansko vodil- na sila v naši družbi. Zato pa je treba preseči ustaljene forumske metode dela. Ne v nalogah, ki jih je treba odločneje izvajati in ki ostajajo iste, temveč v akcijskih metodah izvrševanja. Vizija razvoja naše družbe, kot jo je v svoji študiji orisal Edvard Kardelj, je platforma za delo Zveze komunistov, ta pa mora biti pri delu še bolj ustvarjalna, učinkovita in demokratična. Temelj dela komunistov morajo še naprej ostati osnovne or- ganizacije, vendar ne v obliki nekakih institucij. Institucionalnost v delu je treba preseči in preiti v akcijsko delo, v katerem se je treba nenehno in fleksi- bilno prilagajati potrebam. Glede svetov, tovarniških ko- mitejev in podobnih vmesnih organizacijskih oblik ko- munistov, so na posvetu menili, da s spremembami sta- tuta njihovega dela ne ukinjamo. Ukinjamo jih le kot organe, medtem ko oblike njihovega dela, kot tudi dela drugačnih interesnih in akcijskih povezovanj komuni- stov ostajajo mnogo bolj odprta. Komunisti se v svo- jem delu morajo povezovati tako kot zahtevajo potrebe. Na voljo s problemske in druge konference, pa različ- ne delovne bkupine, v katerih morajo delovati tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij. Vmesni institucionalizirani organi ZK pomenijo le od- tujevanje vsebine dela osnovnih organizacij od družbe, delavskega razreda in komunistov samih. Akcijsko po- vezovanje pa je tisto, ki je lahko novo močno orožje komunistov v boju za hitrejše spreminjanje družbeno- ekonomskih odnosov, za zagotavljanje takšnih družbenih pogojev, v katerih bo delavec dejansko nosilec celotne družbene reprodukcije, odločujoči dejavnik, ki v celoti razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela, so poudarili na območnem posvetu o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze komtmistov Slovenije. BR.\NKO .STAMEJCIC S SEJE SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO ZBORI PODPRLI SKUPŠČINO KULTURNE SKUPNOSTI Minulo soboto je bila v Laškem seja vseh treh zbo- rov občinske skupščine, ki pa ni bila zadnja v tem man- datu in ji bo ob koncu me- seca sledila še ena. Na sobotni seji so z nekaj pripombami sprejeli statut skupščine občine. Sprejeli so tudi predlog odloka o uredit- vi cestnega prometa v nase- ljih, kar je za prometni ne- red v večjih naseljih bil že skrajni čas. Resolucijo o izvajanju družbenega plana za letošnje leto so tokrat razširili še za nekaj investicij. Investicijam, o katerih smo že pisali, so dodali zdaj še rekonstrukci- jo cementarne v Zidanem mostu, izgradnjo skladišča piva v Varaždinu in več manjših investicij za odprav- ljanje ozkih grl v TIM in drugod. Bistveno je tudi, da so priprave na gradnjo nove- ga trakta šole v Laškem spremenili v začetek grad- nje. Poročilo o delu izvršnega sveta je bilo deležno vse- stranskega prizadevanja. Ta novi organ, ki je začel delati z začetki delegatskega siste- ma se je vsebinsko vključil v proces poglabljanja samo- upravne demokracije. En sam podatek, da je uspel v deset komisij in odborov vključiti še 122 drugih obča- nov, veliko pove. Tudi delav- nost izvršnega sveta je več kot očitna. V štirih letih je I imel lzvr.šni svet 86 sej, ki so imele skupaj 666 točk in 681 podtočk dnevnih redov, skupaj torej 1.114 zadev. Sklepčnost izvršnega sveta je bila vedno zagotovljena. Iz- vršni sve je bil usj>ešen pri proučevanju, usklajevanju in usmerjanju vseh dejavnosti v občini. Na seji so sprejeli še sklepe: o usklajevanju davč- ne politike, o družbenem do- govoru o organizirani proiz- vodnji in preskrbi občine s kmetijskimi pridelki, o po- sebnem prispevku za ojači- tev/ vodovoda v Radečah, o pristojnostih komunalne in- špekcije in še nekaterih za- devah. Izvolili so tudi sodni- ke p>orotnike za občinsko so- dišče v Celju. Zbor združenega dela je na koncu v celoti podprl stališ- če skupščine kulturne skup- nosti v občini Laško, ki se zoper stavi j a prispevku re- publiški kulturni skupnosti T višini, kot jo predvideva re- publiški finančni plan, V razpravi sta se zboru zdru- ženega dela priključila še zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, ki tu- di soglašata, da je republiš- ka kulturna skupnost upra- vičena samo na tista sredst- va, ki so bila sprejeta s sred- njeročnim programom, pove- večana za inflacijski faktor. Nemogoče so zahteve repub- liške skupščine, ki ne upo- števajo potreb kulturnega dela v bazi. JURE KRAŠOVEC (NE)GOSTOVANJU SKUPINE HAIR NA ROB OPEHARJENO OBČINSTVO JE RAZUMELO ČUDNE »MIŠKOLANCE« Medtem ko .je predstave napovedanega musicala Hair lačno občinstvo v celjski hali Golovec v ponedeljek več kot dve uri čakalo na pričetek obljubljene predstave, se je v pisarni vodstva hale odigravala zakulisna »hičkokovska« drama, polna vonja po denarju, izsiljevanju, nepoštenosti. Epilog .je znan — predstava je odpadla z obrazložitvijo, da »poklicna skupina ni pre.jela honorarja in zaradi tega ne bo nastopila, ker pač živi od zasluženega denarja«. Toda, ali je ta resnica res prava? Kdo je kriv, da je celjska predstava musicala Lasje ostala oguljenega lasišča? Kakšen je bil zakulisni boj, ki je močno odjeknil v javnosti? Za kaj je pravzaprav šlo, saj je bil oder nared in skupina v kostumih? Gostovanje skupine Hair v Jugoslaviji je organiziralo po- djetje Emona Ljubljana— TOZD Turistična agencija Globtx)ur—Koncertna posloval- nica Be<^rad. (Globkoncert). V ix>godbi, ki je bila sklenje- na že pred mesecem dni in ima številko 1029/1061, obsega pa 15 točk in 6 podtočk, so točno določene vse obvezno- sti organizatorjev gostovanja skupine v Celju, torej v Hali Golovec. V pogodbi je zapisa- no, da bo skupina gostovala proti plačilu 50.uO0 dinarjev na žiro račun agencije v 15 dneh po koncertu. Organiza- tor je bil dolžan tudi zagoto- viti postavitev desetih ton opreme skupine, pa prenočiš- če in kompletne hotelske us- luge za 34 oseb, kd., itd. Skratka, vse je bilo dogovor- jeno in pK>dpisano. V ponedeljek ob 17.30 uri pa je pozvonil telefon in s tem klicom so se pričele za- pletene »miškolance«. Pred- stavnik skupine Hair je zahte- val plačilo šestih starih mili- jonov za nastop in to pred nastopom, v gotovini. To za- htevo je utemeljeval s tem, da organizator gostovanja do ponedeI,jka ni poravnal svojih finančnih obveznosti do sku- pine in lier gre za skupino poklicnih umetnikov, ki se s svojim nastopan.jem preživ- Ija. ne bo mogla nastopiti, če ne bo za nastop takoj plača- na. Četudi razumemo zadrego in morda tudi strah skupine zaradi nekorekt.nega in neod- govornega in predvsem nepo- slovnega obnašanja glavnega organizatorja — Globkoncer- ta, oziroma njihovega odgo- vornega delavca Ljubomira Divjanoviča, ki je turnejo or- ganiziral (v času turneje pa bil službeno v tujini), vseeno ne moremo razumeti skupine same. Ce je šlo res za po- klicno, umetniško skupino, ki naj bi s svojo predstavo mu- sicala Hair celjskemu občin- stvu prenesla humano, člove- ško, toplo, ljubezen in razu- mevanja p>olno sporoč-ilo, po tem njihova reakcija prav go- tovo ni bila profesionalna. Ce so bili res poklicni umetniki, profesionalci, ix>tem bi svoj profesionalizem morali poka- zati pred približno 1700-glavo težko čakajočo in pričakujočo celjsko publiko. Nedvomno drži, da je škan- dal, ki je na ta način izbruh- nil, le vnovičen dokaz naše neodgovornosti in neposlovno- sti. Prav gotovo je tudi, da j« glavni krivec Globkoncert, vprašanje pa je, če bo za svo- jo neposloTOOst in škodo, ki jo je prizadejal celjski hali, odgovarjal tudi pravno, mate- rialno in moralno. Kriva je tudi skupina sama zaradi ne- profesionalnega odnosa do občinstva. Ni pa kriva Hala Golovec, saj so si celjski or- ganizatorji resnično do zad- njega trenutka pri2^devali, da bi predstava vendarle bila. Toda, plačila šestih milijonov na roko, kar bi bil hud zakon- ski, finančni in devizni pre- kršek, res nismo smeli iz\"rši- ti. Z odpovedjo nastopa so naredili edino pravilno, po- gumno dejanje, za katero jim gre vse priznanje. Se večje priznanje pa gre občinstvu, ki je v čudnih »miškolancah« 1« zaslutilo resnico in mimo, brez izgredov, razočarano. » dostojanstveno zapustilo pri- zjorišJe neslavnega »oguljene- ga la&isča. B. STAMEJCIC ftt 10 — 9. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran T PORTRET PRED VOLITVAMI ZOFKA STOJANOVIČ PREPRIČANA V HUMANISTIČNO NOTO Ime Zofke Stojanoviče- ve, kandidatke za pred- sednico skupnosti za so- cialno varstvo Slovenije, je v Celju tesno poveza- no z nitkami, ki povezuje- jo socialo na kakršenko- li način. V prijetnem kramljanju z njo jo le sem pa tja iz- da notranjski naglas, ki je še ostal od tistih ča- sov, ko je kot otrok vsr- kavala materino govorico, v Starem trgu pri Ložu, Morda je že takrat začu- tila krivico, ko se je lah- ko kot kmečki otrok vpi- sala le v meščansko šolo na Rakeku. Ko se Je pričela revo- lucija, se Je vrnila domov in že s štirinajstimi leti postala kurirka. Na Not- ranjskem so bile sile od- pora proti sovražniku sil- no močne in pritegnile so večino prebivalstva. Tova- rišica Zofka Je bila meti prvimi, ki so prižgali bak- le za kres, ki Je močno vzplamtel v naši zemlji in končno pregnal sovražni- ka. 2e v začetku 1942 jo najdemo v skojevskih vr- stah in v partizanih. Pet- najst let Je bila stara ta- krat in naenkrat se Ji Je zdelo, da šteje že več let. Tako mladosti ni imela, se pa Je zato kalila v raz- ličnih četah in bataljonih. Za začetek v slivniškem bataljonu, kjer je bilo več družin z malimi otroci in jim Je bilo treba pomaga- ti. Ko so se partizanske družine pred represalijami umikale v Belo Krajino, je tovarišica Zofka postala sekretar SKOJ in bila Je dodeljena v brigado Ljuba Šercerja. V njej Je ostala do kapitulacije Italije, po- tem pa jo najdemo v ljub- ljanski brigadi. Kot sekretarka bataljo- na se Je vojskovala po Dolenjskem, Notranjskem in tudi v Boki Kotorski. Po osvoboditvi Je bilo ogromno terenskega de- la, zato je Zofka Stojano- vičeva poprijela tam, kjer je bilo treba. Petinštiri- desetega leta Je bila se- kretarka okrajnega komi- teja SKOJA na Vrhniki, začela pa Je tudi študira- ti. »Kot mlad človek sem dala skozi naporno življe- nje in nobena žrtev mi ni bila odveč. Hvaležna sem življenju, da sem se ro- dila takrat, ko Je šlo pri nas za obstoj našega na- roda. Povojna graditev ni bila lahka. Vsak čas Je za- hteval svoje. Tudi zdaj je treba poli- tično delati, ker revolucijo še nadaljujemo. Živimo v času, ki je veliko bolj za- hteven kot Je bil včasih. Potrebne so drugačne me- tode dela, imamo pa stan- dard. Dobrinam, ki jih pri- naša današnji čas, se Jim moramo aktivisti odpove- dati. Nekateri imajo viken- de in tako porabijo pros- ti čas. Jaz pa iz svoje ko- že ne morem. Za delo iz- ven službe najdem prosti čas. in kdor pravi, da ga nima, ta laže. Kaj pa po vojni? imeli smo na stotine otrok brez staršev in znašli smo se pred drugačnimi prob- lemi kot danes. Veliko smo na področju sociale že dosegli, veliko pa nas še čaka. Do kraja bi mo- rali še obvladati sistem varstva in hitreje izenače- vati socialne razlike. Teh je še vedno preveč, naj- več pa Jih najdemo med kmečkimi in mestnimi ot- roci. Saj res, le kdaj je to- varišica Zofka zajadrala v vode sociale, za katero vemo, da Je eno najbolj subtilnih področij družbe- nega dela? Kot aktivistka se je šolala v šoli za so- cialne delavce in kot celj- ska štipendistka Je prišla v Celje 1958. leta. Opra- vila Je še visoko šolo za politične vede, Center za socialno delo v Celju, ki ga je ona ustanovila pa vodi že sedemnajst let. »Kot komunistka mis- lim (mimogrede, komu- nistka je že od 1943. leta), mislim, da imajo danes ljudje še premalo možnos- ti za ustvarjanje in od- ločanje. To je humanistič- na nota naše revolucije, ki se nam vsak dan še ob- likuje pod rokami. Zdaj vlagamo napore v krajev- ne skupnosti kot eno od oblik podružbljanja naše družbe. Še vedno nam ne uspe nekaterih stvari po- vezati, da bi jih videli kot celoto. Ja družina osnov- na celica naše družbe? Ni, je samo ena od oblik, pr- vi element, temelj nadalj- njega ustvarjanja.« Idealistka tovarišica Zof- ka ni. diplomat tudi ne. Je pa proti frazarjenju in obljubam, ki se ne Izpol- nijo. Dosledna Je do se- be in zato doslednost pri- čakuje tudi od drugih. V prt njenega vsakdana je vtkano veliko brezplačne- ga dela. zato Ji malo časa ostane čisto zase. Tudi svoj kolektiv ima rada. pravi celo, da je eden red- kih, kjer se med seboj dobro razumejo. »Izpreči se ne mislim, dokler lahko delam. Ak- tivno in pošteno. Imam že leta za upokojitev, pa no- čem. Dokler bom zmogla, bom delala še tu. Denar ni zame največja vredno- ta, bolj sem vesela dru- gačnega priznanja. Srečna sem bila, ko so me v Ce- lju izbrali za botrico ladji, ki plove po svetu s celj- skim imenom. Od začetka sploh nisem prišla do sa- pe. Na Japonskem, kamor sem šla, je bilo čudovito.« Je to vse, kar lahko po- vemo v Zofki Stojanovi- čevi, direktorici Centra za socialno delo v Celju in kandidatki pri volitvah za republiške organe? Naj- brž ne, kajti vsakdo ima pravico do svoje srečne kamrice, kjer zapira svojo intimo. Pa smo kljub te- mu pokukali vanjo in iz- vedeli, da zelo rada v pro- stem času prebira knjige In ima rada tudi poštene in iskrene prijatelje. ZDENKA STOPAR ŽMARJE PRI JELŠAH KOLIKO DENARJA »PRITEKLO« s prvim dnem lanskega le- ta so se Šmarčani odpoveda- li delu svojega zaslužka, ki so ga namenili za financira- nje programov krajevnih skupnosti in izgradnje šol ter objektov otroškega var- stva v občini. Kajpak je ta odp>oved pomenila pridobi- tev: sadovi samoprispevka so že vidni in še bolj bodo. Delavci v združenem delu so s samoprispevkom zbrali 23 %več sredstev, kot so pri- pravljalci in izvajalci referen- duma za samoprispevek sploh načrtovali, pri čemer pa moramo upoštevati, da so v načrtu predvideli le 10 % letno povečanje mase oseb- nih dohodkov in da se je ta dejansko povečala na nivoju občine za 21 %. Zbrana sredstva pri obrtni- kih znašajo 195 »b, toliko pa predvsem zato, ker so obrt- niki v lanskem letu poravna- li nekatere obveznosti iz sa- moprispevka še za prejšnja leta. Kmetovalci so z zbranimi sredstvi nekoliko pod pred- videvanji, toda tudi tukaj je moč najti opravičilo: velik del sredstev iz samoprispevka je namreč ostal še neizterjan. Upokojencem manjka le en odstotek, saj znaša indeks 99. ■ V celoti pomeni, da so v šmarski občini v lanskem le- tu presegli načrtovani zbrani znesek samoprispevka za na- tanko 19 o/o. Ob koncu naj še povemo, da je iz pregleda zbranih sredstev za samoprisF>evek izpuščena krajevna skupnost Donačka gora, ker je ta skup- nost samostojno uvedla sa- moprispevek, sredstva pa se zbirajo naravnost na žiro ra- čun krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti iz sa- moprispevka že črpajo, po- trebe pa so daleč preobsež- ne, da bi lahko bili vsi za- dovoljni. Slišali smo, da bo treba načrte tako srednje- ročne kot tudi le za letošnje leto, korenito spremeniti in se postaviti trdno na tla. Od- vreči iz njih vse, kar ta hip ni najnujneje. Opustiti mi- sel na sleherno megalomanl- jo. Močneje sodelovati z dru- gimi krajevnimi skupnostmi. Na kratko: treba bo narediti vse, da bodo ti načrti kar se da uresničljivi in ne le sad pretiranih apetitov. Ape- titov, zaradi katerih pozneje boli glava in ostaja razoča- ranje. Vsega čez noč ni mo- goče postoriti. In vendarle je še ena rešitev, takšna na primer, kot so jo izvrtali v Kostrivnici. Ko- strivničani namreč skupaj s trgovskim podjetjem Jelšo grade trgovino, gasilski in kulturni dom hkrati. Krajev- na skupnost se tako prvič ▼ šmarski občini pojavlja v vlogi soinvestitorja in ljudje v Jelši ta primer navajajo kot zgleden. Konstrivničani prav tako kot mnogi v šmarski občini hočejo veliko. In ker hočejo, so pač pripravljeni na vse. Tudi na dodatne obremenit- ve, na obremenitve torej, ki so že tako ali tako dovolj velike. Od združenega dela kaj več zahtevati ni mogoče, to vedo vsi. Poiskali so si to- rej svojo rešitev. In najbrž bo takšne rešitve treba iskati — po predhod- nem čiščenju programov kra- jevnih skupnosti — tudi dru- god. Iz plitve malhe je tež- ko jemati. MILENKO STRAŠEK S^KOROSKE Sprejeli smo kartico. Lepo. Na njej šopek cvetic. Na dru- gi strani pa naslednje bese- de: »Sprejmite lep« pozdrave od članic Rdečega križa t Ljubečni. Smo pri spomeni- ku na Poljanah na Koro- škem.« In potem podpisi. Hvala za pozornost, hvala za pozdrave. Prepričani smo, da je bilo na izletu lepo. Hvala, da ste bili v mislih pri nas. URESDNISTVO 8. stran ~- NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 1578 SLOVENSKI LUTKARJI POZDRAVUENl V CEUU VIII. SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV IN SKUPŠČINA Jutri se bo z otvoritvijo razstave v foyerju SLG začelo VII. SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV. V treh dneh se bo srečalo v Celju skoraj 200 članov ama- terskih in profesionalnih lutkovnih delavcev, animator- jev, režiserjev in mentorjev. Poleg manifestativnega de- la se bodo temeljito pogovorili tudi o bodočem delu, saj načrtujejo tri LUTKARSKE KAŽIPOTE in SKUP- ŠČINO SLOVENSKIH LUTKARJEV. Celje bo torej gostitelj letošnje največje lutkarske prireditve na Slovenskem. Želimo, da bi prav to sreča- nje prispevalo k razcvetu te dejavnosti na naših šolah, vzgojno varstvenih zavodih, kulturnih društvih; pred- vsem pa bo prav gotovo nakazalo potrebo po stalnem lutkovnem gledališču v Celju. To bo prav gotovo prvo srečanje z gledališko umetnostjo za marsikaterega mla- dega človeka. SPORED: V petek, 10. marca v Pionirskem domu ob 9.30 — J. Wilkowski: »Trdoglavček« v izvedbi lut- kovne skupine Pedagoškega šolskega centra v Celju ob 11. uri — M. Pavlova: »Zajčkova pot k soncu« — Lutkovna skupina III. Osnovne šole Murska Sobota — M. Pavlik: »Petelin, gospodar sveta« — Lutkovna skupina Osnovne šole Tišina ob 12. uri — L. Kovačič: »Možiček med dimniki« — Lutkovna skupina Pionirskega doma iz Ljubljane ob 15. uri — Pehr-Belina: »Neugnani Kljukec« v izvedbi Lutkovne skupine »Dušan Jereb« Osnovne šole Grm Novo mesto — S. Makarovič: HIŠA TETE BARBARE; lutkovna skupina Osnovne šole Šempeter pri Gorici ob 17. uri — Lutkovna skupina Gimnazije »Ivana Can- karja« Ljubljana — Z. Florjan: »Tobija« — S. Makarovič: »KOSOVIRJA NA LETEČI 2LICI« — Lutkovno gledališče Kranj V soboto, 11. marca 1978 v Slovenskem ljudskem gle- dališču ob 9. uri — M. Pavlik: »Trije snežaki« v izvedbi lutkov- ne skupme Pedagoške akademije Maribor — Martinkova-Belina: »Rokomavhi« — Lutkovna skupina »Pavliha« Prosvetnega društva »Bisernica« Celovec ob 11. uri — M. Belina: »Užaljeni medvedek« — Lutkov- na skupina Koroške dijaške zveze Celovec — S. Makarovič: »Hiša tete Barbare« v izvedbi Lut- kovne skupine VVO Murska Sobota ob 13. uri — »Pegam in Lambergar« (po ljudski pesmi) — Lutkovno gledališče Maribor — J. Streda: »Pravljica o princeski in zrnu graha« — Lutkovno gledališče Kranj Nedelja, 12. marca v Pionirskem domu ob 10. uri — G. Vitez D. Vrane: »Dve zgodbi o zajčko- nu« v izvedbi lutkovne skupine PiKUD Osnovne šole »Martin Konšak« Maribor — Thackeray-Pehr: »Roža in prstan« — Lutkovno Gledališče »Jože Pengov« Ljubljana Nedelja, 12. marca v Slovenskem ljudskem gledališču ob 12. uri — A. Dolenc: RESNIČNA PRAVLJICA — Lutkovno gledališče Ljubljana Organizatorji si predvsem želijo, da bi se gostje čim- bolje počutili v Celju in da bi si vse predstave ogledalo čimveč mladih Celjanov. Ob tem niso pozabili tudi pri- mestnih šol. S pomočjo Društva prijateljev mladine bo- do organizirali kar 6 avtobusov za pionirje iz Vojnika, . Frankolovega, Crešnjic, Dobrne, Strmca in drugod. Že- lijo, da bi srečanje potekalo v prisrčnem vzdušju. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi tovariško srečanje mentorjev, gostov in režiserjev s predstavniki Skupšči- ne občine Celje, celjsko Kulturno skupnostjo in Zvezo kulturnih organizacij v Domu železarjev na Teharjih. Torej, dragi slovenski lutkarji, izrekamo vam prisrč- no dobrodošlico v Celju in vam želimo čimveč uspehov pri gledališkem delu za naše najmlajše. MINI FESI V CELJU PARADA DOBRIH FILMOV VIDELI BODO SEDEM FILMOV Z LETOŠNJEGA FESTA Kot lani, je tudi letos ce- ljskemu Kinopodjetju uspelo, da je že kmalu po zaključe- nem beograjskem Festu pri- dobil izbor sedmih filmov s tega festivala festivalov, že v uvodu je treba poudariti, da je letašixjii izbor mnogo boljši kot lanski, ko razen dveh filmov nismo imeli pri. ložnosti videti »smetane« Fe- sta. In če je bil letošnji Fest bolj komercialno uglašen, če je postregel z mnogo bolj izenačenimi, neizstopajočimi filmskimi deli, je tretoa kljub temu priznati, da je v okvi- ru možnosti izbor res dober. Tako bomo imeli priložnost videti sedem filmov, ki so že odkupljeni in podnaslovi jeni za prikazovanje v Jugoslavi- ji, in to med prvimi v naši domovini. Toda, saj prav to je osnovna pridobitev, ki jo ponuja Fest. Možnost, da prej kot kjerkoli drugje v svetu vidimo najnovejša film- ska dela, ki tudi oredstav. Ijajo domala tretjino filmske- ga repertoarja domačih kine- matografov. VerjfLno najboljši fihn te revije prihaja na platno kina Union že jutri. To je ita- lijanski film bratov Taviani »Oče gospodar«, ki so ga no- vinarji na Festu proglasili za najboljši letošnji film. Zgod. ba tega filma je resnična. Pripoveduje o drami mlade- ga pastirja s Sardinije, ki ga je oče obsodil na samoto in izolacijo prostranih pašnikov. V prepričanju, da izobrazba in šola le kvarijo človeka, ga je očegospcdar obsodil na 20 let samote, na nepisme nost, preprosto bivanje v ti- šini narave. Toda prav ta ti- šina povzroči v bistrem mla. deniču upor, ki raste in sled. njič izbruhne. Mladenič odi- de v šole, konča univerzo in postane profesor — kakšna simbolika — lingvistike. Film »Očp gosDodar« je doku.Tient dasa in odnosov v asaiostah sat- dinski vasi, posebno vrednost pa mu dajejo njegova živ- Ijenjiskost, resničnost in iskre- nost. V soboto pride na spored spektakl »King Kong«, puhla zgodba o zaljubljeni gorili, ki uničuje vse, kar ji pride pod ogromne šape in pustoši po New Vorku. To je izred- no komercialen, lahkoten film, ki pa je zaradi tehnike in trika pri snemanju vsaj zanimiv. V nedeljo posebej opozar- jamo na ameriška-angleški fUm »Julia« slovitega režiser- ja Freda Zinnemaima z iz. jemnima igralkama Jane Fon- da in Vanesso Redgrave. To je film o globokem prijate- ljstvu dveh žena — hčerke znanega pisatelja in bogate Juhe. Lilian postane pisate- ljica, svoj uspeOi doživi v ča- su rasti fašizma v Ameriki. Je sramežljiva, neodločna, ce- lo strahopetna ženska. Julia pa je njeno nasprotje. Hrab- ra je in odločna. Poveže se z odporniškim gibanjem v Avstriji, toda fašizem jo zlo. mi in uniči. Poskus Lilian, da bi jo rešila z denarjem, se izjalovi, prinese pa preobraz. bo, k3 tudi Lilian postane po gumna, kot njena Julia. Ob- čuten in doživet film z ble- ščečo igro in scenografijo. O ponedeljkovem filmu »New york, New York«, smo pred tednom dni že pisali. Naj le ponovimo, da je film bolj zanimiv po glasbeni kot po filmsia plati in da je nje. gova osnovna vrednota izjem, na igra Rooerta De Nira. V torek bomo videli iran- sko-kuvajtski super spektakl »Pod zastavo Muhameda«, ki na klasično spektakularen, akcijski način govori o na- stanku islama in Muhame- du kot njegovem preroku. V sredo pa nas čaka sreča, nje z odličnim sovjetskim filmom »Noč nad Cilom«. Film je drama o usodi mirnega. apolitičnega arhitekta, ki ga zmelje Pinochetov režim sa- mo zato, ker je ponudil za- točišče ubežniku iz zloglas- nega Stadiona. Stadion sam, mučenja, tragedija Cilencev, to je šok za dotlej nezainte- resiranega arhitekta, ki do. živi v nasilju časa popolno preobrazbo in tudi takrat, ko ga nameravajo spustiti »mi- lost« odkloni ter ostane z no- vimi somišljeniki, mučeniki fašističnega režima. Za slovo od letošnjega mi- ni festa pa bomo čez teden dni gledali še najnovejšo moj. strovino Roberta Altmana film »Tri žene«. To je film, ki je vzbudil ogromno zani- manje, pri enih navdušenje, spet pri drugih nerazumeva- nje in odklanjanje. Film na »bergmanovski« način obrav- nava usode treh žena v ne- kem kalifornijskem zdravili, šču. Njihove usode se pre- pletajo, spreminjajo in sled- njič kljub različnosti zlijejo v eno samo. Film je sicer v dobri meri nejasen in izrei. no »težak«, a šokanten, škrat, ka tipično »altmanovski«. Opozorimo naj le še na to, da je Kinopodjetje razpisalo za ogled vseh filmov abonma s posebnim popustom in lju- biteljem sedme umetnosti to- plo priporočamo, da si ogle- dajo vsaj večino, če ne že vseh filmov, saj bi bilo ško. da zamuditi enkratno prilož- nost, ki nam jo ponuja leto- šnji celjski mini fest. BRANKO STAMEJCIC Gozdno gospodarstvo Celje delovna skupnost skupnih služb vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih delovnih na- log: 1. operaterja na luknjaču za nedoločen čas 2. vodjo finančne službe za nedoločen čas 3. materialnega knjigovodjo za določen čas 1 leta Za opravljanje delovnih nalog so določeni naslednji pogoji: pod 1.: osnovna šola in najmanj 6-mesečna praksa na ustrezjiem delovnem mestu pod 2.: ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj pod 3.: ekonomska šola Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih naj pošljejo kandidati v roku 10 dni po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje — Kadrovsko splošni sektor, CJelje, Ljubljanska cesta 13. „ V SPOMIN FRANU ROŠU RAZSTAVA V OSREDNJI KNJIŽNICI Osrednja knjižnica nas je že večkrat podrobneje se- znanila z deli posameznih slovenskih literarnih ustvar- jalcev. Tako se lahko te dni srečujemo z delom bogate literarne zapušči- ne Frana Roša, ki bi letos 14. januarja dopolnil osem- deset let. še zdaj nam je ži- vo pred očmi njegov lik, še v starosti visoko dvignjene- ga v mogočni postavi in ve- drega duha. Ni ga Celjana, ki ga ne bi poznal, poznaU pa so ga tudi mnogi drugi, saj iz omenjene razstave, ki je delo profesorja Vlada No- vaka, vodje oddelka raziskav in posebnih zbirk v Osrednji knjižnici, šele vidimo, koliko je Fran Roš napisal in kje vse je objavljal svoja literar- na in publicistična dela. To, kar prikazuje razstava v prvem in drugem nad- stropju knjižnice na Muzej- skem trgu, je le p>olovica evi- dentiranega gradiva. Gradivo je postavljeno kronološko: poezija, proza, publicistika in- na koncu objavljena dela o Franu Rošu. Vmes se preple- ta kot simbolična rdeča nit mladinska literatura, ki ji je Fran Roš posvetil mnogo po- zornosti in ustvarjalnega tru- da. Tako najdemo v vitrinah njegove prve pesmi v »Savi- nji«, ki jo je izdajal celjski literarni klub Kondor (1914— 1915), Preveč bi bilo za ta obseg in ta namen pisanja, če bi hotel naštevati vse zbir- ke in vse revije ter publika- cije, kjer najdemo tiskano besedo Frana Roša. šele ta- ko sistematično urejena raz- stava nam pomaga razširiti obzorje vednosti o častnem meščanu Celja, dolgoletnem kulturniku, ki je vse svoje življenje posvetil vzgoji mla- dih, ki je od nekdaj zasta- vil besedo za dobro človeka, ki se v sleherni misli boju- je za svetle človeške dni. Od časov, ko je pod Maistrom stopil na prve branike slo- venske zemlje, pa vse do zgodbic in pesmic za otroke. Njegova dela najdemo v pred- vojnih Obzorjih, No\i dobi, povojnih Obzorjih, v Celj- skem in Novem tedniku, nek. danjem TT, Borcu, TV-15, Ne- deljskem dnevniku, pa v mladinskem tisku, kot so Usti Galeb, Zvonček, Naš rod, C:i- ciban. Pionir, Pionirski list, Kurirček. Med knjigami naj. demo vrsto del za otroke, pa Zvesto četo, Korporala Huša in druge zgodbe. Le- talca Najčka, pa Tinco brez i mezinca in druge. Tudi na |pK>dročju dramatike je Fran Roš dokazoval svojo ustvar- jalnost: Ušesa cara KozmiJa- na, Desetnica Alenčica, Mo- krodolci ter mnogo prilož- nostnih tekstov za šolske od- re. Napisal je tudi libreto za opero »CJosposvetski sen« Rd- sta Savina sodeloval i>a je Detajl z razstave HEINRICH SCHIFF V CEUU Na VI. abonmajskem kon- certu 10. marca bo izvajal de- la Beethovna, Faureja in Francka čeUst HEINKICH SCHIFF (1951), ki je studi- ral v Linzu in na Dunaju. Že ob koncu študija" je prodrl s svojim izjemnim talentom na največje svetovne koncertne odre. Bil .je solist z znameni- timi orkestri kot Dimajski simfoniki, BBS London, Ray- al Philharmonic London itd. ter posnel že večje število gramofonskih plošč. Kritiki ga imenujejo »vul- kan s čelom« enačijo ga z ve- likani violončela kot so Fou- mier, Casals ter mu pripisu- jejo superlative »Izjemni vir- tuoz, genialni muzik — popol- ni glasbenik«. Z njim bo ig- ral naš mladi virtuoz pianist ACI BERTONCEIJ, Id se je že močno uveljavil kot solist doma In na tujem, še bolj pa kot izvrstni komorni muzik. tudi pri predelavi in prevo- du za njegovo opero Matija Gubec. Brez njegovih publi- cističnih prispevkov si ne moremo predstavljati Savinj- skega in Celjskega zbornika, pisanja v predvojnih Obzor- jih o Srečku Puncerju (pod psevdonimom), člankov v Le- pem mestu in drugod. Raa- stavo zaključuje izbor član- kov in literature o Franu Rošu. Iz razstavljenega gradiva je razrvidno obširno literarno delo Frana Roša, ki ga vse premalo poznamo. Ker je to samo del vsega, kar je ustva- ril, je razvidno tudj to, da je avtor razstave imel pred se- boj veliko in odgcK-omo na- logo. Zato bi bilo prav, ko bi si omenjeno razstavo ogle- dali vsi, kajti z njo bomo spoznali, kako malo smo ve- deli in poznali delo Prana Roša, ki je še do včeraj biJ z nami v kavami. Profesor Vlado Novak bo pripravil tudi bibliografijo o Franu Rošu. To bo dolgo- trajno in zahtevno delo, rav- no zaradi izredne ustvarjal- nosti Frana Roša in razveja- nosti objav v različnih revi- jah in publikacijah, časnikih in knjigah. A bo to obenem tudi spodobna oddolži tev ust- varjalcu, Iti je vse, kar je imel, pustil svojemu narodu. In del tega prikazuje razsta- va v Osrednji knjižnici. Zdaj imajo priložnost za s\'oje konkretno delo tudi prosvet- na društva v šolah in orga- nizator)i kultumeea živllenja- DRA(X> MEDVED gt. 10 — 9. marec 1978 NOVI TEDNIK stran 9 SMUČANJE Z LUKNJAM/ ALI ZANEMARJENE JE SMUČANJE V TUJINI RES LE MALOMEŠČANSKA MUHA? Ko pišem tele vrstice, se sneg še ni povsem odcedil s smuči. No- ge še bolijo od težkega snega, v katerega sem vztrajno zarezoval smučine danes, v soboto (25. 2. 78), na Golteh. Kolena še ječijo in me opominjajo, da vsi pač nismo akrobati, hot-dogerji, ki jim je smučanje na grbinah le ena od akrobatskih disciplin. Bolečine opo- minjajo na neurejeno smučišče, ki ga je tako neusmiljeno prizadel nepriljubljeni fen — topli veter, najhujši sovražnik vseh, ki živijo od snega in smučanja željnih gostov. V obrobju današnjih slik pa v polmraku delovne sobe in nežnem zvoku prvih deževnih kapelj v dolini, vse bolj silijo v ospredje slike s smučanja v tujini. In z njimi vprašanja, ki glodajo . . . Smučam rad. 2e dolgo, čeprav ne smučam dobro. Snežni opoj pa je preu^io- čan, da bi popustil malo- meščanski muhavosti in raje ostajal doma, če že ne želim razkazovati leta stare opreme, prekratke smučarske bunde in ne- rodnega vijuganja. Letos sem že drugič zi- moval v tujini. V italijan- skih Dolomitih. Drugič za- to, ker je bilo že prvič čudovito. Ker sem bil prav z vsem zadovoljen. In zadovoljen gost se vra- ča. . . Na Golteh sem letx)s malo smučal. Časa ni bi- lo, to je edini razlog. To- da nekajkrat sem na Gol- teh le bil. In na Rogli, pa še kje na domačih smu- čiščih. Nikoli, prav niko- li ni bilo vse v redu. Vsaj tako ne, kot v tujini. Berem reportaže v raz- ličnih revijah. Razmišljam o v leporečje zavita po- sploševanja o tem, zakaj neki vse pogosteje in vse raje odhajamo v tujino poklanjat se slabostim tu- jega belega opoja. Zakaj? Zaradi modne muhe, po- rojene v malomeščanski samovšečnosti in prestiž, nem boju s sosedi? Zaradi samohvale? Zaradi cen? Odgovor je: Ne! V to trd- no verjamem, čeprav nas prav avtorji mnogih časo- pisnih prispevkov prepri- čujejo, da so to osnovni razlogi. Pa niso, vsaj vse- lej in vseveljavno ne. Po- zabljamo mnoge stvari, ki so mogočni aduti v rokah tujih zaslužkarjev, ki nas leto za letom zvabljajo v tujino. Za domala enako ali le zanemarljivo višjo ceno, kot je tista, ki jo ponujajo domači turistič- ni delavci na naših smu- čiščih. Pozabljamo na vse- lej urejena smučišča, var- no označene proge, ne- skončne zmogljivosti vseh vlečnih naprav, licememo, a pričakovano skrb za go- ste in še bi lahko našte- val. Stresam prah in pepel (o žveplu tokrat raje ne pišem) na domače terene, domače turistične delavce? Ne absolutno in brez za- držkov. Vsekakor pa že- lim povedati nekaj misli, ki so me sploh pripravile do tega, da utrujen od smučanja po nesteptanih grbinah pišem tele vrsti- ce. Kako je bilo na smuča- nju v tujini? Lepo urejen penzion s prijaznimi last- niki je bil varno zatočiš- če za z utrujenostjo pre- vete smučarje, pijane od snežnega opoja smučišč. Sveže steptan sneg, ki ga je krepko primanjkovalo, me je vsako jutro smuča- nja vnovič potrdil v pre- pričanju, da se tuji lovci /a novci še kako zavedajo, da so v celoti odvisni od snega. Zato ga varujejo bolj kot punčico očesa. Teptajo ga, plužijo, ravna- jo, božajoče skrbijo zanj VSAK DAN. Ne, narobe sem zapisal. Vsako noč sta besedici, mnogo bližji re- snici. Ko se okoli četrte ure popoldan smučišča spraznijo, ostanejo na njih delavci z lopatami, teptal- ni stroji $ plugi in valji za teptanje. Tudi do štirih zjutraj je slišati njihov hrum s strmih pobočij. In zjutraj so smučišča nared (ravna, kot miza za bili- jard, je slikovito povedal prijatelj). Na njih ni gr- bin, ki bi bile domala ne- prevozne. Vsi sistemi žič- nic in vlečnic obratujejo brez opoldanskega počit- ka (za kosilo). Postrežčki vljudno obrišejo sidra vlečnic, da ne bi po nepo- trebnem zmočili za smu- čanje tako potrebnega člo- veškega dela. Sidro p>odr- žijo, da se smučar ne tru- di sam. Vlečnice tudi us- tavijo, po p>otrebi seveda, če je kdo le preneroden tn se ne namesti pravočasno. Vse vlečnice delajo, vrti- jo se, četudi v prazno ali le za peščico smučarjev. Kajti vsaka vlečnica je del sistema. In če zataji, zataji celoten sistem. Ok- vara je vzrok slabi volji in nezadovoljstvu. Vrača pa se le zadovoljen gost. Za zadovoljstvo je plačal in pričakuje ga. Ni plačal malo, torej mora biti tudi zadovoljstva dovolj. Kljub odjugi med ted- nom smučanja na terenih, kjer ni bilo več kot 40 centimetrov snega, nevšeč- nosti s snegom ni bilo. Na mestih, kjer je snega zmanjkovalo, so ga čez noč nasuli. Z lopatami. Grbine so zravnali, odveč- ni sneg pa odplužili tja, kjer ga je manjkalo. In nato vse steptaU. Vrača se le zadovoljen gost... Pri nas je, za sužnje be- lega smuškega opoja, žal, še vedno drugače. Morda posplošujem?! Toda, kot ocenjujem delo tujih lov- cev za novci, ocenjujem po lastnih izkušnjah tudi delo domačih turističnih delavcev. Predvsem smo v smuča- nje in smuške užitke vlo- žili nmogo premalo, da bi se te možnosti ustrezno obračale in prinašale kaj drugega kot nevšečne iz- gube (na Golteh v letu 1977 po oceni okoli 3 mi- lijone dvestotisoč dinar- jev, od česar okoli 1,700.(X)0 nekrite iz^be). Oglejmo SI Golte, pa alpski center Kanin, morda še kakšno smučišče. Kako malo po- nujajo v primerjajvi s pr- votnimi načrti! Golte so ostale nedokončane (ni ceste, ni vmesnih žičnič- niških povezav, ki bi iz Golt naredile sistem in ne prenatrpano smučišče). Enako je s Kaninom. In sedaj pričakujemo, da se bodo ti centri izvlekli iz izgub, ki so jih med dru- gim povzročile prav neu- rejene razmere, slabo vo- aenje, s snegom skope zi- me in predvsem njihova nepopolnost — nedokon- čanost. Letošnja zima je bila ra- dodarna. Večkrat je vrgla sneg. Mnogo snega, še pred tednom ga je bilo na Golteh meter. In danes? Je mogoče, da se v začet- ku tega tedna na Golteh skorajda, ne bo dalo več smučati? So odgovorni na- redili res vse, da bi ohra- nili sneg kakor dolgo se da? So sneg negovali, ali pa so ga vzeli le kot ugod- no danost? Morda sodim preostro, a sodim na osno- vi (skromnih) izkušenj, ostrega ušesa, ki je tudi nepovabljeno prisluhnilo godrnjanju gostov in sa- kramentiranju prijateljev ter znancev. Topli veter je zapihal pi-ed tednom dni. Prej vzorno steptano smučišče je postajalo mehko. Smu- čarji so smučali naprej, vlečne naprave so se vrte- le. Ne vse, a vrtele so se. Prišla je noč in vse meh- kejši je bil. Prijatelj je svojega znanca, ki sicer občasno tepta smučišča, \T3rašal, zakaj ne teptajo in ravnajo smučišča. Da je zdaj še čas, če želijo sneg ohraniti. Pa mu je vprašani odgovoril, da to sam dobro ve, da pa nima »navodil predpostavljenih«, ki ostro nadzirajo porabo nafte za hudo žejne tep- talne stroje. Danes dopoldan (sobo- ta, 25. 2.) je bilo smučanje že domala nemogoče. Te- koč, lepljiv sneg je bil prava past za utrujene no- ge in krhke kosti. Grbine pa takšne, da bi jih bili veseli le hot-dogarji. Pov- prečni smučarji smo po- spravili opremo in odšli. Nezadovoljni. Vrača pa se le zadovoljen gost. Zato sprašujem, zakaj smučišča niso bila vzdrževana? Za- kaj niso obratovale vse vlečne naprave? Zakaj je do Starih sten treba peš, v nič kaj mikaven klanec? Zakaj ob vlečnicah stojita vselej po dva postrežčka, pa sider (mimogrede, že kar redki so, vse preveč jih manjka) nihče ne p>o- drži smučarjem, da o brisanju nadležne mokro- te s sider niti ne govorim! Očitam preveč, če oči- tam še enolično hrano (pet obrokov vsak dan enakih, celo zimo), pa stolčke na sedežnici, od katerih ima morda le še vsak deseti celo sedišče in varnostno zaporo, da o na- slonu za smuči, ki jih ni več na niti enem sedežu, sploh ne govorimo? Redno in POPOLNO vzdrževanje smučišč, vključno s skrb- jo za vse naprave in pred- vsem redno vztrajno in celovito teptanje snega, stane veliko. Zelo veliko. A ohranja sneg. In sneg privablja goste. Ce je smučišče urejeno, gostite- lji prijazni (mimogi-ede, vljudnostni napisi v jedil- nici hotela; »uporaba last- ne hrane v hotelu ni za- želena« ipd. — niso ravno prijazni), grbine usmilje- ne s koleni, je smučar za- dovoljen. In le zadovoljen gost se vrača . . . Drobne napake stanejo veliko. Go- tovo več kot nafta za tep- talni stroj in ljubeznivost postrežka na vlečnici, ki obriše in podrži sidro. Smo razvajeni? Terja- mo preveč? Morda? Toda prav to, kar že'.imo, dra- go, zelo drago plačujemo. In če potem dobimo celo manj, kot smo si predrzno upali pričakovati, nismo zadovoljni. .. Vlečne naprave v tujini delujejo brez predaha. Vse. Smučišča so vsak dan sveže steptana. Pa energija v tujini ni nič cenejša. In vlečnice v tu- jini ne vozijo izgub. Vozi- jo zadovoljne smučarje, ki jih je tja privabil do- ber glas, pKJslovnost v od- nosih tn iz prijaznosti ter skrbnosti izvirajoči vrto- glavi dobički. BRANKO STAMEJCIC SNEG NA GOLTEH POBIRA — Pobrala sta ga zadnja odjuga in dež. IVI. B. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINK^ SKRBI ME OrJESNAZENOST ZRAKA Zadnji članek v Novem tedniku, dne 9. februarja, »Zastrupitvi na rob«, mi je v potrdilo, da ne tarnam za- man, kako težak zrak vdi- havamo in da sem zanesljiv naraven merilec, ki reagira, kadar je ozračje prenasičeno s plini oziroma je v zraku premalo kisika. Najtežji me- seci zaradi takšnega zraka so december, januar, februar in del marca. To opažam že več let tn se že zaradi tega zime zelo bojim. Tako je bi- lo tudi februarja skoraj ves čas močno onesnaženo, in meritve, ki so potrdile viso- ko stopnjo prisotnih plinov v zraku, povedo, da nisem brez vzroka utrujena in brez moči. Stanje, kakršno se je pcikazalo, ne smemo jemati površno in brezbrižno. Ali se nam ne godi podobno kot ribam v vodi, ki izumirajo zaradi umazanih rek? Razli- ka je ta, da je vodo moč hitreje analizirati in ugoto-n- ti vzroke, zrak pa je bil do- slej še nekontrolirano po- dročje. Zal, ne morem preko dej- stev, da ne bi napisala ne- kaj mish o tem problemu, ki tare gotovo večino Celja- nov, zlasti pa tiste, ki nam je zdravje na kakršen koli načj'" -^^^Hilo. L/',, sem bila na zuiavijenj.i v zdravilišču in tu sem se srečala s Celjani. Ni jih bilo malo. Nekateri so ugotavljali, da v zdravili- šču lažje živijo in da je živ- ljenje v Celju otežkočeno za- radi slabega zraka. To me je zganilo, da sem postala bolj pozorna do vpliva ozračja na moje zdravje. Opažala sem, da sem zelo občutljiva na nečist zrak. Nekaj me je in me še zdaj vleče ven iz te kotline. Tja, kamor lažje diham, čist zrak me poživlja tn mi daje moč. In zato lahko trdim, da je ed^ izmed prvih vzro- kov za slabo počutje in zdravje meščanov nečisto ozračje In preveč klorirana voda. Vsa leta nazaj, odkar mi je zdravje odpovedalo, sem opažala, da kemična in sin- tetična sredstva, zlasti pa močno onesnaženo okolje, ze- lo slabo vplivajo na moj organizem. Pomanjkanje ki- sika se ne vidi, pač pa sa- mo čuti. V zraku so različ- ni plini. Poleg žveplovega di- oksida, ki sili h kaši ju in ga čutimo v grlu, je še nek omamni sladek plin, ki ga čutimo tudi poleti, in to ze- lo slabo deluje na človeka. Povzroča utrujenost, glavo- bol, vrtoglavico, bolečino ob hrbtenici in v mišicah . .. Vse to pa seveda v-pliva na živce. Tembolj pa sem ža- los^.na, ker opažam ob dolo- čenih dnevih utrujenost pri mojih družinskih članih — otrokih. Utrujenost zaradi dela je drugačna od te utru- jenosti. Kot je znano je v mestu veliko porabnikov kisika. Za- radi prisotnosti najrazličnej- ših vplivov in praha, tudi rastline v mestu ne uspeva- jo dobro. Velikokrat sem sli- šala, da v Celju drevje ne uspeva zaradi plinov. Je po- tem za človeka varno življe- nje v naši kotlini? Zakaj do takih ugotovitev? Preprosto zato, ker ne vzdr- žim dolgo pod vplivom takš- nega zraka. Zaradi tega, ker sem že lep čas poskusni »zajec za onesnažen zrak, zastavljam nekaj vprašanj Skupnosti za varstvo zmka. Zdi se mi, da bi morali ljudje večkrat piti vočo in v majhnih količinah. Vemo, da je voda včasih močno klorirana. Ali po rednem pit- ju takšne vode lahko pride do poškodb organov v člo- veškem telesu? Kaj se dogaja v pljučih, če vdihavamo zrak, nasičen z razli&iimi dioksidi in praš- nimi delci, ki so za pljuča tuja? Ali potujejo te stru- pene snovi po krvi do orga- nov in celic? Ali lahko torej te snovi, če so stalno v krvi, poškodujejo organe in celice? Kaj se dogaja v človekovem telesu, če dobiva premalo ki- sika? Naše telo tn vsa naša na- rava sta urejena tako uskla- jeno, da mora telo delovati normalno, če ima tudi nor- malne življenj.ske pogoje. To velja tudi za rastline. Človek je dolžan poskrbeti za takšne p>ogoje. Da bi srečno in zdra- vo živeli! Ne sme pa spremi- njati teh pogojev v negativ- nem smislu. Misliti in delati moramo na tem, da bi ozrač- je obogatUi in da bi tako spodbudili naravno poraja- nje prvin, ki so za človeka in za vse živo nujno potreb- ne. To pa lahko dosežemo le s pravo mero posluha do na- rave in samega sebe ter ob spoznanju in odstranitvi zmot, ki nas že pestijo. Kar je možno storiti v družini, bomo naredili takoj. To je tudi priključitev na pli- novod tudi zaradi ogrevanja stanovanj, ker je elektrika predraga. Kolikor še nismo, bomo zasadili drevesa, ki skrbijo za ravnovesje kisika. Morda bo kakšen ukrep, da bi sedli za krmilo avtomobv- la le tedaj, ko ga res nujno potrebujemo. Uredimo si skratka življenj- ski in delovni prostor tako, da bo življenje zdravo in srečno! J02ICA JELENC ZAKAJ ANONIMNO? Pod takšnimi ali dmgačni- mi naslovi sem že večkrat za- sledil vaše pritožbe in pozi- ve naj se anonimneži javijo. Kaže pa, da se še nihče ni poglobil v to, zakaj se ljudje pritožujejo anonimno. Nekaj je res zlobnih, zlonamernih, nekaterim pa je menda to že kar hobi. In ali pK>dpisana pisma dosežejo svoj namen? Vedno ne, nakopljejo ti ne- prilike, do pravice ne prideš, marveč še več krivice se ti zgodi. Anonimnim pismom dosti- krat botruje strah, nemoč, razne razmere, veze. Niso vsa pisma, ki so pisana anonim- na lažna, kakor ti tudi pod- pisana pisma nič ne premaga- jo. Nad tem bi se morali raz- misliti tisti, ki vsa anonim- na pisma mečejo v koš. Jaz sem svoj p>odpis plačal z uničevanjem zdravja. Tega mi vsa medicinska znanost ne more več vrniti. Tega pisma ne pišem iz ne- kega maščevanja (avtor nam- reč v svojem pismu podrob- no opisuje svoj primer, op>omba uredništva), temveč le zgolj zaradi tega, da vas opozorim, da delavec ni vse- povsod zaščiten pred krivic-a- mi, da pa so žal za takšne razmere krivi tudi preveč »fa- mihami« odnosi med vodil- nimi. HERMAN MUSEC, Celje UREDNIŠTVO: Avtor zapi- sa že sam ugotavlja, da je članek predolg za celotno ob- javo. In res. Zato smo vze- li iz zapisa le tisti del, ki se nanaša na anonimno pisanje. Zakaj obravnavamo pri na- šem delu samo podpisana pis- ma, torej tista, za katere vemo, kdo jih je pisal, kje stanuje in podobno. Ne zato, da bi anonimnim zapisom ne verjeli — čeprav smo že ne- kajkrat pošteno nasedli — marveč zato, da vemo, kdo je tisti, ki se mu godi kri- vica, da bi vedeli, kako mu pomagati in podobno. Toda, to lahko naprravimo le tiste- mu, ki ga poznamo, ne oseb- no, marveč iz točnega naslo- va v pismu. Prijetnejši je pre- govor takrat, če veš, s kom govoriš. Tako tudi p>o telefo- nu. Prav tako je pri nas. Natančen naslov avtorja F>a zahtevamo tudi zaradi more- bitnega prostopka, ki ga lah- ko takšno ali drugačno — zla- sti zlonamerno, obrekljivo — pismo sproži. Ali naj za takš- no morebitno obrekovanje sprejmemo odgovornost člani kolektiva Nov^a tednika ozi- roma odgovorni urednik? Mi- slim, da se boste strinjali, da to ni mogoče. Sicer pa v naši praksi spoštujemo željo, da pod objavljenim pismom ne zapišemo celotnega imena oziroma naslova, marveč le inicial'ki, če to avtor želi in če spoznamo, da je za takšno željo upravičen. V tem pri- meru gre na videz za anonim- no pismo, ki p)a v bistvu ni. Mi vemo, kdo je za njim. Skratka, veliko problemov! Pa še nekaj — siprasujete, ali pisma dosegajo svoj namen. Iz prakse vam lahko p>ovem, da so pri nas objavljena pis- ma velikokrat pošteno zaleg- la, pa zaradi t^a ni bil nih- Jie preganjan. Ne poznam takšnega primera, da bi kdo zaradi pisanja pisma, ki smo ga objavih, trprel kakršnekoli negativne posledice. Zato, vsaj i>o tej strani odveč vsa- ko diTigo namigovanje. Pa še to — anonimna pis- ma bomo tudi proslej metali v koš, pa ne zato, ker se no- čemo poglobiti v njihovo vse- bino, marveč zategadelj, ker imamo radi odkrito besedo. To je naše pravilo! ZAKAJ »IZREDNO KIČASTO«? Vem, da se boste začudili mojemu pismu. Nisem vaša redna naročnica, sem pa že vsa leta vaša redna bralka. Čeprav včasih dobim po dve ali tri številke Novega tedni- ka naenkrat, jih vzamem prav tako, kot če bi preje- mala posamezne. Mama, ki ima majhno po. kojnino, kupuje vaš list. Ko ga prečita, nam ga prošlje sem daleč na sever Anglije. In oba z možein najdeva v njem veliko zanimivega branja. Tako mi je v časopisu z dne 2. februarja padla v oči ocena savinjskih gostiln in ob razglabljanju ocen me je presenetil predvsem opis go. stilne Peter Kosu v Šempet- ru, ki je dobila 43 točk. Vse v redu in prav, vendar če bi avtor članka vedel in videl, da je v tem lokalu nekoč »kovačil« lastnikov oče in da je bil lokal preurejen iz »ko- vačnice«, bi za opazko »izred- no kičasto« našel milejši iz- raz. Tudi, kar se izraza »džu. boks« tiče, me je začudilo, da pisec ni vedel, da imamo lep slovenski izraz »glasbe- na skrinja«. V Angliji sem že dvajset let. Pred mesecem dni sem se vrnila z enomesečnega bi- vanja v Savinjski dolini in vsi moji znanci so trdili, da je moja slovenščina kljub dvajsetletni odsotnosti popol- na in jasna, tako, da se mi nekateri celo čudijo. Meni to ni čudno, saj je vendar slo- venski jezik moj materinski jezik. In ne bom ga pozabi- la, čeprav živim v tujem oko- lju. Pa brez zamere in lep po- zdrav vsem v uredništvu in mojim znancem vaša zvesta bralka iz severnega Walasa. B. LANIŠEK UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in oprozorUo. Tisto, gletde kiča v gostilni, vsaj po našem mnenju, nima nobene zveze s kovačijo. Kič, o ka- terem piše avtor omenjenega sestavka, ni posledica nekda- nje kovačije. Je p>ač izraz okusa. Kaj hočemo. Vsi bi radi, da bi ga bilo čim manj. Povsod. Ne samo v gostilnah. Zaradi džuboksa pa imate prav. Veliko lepše bi bilo, če bi avtor zapisal lepo po naše. GRIŠKA ŠOLA\ 50 OTROK Na Homu nad Grižami pred krat-kim končali s & v naravi, ki jo je obiskovi okrog 50 učencev dveh pe razredov osnovne šole Ns Cilenšek. Zanimivo je, da učenci bili na Homu pet ( skup>aj. V Grižah se torej so odločili za to, da bi smučanje hodili vsak dan. Kako je izgledal njihov i lovni dan? Dop>oldne so im najprej dve uri p>ouka, m pa so pričeli smučarski teč Prav vsi učenci so se nau( najbolj osnovnih smučarsl veščin in to je tudi usp>eh, ga konec kancev ni nihče i čakoval. Po kosilu so in nekaj ur učenja, p>opK>ldani sestanke, na katerih analizirali delo tistega d po večerji, p>a so bile vrsti še družabne i? Nič ne pretiravamo, če zap: mOf da je učencem bilo t bolj všeč prav to, da so lah na Homu prespali v pri; nem planinskem domu, ffl tem, ko je okrog vogalov p Ijal močan zimski veter. Učiteljici MARIJA ŠPEH MARINKA 2GANK sta m zaupali, da so se otroci izr no dobro vživeli v planini življenje in da z njimi ni lo nikakršnih problemov, krbnik doma, simpatični 2 ko pa se je ob tem le zado Ijno smehljal in povedal, niso oti-oci v dveh tednih ' Okrog vogalov piha plani Ijajo na spanec v toplih ' klepet o dogodivščinah, I EAIII0 CEIJE SPORED 00 9,0015. 3.1978 četrtek. 9. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja — volitve v tozdih, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16 00 Poročila, 16.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.30 V ŽIVO — VO- LITAE (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 10. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, 16..50 Zabavni globus. 17.00 Kronika, 17.15 Lestvi- ca zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Do- mači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 11. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Za- ključek sporeda. Nedelja, 12. 3.: 7.00 Poročila in do 10.00 posebna od- daja o volitvah. 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim,11.00 Poročila, 11.15 Med prijatelji, 11.45 Predstavljamo vam, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Poročila, 13.15 Literarna oddaja, 13.30 Kmetijska oddaja, 13.45 Poročila, 14.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek, 13. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V 2IVO 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Za- ključek sp>oreda. Torek, 14. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 15. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.15 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15 Vedri zvoki, 17-.30 Ali^tualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. št. 10 — 9. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 »smi mBAm ooLomi. le kdo drugi bi mmsto nas?« srečanje z vero vobeb 2e na prvi pogled je napravila name vtis odločne ženske, črte njenega obraza šo^jo^l-azkrivale, pripovedovale so, da ve, kaj hoče in kaj si želi. Videti je bilo, da se zna bojevati za cilje, ki si jih postavi sama, pa tudi za tiste, ki so povezani s to- varno, družbo, s partijo. Vera Vodeb je delavka v celjskem Emu. Šestindvajset let že dela s strojem, s ka- terim vari različne vrste posode. Zadovolj- na je. čeprav ... NT: Delate v tozd Posode v Emu. Ta tozd je imel še do nedavna veliko težav. Ka- ko ste si delavci prizadevali, da bi jih od- pravili? Vera Vodeb: »Delavci smo se res trudili, da bi gospodarske težave našega tozda čim- prej rešili. Vendar so bile te težave takega značaja, da jih nismo mogli kar čez noč odpraviti. Predvsem zato ne, ker izvirajo iz dotrajanega strojnega p>arka in dotrajanih srojev. V tem je tudi varok, da še sedaj zelo težko dosegamo zastavljeni plan. No, se- daj se o teh stvareh bolj resno pogovarja- mo. Tako se vedno dobimo skupaj člani partije, mladine, sindikata in vodstvo tozd in se dogovorimo za naloge, ki so najbolj nujne. Potem pa se v njih navadno pogovo- rimo še na zboru delo\-nth ljudi. Tako lah- ko rečemo, da srno res vsi delavci obveščeni o vsem, kar nas v tozdu gloda. Zato .sem zadovoljna, kajti vidi se, da želimo skupaj nekaj napraviti. Prej pa se je pogosto doga- jalo, da smo se delavci med seboj v načrtih razhajali.« NT; Nedvomno ,\e šetindvajset let dela v nekem pod.jetju kar lep delovni staž. Po- vejte mi, tovarišica Vodebova, kako ste v vseh teh letih čutili spremembo odnosov pri delu in kako ste sami pomagali, da bi novi družbenoekonomski odnosi zaživeli tudi v va.šem tozdu? Vera Vodeb: »Jaz sama sem ix>skušala nove odnose uveljavljati povsod, kjer sem delala. In delala sem marsikje, od različnih komisij, do partije, v raznih koordinacijskih odborih in kaj vem še kje. Povsod sem po- skušala kar se da stvarno govoriti o polo- žaju delavcev, saj sem ga poznala tako Iz lastnih izkušenj, kot iz pripovedovanja mo- jih sodelavcev. Velikokrat smo delavci ču- tili, da nas ne upoštevajo tako, kot bi mo- rali in da se nam marsikdaj dogaja krivica. No, in o akih stvareh, ob stvarnih prime- rih sem jaz rayT>ravljala in opozarjala na različnih mestih. Menim, da sem tako posku- šala — res samo poskušala — ustvarjati no- ve odnose. Seveda pa sem se tudi fizično trudila, da bi z dobrim delom pomagala do- segati boljše gospodarske rezultate.« NT: Kdaj pa .ste delavci začutili, da gre Za resnično velike spremembe odnosov v proizvodnji? Vera Vodeb: »Mi smo to kar kmalu za- čutili. Veste, ko neka velika masa ljudi sprejme nove odnose za svoje, p>otem jih je kaj kmalu začutiti v vsej njihovi šdrini.« NT: Ste sočasno s spremembo odno.sov začutili tudi spremembo v odločanju delav- cev? Vera Vodeb: »Mjslhn, da so je pravo de- lavsko odločanje začelo pravzaprav šele z ustanovitvijo samoupravnih delovnih sku- pin. Vse. prav vse zadeve gredo preko njih in tako ima sleherni delavec možnost, da pove svoje mnenje. Samoupravne delovne skupine so tako postale celice, v katerih je baza odločanja v naši delovni organizaciji. Zato gre marsikatera stvar, o kateri raz- pravljajo delovne skupine, tudi na dnevne rede sej delavskega sveta.« NT: Kako pa dela samoupravna delovna skupina, v katero ste vključeni tudi vi? Vera Vodeb: »Naša samoupravna delovna skupina se sestaja po potrebi. Ko se nam nabere nelcaj več gradiva, o katerem mo- ramo delavci razpravljati, skličemo delov- no skupino. Navadno se dobivamo v času malice. Saj veste, proisivodnja ne sme stati! Hitro se pogovorimo o aktih, ki jih je treba sprejeti, nato pa nekaj minut izkoristimo tudi za pogovor o problemih, ki zadevajo samo naš tozd. Navadno se te razprave sku- kajo okrog osebnih dohodkov ali pa okrog norm, ki še sedaj niso usklajene.« NT: Vi, tovarišica Vodebova, ste tudi komunist. Ali se pri vašem vsakodnevnem delu pozna, da ste član partije? Vera Vodeb: »O ne, to pa ne! S tem pa nisem zadovoljna! Veste, vsega ne zmorem. Ko gre za stvari, ki so manjšega značaja oziroma za tiste partijske sklepe, ki so kratkoročnega značaja, potem mi gredo stvari od rok. Pri večjih stvareh, ki pa bi jih morala kot komunist prav tako uresni- čevati, pa mi zmanjka sape.« NT: Zakaj pa to? Vera Vodeb: »Veste, pri nas še nismo prišli tako daleč, da bi vsak komunist pre- vzel na svoja ramena delček partijske odgo- vornosti. Moram reči, da je še vedno precej komunistov, ki zelo malo ali pa celo nič ne delajo. Tako ostaja le peščica komtmistov v osnovali organizaciji, ki so pripravljeni de- lati povsod in kadarkoli. Res ne vem, zakaj se nekateri komimisti držijo še tako v ozad- ju. Morda se počutijo nesposobni ali pre- malo izobraženi? Zaradi tega naša osnovna organizacija tudi ni tako aktima. kot bi lahko bila. Ravno sedaj delamo pregled ob- veznosti, ki jih ima vsak od naših komimis- tov, da bi lahko v bodoče nekoliko bolj enakomerno razporedil partijsko delo med vse člane.« NT: Koliko članov pa .šte.je vašu osnovna organizacija? Vera vodeb: »Ja, sedaj nas je okrog šest- deset članov. Pripravljamo pa še deset de- lavcev za sprejem v partijo. Vendar bi mo- ralo biti v našem tozdu še več komimistov, saj nas je okrog dva tisoč zapolenth. Mo- rali bomo v vrste komimistov pritegniti še več delavcev, predvsem pa mladih.« NT: Pa komunisti v va.ši osnovni orga- nizaciji res razpravljate o vsem ti.stem, ikar je problematičnega za vaš tozd? In ali spre- jete sklepe tudi uresničujete? Vera Vodeb: »Ne bi mogla reči, da se komunisti v osnovni organizacij i res pogo- varjamo o vsem, kar bi se sicer morali pogovarjati. Pa vendar lahico kljub temu trdim, da ne gre mimo nas nobena večja stvar. Kar zadeva izvrševanje sklepov, J< pa odvisno od posameznega komunista. Ne kateri so zelo dosledni pri svojem del« drugi delajo tako, kot bi jih članstvo i zvezi komunistov prav nič ne obvezovalo Upam, da bo kongres slovenskih komu nistov dal določene pobude za boljše dele vsakega posameznega komimista. Sploh pi menim, da so starejši komunisti veliko bol; odločni pri svojem delu kot so mlajši.« NT: Pa vi starejši komunisti spodbu.jati mlade pri njiliovem delu? Vera Vodeb: »Menim, da jih spodbujamo Saj smo tudi zadolžili določene komimist( v osnovni organizaciji za delo z mladimi.«^ NT: Ena najvažncj.ši' j^^t- ,.^.<>P»unLstov sedanjem času je vsek-i^^.. -^^.^4,4 i.i:,^^. n,}e delegatskega sistema in delegatskih od nosov. Kako .se vaša osnovna organizacije in vi sania kot komunist zavzemate za to da bi postali delegatski odnosi res del vsako dnevnega življenja? Vera Vodeb: »Ja, jaz sama poskušam po v sod, kjerkoli se nahajam, na kateremkol sestanku sem, povedati svoje mnenje. Po vem pa to, da je treba izvoliti čim več de legaov iz proizvodnje in jim pomagati, di bodo začeli res dobro delati. Delegate pt tudi spodbujam pri njihovem delu, jih bod rim in jim dopovedujem, da biti delegat n težko. Da moramo samd odločati, le kdo b< drugi namesto nas?« , NT: Pa so vas delegati obveščali v sv« jem delu? Vera Vodeb: »Čisto odkrito vam bon povedala o tem. Delegati so posamično ž govorili o svojem delu, povedali so tudi kaj so obravnavali na skupščinah. Venda to ni bila organizirana informacija o njihc vem delu. ampak le posamična, za kateri so navadno dali pobudo delavci — nedele gati. Da pa bi delegati kdaj spregovorili i svojem delu na seji samoupravne delovn skupine, se še ni zgodilo.« NT: Kaj pa partijska organizacija, j spremljala dt-lo delegatov? Vera Vodeb: »Nekajkrat smo res govc rili o njihovem delu in o težavah, s kater mi se srečujejo. Ne spomnim pa se, da b naša osnovna organizacija kdajkoli obra> navala kako gradivo za sejo skupščine ai kako točko dnevnega reda ali pa informacij' Iz Delegatovega poročevalca. Menim, da b morala partijska organizacija v bodoče v< liko bolj pomagati delegatom pri ujihovec delu.« Nekje pa sem v celoti zatajila. Namreč nikdar nisem zbrala toliko poguma in mc či, da bi se izobraževala ob delu. Tako sei po šestindvajsetih letih dela še vedno po kvalificirana delavka. Naša kadrovska slu: ba bi res morala ix>gledati naokrog po ts kih delavcih, ki so v p>odobni situaciji kic jaz. Počasi bomo odhajali v pokoj, pa bom še vedno polkvalificirani delavci, čeprav sm tu že leta in let.a zaposleni. 2elim, da I to uredili. Predvsem zato, da se ne bi mls di, ki sedaj prihajajo v tovarno, srečevali čc leta s podobiiimi problemi, kot jaz sedaj.« da:mjx\.na stamejci 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 10 — 9. marec 1978 MAMICA JE KAKOR SONČEK Mamica je kakor Eonček... To miseJ smo povzeli od otrok, ki smo jih v dneh pred pracvnikom Dneva že- na obiskali na oenovm šoli Slavka Šlandra v Celju. Prišli smo prav v čas.u, ko so se učenci skrbno pri- pravljali na prasnik s\'ojih mamic. Pra^aprav je bilo VL utripa na šoli čutiti, aa ta praznik z velikim veseljem priča-ki^jejo tudi otroci Lahko bi celo zapisali, da so se pravljaJi na nekak skupen dan ali skupen praznik. Vsa. ka razredna skupnost je pripravila slavnost zase. Male glavice so se naučile pesmic in recitacij, pridne roke so pri likoTOem pouku že nekaj dni pred praznikom hitele z izdelovanjem ruzličnih okrasnih izdelkov. Veli- ka želja vseh pa je bila: razveseliti in presenetiti ma- mico. Naj vidi, česa vse se v šoli naučijo in kaj vse znajo narediiti. Toliko za ta dan. Za vse ostale dni v letu pa so mamicam :rvesto obljubili, da botrudila, samo da bi mamico kar najbolj razveselila.« red: »Mamica ima saneraj polne slabe volje. Tudi zato jo imam zame in mojo sestrico. Nabrali ) zvončkov in obljubili, da bova ^i. V razredu pripravljamo prosla- vo bodo mamice vesele!« Tetet in f<^: MATEJA POD JED Nadja Jazbec ^ Danci Bračič^ Vikic« &eruga Maja Gorenc KLEPET y ODmRU MED CELJEM mLENA ZUPANČIČ O IGRALSTVU IN SVOBO Med preveč stisnjenimi se- deži v celjskem gledališču je vladala tema. In čeprav preveč stisnjeni in dolgo- nogi obiskm-alci gledaliških predstav nimajo kam dati svojih kolen, imajo ti sede- ži eno veliko prednost: ne škripajo. Čeprav ima človek občutek, da bo zdaj zdaj sko- čila \'zmet iz kakšnega utru- jenega stola, se to ne zgodi. Sicer je pa važno, da ne škripajo in s tem ne motijo spoštovanega gledališkega ob- činstva. Tistega dne tega spoštova- nega gledališkega občinstva ni bilo v dvorani. V mraku, ki ga je redčila slabotna sve- tloba delovne luči na odru med vajo, se je prikradla v vrsto ženska postava, zavita v dolgo krilo tn ohlapno blu- zo. To je bila Milena Zupan- čičeva, že kar utrujena od dela na odru in od številnih kilometrov med Celjem in Ljubljano, ki jih je zadnje tedne vsakodne-vno premago- vala preko Trojan s svojim zvestim spačkom. 2e preneka- tera cigareta tistega dne ji je tlela med prsti. Vaje za Tosco so se vrstile, obvez- nosti v Mestnem gledališču ljubljanskem, dvojne vaje na dan in vmes vožnja. »Menim, da je Slovensko ljudsko gledališče v Celju najbolj živo gledališče pri nas. Zato je tu prijetno de- lati. Ne mislim sedaj ravno na vlogo Tosce, kot ne mi- slim več na tisto, kar je bilo pred tem in o čemer so se razpisali časopisi. Tu rada de- lam zaradi tega, kot sem že rekla na začetku: zaradi ži- vosti, polnokrvnosti dogajanja v tej gledališki hiši. Je v pol- nem smislu odprta in ta.k,šnj bi morali biti vsi teatri pri nas. Večkrat bi morali delati v različnih hišah. Tako bi se izogibali nevarnosti klišejstva, srečevali bi nove sodelavce, prepričana pa sem, da si ig- ralske spremembe na odru že- lijo najbolj gledalci. — Slišati .je. da odhajaš v svobodni poklic, da ne boš imela težav za vloge, ker si dovolj znana, posebno še po obeh filmih — Cvetje v jese- ni in Žašlerica? »Ne, to ni res. Ne odhajam v svobodni poklic, ker je to pri nas še vedno zelo težko. Naši teatri so vse preveč za- prti, so vse preveč instituci- onalni in ravno v tej luči je ta takoimenovana institucija zaviralni moment za mnoge projekte, ki bi jih lahko do- segli z večjim medsebojnim sodelovanjem in odprtostjo. Ostajam v Mestnem gledališ- ču ljubljfmskem.« — Kako igralci občutijo v gledališču svojo samoupravno vlogo, v ustanovi torej, za ka- tero mnogi trdi.)o, da je sa- moupravljan.je domala nemo- gočo, ker se \'se odločujoče Ktvari tičejo umetniških vpra- šanj, za reševan.je teh pa so poklicani le strokovni kad- ri... »Glede na specifičnost dela T teatru je samoupravljanje večkrat v podrejenem polo- žaju. Pa ne zaraxii diktator- stva uprave ali nekega tehno- kratizma. Večkrat smo v za- dregi zato. ker sosveti ne de- lajo, pa odločajo o reperto- arju ali drugih za nas bistve- nih stvareh tudi takšni ljudje, ki ne poznajo vsebine. Po- javlja pa se zadnje čase v gledališčih tudi nekaj druge- ga. Imamo veliko sestankov, zaradi katerih resno trpijo vaje. Te so zdaj nekoliko v drugem planu. Se zgodi, da je kakšna seja že zjutraj in traja vse do popoldneva, va- ja pa preprosto odpade. Ved- no manj posvečamo pozor- nost našemu neposrednemu umetniškemu delu, vedno manj se o tem pogovarja- mo ...« — že velikokrat izrečeno vprašanje, pa nikoli docela odgovorjeno: kak.šen je pr- vinski odnos igralca do vlo- ge, do dela torej, ki igralca skozi življenje spreminja Iz osebe T osebo, iz značaja v značaj... »Ta odnos se brez dvoma spreminja in ne more biti v vsem svojem trajanju enak, niti v eni isti vlogi ne! Naj- bolj bistveno je to, da ig- ralec pri svojem delu verja- me v projekt, verjame v tisto, kar počne. Spreminja se se- veda notranje počutje, tudi glede na časovna razdobja pred samo premiero. Obsto- jajo določeni časovni razpo- ni, v katerih igralec živi. — Pa se kdaj pojavi dvom, sredi dela, da ne bo šlo? »Kaj se ne bi, saj to je povsem človeški pojav. Vsak- do pri svojem delu naleti na čeri. Samo pri igralcih je ma- lo drugače. Ce tebi ne teče pisana beseda, odložiš delo in nadaljuješ čez dan, dva, ali čez teden dni. Pisatelji so Irneii celo večmesečne presled- ke pri svojem delu. Igralec pa mora vse to nadaljevati na vaji naslednjega dne, ta- koj. In to je tudi rešitev. Kajti rešitev je delo samo, morda je sreča, da nastaja- nje predstave poteka kot vsa- kodnevna kontinuiteta, ki nas potem pripelje do datu- ma, ki mu pravimo premiera. Torej ne puščamo dvomu ča- sa, prerasti je treba krizo z delom, novo kretnjo, novim naglasom. — Pravijo, da takoimenova- ni sodobni izraz na odru, kjer naj bi besedo zrinila luč, pa scena in gibanje, omogoča režiserjem, da z va- mi, igralci, manipulirajo in da ste nekakšne lutke v nji- hovih projektih. Je to res, je to sploh možno? »Ja kje pa! To je povsem nemogoče in kdor tako trdi, ne pozna gledališča, ne poz- na igralcev. Ce je igralec kompletna osebnost, če se zaveda svojega dela in za njim stoji, je vsaka manipu- lacija z njim nemogoča. Da- nas je teater več, ko je kdaj bil. Časi recitiranja so mi- nili. Igralec mora tudi ple- sati, igralec mora biti tudi fizično na celem odru. In Ima seveda tudi večje mož- nosti, da pokaže kaj zna. Za- to tudi mislim, da je mono- drama negledališka zadeva in da se vanjo zatekajo tisti, ki odra ne obvladajo z vse- mi možnimi izraznimi sred- stvi.« — Kaj pa razlika med posa- meznimi medi.ji: gledališče, film, televizija? »Še enkrat pravim: za kom- pletnega igralca ni razlike. Igra je igra. Res je, da ima vsak medij svojo speoifiko, verniar jo igralstvo kot stro- St. 10 — 9. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 m UUBUAmi ONEM POKLICU ta mora obvladati, saj to je oaše delo! Razlika je samo v obliki ijreverjanja, ali pa last- nega igralčevega opazovanja. Na filmu se vidiš na platnu, v gledališču pa se vidiš v občinstvu, v reagiranju dvo- rane. Tam je igralčevo ogle- dalo.« — Bi ti gledališka kritika pomagala pri delu? »Brez dvoma, samo je še nimamo, oziroma še ni ta- ka, da bi bila enakovreden soustvarjalni element gleda- liške umetnosti.« — V Sloveniji niti ni tako malo gledaliških režiserjev. Tudi igralcev ni tako malo. Kako bi razdelila to razmer- je, v proporcionalnem odnosu, seveda? »Pravim, da je več dobrih igralcev kot režiserjev pri nas.« Takole steče klepet v eni uri ob kavici v Merxovem ho- telu. Vmes je prišlo še nekaj maškar in čisto na koncu še pomočnica režiserja pri Tosci Nada Kokotovič, ki je Mileno dobesedno odgnala na vajo. Večerno seveda. In sem jo spet gledal v tistem dolgem, malce mahedravem krilu, ka- ko vihra po odru s francosko zastavo in kliče Maria. In se opolnoči odpelje s spačkom v Ljubljano. Pa nazaj v Celje, da bi na premieri stopila na oder v dolgi, rdeči obleki in ubila zlobnega Scarpia. Ta- ka je igra. DRAGO MEDVED Se ni dolgo tega, ko so z denarjem, ki ga za- hteva vzdrževanje miru, financirali kar »čedno« vojnico. Težko delo ni še niko- mur škodovalo, res pa je, da se v brezdelju zgodi manj nesreč. V težkih trenutkih neka- terim zrastejo krila, drugi pa se oskrbijo z berglami. Pravila začnejo veljati tam, kjer razum odpove. Tragika življenja ni toli- ko v tem, kaj človek vse prestane, marveč v tem, kar se mu ni izpolnilo. Prosti čas je tisti, ko počenjamo reči, za katere nismo plačani. Optimist je ženin, ki je prepričan, da nima slabih lastnosti. .ALAŠEVIC PORIhEI BB t^iMNIKU ŽENSKA JE WUKO JEBa mOJENMOŽ želja, da ob osmem marcu predstavim žensko, ki je hkrati mati, žena, delavka in aktivno vključena v družbe- nopolitično življenje, me je napotila v Zdravstveni dom Nazarje, k medicinski sestri — Mariji Strbenkovi. Kazalec ure se je sicer že pomaknil čez uro, določeno za konec ,šihta', vendar sem vseeno potrkala na vrata ča- kalnice. In ne zaman. »Zakaj pa ravno meine?« ureze kot iz topa! Čutim, da sem naletela na odločno in energično tovari- šico, in, da bo potrebno pre- pričevanje. Na srečo vstopi predsednik občinske konfe- rence ZKS Mozirje, Jože Ra- kun, ki takoj soglaša, da je izbira prava. Toda piko na i postavi šele Marija sama, ko mi razloži, da se danes ni- ma časa pogovarjati, ker ima. jo sestanek, i>a jutri tudi; da, v nedeljo bi pa lahko. V nedeljo popoldan se od- peljem v Bočno, kjer živi Strbenkova in zaradi na no- vo zapadlega snega, puščajo v njem sledi moja škornji in ne gume avtomobila, ko se vzpenjam po strmem klancu proti stari šoli na gričku. Tu namreč stanuje Marija, ker je mož prosvetni delavec. Ob topli peči in prikupni hčerki Marije, osemanjstlet- ni Tatjani, ki nevsiljevo skr- bi, da je na mizi red (kava, sadna kupa, čist pepelnik) in v prostoru glasba, se z ma. ter jo (očetov tako po navadi ni doma) zapleteva v spro- ščen klepet. »Rodila sem se v kmečki družini, leta 1934 v Belih vo- dah. Bilo nas je enajst ot- rok.« Pripoveduje Marija in oči jd obda toplina, ko spo- min blodi v tistih lepih, pre- čudovitih otroških letih, ki se jih takole spominja: »Otroštva se vedno rada spominjam. To je bilo bogato življenje. V hiši smo veliko brali, na vasi smo se zbirali mladi in izmenjavali svoja mnenja. Pri nas je vladala prijetna domačnoist, kljub te- mu, da otroci nismo imeli vsak svoje postelje, kljub la- koti, ki je obiskala po vojni tudi nas. Se sedaj, ko smo vsi odrasli, se med sabo po- grešamo in velike razdalje med nami nas ne motijo, da se ne bi obiskovali. Vse kar smo dosegli v poklicu, smo dosegli z lastno voljo in iz- najdljivostjo.« In kdaj ste se odločili, da postanete medicinska sestra? »Po končani nižji gimna- ziji v Šoštanju sem ostala doma na kmetiji, ker sem bila najstarejša od deklet. Pomagala s0m staršem pri kmečkih opravilih, gospo- dinjstvu, saj se je med in po vojni naša družina pvove- čala še za pet otrok. Nato je zbolela mama. Zdravnik, ki je prišel k njej, mi je svetoval naj grem v srednjo medicinsko šolo v Maribor. Dvajsetletna, s štipendijo okraja Šoštanj, ki mi je za- dostovala samo za plačilo internata, sem si z delom med počitnicami služila do- datni denar, da sem lahko končala šolanje.« Marijino prvo službeno mesto je bilo v Šoštanju, kjer je spoznala moža Sašo, ki je bil učitelj v Velenju. Ker nista dobila stanovanja, sta se leta 19G0 preselila v Bočno, kjer sta še sedaj. Marija je bila najprej pa- tronažna sestra v Gornjem gradu, od leta 1965 pa de- la v splošni ambulanti v Nazarjah. Zdajšnje njeno delo, je delo sestre v ambulanti, kjer je vključen tudi Di- spanzer za medicino dela. Delo je peistro, saj je obe- nem pomočnica zdravnika in administratorka. Prevelika frekvenca bolnikov, obsežno in preobsežno dokumentira- nje vsake zadeve pripomo- re, da se njeln čas ne kon- ča ob uradno končanem de- lovnem času. Na katere probleme najpo- gosteje naletite v službi? »Bolj se prepletajo medi- cinske dejavnosti, več je administracije. S prvim ma- jem, ko bodo sprejeti vsi samoupravni akti se bo ob- seg administrativnega dela razširil in ga v rednem de- lovnem času ne bo mogoče opraviti. " Zelo razširjena mreža zdravstvenih postaj, neenakomerna naselitev v občini, vse to je vzrok, da so večji stroški zdravstvene zaščite in tudi delitev dela same zdravstvene organizaci- je v občini je težja,« ugo- tavlja Marija. Marija Strbenk ni samo medicinska sestra, ampak tudi vzorna družbenopolitič- na delavka. Članica ZK je od leta 1962. Je član druž- benopolitičnega zbora SO Mozirje, član zbora izvajal- cev občinske Zdravstvene skupnosti Mozirje in njene- ga izvršilnega odbora, pred- sednica Sveta za opravljanje javnih pooblastil pri Skup- nosti socialnega skrbstva Mozirje, član delegacije De-, lavskega sveta SŠZD Vele- nje in predsednik izvršilne- ga odbora SZDL Bočna. Leta 1975 je dobila občin, sko priznanje OF za delova- nje v organizaciji Rdeč€!ga križa. In ix)tem jo vprašam o tej, naši ljubi enakopravno- sti. Njena beseda postane zopet tako odločna, kot pri najinem srečanju za ta po- govor. »Ženska je toliko enako- pravna, kolikor je bil vzgo. jen mož! Naša enakoprav- nost je pogojena že od vzgo. je doma, če sta si starša de- lila vse skrbi in delo enako- vredno, potem bodo njihovi otroci ne glede na spK>l, vzgojeni v duhu enakoprav- nosti in problemov okrog te- ga vprašanja ne bo več. In obratno, seveda! Zato bi ob osmem marcu ženam — materam in očetom dejala samo to: vzgojite otro- ke v enakopravne delovne to. variše, tako doma kot v šir- ši družbi. Otrok ne smemo vzgajati po zastareli tradici. ji; to je Siv. ^oško in to je samo žensko delo. Prav od takšne vzgoje je odvisno ena- kopravno delovanje obeh partnerjev v družini, izven družine, tako na družbenem, kot političnem področju. Po- tem ne nastane več problem, kdo bo sprejemal funkcije in se vključeval v politično živ- ljenje, ker se bosta pod temi pogoji lahko vključevala ena. kopravno oba.« Ni mi všeč praznovanje osmega marca v obliki vese- lic, kampanjskem nakupova- njem rož. saj smo ženske T Jugoslaviji menda že doseple tisto stopnjo enakopravnosti, da bi se lahko oblika praz. no vanj a spremenila« niza sv o. je misli Marija. To usklajevanje dela r službi, doma in še v dniž. benopolitičnih organizacijah vam vzame ogromno časa in seveda dodatnega izobraževa- nja. Imate čas še zase, za svo- je konjičke? »Bolj malo ga res ostane.« prizna Marija. »Vendar imam tudi jaz svojo rekreacijo. Po. leti vrt in zelo rada hodim v hribe.« V besedilu razpisa prostih del in opravil pri delovni skupnosti upravnega organa SOb Šentjur pri Celju, objavljenem v 9. številki »Novega tednika« z dne 2. marca 1978 se je ugotovilo neskladje z vsebino skle- pa sveta delovne skupnosti, zato se daje naslednji^ POPRAVEK v točki 2. se namesto dveh razpiše mesto treh davčnih knjigovodij točka 3. pa se črta. K drugemu odstavku se besedilo: »za opravljanje del pod zaporedno številko 3. in 4. ter enega davčnega knjigovodja nadomesti z besedilom »za opravljanje ostalih opravil«. 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 10 — 9. marec 1978 mA LONCARIC ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ '^'^^^^^^^^ j^^^^l^ ha pse mm m m «§ fMZfffir Aftrmosn VJida Loinčairič, dijakinja četrtega letniilka vzgojdtel;ske šole na Pedagoškem šolskem centru v Celju je prijetna sogovornica. Predvsem p>a Tina pogledati resnici v oči im biti objolrtovTiia. Pcn^e, kar misli, da je prav, da pove. Kramljava o tem in onem, seveda največ o šofli, o delu im dBjavnostih, ki so tesno povezane z življenjem na tem šolskem centru. »Kako si se pravzaprav od. ločila za poklic vzgojiteljice, oziroma za vzgojiteljsko šo- lo?« V štirih letih se veliko zgo- di. Marsikatera odločitev iz- pred let bi bila danes morda drugačna. Vendar sem vese. la, ker vem, da sem se pred štirimi leti pravilno odloči- la. V noivo delo in okoljic na pedagoškem centru sem se hitro vživela in morda tudi ziato nisem naletela na kakš- ne večje težave ali probleme. Več kot polovico dneva pre- živim na šoli. Dopoldne imaan pooiik, popoldne pa so na vrsti druge dejavnosti. Dolgčas ni v nobenem pri- meru ni. »Pa se ustaviva za hip kar pri izven.šolskih dejavnostih. Kaj lahko poveš o tem de- lu?« Prarv te dejavnosti di- j,ake tako pritegnejo, da se jim ne moremo izogniti, če- tudi bi seJMteli_._ »liaj delaš ti?« Vsa štiri leta delam pred- vsem pri mladinski organiza- ciji. To delo mi je všeč. Sre- čujem se s stvarmi, ki so nam skupne. No, najprej sem bila predsednik razredne skupnosti, kasneje sem bila v predsedstvu, postaila sem predsednik mladinsike organi- zacije, letos pa sem začela delati tudi pri občinslkii kon. ferenci ZSMS. Tu sem pred- sednik konference mladih v izobraževarKiii. Tako moram letos skrbeti za to področje v Celju, oziroma za vse osnovne, sirednje in višje šo- le. »Kaj pa v tem ča.su počne vaša osnovna organizacija ZSMS?« Ravnokar- smo se priprav- IjaU na informiran;« vseh ti- stih, ki prihajajo iz osnovne šole in ki se bodo odločili za srednjo šolo, oziroma za šolanje na pedagoškem šol- skem centru. Tako smo pred dnevi imeli na šoli za te osmošolce nekaJc informativ- ni dan. Seznanili so se z ria- činom dela in življenja na naši šoli. Povedali smo jim veliko o profilih poklicev, ki jih šola izobražuje. Govorili smo torej o usmerjenem izo- braževanju. Pedagoški šolski center je namreč že dve leti v usmerjenem izobraževanj^ in prav zato ima kar precej novosti. Tem rriladim smo skuSaM tudi povedati, kaij laihko s sivodim delom pri- spevajo tudi pri mladinski orgaaiizaciji. »Povej kaj več o usmerje- nem izobraževanju na šoli.« Usmerjeno izobraževanje na našem centru je zaenkrat raz- deljeno na več smeri. Pri nas je taJko, da imamo to shemo deljeno na predmetne učite- lje, za naravoslovce in druž- boslovce, za razredni pouk in pa vzgojdteljsko smer. Vsi di- jaki imajo v prvem letniku popolnoma enako osnovo. »Bi lahko nekoliko razčle- nila izvenšolske de.javnosti na šoli, za katere si omeni, la, da jih ne manjka?« Več kot 40 prostovoljnih aktivnosti imamo na šoli. Le- po, število, kajne? To so predvsem razna krožki, pri katerih se dijak pkoglablja v predmetu, ki mu je najbolj pri srcu. Omeniti moram kup sekcij pri šolskem športnem društvu. Celo Celje, pa še marsikje drugje, pozma naš dekliški pevski zbor pod vod- stvom Vida Marcena. Zbor je letos za svoje delo prejel PreSemovo nagrado. Vidn-a priznanja dosega tudi krožek za kreativni ples. Najmočnej- ša organizacija je vsekakor dijaška sikupnost, taikoj za njo pa je osnovna organiza- cija ZSMS. Močna sta tudi oba marksistična krožka in še bi lahko našte\'ala. »Kako je pri vds z dijaško samouprava?« Dijaška samouprava pri r^as ni fraza. Lahko rečem, da smo morda praiv na tem pod- ročju za koiralk naprej od drugih šol. Predvsem se to kaže pri samih odnosih r^a relaoi.iti učitelj-—dij^aik. Ti od- n-"«! so zelo dobri, boljših si skoraj niti želeti ne mo- remo. Poleg tega imamo tudi oddelčne konference, kjer se na enakopravni ravni pogo- vairjiamo o vseh morebitnih problemih in težavah, ki se porajaijo v naši sredini. Se- veda se predhodno o tem pogovorimo v svojih razred- nih skupnostih, kjer rešuje- mo sami, kar se rešiti da, drugo pa se dogovorimo sku- paj s profesorji. Oddelčne konference pripravim dija- ška skupnost skupaj z mla- dinsko organizaoijo. »Ko boš končala peti, zad- nji letnik šolanja, kam po- tem?« Izbraila sem si poklic, ki mi je všeč in vam, da ga bom z velikim veseljem opravljala v kaikšni v2:gojno varstveni ustanovi. Ne vem, morda se bom odločila še aa nadaljnji študij, seveda v isti smeri. Za ba koralk imam še nekaj časa za premislek in odločitev. MATEJA PODJED ZBAOA JE S CIHMEMS ZENE se Z LEPORECJEM NE UKVARJAJO Mladosti ni imela, detinstva še manj. Rodila se je na Teharjih, v hiši, kjer je bila pr,-a jav. ka Pn'e celj.ske čete. Tako je izgubila mamo, pa še naprej kopala jarke kot celjska gim- nazijlca in kot ena izmed njih je morala tudi ona govoriti samo nemško. Zato pa niste slišali po voj- ni med gimnaizijci v Celju nobene nemške besede. Tudi iz ust naše današnje portre- tiranke ing. JOŽICE FARC- NIK — MRV-\RJEVE, ne. »Študirala sem v Ljublja- ni. Tako preprosto tn prisrč- no je bilo v študentskih ča- sih. Nihče ni nikamor hitel, imeli smo čas.« Bila je skojevka in partij, ka že v študentskih letih. Ko seže v spominih nazaj, se ji ustnice odpro in oči se zale- sketajo. Ljudem resnično ostajajo v spominu najraje povojni dnevi, ko je bila za- gnanost na višku in ni nihče vprašal ah zmoreš ali ne. Pa je vseeno vse »klapalo«! Kot tnžjenirka agronomije se je zaposlila na posestvu Slom pri Šentjurju. Planirala je tudi na okraju in loončno pristala v Cinkarni v Celju, ki ji je zvesta že sedemnajst let. »Delam na proizvodih za kmetijstvo, v tozidu kemija. V naši Cinkarni je težko. Vse je dotrajano. Prod leti smo že slaviU njeno stoletnico, sa- lo je potrebna temeljite ob- nove. Po vojni pa je veliko dala, kar pa danes nihče ne šteje za dobro. Pa je zraven še precej natolcevanja ... To boli.« Tu je inžen-rka Farčnikova močno prizadeta. Govori ta- ko, kot da bi ji odtrgali del- ček srca. Vidi se, da ji ni vseeno, kaj se v Cinkaimi do- gaja. Včasih je bila v tovar- ni bolj angažirana, zdaj E>a več sodelue v gospodarski zbornici. Je tudi članica med občinsiteiga komiteja ZKS v Celju in sicer spremlja pod- ročje gospodarstva. »človeka prisilijo, da je an- gažiran. Pa se mi to ne zdi najbolj koristno. Eden si na- kopiči toliko funkcij, da jih ne zmore, stvari pa čakajo, da jih kdo reši. Le kdo? Ti- sti, ki jih ima že itak preveč in bo sanio zato, ker misli, da morajo biti stvari oprav- ljene. Celo trdim, da je ve- liko nepotrebnih sestankov, ker so slabo pripravljeni. De- la in aktivizma se ne bom nikoli branila, kauti nelcje moraš biti aktiven. V gospodarski zbornici ima vsaka panoga svoje združe- nje. Jaz delam na področju kemijske in gumarske indu- strije in sem tam tudi pred- sednik izvršnega odbora. Naj. bolj pa sem angažirana v ke- miji in sicer delam pri pro- gramu srednjeročnega obdob- ja od 1980 do 198.5. Zelo ra- da bi zadostila svojrlm ambi- cijam, da bi kemična Lndustri- ja bila v stanju pokrita več potreb po surovinah in re- promaterialu. Uvoz surovin raste in to ni prav.« Jožica Farčnikoiva inia z^elo raida svoj kolektiv. Prajvi, da zato tudi tako dolgo vztraja v njem, ker so medsebojni odnosi dobri. Ob vprašanju za praznik žena malce pomisli in s pri- jetnim glasom, ki je njena odlika, dokaj premišljeno od- govori; »Praznik — osmi ma- rec se je zadnje čase izrodil in je bolj v posmeh žena kot kaj drugega. Zdaj, letos upam, da bo to delovno praz- novanje in tudi družbeno obe- leženo. Ce se žene v delo ne vklju- čujejo rade, je to zato, ker so slabo organizirane. Imate veliko poklicnih diskutantov, žena pa med njimi ni. Po- znate katero? Zelo malo bi jih našteli na prste, žene se z leporečjem ne ukvarjajo. Kot revoluoionarka v prvi vrsti spoštujem doslednost pri sebi in pri delu. Tudi strpnosti bi mortdo biti več in naš delavec bi moral biti z delom, tudi političnim, bo- lje seznanjen, človek marsi- kaj vidi in se hoče tuda sam korigirati. No, in kaj je po- sledica — v osnovi ostaneš tak kot si tn spelješ st-var ra\TTO tako. kot si si jo pr- votno zamislil. Materialne dobrine ne ce- nim preveč, cenim pa moral- ne vrline. Gledam današnjo generacijo in ugotavljam, da ne naredi nič zastonj. Leta in leta nisem dobila nadomestila za delo. Mladino bi lahko pri- tegnili v več dejavnosti, a kaj ko vsakdo vpraša koliko bo dobil. Mogoče bi jih s »sti- mulacijo« ogreli »in bi bilo potem z njimi tudi Laž^je de- lati!« In krivice v žiivljenju? »Sreča, nanje pozabim dovolj hitro. Okoli sebe imam rada prijatelje, na kupe prijateljev. Hodim v hribe in to čisto za- res. Tudi p>o osem ur skupaj hodim. Na morje pa tudi mo- ram vsako leto« Nikoli se še nisva videli. Med kavioo sva izbirali mi- sli, ki jih poveva druga drugi. Ni bik) potrebno vefliko go- voriti, kajti klopka razuniova- nja se je odvijala zelo hitro. Najživahne^e tedaj, ko je in- ženirka Jožica spregovorila o svojem delu tn o Cinkarni. Morda se razdaja oelo pre- več, kajti v vsaiki stvari, ki se je temeliito loti, pušča tu- di košček s!\'o-ega srca. ZDENKA STOP--\R LE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE VI mi MUČATI pustili za sabo onesna- prostorov, nikakršnega ni bilo in tudi nobene- dejanja, kot včasih, ko ipusti razigrana planin- ušč.ina, ki je bila tam ij uric. ano obiskali giriško šo- iravi, so se tam mudili savinjski planinci. Med Sožo Jordan, Franci Je. in Adi Vidma.jer. Ho- namreč vedeti, kako Uadi planinci. Tistega Božo Jordan zanje pri- tudi predavanje, pope- z barvnimi diapozitivi, i je tekla o lepotah pla- ga sveta, pa tudi o tem, i vrline mora imeti )laninec. ■etar Telesnokultume osti iz Žalca Adi Vidma, t je povedal, da je pre- >n nad takšno obliko šo- naravi, in da bo treba inje leto, takšen pouk, izredno poceni in učin- vpeljati v vse osnovne žalski občini. Za to ni ih zadržkov, .saj je na precej planinskih do- Pa tudi sodelovanje šol finskimi društvi je pov- zorno. ^ nekaj je treba zapisa- la v naravi na Homu ne ^ lepo uspela brez po- Zabukovica in žal- ^lesnokultume skupno- JANEZ VEDENTK- • otroci pa se priprav- ^•■^j pa seveda obvezen dne doživeli. NAS KRAJ VELENJE: GASILSKI PROBLEM JE LESTEV Na zadnjem občnem zboru so čla- ni Prostovoljnega gasilskega društva Velenje ocenili svojo dejavnost v prejš- njem letu. Za gašenje požarov so bih kUcani šestindvajsetkrat, od tega kar osemkrat v stolpnice v Velenju. Prav pri slednjih pa imajo največ proble- mov, saj ni zasilnih izhodov in tudi lestve nimajo. Pri vseh lanskUi poža- rih so opravili 1225 prostovoljnih ur. Letos kupujejo nov gasilski avto, za katerega bo dalo sredstva združeno delo. Avto bo stal 165 starih mihjonov. Gorenje pa je že prispevalo 50 starih milijonov. Ob koncu občnega zbora, ko so sprejeli tudi program dela za letos, so podelili priznanja Gasilske zveze Slovenije članom Jožetu Koba- letu. Avgustu Terglavu st. in Francu Geršaku. Zapel je tudi gasilski pevski zbor, ki ga vodi Janko Lukman. LOJZE OJSTERŠEK KRŠKO: POLITIČNA SOLA Pred dnevi se je v Krškem končala mladinska politična šola, ki so se je udeležili tudi nekateri mladi iz naše- ga območja. PoUtična šola je tekla na temo mladih v izobraževanju in je bila priprava na X. kongres ZSMS. Na posvetu o idejno akcijskih vpra- šanjih uveljavljanja vloge ZSMS v pre- obrazbi vzgoje in izobraževanja so mladi začrtali nekatere naloge in ak- cije, ki jih je potrebno opraviti. Pridobljeno znanje so ponesli med s\'oje vrstnike v osnovne organizacije ZSMS, oziroma v svoje delovne sredi- ne. V. FURMAN ROGAŠKA SLATINA DRUGIM ZA ZGLED Po gasilcih bi se lahko zgledovala številna društva t šmarski občini. Na tekmovanju, ki ga je v Rogaški Sla- tini organiziralo domače gasilsko dru- štvo, je nastopilo kar 31 ekip in to: v šahu 13, v streljanju z zračno pu- ško 10 in v pikadu 8. Tekmovanje je hkrati napovedovalo novo obdobje v vsestranskem udej- stvovanju gasilcev. Prvi korak je bil prijetno presenečenje, še zlasti glede na udeležbo in zavzetost mladih ga- silcev. Ob zaključku tekmovanja so pode- lili praktične nagrade, diplome, po- hvalili so mentorje in seveda vse, ki so vodih tekmovanje ter zaželeU, da bi bilo takšnih srečanj čim več. Rezultati: ŠAH: 1. Lesično (dečki), 2. Lesično eto obletnico društvenega dela in 200 letnico pirvega vzpona na Tri- glav. Slavje je bilo dobro pripravljeno. V programu je sodelo%'al moški pev- ski zbor Ivan Cankar iz Celja pod vodstvom Marjana Lebiča. Iz osnov- ne šole Slavka Šlandra pa so pionir- ji pod vodstvom tovarišice Elice Roz- man izvedli prisrčen in bogat kultur- ni program. Pomembno je, da so ob tej prilož- nosti pristopili k društvu vsi člani pevskega zbora. Društveni prapor bo spodbuda za še večjo aktivnost pri širjenju planin- ske misli in negovanju tradicij jugo- slovanskega planinstva. FRANC FELDIN LESIČNO: OBISK PRI ZLATOPOROCENCIH Člani zgodovinskega krožka na osnovni šob Lesično smo se namenili obiskati ostarele mame. Obiskali smo Gubenškovo mamo z Gubnega. Z ve- seljem nas je sprejela. Že petnajst let je priklenjena na bolniško poste- ljo. Ima namreč sklepni revmatizem. Zdaj ima 68 let. Antonija in Alojz Gubenšek sta pred kratkim praznovala zlati jubilej poroke. Rodila je petnajst otrok, od teh jih živi dvanajst. Prii>ovedovala je o svojem življenju. Bilo je veliko lepih, pa tudi žalostnih trenutkov. V vojni so jima zažgah dom. Potem so živeli pri raznih so- rodnikih. Gubenškovi znajo lepo peti. S se- stro, ki je bila trenutno na obisku, in hčerko Marto, nam je zapela ne- kaj starih slovenskih pesmi, ki jih še nisem nikoli slišala. In potem slovo. Gubenškova nas je povabila, naj še pridemo, kajti ta- ko ji čas prej mine. ALENKA POTOČNIK VOJNIK: DOM UPOKOJENCEV Pravzaprav bi morali v naslovu po- staviti še vprašanje. Toda, kaže, da so reči že tako daleč, da negotovosti gle- de ureditve doma upokojencev v Voj- niku skoraj ni več. Društvo upokojencev v Vojniku šte- je 570 članov! V svojo dejavnost nam- reč vključujejo tudi upokojence iz so- sednjih vasi in krajevnih skupnosti. Pa so si v svoj delovni načrt posta- vili tudi ureditev svojega doma. Gre za staro poslopje v središču Vojnika, za hišo, ki je zaščitena. Navzlic temu, bržčas ne bo težav. Za celotno preureditev bi potrebovali okoli 40 milijonov starih dinarjev, po- lovico tega zneska bo prispevala Zveza društev upokojencev v Ljubljani. V novo preurejenem domu bodo samo prostori za družabno življenje. V njem bodo pustili samo hišniško stanovanje. Sicer pa bi po zaslugi novih prosto- rov prišli tudi do rednega dela pevske- ga zbora, do šahovskih in drugih iger in podobno. Tudi manjši bife namera- vajo urediti v njem. Pravijo, da jim bo uspelo! MB ŠOŠTANJ: JUBILEJNA RAZSTAVA V soboto, 11. t. m., se bodo na os- novni šoli »Karla Destovnika-Kajuha« zbrali likovni pedagogi in učenci iz osemdesetih osnovnih šol sirom po Slo- veniji na otvoritvi letošnje desete raz- stave pod geslom »Likovni svet otrok«. Na razpis je prispelo več kot 2.500 likovnih del v najrazličnejših tehnikah. Komisija je za razstavo izbrala 250 del. Za otvoritev so pripravili tudi repre- zentančen katalog z barvnimi reproduk- cijami. V. KOJC ZA 8. ri^AREC: SEDRAZ v počastitev osmega marca so imeli v Sedražu nad Laškim proslavo že v soboto, 4. t. m. ženske so se zbrale v domači osnovni šoli, kjer je o pomenu praznika najprej spregovoril Stane Rop- ret. Nato pa so se s svojim programom, ki ga je sestavila Albina Sehč, predsta- vili učenci osnovne šole, ki so v svojih pesmih in govorih izražali ljubezen do matere. MIHAEIJ^ BRLEČ ŠOŠTANJ Kot vsako leto, tako je tudi letos tradicionalno proslavo v počastitev os- mega marca v Šoštanju pripravila mla- dinska organizacija. Poleg govornika, so na prireditvi na- stopili še učenci obeh osnovnih šol, glasbene šole, mešani pevski zbor Svo- bode Šoštanj in zabavni ansambel »Po- tepuhi«. V. KOJC GRIZE V počastitev mednarodnega praznika žensk so mladi v krajevni skupnosti Griže pripravili lepo prireditev s pe- strim programom. Na njej so sodelo- vali: moška pevska zbora iz Žalca, učen- ci domače osnovne šole, dramska sku- pina mladih iz Griž in seveda ansam- bel »Griški kvintet«. Mladi so svojo nalogo dobro opra- vili! V. V. MALA ANklTA i^llfPRAVLJENI smo Danes bodo v vseh temeljmh organizacijah združe- nega dela in delovnih skupnostah skupnih služb volili delegate v skupščine aružoenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. V delovnih organi- zacijam so se v zadnjenr^ tednu temeljito pu-ipravljali na volitve, tako da so op^-avili vse naloge, ki so potrebne za samo izvedbo volilnega postopka. Da pa bi vendarle nekoliko pobliže spoznali vzdušje in delo v temeljmh organizacijah zdi-uženega dela v pripravah na volitve, smo opravili nekaj kratkih pomenkov s predsedniki in tajniki osnovnih otganizacij sindikata v različnih delovnih organizacijah in različnih občinah našega ob- močja. IVAN SIMON, predsed- nik sindikata v Skladišč- no transportnem centru Javna skladišča, Celje: »Pri nas je zaposlenih 49 delavcev, zato bomo imeli samo eno volišče. Pre- ko osnovne organizacije sindikata smo se z delav- ci dogovorili, da bomo vo- Uli že zgodaj zjutraj, ta- ko da bomo svojo volil- no pravico in dolžnost čimprej opravili. Sicer pa bomo pri nas volili dele- gate v splošno delegacijo za samoupravne interesne skupnosti in delegacijo za zbor združenega dela ob- činske skupščine.« | 1VL\RJAN LUBEJ, pred sednik sindikata v tozdu Tkanine v TT Prebold: »Moram reči, da smo se pri nas temeljito pripravi- li na volitve. V ponede- ljek smo se sestali vsi čla- ni volilnih komisij in predsedniki osnovnih or- ganizacij sindikata ter se dogovorili o zadnjih i>od- robnostth pred volitvami. Razobesili smo tudi liste ■ kandidatov, ki jih bomo voUli. Našim delavcem smo z izpolnjenim vzor- cem glasovnice tudi poka- zali, kako naj volijo.« FRANC KOVACIČ, se- kretar občinske organiza- cije ZSS v Šmarju: »Vse osnovne organizacije smo temeljito seznanili s pote- kom volitev, še posebej pa predsednike delavskih svetov ter predsednike vo- lilnih komisij. Imeli smo vrsto posebnih seminar- jev in menimo, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Zato je tudi struktura delegatov po na- ši oceni zadovoljiva, saj je v tozdih od 1759 mož- nih kandidatov 510 mladih in 654 žena.« MARIJA KUiMER, taj- nik osno-vne organizacije sindikata v Pekarni in sla- ščičarni Rogla v Sloven- skih Konjicah: »Tudi pri nas bomo imeli samo eno volišče. Z delavci smo se temeljito pogovorili o lis- ti možnih kandidatov in tudi to, da bomo volili že v zgodnjih jutranjih urah. Volišče bomo lepo okra- sili, da bi bilo vzdušje ob volitvah čim bolj slavnost- no.« RUDI AMON, predsed- nik sindikata v šentjur- skem Alposu: »Na današ- nje volitve smo se v na- ši delovni organizaciji skr- bno pripravljali že od lan- skega aprila. V obeh toz- dih in skupnih službah smo evidentirali 84 mož- nih kandidatov, med ka- terimi je precej mladih in žena. Vzdušje v kolektivu je bilo v dneh pred volit- vami dobro in s priprava- mi nismo imeli težav.« FRANC STIGLIC, sekre tar občinskega sveta ZSS Mozirje: »Priprave na da- našnje volitve v združe- nem delu so bile več kot skrbne. V njih smo tudi ugotovili večje zanimanje za delo v posameznih de- legacijah za samoupravne Interesne skupnosti. Do veljave so prišli interesi delavcev. Zato pričakuje- mo, da bodo nove dele- gacije aktivnejše od dose- danjih, za katere je treba reči, da so bile tudi pre- več obremenjene.« SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 10 — 9. marec 197a LASKE GOSTILNE NEKOČ IMJIANES PISE EDO JELOVŠEK (8] GOSTILNE TU IN TAM Naš sprehod po lašlcih gosti'hiah, bivših m seda- njih, se počasi bliža h Iconcu. Napotimo se še preko klanca v Kidričevo ulico do hiše številka 12, ki je last Pirnatovih. Tu so imeli že leta 1870 gostilno Martinoi (52), za njimi pa družina Ulaga do leta 1907, ko so hišo kupih Pirnati in gostilno opusti. 11. Po starih hstinah je na tem mestu stala že le- ta 1534 hiša s tržškim ko- pališčem, ki so ga vodili padarji in ki je spadalo pod kartuzijo Jurklošter. V isti ulici je hiša šte- vilka 4, kjer so imeli leta 1848 gostilno (53) Blago- tinški, za njimi škofi in Vihemiki. Gostilna je pre- nehala okoli leta 1910. Le- ta 1938 je hišo kupila dru- žina Šunta, ki je dala podreti prednji leseni hod- nik, gostilniška vrata pa zazidati. Ostal je le širok napušč. Na pobočju okoli hiše je bil vinograd. Pot nas zdaj pelje nazaj in nato po odcepu mimo zobne ambulante v Krai gherjevo ulico do hiše šte. Vilka 10, ki je zdaj last Perdihovih dediče^' (na sliki). Tu je bila že v 17. stoletju nizka hiša druži- ne Maxl, ki se je ukvar. jala z usnjarstvom. Na- sledili so jih bogati Frie- drichi, ki jih matične knjige omenjajo že od le- ta 1618 naprej. Ti so po- stopoma dograjevali po. slopja, kakršna so še da- nes. OdprU so mesarijo in gostilno (54) in se ob- držali vse do leta 1908, ko je posest prišla v roke Komesovih Nekaj let so imeh gostilniško obrt tu- di Pinterji in Plevelji. Le- ta 1925 je posest in obrt kupila družina Perdih. Hišo številka 7 na dru- gi strani ulice so imeli od leta 1873 laški dimnikarji Trappi, Dietrichi, od leta 1905 pa Benediki, do leta 1946. Leta 1928 so Benedi- ki odprli gostilno (55), po- zneje pa še kavarno. Obo- je so vodili do leta 1945. Odcepna pot nas pripe- lje do hiše številka 11, ki je sedaj last lesostrugarja Pasariča. Po trškem poža ru je bila hiša zgrajena tako, kakršna je še danes Od leta 1867 do 1882 sta jo imeli družini Zorko in Cerovšek, Id sta imeli tu- di gostilno (56). Nasledili so jih Podgorški, Seliči, čaterji, Stanški in Haasi. Gostilna je prenehala kmalu po letu 1920. V Kreignerjevi ulici pri. demo končno do zadnjega gostišča v zgodovini trga in mesta. Na številki 10 je bila gostilna (57). V tej hiši je izdeloval in točil medico še leta 1825 Franc Geyer. Ta je prvi zac;ei v Laškem variti pivo in je pozneje postavil prvo pi- vovarno ter tako začel tradicijo sedaj tako pri- znanega laškega piva. Sedeminpetdeset gostiln smo našteli po Laškem in najožji okolici. Seveda ni- so nikoh bile naenkrat odprte. Res pa je, da jih tako malo, kot jih je da- nes, ni bilo nikoU. čemu imamo to pripisati? Dru- gačnemu življenju vseka- kor. Danes se življenje od- vija v krogu družine, pred televizorji, veliko več pa je tudi kulturnih usta- nov in družabnih centrov. (KONEC) 9 Bolj strogo pa je držal Jurija, svojega neza- konskega sina, ki je bil večji in močnejši od bra- tranca Jozana. Jurija je jemal k vsakemu delu, ga komandiral in učil in nikoli ni bil prav zadovoljen 2 njim. — Ti trije otroci so rastli, delali na polju, v hlevu in na gumnu in bili namesto hlapcev in dekel. Med seboj so se razumeli, kakor da so si res brata in sestra. Edino Cencka je imal včasih svoje skrivnosti in že z dvajsetimi leti se je spe- čala z Blaznikovim na vasi, ki jo je pozneje vzel. Ko je Dvornik prekoračil petdeseto leto, je jel bolehati; imel je vodenico. Poldrugo leto se je ko- renjak žilavo branil bolezni, potem je šlo z njim hitro h kraju. Ko so ga sprevideli, so ga gospod vprašali, de je napravil testament; rekel je, da je že vse uredil. Zadnja dva tedna je tako oslabel, da je moral biti vedno kdo pri njem. Največ je bila Cencka, da je bilo kar čudno, s kako skrbjo mu streže- Nekaj dni je še brskal po svojih papirjih, potem pa je tako opešal, da sploh ni več vedel, kaj se okoli njega godi. Neki večer pred Dvornikovo smrtjo je prišla Cencka k Jozanu, gospodarjevemu nečaku, in mu rekla, da ji je slučajno prišel testament starega v roke in da ga je prebrala. V tem je zapisan Jurij za dediča. Joža pa dobi štiri tisoč rajniš, ona, Cenc- ka. samo tisoč. Ko je Joža to čul, ga je kar spre- Ictelo. Saj so mu vendar vsi ljudje že pošepetavali, da dobi on Dvornikovo domačijo, in tudi sam je bil o tem prepričan. Zato zahrbtni Cencki ni hotel prav verjeti Ta pa je šla in se koj spet povrnila, potegnila iz žepa neko pisanje in ga podala Jozanu. Res. to je bil testament njegovega ujca, šele pred štirinajstimi dnevi ga je napisal, kakor je pričal datum, in vse je bilo res tako, kakor je povedala. r« ga je silno potrto, kajti vsi lepi upi so mu splavali po vodi- Čez Jiekaj časa je rekla zvita Cenca: »Sramota je, da so tebe postavili za onega pan- krta. Najbližji sorodnik si ti in po pravici in po- stavi bi moral ti biti Dvornik, ne pa Jurij!« »Jurij pa je njegov sin,« je odvrnil Joža. »Pankrtski! Taki otroci nimajo pravice, to ven- dar veš.« »Kaj hočem! Ujec lahko naredijo, kakor hočejo.« »O, da se že drugače tudi narediti! Ko bi te- stamenta ne bilo, bi bil ti edini dedič in po za- konu bi bilo vse tvoje. Veš ka, Joža? Obljubi mi, da mi daš tri tisoč rajniša — pa bo testament iz- ginil in nihče ga ne najde.« Cenca se je prav takrat možila z Blaznikom. Toda ta je na svoje zadolženo posestvo mogel vzeti le tako, ki je imela dovolj denarja. Joža je autil, da mu je vsa kri udarila v glavo, ko je čul Cencin hudobni načrt. Nekaj časa je po- mišljeval. potem pa rekel: »Ne, lumparije pa ne!« »Saj tebi ni treba nič,« ga je nagovarjala, »vse bom jaz. Lumparija pa to tudi ni. Ujec nimajo pravice, da sprevrnejo vse zakone in postave. Pre- udari, Joža, jutri se zmeniva!« Vso noč Joža ni mogel zatisniti očesa. Hudo se je upiral skušnjavi, in zjutraj je bil trden, da se ji ne vda. Prišla pa je zopet Cenca in ga namar- njevala in mu pravila, kako bi bilo, ko bi bil naj- bogatejši, najuglednejši kmet daleč na okoli. Tako pa bo moral od hiše in Jurij se bo razkošatil. S tistimi borimi tisočaki si bo mogel kupiti komaj kako kočo in nekaj pedi zemlje kje v kaki odrti stnnini. Ljudje pa se mu bodo smejali, češ: prav mu je! Tedaj sta napuh in lakomnost prevpila vse do- bre sklepe v njem: obljubil je Cenci tri tisočake, če testament izgine . •. Drugi dan je Dvornik umrl. Ze jutro na vrh je prišel župan z dvema občinskima možema, da poiščejo testament. Predejali so vse papirje rajnega, vse kote so preiskali, vendar niso ničesar našli. Ču- dili so se, da ni testamenta, in ko so odhajali, so menili: Je bil pač čudak. Zdaj je šlo vse svojo pot, kakor jo kažejo pa- ragrafi Sodišče je postavilo Jozana, Dvornikovega ne^ika, za edinega dediča, Juriju in Cenci ni pri- znalo ničesar. Tej je čez nekaj časa Joža plačal ti stih tri tisoč in Cenca se je omožila z Blaznikom. Zaradi dote je rekla, da ji je rajni Dvornik že po-! prej podaril večjo vsoto denarja, Jurij, ki po svo-' jem očetu ni dobil niti počenega groša, se je brid- ko žalil in ni hotel več pri hiši ostati, ampak se je šel za krojača učit. Preden se je pravil, mu je Dvornik dal dva tisoč rajniš. Ubogi, dobri Jurij je bil ves iz sebe in se svojemu dozdevnemu dobrot- niku ni mogel dovolj zahvaliti. Nikoli ni mogel Dvorniku pozabiti, kako dobrotljiv mu je bil, ostal mu je najzvestejši prijatelj in ko se mu je rodil sin, je naprosil Dvornika za botra. Z Blaznikovo Cenco pa je imel Dvornik križe. Zopet in zopet je prišla po denar na posodo. Če ni več rad dal. mu je namignila, češ, da je vso bogatijo njej dolžan. Sicer pa: saj mu vse povrne. Dobil pa ni od nje niti pare. Tako je dolg rastel in narastel in zdaj ga je bilo že za kakih dvajset tisoč dinarjev. Kakih petnajst njenih zadolžnic je hranil v omari, toda vse jih lahko zažge; vrnila mu itak ne bo nič. Niti opominjati je ni smel. Vse to je pripovedoval oče Dvornik sinu Tevžui večkrat je težko zahropel, zaihtel in zastokal, in ko je končal, je s solznimi očmi rekel: »Tevž, kaj praviš zdaj? Kajne, da sem hud grešnik? Zaničuj me, zapusti me; nič ti ne zame- rim!« »Zdaj šele prav ostanem pri vas.« je rekel sin, ki ga je očetova spoved pretresla; »smilite se mi, moj ubogi oče.« »Da, da, ubog sem in nesrečen. Kar sem Dvor- nik, nisem imel srečne ure. Ne, ni res! S tvojo materjo sem bil srečen, zelo srečen, in ti si mi bil veliko veselje in dekleti tudi. Trezika in Nančka. Toda vest mi ni dala nikoli miru. Mnogo, mnogo sem razdal med uboge in sem upal, da bom krivi- co popravil. Večkrat sem sam sebe tolažil, da jaZ nič hudega nisem storil, storila je Cenca. Ali to je prazna tolažba! Dokler je mati še živela, je bilo bolje; odkar pa je umrla, me silno tišči V sanjah mi prihaja. Nana, tvoja mati, in me opominja: Joža, Joža, popravi, drugače se ne vidiva! Strašno je to> Tevž. ti si mislili ne moreš, kako strašno je!« Nekaj časa sta molčala. Stari se je tresel ka- kor trepetlika, mladi pa je bil bled ko zid. Tedaj je oče zavpit: »Tevž, tega vendar nečeš. da pridem v pekel- Kajne da ne, Tevž?!a »Ne, ne. ne, oče!« je zahripal sin. »Zaradi tega ne smete trpeti, oče!osebej skrbno proučiti in ji opredeliti mesto, s katerim bo tudi izven osnovne stroke tega trgovinskega velikana za- dovoljevala širok krog kupcev. IZ USPEHOV RASTEJO NAČRTI Poslovno leto 1977 je bivši tozd Maloprodaja de- lovne organizacije Tehno- mercator zaključil zelo us- pešno. Tako so bile ob združitvi obeh delovnih organizacij — Kovinoteh- ne in Tehnomercatorja — danes vse možnosti na- daljnjega razvoja novega tozda Maloprodaja T. Uspehi, ki so jih dosegli v temeljni organizaciji Ma- loprodaje, so bili plod mnogih prizadevanj, v pr- vi vrsti pa so bili vezani na boljšo ponudbo nabav- nega trga in na razširjen asortiman ponudbe v vseh prodajalnah. Poudariti ve- lja, da so se za boljše re- zultate poslovanja trudih prav vsi zaposleni, ki so dosledno uresničevali za- stavljen stabilizacijski pro- gram v okviru tozda. Ta- ko so brez zadržkov iz- vajali vnaprej dogovorje- no poslovno poUtiko in rezultat vseh naporov je bil v veliki meri uresni- čen srednjeročni program razvoja za leto 1977. Pri doseganju dobrih poslov- nih rezultatov so imeh po- membno vlogo predvsem vsi družbenopolitični in samoupravni dejavniki v tozdu Maloprodaje. Z nji- hovo polno angažiranost- jo in podporo vsem zasta- vljenim ciljem so tekle ak- cije za stabilizacijo tn do- bro gospodarjenje. Ker pa se kolektiv te- meljne organizacije Malo- prodaja T v celoti zave- da dejstva, da ga uspehi ne smejo uspavati, že prid- no snujejo nove in nove načrte. Naj omenimo naj- prej onega, ki je vezan na veleblagovnico T. Ta je bila v Celju odprta pred sedmimi leti in ker razvoj ne prizanaša niti trgovini, se je veleblagov- nica v tem času kar pre- cej tehnološko in tehnič- no postarala. Po drugi strani pa tudi struktura blagovnih skupin ne us- treza več načelom celovi- te in predvsem funkcio- nalne ponudbe, zato vele- blagovnica nujno terja ob- novo. Ta bo opravljena kaj kmalu, i>erspektivnp pa predvidevajo preselitev skupnih služb v poslovno stavbo na Mariborski 7. To pa ne bo omogočilo tu- di povečanje prodajnih po- vršin zadnje etaže velebla- govnice. Tudi Salon T bo kma- lu dobil novo podobo. V tozdu Maloprodaja T na- črtujejo zanj dopolnitev prodajnega programa, ki bo predvsem nežnemu spo- lu ponudil široko izobiro blaga, že v prihodnjih me- secih bo temeljito obnovo doživela trgovina Univer- sale, ki bo tako postala specializirana prodajalna odlične konfekcije. Spre- membo prodajnih predme- tov snujejo še v trgovini Plastika, razmišljajo pa tu- di o večjem aktiviranju prodajalne Posrednik na Tomšičevem trgu. DELAVCE NE ZADOVOLJUJE- JO LE POSLOV- NI USPEHI Zadovoljstvo delovnega Človeka pa ni odvisno le od poslovnih rezultatov, ki jih dosega njegov tozd. Pomembno je njegovo po- čutje na delovnem mestu, to pa je seveda vezano predvsem na možnosti nje- govega vpliva in odločanja znotraj temeljne organiza- cije združenega dela in preko delegatov tudi iz- ven nje. V tozdu Maloprodaje T so delavci globoko dojeli pomen samoupravljanja. Nobena odločitev, nikakr- šni načrti ne gredo mimo delavcev in njihovih sa- moupravnih organov, če- prav je kolektiv pravza- prav posejan po prodajal- nah na različnih koncih Celja, se ta prostorska razdrobljenost pri samo- upravnem odločanju v ni- čemer ne čuti. Vsaka od prodajaln ima svoje dele- gate v delavskem svetu, ki prenašajo vanj mnenja in pripombe svoje delegatske baze. Tako so delegati res prenašale! stališč vseh de- lavcev, ki želijo tn hoče- jo odločati o vsem, kar se v tozdu snuje. Nekoliko šibkejši delegatski odnos pa je vzpostavljen izven samega tozda. Zdi se, kot da so delavci vzeli doga- janje znotraj temeljne or- ganizacije povsem za svo- je, da pa jih dogajanja šir«e družbene skupnosti ne pritegnejo dovolj. Vzro- kov za to, da delegati zbo- ra 7xi'ruženega dela in skup- ščin samoupravnih in- teresnih skupnosti nekoli- ko slabše delajo, pa je iskati še drugje, še vedno nastopajo pri njihovem de- lu težave z obširnimi gra- divi, pa osamljenost pri delu in nenazadnje jih pri delu hromi tudi občut^^k nemoči pri oblikovanju dnevnih redov za seje skupščin. Tudi družbeno- politične organizacije v tozdu so doslej le malo pomagale delegatom pri njihovem delu, čeprav so se na vseh drugih pod- ročjih izredno dobro izka- zale, še posebej aktivni sta organizaciji sindikata in zveze komunistov, mi- mo katerih ne gre prav noben problem ali skupna zadeva v tozdu. Nekoliko šibkejša je mladinska or- ganizacija, ki je doslej de- lovala predvsem na pod- ročju športa in kulture, v družbenoekonomska doga- janja pa se je le maio vkljT-ičevala. In če se povrnemo na uvodno misel, je treba po- udariti, da je zadovoljstvo delovnega človeka odvisno tudi od standarda, ki gra- di v okviru temeljne or- ganizacije. Vsi zap>osleni v tozdu Maloprodaja pa se z njim res lahko po- hvalijo, čeprav morajo v isti sapi potrditi, da bo treba na tem področju še marsikaj storiti. S tem v z\'ezi velja izposta\'iti problem otroškega var- stva, ki je v pretežno žen- skem kolekti\-u tozda Ma- loprodaje T še kako pe- reč, čutijo ga predvsem prodajalke, ki v času po- poldanskega službovanja pogosto nimajo kam z ot- roki. Tako iščejo najraz- ličnejše oblike varstTO za svoje malčke, obenem pa si želijo, da bi ta prob- lem organizirano rešili v okviru celotnega tozda. Počutje in sreča trgovca pa je nenazadnje poveza- na tudi z zadovoljstvom kupcev. In prav mi kup- ci smo velikokrat miihas- ti v svojih željah, pa na- vadno nimamo možnosti trgovcem povedati, katero blago želimo v okviru nji- hovih trgovin izbirati. V tozdu Maloprodaje T se zavedajo, da je njihov kontakt s ptitrošniki še prešibak in da je to ena od hib, ki jo bodo morali kmalu odpraviti. Zato raz- mišljajo, kako bi se učin- kovito povezali s sveti po- trošnikov v krajevnih skup- pnostih in preko njih pri- sluhnili željam, ki jih ima- jo njihovi kupci. Vedo, da bodo le s trdnim sodelo- vanjem dosegli dvojno za- dovoljstvo: zadovoljst\X) njih samih in zadovoljstvo vseh nas, ki kupujemo v njihovih trgovinah. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 10 — 9. marec \ PIŠE DR. MILAN BEKČIČ DRUŽINE BREZ OTROK- ZMANJŠANA PLODNOST Zakon o zdravstvenih ukrepih pri ures- ničevanju pravice do svobodnega odloča- nja o rojstvu otrok, predvideva ugotav. Ijanje in zdravljenje zmanjšane plodno- sti. Ženska in moški imata pravico, da se ugotovijo vzroki njune zmanjšane plod- nosti in da se leti skušajo odpraviti. Zmanjšana plodnost se odpravlja z zdrav- ljenjem in z umetno osemenitvijo. V zvezi z ugotavljanjem in zdravlje- njem zmanjšane plodnosti dajejo stro- kovne nasvete dispanzerji za žene ter gi- nekološko-porodniške službe splošnih, spe- cialnih in kliničnih bolnišnic. O neplodnem zakonu govorimo, če že- na po enem letu rednih spolnih odno- sov ne zanosi, pri tem pa zakonca ne smeta uporabljati nobenih varoval. Pri- bližno 15 odstotkov zakonov je neplod- nih, oba zakonca predstavljata eno fizi- bloško enoto, zaradi tega je potreben pregled obeh zakoncev. To je seveda dol. gotrajna in težka naloga, ki zahteva so- delovanje zakoncev, od zdravnika pa nmo- go izkušenj. Glede na vzrok neplodnosti razUku- jemo žensko in moško neplodnost. Po statistikah je vzrok za neplodnost enak pri ženski in pri moškem, samo 2—3 odstotkov vzrokov ne najdemo. Pri ženski so pogoji za nosečnost redno mesečno perilo, ovulacija in zdra- vi spolni organi. Pri rednem 28. dnev- nem ciklusu, 15. dan pred naslednjo men- struacijo, se zrelo jajčece sprosti — ovu- lacija, resice jajcevoda ga usmerijo v kanal jajcevoda. Ce pri ženski ne pride do ovulacije, zanositev ni možna. Vzro- ke neplodnosti pri ženski najdemo v razvojnih anomalijah materince, v jajč- nikih in jajcevodih. Bolezni jajcevodov zaprejo prehod skozi jajcevod. Med dru- gimi vzroki so obolenja hipoiize, ščitni- ce, nadledvične žleze in trebušne slinav- ke. Pogosto odkrivamo psihične motnje in drage vzroke v sredini, v kateri žen. ska živi in dela. Ovulacijo lahko dokažemo s tempera- turno metodo, ženska tri mesece meri svojo temperaturo pod jezikom zjutraj preden vstane. Pri normalnem delovanju jajčnikov je izmerjena temperatura v za- četku nižja, po ovulaciji naraste za 0,5^^ C in to traja do naslednjega perila, če tega ne vidimo, je po vsej verjetnosti vzrok neplodnosti v izostali ovulaciji. Prehod- nost jajcevodov ugotovimo, če rentgeno- loško slikamo maternico in jajcevode- histerosalpingografija, ali pa skozi tre- bušno sieno-laparaskopia, pregledamo notranje spolne organe. Na koncu tudi določamo količino spolnih hormonov v urinu in v krvi. Moška neplodnost. Pri moškem je naj- pogostejši vzrok neplodnosti v okvarah moških spolnih žlez in boleznih, ki ima- jo za posledico kasnejšo neplodnost. Mumps, vankokela, imajo za posledico nepravilnost v zorenju semenčic in dru- ge motnje, ki lahko povzročijo neplod- nost. Potreben je natančen in večkratni pregled semma, ki ga dobimo s spol- ni m samozado vol j e van j em-mas turbaci j o. Semena je normalno 2—5 mililitrov, v enem pa mora biti od 50—150 milijonov semenčic, med njimi vsaj 60 odstotkov normalno gibljivih, 80 odstotkov pa jih mora imeti normalne oblike. Zdravljenje neplodnosti j9 dolgotrajno in se ravna- mo po vzrokih. Pogosto je potrebno po. segati z različnimi hormonskimi zdravili, pri vnetjih z antibiotiki, ter fizikalno in balneološko zdravljenje. Pri ženskah pri- de) v poštev operativni poseg zaradi pre- bolelih materničnih priveskov in nekate- rih razvojnih anomalij. Pri moških pa operativni poseg zaradi zaprtosti semeno- voda in neplodnosti zaradi varikokele. Umetna osemenitev — inseminacija, je medicinski poseg, ki se opravi s se- menom moža ali s semenom dragega mo- škega kot dajalca semena. Vse, kar je v zvezi z umetno osemenitvijo, je stro- kovna skrivnost in se lahko opravi pol- noletnim, razsodnim in zdravim ženskam, ki želijo zanositi in roditi otroka. Umetno osemenitev s semenom moža opravimo, če so prisotne psihične in or- ganske motnje, ki onemogočajo normal- no spolno občevanje in nekatere nepra- vilnosti Esmena, predvsem premalo se- menčic. Dajalec semena mora biti duševno in telesno zdrav in ženska ne sme biti umetno osemenjena s semenom moške- ga, ki zaradi sorodstva ne bi mogel 2 ajo skleniti veljavne zakonske zveze. ALPINISTIČNI KOTIČEK ZDAJ SKBB ZA ODPRAVE V GORE — NEVARNO! Ob teh nesigumih in izred- no nevarnih snežnih razme- rah v višjih predelih, je skrb alpinističnega odseka usmer- jena v organizacijo odprave in reden potek plezalne šole. Pred odhodom v Ande je ko- pica problemov in težav pri organizaciji, ki so večje kot je kazalo na začetku. Zatika se pri denarju, organiziranju prevoza, pri opremi in pred- vsem pri tovoru, ki je izred- no drag. Zato so se člani od- prave odločili, da potuje z avionom samo najnujnejše, hrana pa se nakupi v Limi, saj v ceni ni razlike, le izbi- ra po okusu slovenskih želod- cev. Tudi v moštvu je žal prišlo do spremembe. Zdrav- nik odprave dr. Tone 2untar se je v Velikem žMm v steni Raduhe težko ponesrečil. V trenutku, ko je še z dvema tovarišema prečil žleb pod strmim skokom, se je odtr- gala snežna streha nad nji- mi in težek sneg je odtrgal Toneta izpod skoka in ga pre- cej nižje odložU na rob pla- zu s hudimi notranjimi po- škodbami in počeno medeni- co. Zanj je odprava končana in težko bo najti zamenjavo. Plezalna šola nadaljuje s teoretičnim delom in od če- trtka naprej tudi s praktič- nim plezanjem v Tremarjih. Zal se letošnji načrt ne iz- vaja po predvidenih datumih, ker so razmere v hribih pre- več tvegane. Zamujeno bo treba ujeti v aprilu im maju, saj večina članov odpotuje v Ande in bo delo z mladimi precej težje. Opozarjamo obiskovalce na- ših gora, da še vedno obsta- [ ja nevarnost plazov. Počaka- ti je tretoa lepo vreme in ! nižje temperature v gorskem svetu. Nevarno ni samo na pobočjih, temveč tudi pod stenami zaradi odlomkov snežnih streh, ki so letos ve- like. Ta nevarnost ne bo gle- de na vreme trajala vsaj do konca maja. Na sliki: snežne strehe na grebenu Turške gore CIC Ml IN ZDRAVJE (3) PIŠE DR. MARJAN VEBER S tem pa ni še povedano vse o pravilni prehrani. Za- to je potrebna tudi pravilna porazdelitev obrokov preko dneva. Ena izmed slabih pre- hrambenili navad je prav ne- pravilna porazdelitev hrane čez ,dan. Odra.sJi mnogokrat d3.jemo slab zgled svojemu otroku. Primerno količino hrane mora zaužiti otrok že zjutraj; le ta naj bi vsebovala približno 20 odstotkov vseh kalorij, M jih potrebuje na dan. Temu obroku mora sle- diti še dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in večerja (zopet okrog 20 od- stotkov kalorij, potrebnih na dan). Z opisanim načinom prehranjevanja bomo zadosti- li fiziološkim potrebam otro- ka, s tem pa dosegli, da se bo razvijal pravilno, da bo us- pešen v šoli in ostal čhnbolj zdrav. Motnje vida ima približno ena osmina otrok. To je okva- ra, ki jo zasledimo skoraj pri eni petini ostalih učencev. Dobršen del obravnavanih je poiskal pomoč pri okulistu pred vstopom v šolo in že nosi o-čala; ostale smo odkri- li pri sistematičnem pregle- du in jih naixstili k njemu. Ker je vid čutilo, ki je v času šolanja silno obremenjeno, je treba nanj polagati v-so po- zornost, da ostane intakten oziroma, da se ne bi obsto- ječa motnja močno stopnje- vala. K temu ukrepu sodi že prej omenjeno primemo de- lovno mesto, primerna osvet- literv, no.šnja očal (stekla mo- rajo biti čista, zato jih je tre- ba očistiti večkrat na dan). S tem ko učenec nosi očala, še ni reče^io, da slabo vidi (z očali seveda); zato takemu učencu ni treba sedeti npr. v pnri vrsti. Dnigače je s ti- stimi učenci, ki kljub korek- ciji ne vidijo norm.alno. Na te otroke smo opozorili nji- hove starše in elementarke. Motnje sluha smo zasledi- li pri štirih otrokih in sicer treh dečkih in eni deklici. Na sploh je to čutilo z ozirom na pogostost prizadeto v ma- njši meri. Tudi v teh prime- rih je merodajna odločitev zdravnika ustrezne specialno- sti, kamor smo napotUi ome- njene otroke. Lahko rečemo, da prizadetost sluha ni bila takšna, ki bi zahtevala noš- njo slušnega aparata; ti otro- ci se lahko nem.oteno vklju- čijo v normalno šolo. Tudi srčne napake številč- no ne predstavljajo večjega problema. Vseh pet otrok, od tega trije s prirojeno in dva s pridobljeno srčno napako, je že bilo obravnavanih pred vstopom v šolo. Naloga zdrav- stvene službe vnaprej je skrb za ustrezno profilakso — me- dikamentozno in v smilu za- ščite pred večjimi telasnimi obremenitvami npr. oprostit- ve telesne vzgoje ipd. Med deformacijami skeleta, hrbtenice in stopal so ravno zadnje najbolj zastopane. Ugotovili smo, da ima pri- bližno ena sedmina otrok plo- ske noge. Pri tem je evident- na razlika med učenci mest- nih (odstotek prizadetosti je večji) in podeželskih otrok. Morda ne bo odveč pono\'iti vsem znano dejstvo, da je hoja z boso nogo po zemlji, tra-i-i, p>esku (in ne asfaltu) zdrava za nogo. Te možno- sti imajo otroci na deželi prav gotovo več kot v mestu. Ne smemo pa tudi pozabiti na primemo obutev, žal je le ta v naših prodajalnah marsikdaj neprimerna za otroško nogo. Govorne napake smo zasle- dili pri približno 6 ods,totkih pregledanih. Crovor, kot eden izmed pomembnih dejavnikov komuniciranja, mora biti nor- malen. V na.sprotnem prime- ra se tak otrok težje vklju- čuje v šolsko okolje, prihaja v konflikt z okolico, pnijavijo se lahko motnje v razvoju o.sebnosti itd. Takemu otro- ku je torej potrebno čimprej pomagati. Adekvatjio pomoč mu nudi za to usposobljen strokovnjak — logoped. Pod njegovim vodstvom se vrši govorrd trening; njegova na- vodila, ki jih po potrebi vča- sih dopolnjujejo še nasveti otorinolaringologa, psihologa in psiliiatra, morajo upošte- vati tako starši kakor peda- gog. Zobna gniloba predstavlja pri učencih kakor tudi pri obravnavanih otrokih osred- nji problem z ozirom na po- gostost prizadetosti. Skoraj 69 odstotkov pregledanih ima gnilo zobovje. Ker imajo ti otroci še po večini ohranje- no mlečno zobovje, prisotni pa so tudi stalni, je kajp>ada prikazana predvsem prizade- tost mlečnikov. Končno so tudi ti pomembni, saj so lah- ko vir žariščne infekcije, po- vzročajo lahko bolečine, drži- jo vrsto stalnemu zobovju, itd. O vzrokih tako masovne- ga obolenja zobovja ne bi razpravljali; za njih vemo, da jih je več. Omenimo p>a lah- ko, da je eden izmed zaščit- nih ukrepov zobozdravstvena služba. Uspehi njenega dela se sicer že kažejo pri učen- cih, še zlasti tam, kjer je ta služba urejena na šoli, v ma- njši meri pa se njeno dalo odraža pri predšolskem otro- ku, zato tolikšnje odstop>anje od ostalih; mimogrede pove- dano je odstotek prizadeto- sti na osnovnih šolah razli- čen, giblje se med 18 in 45 odstotkov, p>ač odvisen od že omenjenega in še ostalih dejavnikov. V tem sestavku je bila naša želja seznaniti starše in osta- le zainteresirane s tovrstno zdravstveno problematiko. Kot rečeno, je bilo nanizanih zgolj nekaj problemov. Iz njih pa se vendarle zrcali us- pešnost dosedanjega zdravst- venega varstva in potrebe po nadaljnjem tovrstnem nad- zoru. KONEC BRASLOVCE: ZBOR GASILCEV Na rednem občnem zboru so se pred dnevi sestali člani gasilskega društva Bra- slovče. Iz poročila predsedjiika Janeza Kukovnika in poveljnika Janem šošt.ari- ča je raz\'idno, da je bilo delo društva v minulem letu uspešno. Vse tri desetine (Članska, mladinska in pionirska) so sode- lovale na raanih tekmovanjih ter dosegle' lepe uspelie. Posredovali so v ©dinem po-^ žaru v Malih Braslovčah, kjer je goreloj gospodarsko poslopje, več p>a jih na nji-i hovem področju ni bilo. V sušnih mesecih j so pomagali občanom pri preskrbi z vodo.; Med važnejše nalo@e za letošnje leto j uvrščajo nakup osebne gasilske opreme in i ureditev okolice novega gasilskega doma, 1 T TAVOAa PRIPOROČA Toitrat vas vabimo v Salon T na i V. kongresa, kjer je že na voljo lep, hira ženskih čevljev, oblek, modnih datkov, vse pa že v znamenju pom^ ske mode. |0 — 9. marec 1978 NOVI TEDNIK stran 21 STALIŠČA O RAZVOJU KARATEJA V CELJU SAMO Z ROKO V mm GNILE KORENINE SO POSEKANE o š[)()rtni panogi »karate« smo v zadnjem času v NT veliko pisali. Nakopičile so se nekatere stvari, katerim je bilo treba narediti konec in to v enem samem cilju — In zaključili: ni vse tako slabo, da ne bi mogli napredovati. Slabosti smo »zakopali« ter postavili temelje za boljše poti, kjer bomo vsi zadovoljni. Sicer pa objavljamo gTALlSCA s tega srečanja z eno samo željo, da se tudi URESNIČIJO. Dne 22. februarja 1978 se je sestal koordinacijski odbor za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi g predstavniki telesno-kulturne skup- nosti, komiteja OK ZKS in predstav- niki društva za karate — aikido — ju- jutsu »Jogokaj« Celje ter Karate dru- štva Slavko šlander. Navzoča sta bi- la tudi predstavnika Novega tednika in Radia Celje. Namen sestanka je bil, da se navzoči temeljito seznanijo s pro- blematiko obeh društev, od katerih je Slavko Šlander tik pred formalno usta- novitvijo, predvsem pa, da se na tem razgovoru razčistijo neurejeni medse- bojni odnosi, ki so našli svoj prostor tudi v tisku. Na razgovoru so bila sprejeta na- slednja STALIŠČA: 1. Za razvoj in uspešno delovanje Športnih dejavnosti, prav tako osnov- nih dejavnosti obeh društev je naša družba zelo zainteresirana; tako z vi- dikov vključevanja mladine kot tudi splošnega ljudskega odpora in krepit- ve obrambne sposobnosti. Skupaj s predstavniki obeh društev je potrebno takoj prekiniti zgolj obračunavanje med posamezniki. 2. Dejstvo je, da delujeta sedaj v našem porstoru dve društvi, ki se uk- varjata s karate športom. Nujno je tesno sodelovanje na vseh p>odro6jih, še zlasti pri izobraževanju kadrov, tek- movanjih itd. Zaradi dosedaj skalje- nih odnosov ni pričakovati, da bi v krajšem času prišlo do združitve, kar bi bilo z vidikov športne politike v naši občini tudi najbolj zaželeno. Ven- dar so se že na tem razgovoru poka- zale nekatere osnove za skupno sodelo- vanje, ki bi v kasnejšem časovnem obdobju prav lahko privedle do zdru- žitve obeh društev in do enotnega de- lovanja karate športne dejavnosti v naši občini. 3. Zveza telesno-kultumih organiza- cij naj v najkrajšem času, zlasti po ta- kojšnji formalni ustanovitvi karate društva Slavko šlander skliče izvršna odbora obeh društev in dogovori ob- like sodelovanja. 4. Eventualni medsebojni spori med posamezniki z obeh strani naj se rešu- jejo v okviru ustreznih institucij, nika- kor pa ne smejo več povzročati .slab- šanja medsebojnih odnosov. 5. Organizirane družbene sile v na- ši občini so dovolj močne, da bodo takoj onemogočile vsakršen odmik šp>ortne dejavnosti, ki ne bi bila v skladu z normami socialistične morale in nasploh s samoupravnimi sociali- stičnimi normami v naši družbi. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SODELOVANJE Z DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI 1500 TEKMOVALCEV NA II. SMUČARSKEM TEDNU ŽALSKE OBČINE Od fetrtka do nedelje Je bil na iolteli II. .sniuČHrski teden žalske btine, katere pokrovitelj je bU ivršni svet občine Žalec, organi- Wor pa Smučarski klub Žalec, ieprav v sredini preteklega tedna vremenom nI bilo najbolj.še in ! rse kazalo, da bo odju«;a po- raia .sneg (s tem pa tudi tek- »ovanje), se je vse kljub temu *llčno končalo. Vrli or?ani/.ator- I «0 s posebno maso utrdili pro- f. poleg tega pa se ,Je izboljšalo odi vreme, tako da so TI. teden "iko več ali man) nemoteno iz- na splošno zadovoljstvo *h nastopajočib. ^ni dan (četrtek) Je bilo ob- 'nsko prvenstvo ftSD v velcslalo- Rezultati: med cicibankami f zmagala Bojana Kralj (Žalec), cicibani Matej KniSnik Iz med ml. mladinci Rasti i''"nik iz Žalca, med ml. mla- "nkami Saša Rak Iz Braslovč. ''ti st. pionirkami Nevenka Ob- »k iz Žalca, med st. pionirji l'roš ^^s;! iz Žalca, med mlajšimi pio- "fkami Špela Baudek iz Žalca In ["fil ml. pionirji Jure Krajnc Iz *lfa. I>rugi dan (petek) .je bilo ob- ^J^^^n sindikalno prvenstvo. Na- '»Pilo je preko ."{(M« tekmovalcev, 'fzultati: med članicami .le zma- Bala Marija Urankar (SM Žalec) pred Nito Pavlic (ZD Žalec) in Anito Dilak (Ferrallt), med člani Je bil najboljši Andrej Pavlin (Klektro) pred Srečkom /upan- cem (Hmezad) in Mat,jažem Na- prudnikom ter med st. člani Vili Vidali (N.\MA Žalec) pred Ma- dom Vrtačnikom (OG) in Jože- tom Rojnikom (IN.A). Ekipno je med članicami zmagal Hmezad, pri st. članih Ferralit in pri mlaj- Sib članih Hmezad. V soboto .fe bilo tekmovan.je v veleslalomu ta prehodni ra/red, kjer je nastopila večina najbolj- ših mladih smučarjev iz Slo»enl- .1e In Hrvnške. Rezultati najbolj- ših s celjskega območja: med mlajšimi pionirkami .je zmagala Bojana Kralj iz Žalca, med st. plonirltami je bila ,Iana Pečovnik Iz Velenia šesta, med ml. pionirji je bil .laki lagrič drngi in Matjaž Marguč (oba Izletnik) tretji, peti le bil Iztok Melanšek Iz Velenja, šesti in sedmi pa Andrej Krivec oz. Tadei Maligoj (oba Izletnik). Med mlaišimi mladinci je bil Ro- bi Klnkoč.ir (Izletnik) tretji. Med st. nlonirii sta bila .lankn Cesar In Uroš Krasrl (oba Tzle«nik) peli oz. šesti. Nastopilo je l.'>0 tekmo- valcev. S tekmovanji so končali v ne- deljo, ko ie bilo Štajersko prven- stvo obrtnikov in mladinske šport- ne igri- občine Žalec. Ro7iil(a(i: med ohrtnicami le zma-rala Mi- lena Koper Iz Velenia. med st. člani je bil Bojan Naraločnik iz Mo7irja tretji in Ivan Kragl Iz Žalca četrti, med ml. člaiil na le bil Karel Satler iz Žalca drufl in Frvin ^^orun prav tako iz Žalca peti. Fkinno so bili ž^Ičani dru- gI, Mozirrani pa tretji. Na mladinskih šnortnih Igrah občine Ža'ec je med mladinkami zmatrala Vevenki Oblak iz Bra- slovč pred Boiano Veber In .bl- ko Žgajner iz Žalca, med mla- dinci pa je bil najbollši Karli Satler nred Milanom Adrinckom In Srečkom županom (vsi Pre- bold). f.evji dele/ nrl celotni organi- zaciji TI. smnrarskcp-a tedna ob- čine Žali>c ie imel Vlado Veber: »Navkljub vsemu sem zadovolien. Zahvaliniem se tudi vsem. ki so nomap-ali. da smo teden irpeliali. Seveda bo takšno srcčanie izosta- lo tradicionalno, sai si od niega v prihodu ip obetamo nadalinii ra7voi sm^čania in to tako v mno- žičnosti, kot tudi kvaliteti Ke- katere stvari bomo anall/irali In jih obvezno do nrlhodn.jega tek- movanja izboljšali.« Bil Je to lep praznik smučanja v žalski občini, katerega je treba samo širiti in popularizirati v smislu nadaljnjega razvoja tako lene športne panoge, kot je smu- TONE VRABL POKAL »VRTNICA« TUDI LETOS ^stje znanega celjskegs^ Ustroja »Vrtnica« bodo tudij ^tos organizirali pod pokro-) ''^Ijstvom Gostinskega pod-j ^^ia Celje, tekmovanje v ve-i ?sialomu za PREHODNI PO- VRTNICA. To zanimivo ^^liovanje, na katerem se T^^^io skoraj vsi najboljši j^^jski smučarji, bo v sredo, ^3. ob 15. uri na Golteh. ^^^ko leto se je tekmovanja 'beležilo 45 tekmovalcev in *^movalk, letos pa jih priča- ^Jejo okoli 80. je samo ena oblika i;'|^2evanja in boljšega med- /^jnega spoznavanja go- J*v tega lokale. V nasled- ^ mesecih nameravajo or- ^J^izirati še več podobnih j^^rnovanj in dnižabnih ve. KEGLJANJE ZAČRTALI SO SI DELO MOŠKI PO POTI ŽENSK — DOSLEJ LEPI USPEHI Svojo delovno konferenco so imeli tudi celjski kegljači in kegljavke. Ob lepi udelež- bi tekmovalk in tekmovalcev pa smo na delovni konferen- ci p>ogrešali odbornike. Skra- tka, vse kaže, da v KK Celje vse vodijo sami tekmovalci. Odborniki so jih pustili več kot manj na cedilu in tek- movalci so sami vzeli vse de- lo v svoje roke. če upošteva- mo, da so celjski kegljači, posebno pa kegljavke med najboljšimi v Sloveniji, po- tem je tudi zadnja poteza mladih kegljačev pravilna in vzpodbudna. In pravilna! Novo vodstvo, katerega bosta vodila Vlado mž. CJobec in Eva Ludvig bo imelo sicer precej dela, toda ob pomoči Vanovška, šrota in ostalih bodo tudi v organizacijskem jx>gledu uspeli. Sicer pa so celjski kegljači. v preteklem obdobju dos^U lepe uspehe. Naj navedemo samo nekatere. Mimo naslo- va svetovnih prvakinj v dvo- jicah, katerega sta osvojili na Dunaju Magda Urh in Ja- nja Marine, so dekleta danes najboljša v Sloveniji in kar štiri njihove članice so te dni borijo za vstx>p v držav- no reprezentanco za svetov- no prvenstvo v Luzemu. To so Janja Marine, Eva Ludvig, Magda Urh in Lojzka Bajde. Lansko leto i>a so celjska de- kleta osvojila četrto mesto v Evropi. Fantje so nekoliko »v sen- ci« deklet. Toda letos so po- novno uspeli. Na republiš- kem prvenstvu so osvojili peto mesto. Imajo mlado in nadarjeno ekipo. Vso skrb pa posvečajo nadaljnji pomla- ditvi ekipe in želijo med celjskimi ekipami sestaviti, mlado in dela željno ekipo, ki bi delala f>o določenem programu. Danes so v ekipi Vanovšek, Marjan in Vojko Brglez, Orešnik, šrot. Gobec Kompan in Nareks. Tu pa je še nekaj prav nadarjenih mladincev, ki bodo kmalu vskočili v ekipo. Potrebno pa bo pridno vaditi in počakati na svojo priložnost. Pri dekletih ni bojazni, da ne bi bilo dovolj tekmovalk. Celjska ekipa ima poleg ve- like četverke Urh, Marine, Bajde in Ludvig še Metko Lesjak, Tanjo Gobec, Vesno Javeršek (članica mladinske državne reprezentance), Ta- tjano Počivalšek, Tončko Pe- čovnik, Alenko Poglajen, Lju- bo Podbrežnik in Herto Ko- štomaj. Torej tekmovalk za dve ekipi. Na konferenci pa smo izve^ deli, da v Celju trenutno primanjkuje organiziranega tekmovanja na p>odročju celjske regije. Področna ko- misija je namreč p>opolnoma zatajila. Toda tudi tu bodo v naslednjih dneh spremem- be. Občine Celje, Žalec in Laško ter Slov. Konjice bo- do ustanovile področno tek- movalno skupnost, ki bo v bodoče vodila vsa področna tekmovanja. Z novimi keg- Ijaškimi stezami na ' CJolovcu pa bodo dani tudi vsi pogoji za razvoj te športne panoge v Celju. J. KUZMA SMUČANJE LEPI USPEHI DOBRO DELO PRI SK IZLETNIK Cel j .ski smučarji, zlasti v alpskih disciplinah, so v le- tošnji sezoni segli po dobrih uvrstitvah na različnih tek- movanjih. Trener Marjan Ro- sina je o tekmovalnem smu- čanju med drugim dejal: »Za nami je organizirana vadba v inozemstvu, ko pri nas še ni bilo snega! Sedaj treniramo po 3 krat teden- sko na CJolteh. V tekmovalni smučarski šoli unamo 20 mladih smučarjev, sicer pa imamo v tekmovalnem kad- ru 16 cicibanov in cicibank, 10 mlajših pionirjev in pio- nirk, 20 starejših pionirjev in pionirk, 20 mlajših mla- dincev, 2 starejša mladinca, po 2 mlajši in - starejši mla- dinki ter 2 članici. To seve- da velja za alpsko smučanje, dočim ,smo pri delu v sko- kih in tekih nekoliko popu- stili v društvenem delovanju. V Mavrovem na prvenstvu SFRJ sta članici Jezemikova in Jagričeva bili v smuku na 2. in 4. mestu, na Starem vrhu sta na prvenstvu SFRJ za starejše mladinke bili v smuku Jugova druga tn Jag- ričeva četrta, v veleslalomu in smuku je bil na prvenst- vu SFRJ Klakočar šesti pri mladincih, na prvenstvu SRS za mlajše mladince na Zatrniku je bil Klakočar dru- gi v smuku. Cesar peti, v sla- lomu Klakočar osmi in Je- zernik Andreja prva v vele- slalomu na prvenstvu SRS pri članicah. To so vsekakor lepi rezultati, ki pričajo, da smo v alpskem smučanju kljub menjavi generacij še vselej prav dobri v republi- ki in državi. Seveda bo po- trebna v prihodnje boljša organiziranost še v skrbi za razvoj smučarskih tekov, kjer je pripravljena trenirati bivša državna prvakina Ama- lija Arbajter—Belaj in sko- kih, ki so v Celju imeli že lepo tradicijo, posamezniki pa tudi kvalitetne rezultate. Na Golteh pa še letos pri- pravljamo klubsko prvenstvo v vseh kategorijah, za vrhun- ski razred v SFRJ bodo še tekme za člane(—ice), sta- rejše mladince (-nke), za os- tale kategorije ml. mladin- cev(-ink) in st. pionirjev (-irk) pa bodo tekmovanja še za prehodni razred.« Ob vsem tem velja podčr- tati še prizadevno delo zbo- ra smučarskih vaditeljev, uči- teljev in trenerjev, ki so or- ganizirani pri IZLETNIKU in so v letošnji sezoni v raz- nih tečajih in šolah v nara- vi naučili smučati nad 14(X> občanov različni h starostnih kategorij, predvsem pa pio- nirje in pionirke. K. JUG MA KRATKO VELENJČANI IZGLBILI Začel se je spomladanski del tekmo- vanja v II. zvezni ligi. Velenjski Rudar je gostoval v Mariboru in izgubil z 3:2. Sedaj je Rudar na 15. mestu s petnaj- stimi točkami, v prihodnjem kolu pa bo igral doma s Famosom iz Hrastnice. J. KUZMA FABJAN PONOVNO PRVAK V Slovenski Bistrici je bilo republi- ško prvenstvo v judu za ekipe m posa- meznike. Nastopila je tudi ekipa judo kluba »Ivo Reya« iz Celja in osvojila odlično tretje mesto za domačini ter ljubljansko Olimpijo. Izmed Celjanov, ki so nastopili na prvenstvu, je prvo mesto osvojil samo Marjan Fabjan m tako znova potrdil, da je upravičen kot kandi- dat za olimpijske igre v Moskvi. J. KUZMA INGRAD KONČNO Z.\IAGAL Odbojka rji Ingrada so po dolgem ča- su osvojili točki v republiški ligi. Doma so premagali žerjava iz Prevalj z 3:2. J. KUZMA CEI^ANI SLABI V Turčiji je bilo letošnje Balkansko prvenstvo v krosu, kjer je v Jugoslovan, ski reprezentanci nastopilo tudi večje število atletov iz Celja ter iz Velenja. Zal so tokrat Celjani razočarali, saj je bil najboljši Lisec med člam in to osmi. Velenjčanka Sverčeva je med članicami osvojila peto mesto. PRVI BORIS GORIi^EK Na občinskem prvenstvu občine La- ško je za »Zlato puščico« zmagal med posamezniki odlični mladi strelec Boris Gorišek. član SU »Tone Bostič« iz Zida- nega mosta ter se tako uvrstil na repub- liško tekmovanje. V CELJL TESNO V 4. kolu celjske občinske strelske lige so ponovno zmagali strelci Kovi. narja iz Štor, ki zdaj (po štirih kolih) zaostajajo za vodečimi Celjani samo za sedem krogov. Med posamezniki je bU v 4. kolu najboljši Vili Uečman. Peto (zadnje) kolo bo na sporedu 17. m 18. marca. T. JAGEil TRIM IGRE 1978 V basketu so v I. ligi zmagali de- lavci Zaporov, v II. ligi delavci Elektra in v III. ligi Gradiš B ekipa. Nastopilo je 21 ekip. HMEZAD: 107 NASTOPA.IOČIH Tudi delavci Hmezada so nastopili na prvenstvu na Golteh. Med članicami je zmagala Anka-Sribar, med člani Sreč- ko Zupane in med starejšimi Tone Ko- renjak. ZMAGALA POLZELA Na občinskem prvenstvu občine Žalec je nastopilo pet ekip ŠSD, zmagala pa je ekipa ŠŠD Polzela. OBČNI ZBOR TVD ŠE.MPETER Pred dnevi so imlei občni zbor čla- ni TVD Partizan Šempeter v Savinjski dolini. Pregledali so lansko delo in spre- jeli program za letošnje. Med najdelav- nejšimi sekcijami je odbojkarska. T. TAVČAR ZA SMUČ.\RSKE VADITELJE Od 10. do 19. marca bo na Golteh tečaj za nove smučarske vaditelje. Tečaj pripravlja zbor učiteljev, trenerjev in vaditeljev smučanja v Celju, vsi zainte- resirani pa se lahko prijavijo v Centru za mladinski turizem. ŠESTA ZAPOREDN.\ ZMAGA Košarkarji Celja so v okviru II. zvez ne lige gostovali v Puli in zmagali. Zdaj so na lestvici tretji, v prihodnjem kolu pa bodo igrah doma proti šibeniku. V Puli je največ košev dosegel Polanec — 33! KOŠARKARICE CELJA IZGUBILE jrostovale so v Mariboru in izgubile proti istoimenski ekipi s 71:43. Na le- stvici so zadnje. V prihodnjem kolu bo- do igrale doma proti Mengšu. PORAZ ELEKTRE Košarkarji Elektre iz Šoštanja, ki na stopajo v republiški ligi, so gostovali v Mariboru in izgubili srečanje po po- daljšku z Branikom 98:93. Soštanjčani so kljub temu drugi. V prihodnjem ko- lu bodo igrali doma proti Fructalu iz Ajdovščme. K. JUG POLZELANI NA GOLTEH Komisija za šport v tovarni nogavic Polzela je pripravila svoje prvenstvo na Golteh. Pri mlajših članih je zmagal Edo Dolar, pri starejših Danilo VilC in pri članicah Silva Baloh. w PUMA INI ¥ S¥ETII FEST NA PLATNIH (3) TRi ŽENSKE (Piše BRANKO STAMEJCIC) Režija in scenarij: Robert Altman; igrajo: Sissy Spaček, Slielly Duvail, Janice Rulc; nagrade: »Zlata palma« za najboljšo žensko vlogo: Shelly Duvail. Robert Altman je s svojim filmom »Tri ženske« nedvom. no naredil še en film, o ka- terem bomo dolgo razmiš- ljali, ga občudovali zaradi iz- redne ideje in njene filmske realizacije, hkrati pa se ga bali zaradi njegovega zameg- ljenega in nejasnega sporoči- la. Kot »Nashville« je tudi ta film nekak »happening«, pri katerem dejansko ni razumne razlage o vsebini, pa se nje. govo sporočilo vendarle glo- boko zadre pod kožo in nek- je v notranjosti kljuva v mo- gočnem vrtincu neštetih vpra- šanj. Zasnova je preprosta. V neko zdravilišče za ostare- le pride nova delavka -~ Pinky. Z ve'likim entuziaz- niom se loti dela, povsem pa jo prevzame enostransko pri- jateljstvo do nekoliko starej- še, neznansko urejene, a sit- ne in egoistične Mili. Ima jo za vzor popolnosti. Tretja ženska je Willy, lastnica rna- lega bara, ki živi z nekda- njim statistom iz filmskih ve- sternov. Je zagonetna, ne- doumljiva ženska, ki svoje misli in čustva sprošča v sanjskih slikarijah. Pinky je razpefta med obema. Mili obo- žuje, privlačijo pa jo z neko skrivnostno, nedoumlji- vo močjo, Willine slikarije. V trenutku obupa je moč fesk prevelika. Pinky poskusi samomor, a po dolgem zdrav- ljenju preživi. Doživi pa po. polno preobrazbo. Prelevi se v Mili. Preobrazba zadene tu- di Mili. Vse bolj je podob- na nekdanji Pinky, ko je raz- jeda vest, da za svojo prija- teljico ni dovolj naredila. Ko- nec je nejasen, saj vse tri žeinske (Willy medtem doživi svojo preobrazbo s porodom m.rtvega otroka) postanejo nekakšna družina, v kateri je najmlajša mati, ostali dve pa sta njena otroka. Film »Tri ženske« je treba vzeti kot režiserjeve prispodo. be o ženski psihi, ki v trav- mah, ki jih povzroča okolje, doživlja nenehne preobrazbe, spremembe, šoke. še najbolj logično si film lahko razlaga- mo tako, da je Altman skozi tri različne žeftiske želel pri- kazati notranje doživljanje in stiske ene ženske v različnih trenutkih njenega življenja, v različnih obdobjih, okoljih, zunanjih vplivih. Film Roberta Altmana »Tri ženske« je odlično posnet, scenografija je preprosta, a v svoji preprostosti razkošna, fantazijske freske dopolnjuje, jo sporočilo. Altman pa je tu- di poskrbel za nekaj pravih šokov, ki gledalca močno pre- tresajo. Kljub temu je treba povedati, da je film »Tri žen- ske« težko gledati, še pose- bej, če iščemo jasno sporo- čilo, ki je vrh tega še jasno usmerjeno. Gre v bistvu za doživljanje, za vizualno ko- munikacijo filma z gledalcem, ki v svoji celoti nekaj pome- ni, pa čeprav je tisto »nekaj« izredno težko ali celo nemo- goče doumeti. Posebej je treba omeniti iz- vrstno igro vseh treh žensk, zlasti še mlade Sissy Spaček, tako da kar ne razumemo, da je nagrado za svojo vlogo pobrala Shelly Duvail, čeprav je bila tudi sama odlična. Si. cer pa je soditi o filmu, ka- kršen je »Tn ženske« težko. Je namreč tipičen primer fil- ma, ki je subjektivno doživet. Glede na reakcije, ki jih po- vzroči v psihi gledalca, se bo ta najbolj preprosto in ob- jektivno odločil tudi o spo. ročilu filma. Vsekakor pa je »Tri ženske« film, ki ga je treba videti. Sissj' Spaček je s svojo vlogo Pinky v filmu Roberta Altmana Tri ženske, navdušila... REKL !H Mož svoji ženi, Ki . avto: Kako bi bilo, č« zdaj še meni malce la volan, da se majčlg sprostim? Mati svoji hčeri: Kar poroke tiče, se raje po, ni s svojim očetom, se je veliko bolj paiDd poročil kot jaz. Mož ženi, ki kupuje) čku jopič: Ljuba žena, loči se že, dokler (| jopič ne bo že premajh Uslužbenec po telefg Ne, šef, ostal sem d« ker sem edini v pis« ki še nimam nahoda. POSNEMANJE Ste vedeli, da mnoga de- kleta, da bi dobila krzno, naredijo isto, kar so stori- la krzna, da bi dobila kr- NIČ ČUDNEGA Par se pelje čez Sloven- ske gorice: Ona: — Ali ni ta pog- led na to prečudovito na- ravo naravnost opojen? — On: — Je to kaj čudrte- ga, saj so vendar sami vinogradi! — NA DAN ŽENA — Danes me ne priča- kuj kmalu domov, pravi zakonski mož svoji ženi: — V podjetju bomo praz- novali dan žena! MEDICINA i^i j f^^^^^^i^^^§ ^^^^^^ ^ ^^1^1 MALI OPERIRANEC JE BIL TEŽAK 600 GRAMOV Od matere, suhljate kadil- ke, ki si je z ogorkom pri- žigala novo cigareto, ni nih- če pričakoval korenjaškega dojenčka. Tisto, kar se je ro- dilo v bolnišnici Ashland v ameriški državi Kentucky, je bilo pod pričakovanji. Deček je tehtal 600 gramov, ves zgu- ban suhljat, sivkaste barve — skratka živ mrliček. James Lee AUen, tako je mati dala otroku ime", bi po vseh zdravniških izkušnjah moral ugasniti v šestih urah po rojstvu. Toda brcal je m onemoglo vekal v dokaz, da se je odločil živeti. Dali so ga v posebno napravo za ne- donošenčke in mali je brca] ter pil, kot bi dokazal da ni treba tehtati tri kilograme, da ostaneš kot novorojenček prj življenju. Potem je nenado- ma izbruhal vse, kar je pou- žil. Na rentgenski sliki so vi-. deli, da ima zaraščeno črevo in da hrana ne more po nor- malni poti napreij. Ko da bi imeli do malega bitja poseben odnos, so se zdravniki odločili za opera- cijo. Otroka so hranili umet- no skozi veno na glavi, kaj- ti použita hrana otroku ni nič koristila, ker šele tanko črevo izvleče iz hrane hran- ljive snovi. In zdravniki so se odločili za operacijo. Orodje za ta operativni poseg so si izposodili pri očesnih kir gih. Mali James Lee Al je operacijo prestal. Open ja je trajala tri ure pri redno visoki temperaturi,! ti otrok ni smel zgubiti lesne toplote. Operater si pomagal z povečevalnim st lom. Takrat je bil deček! sedem dni. Štirinajst dni po opera je imel fantič že dvojno žo in zdaj kar dobro Q| duje. I AKTUALNO Z dedkom sta šla na spre- hod, pa so fantiča strašno pri- tegnili volilni plakati. Ta živ interes za politično dogaja- nje ni za pnlzreti. Pol za ša- lo pol zares, vsaj evidentirati bi ga bilo treba ob dejstvu, da nam .grozi pomanjkanje ljudi za izpopohiitev vseh mest v našem delegat.skem si- stemu. Foto: D. MEDVED