INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVIII. št. 4 april 2012 Evropski dan medgeneracijske solidarnosti so obeležili tudi v Zavodu sv. Terezije, kjer so se ob različnih aktivnostih družili mlajši in starejši. V sklopu vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo pa so potekale tudi čistilne akcije v občini Dobrepolje. Na sliki levo je utrinek iz Podgore. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 5. 2012 KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. i Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, '' vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. _ Že celih 20 let- " Imamo vse. Skoraj vse, •mix«$i Prodajni centri MIX: ■> Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] april 2012 ••• Iz občine ••• 3 Beseda urednice Po vsej naši ljubi Zemlji se je začela razprostirati pomlad. Zadnja slana, ki je pobelila našo pokrajino, je prisilila cvetje, da je sklonilo glave. A prijazno sonce je bilo močnejše, ogrelo je zemljo. Počasi, toda vztrajno, se je cvetje začelo dvigovati in spet je vse cvetoče. Tu pa tam je sicer kakšen cvet ostal poškodovan, a večina je zmagala. Vse to, se mi zdi, je simbol našega življenja. Vsake toliko časa pade na našo pot kakšna nepredvidena »slana«, ki nas upogne, včasih tudi polomi. A ko posije ''sonce'^ nam da moč, da se počasi, toda vztrajno dvigamo in postajamo močnejši. Poskušajmo biti sonce, ki ima vedno nalogo in namen ogrevati, osrečevati, ljubiti in verovati. Bodimo tista zemlja, ki posrka vase toploto in svetlobo sonca zato, da "proizvaja'" smeh, srečo, veselje in tolažbo. Minili so velikonočni dnevi, ki nam kristjanom prinašajo smisel življenja. In če ga imamo, ga lahko podarjamo tudi drugim. Poskušajmo dajati in sprejemati ter se zahvaljevati ... ♦ Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Ta članek pišem ravno na svetovni DAN ZEMLJE, ko se spomnimo na Zemljo, ki nam daje vse, kar potrebujemo za življenje in nam omogoča raznoliko bivanje v svojem okolju. Zavedanje, da je naš planet živo bitje, katerega del smo tudi mi, nas vodi v dejanja, s katerimi bomo Zemlji izkazali hvaležnost. En del te hvaležnosti smo pokazali na čistilni akciji v soboto, 31. marca 2012, ko se je čiščenja narave udeležilo več kot 10 odstotkov občanov, učencev JVIZ OŠ Dobrepolje in njenih podružnic, ter malčkov iz vrtca. Vsem udeležencem čistilne akcije se vam iskreno zahvaljujem. Naša skrb je čisto okolje. Letošnja čistilna akcija je bila že šesta zaporedna in učinki so že vidni, saj je bilo v letošnjem letu veliko manj odpadkov kot pretekla leta. Nabrali smo dobrih šest ton odpadkov. Od tega mešanih komunalnih odpadkov 5200 kg, mešane embalaže 670 kg in elektronske opreme 480 kg. V naši občini je zelo dobro poskrbljeno za odvoz vseh možnih odpadkov. Le malo se je treba potruditi, pa odpadke sortiramo, odnesemo na ekološki otok ali izpolnimo dopisnico za odvoz kosovnih odpadkov. Ampak nekateri se še vedno obnašajo po mačehovsko ter odpadke raje odpeljejo v najbližjo dolino ali gozd. Vendar jih bodo poostren nadzor in visoke kazni kmalu odvrnili od tega neetičnega početja. V zadnjem času je bilo veliko vprašanj v zvezi z odvozom kosovnih odpad- KAZALO kov. Spremembe so vedno prisotne, so del sistema in pred nekaj leti je prišlo do spremembe tudi pri odvozu kosovnih odpadkov, ki je postal manj moteč in bolj kulturen (spomnimo se velikih kupov odpadkov in razmetavanja le tega). Vsako gospodinjstvo dobi dopisnico za BREZPLAČEN odvoz kosovnih odpadkov. Na dopisnici je že izpolnjen naslov, vaša naloga je, da natančno opišete kosovni odpadek (vrsta kosovnega odpadka), posredujete telefonsko številko, vpišete datum ter se podpišete. Izpolnjeno dopisnico oddajte v poštni nabiralnik ali osebno oddate na sedežu JKP Grosuplje, Cesta na Krko 7. Izvajalec javne službe bo izvedel odvoz v najkrajšem možnem času, oziroma najkasneje v roku enega meseca od prejetja dopisnice. O času odvoza vas bo predstavnik javne službe obvestil po telefonu, praviloma dva dni pred odvozom. Za vse dodatne informacije v zvezi načinom odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev pokličite na tel. št. 01/ 788 89 10 ali pišite na info@jkpg.si, ter se dogovorite za odvoz. Kosovne odpadke iz gospodinjstva je možno brezplačno oddati v Centru za ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina v času obratovanja (v poletnem času od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro, v soboto med 8. in 15. uro ter v zimskem času od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro, v soboto med 8. in 13. uro). Kosovni odpadek je tisti odpadek, ki ga zaradi njegovih dimenzij ni mogoče Poročilo o kakovosti pitne vode......................................................................................................................8 Predavanje Pridelava semen................................................................ 17 Evropski dan medgeneracijske solidarnosti v Zavodu sv. Terezije......................22 Hormoni, izgovorni demoni....................................................................................................................................25 Šport pasjih vpreg v Sloveniji..............................................................................................................................28 4 ••• Iz občine; obvestila ••• april 2012 odložiti v zabojnik ali vrečo za ostale odpadke. Med kosovne odpadke sodijo: pohištvo, vzmetnice, sedežne garniture, preproge, peči, cevi, radiatorji in drugi kosi iz železa ali pločevine, sanitarna oprema, športna oprema, vozički _ Med kosovne odpadke NE sodijo: Odpadna električna in elektronska oprema, avtomobili in njihovi deli, gume, gradbeni material (stavbno pohištvo-okna, vrata, opeka, beton, toplotna izolacija, azbestne plošče tekstil ^ Odpadna električna in elektronska oprema se ne sme oddajati z ostalimi kosovnimi odpadki. Uredba o ravnanju z Odpadno električno in elektronsko opremo določa, da mora biti elektronska oprema ob oddaji nepoškodovana, transport pa izveden tako, da se elektronska oprema ne poškoduje. Občani lahko vso Odpadno električno in elektronsko opremo iz gospodinjstev oddajo v Center za ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina ali pri prodajalcu opreme. Prodajalec mora ob prodaji nove opreme brezplačno sprejeti staro opremo ali pa kupca napotiti v najb-ljižjo, največ 5 km oddaljeno zbiralnico. Odpadna električna in elektronska oprema je: • TV aparati, monitorji • Mali gospodinjski aparati • Hladilno zamrzovalni program • Veliki gospodinjski aparati • Plinske sijalke (varčne žarnice). Zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja pitne vode, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanje energije, odgovornega ravnanja z gozdovi, smo bili opozoq'eni že velikokrat. Ne pozabimo, da smo del narave, del našega planeta, skupaj ga soustvarjamo, zato imejmo čut do matere narave. ♦ Odvoz odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) iz gospodinjstev v občini Dobrepolje: Občina Dobrepolje v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in podjetjem ZEOS, organizirajo odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Dobrepolje, ki bo v soboto, 19. 5. 2012. Odvoz se bo izvajal po naslednjem vrstnem redu: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS POSTANKA STRUGE Parkirišče pred cerkvijo 7,30 - 8,00 h KOMPOLJE Parkirišče pri gasilskem domu 8,15 - 8,45 h ZAGORICA Parkirišče pri starem igrišču 9,00 - 9,15 h PONIKVE Parkirišče pri gasilskem domu 9,45 - 10,15 h PREDSRUGE Parkirišče nasproti Iskre 10,30 - 11,00 h CESTA Prostor pred ekološkim otokom 11,15 - 11,30 h VIDEM Parkirišče pri gasilskem domu 11,45 - 12,15 h ZDENSKA VAS Parkirišče pri gasilskem domu 12,30 - 12,45 h HOČEVJE Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 13,30 h Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza ob določeni uri pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivajo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Občina Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje ZEOS Vzdrževalci cest so nam sporočili, da se v naši občini pojavlja vandalizem na prometnih znakih in obcestnih svetlobnih količkih. Zaradi tega bo poostren nadzor in kršitelje bodo strogo kaznovali. Spoštovani, bodimo kulturni ter pustimo prometno signalizacijo v svoji funkciji, kajti tako bomo prispevali k večji varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa bo ugled naše občine veliko večji. Bodimo drugim za vzgled. Hvala za razumevanje. april 2012 ••• Obvestila ••• 5 naša prihodnost je čisto okolje Ločeno zbiranje mešane embalaže na način »od vrat do vrat« ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosjplje Javno komunalno podjetje Grosuplje uvaja pri izvajanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki nov način zbiranja mešane embalaže iz gospodinjstva po sistemu »od vrat do vrat«. V ta namen prejemate zabojnik zelene barve z rumenim pokrovom prostornine 240 litrov za ločeno zbiranje odpadne embalaže in njeno predajanja izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. O V zabojnik za mešano embalažo sodijo: • vse vrste plastenk • plastične posode in druga plastična embalaža iz trde plastike • drobna embalaža (jogurtovi lončki, ipd.) • kovinska embalaža (konzerve od hrane, pločevinke, ipd.) • sestavljena embalaža (tetrapak od mleka, sokov, jogurtov,^) • embalažni stiropor (pri nakupu gospodinjskih aparatov) • folije vseh vrst • PVC vrečke V zabojnik za mešano embalažo ne sodijo: • steklena embalaža (steklenice, stekleni kozarci za vlaganje, ipd.) • kartonasta embalaža • embalaža nevarnih snovi (motorno olje, plesticidi, zdravila, spreji, ipd.) • lesena embalaža (gajbice, deli palet, ipd.) Priporočamo, da odpadno embalažo pred odlaganjem izpraznite in iz nje iztisnete zrak, ter s tem zmanjšate njeno prostornino. Zaradi nadaljnje predelave odpadkov je pomembno, da ločeno zbrana embalaža ne vsebuje večjih nečistoč oziroma vsebine organskega izvora. Pozivamo vas, da v zabojnik za mešano embalažo odlagate samo ustrezno embalažo. V primeru, da bodo v zabojniku za mešano embalažo tudi drugi odpadki, zabojnika ne bomo praznili. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.jkpg.si, ali na mobilnem telefonu številka 031 652 943. Lahko pa nam tudi postavljate vprašanja na elektronski naslov odpadki@jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje NAČRT ODVOZA ODPADKOV V LETU 2012 OBČINA IVANČNA GORICA OBČINA DOBREPOLJE pon JAN 2 9 16 23 30 FEB 6 13 20 27 MAR 5 12 19 26 APR 2 9 16 23 30 MAJ 7 14 21 28 pon tor 3 10 17 24 31 7 14 21 28 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 tor sre 4 11 18 25 1 8 15 22 29 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 sre čet 5 12 19 26 2 9 16 23 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 čet pet 6 13 20 27 3 10 17 24 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 pet sob 7 14 21 28 4 11 18 25 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 sob ned 1 8 15 22 29 5 12 19 26 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 ned pon JUN 4 11 18 25 JUL 2 9 16 23 30 AVG 6 13 20 27 SEP 3 10 17 24 OKT 1 8 15 22 29 pon tor 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 tor sre 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 sre čet 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 čet pet 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 pet sob 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 sob ned 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 ned pon NOV 5 12 19 26 DEC 3 10 17 24 31 pon Legenda: tor 6 13 20 27 4 11 18 25 tor sre 7 14 21 28 5 12 19 26 sre 1 Mešana embalaža čet 1 8 15 22 29 6 13 20 27 čet 1 IVItioa.1 \cX til 1 iUcXicX¿.cX pet 2 9 16 23 30 7 14 21 28 pet 1— 1 Mešani komunalni odpadki sob 3 10 17 24 1 8 15 22 29 sob ned 4 11 18 25 2 9 16 23 30 ned 6 Poročilo o referendumu april 2012 Republika Slovenija, Državna volilna komisija POROČILO O IZIDU GLASOVANJA IN O IZIDU ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O DRUŽINSKEM ZAKONIKU I. Državna volilna komisija je na 87. seji dne 12. aprila 2012 na podlagi zapisnikov volilnih komisij volilnih enot o izidu glasovanja na območju volilnih enot, ter zapisnika Državne volilne komisije o ugotovitvi izida glasovanja na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije in po pošti iz tujine na zakonodajnem referendumu o Družinskem zakoniku, ki je bil 25. marca 2012, ugotovila naslednji izid glasovanja: Na referendumu je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.417 volivcev, pri čemer je bilo 1.709.408 volivcev, ki so bili vpisani v volilni imenik ter 9 volivcev, ki so glasovali s potrdilom, ker pomotoma niso bili vpisani v volilni imenik. Glasovalo je skupaj 518.207 volivcev (30,31 %), od tega 518.198 volivcev, ki so bili vpisani v volilni imenik in 9 volivcev, ki so glasovali s potrdilom. Oddanih je bilo 518.073 glasovnic. Ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca, je bilo 4.893 glasovnic neveljavnih (0.94 % od števila oddanih glasovnic). Veljavnih je bilo 513.180 glasovnic. Na referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik (DZ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. junija 2011?«, je z besedo "ZA" odgovorilo 233.255 volivcev ali 45.45 % od števila veljavnih glasovnic oziroma z besedo "PROTI" 279.925 volivcev ali 54.55 % od števila veljavnih glasovnic. II. Državna volilna komisija je na podlagi 23. člena in šeste alineje 39. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - ZRLI - UPB2), ugotovila, da je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, proti uveljavitvi Družinskega zakonika, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. junija 2011. ČLANI: dr. Franc Grad, l.r. Miro Pretnar, l.r. dr. Saša Zagorc, l.r. Marjan Jarkovič, l.r. Dušan Strnad, l.r. PREDSEDNIK: Anton Gašper Frantar, l.r. 1. JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE, VIDEM 34 Glas. volivcev po imeniku: 295 Vpisanih v vol. imenik: 847 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 295 SKUPAJ VOLIVCEV: 847 SKUPAJ GLASOVALO: 295 Neveljavnih glasovnic: 0 34,83% 0,00% ZA: 55 (18,64%) PROTI: 240 (81,36%) 2. GASILSKI DOM ZDENSKA VAS, ZDENSKA VAS 59 Glas. volivcev po imeniku: 95 Vpisanih v vol. imenik: 193 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 95 SKUPAJ VOLIVCEV: 193 SKUPAJ GLASOVALO: 95 Neveljavnih glasovnic: 0 49,22% 0,00% ZA: 5 (5,26°%) PROTI: 90 (94,74%) 3. GASILSKI DOM HOČEVJE, HOČEVJE 19 Glas. volivcev po imeniku: 55 Vpisanih v vol. imenik: 135 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 55 SKUPAJ VOLIVCEV: 135 SKUPAJ GLASOVALO: 55 Neveljavnih glasovnic: 0 40,74% 0,00% ZA: 25 (45,45%) PROTI: 30 (54,55%) 4. GASILSKI DOM ZAGORICA, ZAGORICA 36A Glas. volivcev po imeniku: 85 Vpisanih v vol. imenik: 175 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 85 SKUPAJ VOLIVCEV: 175 SKUPAJ GLASOVALO: 85 Neveljavnih glasovnic: 2 48,57% 2,35% ZA: 7 (8,43%) PROTI: 76 (91,57%) 5. VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE, PREDSTRUGE 60 Glas. volivcev po imeniku: 165 Vpisanih v vol. imenik: 437 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 156 SKUPAJ VOLIVCEV: 437 SKUPAJ GLASOVALO: 165 Neveljavnih glasovnic: 0 37,76% 0,00% ZA: 31 (19,87%) PROTI: 125 (80,13%) 6. GASILSKI DOM KOMPOLJE, KOMPOLJE 60 Glas. volivcev po imeniku: 169 Vpisanih v vol. imenik: 384 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 169 SKUPAJ VOLIVCEV: 384 SKUPAJ GLASOVALO: 169 Neveljavnih glasovnic: 0 37,76% 0,00% ZA: 26 (15,38%) PROTI: 143 (84,62%) 7. OSNOVNA ŠOLA PONIKVE, PONIKVE 38 Glas. volivcev po imeniku: 132 Vpisanih v vol. imenik: 300 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 132 april 2012 ••• Poročilo o referendumu ••• 7 SKUPAJ VOLIVCEV: 300 SKUPAJ GLASOVALO: 132 Neveljavnih glasovnic: 0 37,76% 0,00% ZA: 39 (29,55%) PROTI: 93 (70,45%) 8. DVZ PONIKVE, PONIKVE 76 Glas. volivcev po imeniku: 46 Vpisanih v vol. imenik: 75 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 46 SKUPAJ VOLIVCEV: 75 SKUPAJ GLASOVALO: 46 Neveljavnih glasovnic: 0 37,76% 0,00% ZA: 14 (30,43%) PROTI: 32 (69,57%) 9. GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA, V.ILOVA GORA 10A Glas. volivcev po imeniku: 54 Vpisanih v vol. imenik: 128 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 54 SKUPAJ VOLIVCEV: 128 SKUPAJ GLASOVALO: 54 Neveljavnih glasovnic: 0 42,19% 0,00% ZA: 13 (24,07%) PROTI: 41 (75,93%) 10. OS STRUGE, LIPA 16 Glas. volivcev po imeniku: 169 Vpisanih v vol. imenik: 470 Glas. volivcev s potrdili: 0 S potrdilom je glasovalo: 0 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 Oddanih glasovnic: 169 SKUPAJ VOLIVCEV: 470 SKUPAJ GLASOVALO: 169 Neveljavnih glasovnic: 0 35,96% 0,00% ZA: 17 (10,18 %) PROTI: 150 (89,82 %) Inovativna slovenska zelena arhitektura in krajinsko oblikovanje na kraljevi razstavi vrtov v Londonu Mednarodno delujoč slovenski oblikovalec krajine Tomaž Bavdež in vrtnarsko podjetje Humko d.o.o. z Bleda bosta sodelovala na prestižni razstavi vrtov Chelsea Flower Show 2012. Znamenita razstava, ki vsako leto poteka konec meseca maja, je vrhunec sezone, na kateri se pokaže in predstavi samo najboljše, privabi preko 150.000 obiskovalcev z vsega sveta. Chelsea Flower Show je prestižen in tudi zelo priljubljen družabni dogodek, ki ga s svojo prisotnostjo vsako leto počasti tudi britanska kraljica z družino, vključno z mnogimi znanimi obrazi iz sveta gospodarstva, politike in zabave. Gorenjsko podjetje Humko, pod vodstvom Tomaža Čuferja, je vodilno slovensko podjetje na področju proizvodnje in trgovine z vrtnarskimi izdelki in polizdelki, še posebej pa je znano po lastni blagovni znamki substratov, kompostov in gnojil. Vedno za-zrti v prihodnost in dojemljivi za novosti v podjetju zadnjih 12 let razvijajo in vlagajo v inovativni modularni sistem zelenih sten. Patentirano novost bodo predstavili britanski in svetovni javnosti, vključno s promocijo drugih aspektov zelene arhitekture. Prav zelene stene so bile povezovalni dejavnik med Tomažem Čufarjem in oblikovalcem Tomažem Bavdežem in hitro sta se dogovorila za sodelovanje. Tomaž Bavdež je v Veliki Britaniji dokončal univerzo smeri oblikovanja vrtov in krajine ter magisterij iz aplikativne ekologije. Zadnja leta je delovno razpet med Slovenijo in Londonom s številnimi vrtovi, oblikovanimi tako doma kot v tujini. Vzpenjajočega se oblikovalca sodobnega stila je Kraljevo hor-tikulturno združenje povabilo, naj se prijavi na razstavo v kategoriji Fresh Gardens. Ta kategorija je letošnja novost, s katero nameravajo organizatorji predstaviti najnovejše trende in smernice pri oblikovanju krajine in vrtov. Tomaž Bavdež se je po povabilu organizatorjev povezal s podjetjem Humko, ki je bilo po predstavljenem projektu, v katerega so bile vključene tudi Humkove zelene stene, pripravljeno prevzeti vlogo razstav-ljalca. Izbirno komisijo je projekt navdušil in med močno konkurenco dobil zeleno luč ter postal eden izmed desetih sodelujočih vrtov cveta sodobnega vrtnega in krajinskega oblikovanja. Projekt, poimenovan The Soft Machine, združuje domišljen koncept, ino-vativne materiale in nove interpretacije ter rešitve pri uporabi in oblikovanju zunanjega prostora. Edinstven ekosistem ima visoko in drzno estetsko vrednost, ponuja možnosti vrtnarjenja, telesne vadbe, recikliranja od- padkov in povečevanja biološke pestrosti, vse skupaj pa je na trajnosten način povezano v eno soodvisno enoto - The Soft Machine. Vrt je bil poimenovan po noveli Williama S. Burroughsa The Soft Machine, kjer je "mehak stroj" tudi sinonim za človeško telo. Prav človek ima pomembno funkcijo v vrtu, saj aktivno pomaga pri procesu recikliranja odpadne vode, medtem ko vadi na pripomočku za rekreacijo. Intenzivne priprave na razstavo že potekajo, podjetje Humko in Tomaž Bavdež pa snujeta javno predstavitev projekta slovenski javnosti v mesecu marcu. Uvrstitev na kraljevo razstavo vrtov Chelsea Flower Show je nedvomno velik uspeh za oblikovalca Tomaža Bavdeža in podjetje Humko ter hkrati vsesplošno priznanje slovenski inovativno-sti na področju zelene arhitekture, hortikul-ture in krajinskega oblikovanja. tomaz bavdez landscape & ecosystem design 8 ••• Obvestila ••• april 2012 POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE v občini Dobrepolje v letu 2011 Pregled prodaje vode v občini Dobrepolje In Velike Lašče 250.000 m 200.000 > 150.000 100.000 50.000 ■ skupaj ■ gospodinjstvo gospodarstvo Občina Velike Lašče leto 2007 243.448 163.542 34.923 44.983 leto 2008 235.032 151.861 29.828 53.343 leto 2009 241.089 157.666 32.089 51.334 leto 2010 258.385 157.518 39.926 60.941 leto 2011 233.426 156.808 32.387 44.231 Če želimo tudi jutri piti ustrezno pitno vodo, moramo že danes poskrbeti za njeno ohranitev. Odgovornost posameznika je, da pitno vodo uporablja v zmernih količinah in ko ta postane odpadna voda, katere povzročitelj je, z njo skrbno ravna! Zaradi naravnega kroženja vode se nam nespa-met lahko kmalu obrestuje. Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2011 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS št. 118/08), s katerim so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Dobrepolje. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju Občine Do-brepolje na vodovodnem sistemu Rob - Dobrepolje in na novo zgrajen vodovodnem odseku v naselju Hočevje, ki je del vodovodnega sistema Podtabor. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno kemijske laboratorijske preskuse. V letu 2011 se je v občini Dobrepolje 83% vode prodalo gospodinjstvom, ostalo pa sektorju gospodarstva. V primerjavi pro- daje vode z letom poprej je ugotovljena za 4% nižjo skupna prodajo vode, pri čemer so gospodinjstva ostala na enaki ravni, gospodarstvo pa je porabilo 19% manj pitne vode kot v letu 2010. Padec prodaje vode se beleži pri Občini Velike Lašče, ki s koncesionarjem oskrbuje vodovodni sistem Turjak v občini Velike Lašče. V letu 2011 so porabili 27% manj pitne vode kot v letu 2010. Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju Občine Dobrepolje, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana). Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V nadaljevanju so prikazani rezultati strokovnega pregleda ZZV Ljubljana. V Preglednici 1 je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih za leto 2011, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. VODOVOD ROB DOBREPOLJE Terenski pregled vodovoda je bil opravljen štirikrat (4 redni pregledi) in sicer: 1 - krat v suhem, stabilnem vremenu, 2 - krat v času močnejšega dežja in 1 - v času močnega sneženja. Občina Dobrepolje Ime vodovodnega sistema Rob Dcbrepoge DezinfekcOsko sredstvo plinski idor II^-BUII rMDZOR Števito vzorcev Podtabor piinsi« idor 15 3 2 2ECKB miitroblološlia presitušania Št.nesMadnihv S £ sm J Št. vzorcev z Ecoii ¡cemiisiia [ Število vzorcev Št.rnesidadrnihv i S I i S I •Legenda: EC - E. coii, CP - ciostndium perfringens, i F.nnla Hahnipiitiii ,rj, naše Knjiižnice^jfj^^ Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek In sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Knjiga je živa. Rasti ob njej in uresniči svoje sanje. Jasmina Mersel V mesecu aprilu so potekali že 17. Slovenski dnevi knjige, pod sloganom »Knjiga je živa«. V tednu, od 16. do 20 aprila, so se tako po vsej Sloveniji zvrstili zanimivi kulturni programi posvečeni literaturi, avtorjem in seveda knjigi, kot osnovnemu viru znanja. Tudi v krajevni knjižnici Dobrepolje se zavedamo, da je knjiga temelj iz katerega lahko zraste marsikaj. Knjige so žive, saj jih pišejo živa bitja in preko pisnega vira svoje misli, doživetja in življenja delijo z nami vsemi. Predvsem je pomebno, da mladi začutijo vrednost knjige, kot vira znanja, ki vodi v našo rast in oblikovanje osebnosti. S tem namenom smo v knjižnici priredili knjižno čajanko »Brihtanje: Ali lahko uresničim svoje sanje«. Zbralo se je veliko mladih in vsak izmed njih sanja svoje sanje. Ob prebiranju življenjskih zgodb številnih osebnosti, ki so kljub oviram dosegli svoje cilje, smo prišli do ugotovitve, da sanje lahko uresničimo. To dokazujejo slepi, ki so vrhunski glasbeniki in umetniki, ljudje brez rok in nog, ki rišejo s čopičem v ustih, fizično nepokretni, ki tipkajo na računalnik s s palico, ki jo držijo v ustih. Z močno voljo lahko dosežemo svoje cilje. Pomembno pa je brati, veliko videti, slišati in znati. Tudi to nam pripomore k uresničitvi naših sanj in želja. Modrost knjige pa se prepleta tudi s skrivnostno govorico glasbe, kar so dokazali tudi mladi udeleženci knjižne čajanke, saj so mnogi tudi nadobudni glasbeniki. Zvoki kitare Grm Kristjana in violine Erčulj Zale so preplavili prostor knjižnice s prijetnimi melodijami. Ob slovenskih dnevih knjige smo v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa Dobrepolje organizirali predavanje Rak dojk. Spregovorili sta izvrstni predavateljici, predsednica Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk, prim. Mojca Senčar in Tatjana Kumar, vms. Soočenje z rakom pomembno zaznamuje naše življenje, zato se moramo izobraževati predvsem z namenom preprečevanja in ozaveščanja. Več o vsebini predavanja pa v prispevku Andreje Štorman Vreg, pobudnice predavanja, ki aktivno deluje na področju preventive in osveščanja o raku dojk. Večer smo zaključili v prijetnem vzdušju in odprtjem razstave fotografij Tamina Petelinška, v prostorih knjižnice. Fotografije odražajo osebnost in dušo Tamina Pete-linška, zato so zagotovo nekaj posebnega. Predvsem so fotografije izjemno sporočilne in prikažejo tako problematiko kot lepote našega sveta. Vabljeni, da si jih ogledate. Z mesecem aprilom smo zaključili s pravljičnimi uricami za otroke, saj se začenjajo topli, sončni dnevi, ki kličejo k gibanju na svežem zraku. Ob zaključku bomo za vse, ki imajo radi pravljice in knjige, pripravili posebno pravljično predstavo. Slednja bo v mesecu maju, vendar natančnega datuma še nimamo, zato spremljajte obvestila v knjižnici. ♦ Knjižna čajanka za mlade »Ali lahko uresničim svoje sanje« Alcifii/i itijihiii-a Gmsiiji^f Enora Vabimo vas na potopisno predavanje »Od malezijskih gozdov do Arabske puščave« kolesarja popotnika Aleša Juvanca. Ze vrsto let kolesarim po svetu in prvo lansko pot sem začel v drugi polovici septembra v Kuala Lumpurju, v Maleziji, od tam sem kolesaril v Singapur, kjer sem si ogledal dirko formule 1. Nadaljeval sem jo po otoku Borneo - Indonezija, kjer sem bil povabljen na svatbo, in kolesaril proti severu otoka, spet v Malezijo. Tam sem si med drugim ogledal farmo krokodilov. Bil sem tudi v državici Brunei. Nato sem kolesaril še po Filipinih, kjer sem na otoku Luzon obiskal prijatelja in na poti proti domu poletel v Dubai ter za konec kolesaril še po Združenih arabskih emiratih. Aleš Juvanc nas bo v svoja doživetja popeljal, v sredo, 9. 5. 2012, ob 19. uri, v prostorih knjižnice. Lepo vabljeni! 14 ••• Kultura ••• april 2012 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVEDI.............................................................................. Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije četrtek, 10. maja 2012, popoldne -kulturni dom v Sori Srečanje bo potekalo v organizaciji JSKD Ljub-Ijana-okolica. Med devetimi izbranimi skupinami po izboru Nine Luša se bodo predstavile tudi štiri skupine naše izpostave, med njimi tudi mlajša in starejša otroška folkorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje z mentoricami: Martino Prhaj, Majdo Blatnik in Matejo Hočevar. Vizije, festival mladinskih gledaliških skupin in rock skupin petek, 11. maja - nedelja, 13. maja 2011 - Ptuj Na državnem festivalu mladinskih skupin bosta nastopili tudi glasbeni skupini Panic-Stricken iz Ponikev in Blood Related iz Zagradca, ki sta bili izbrani na lanskem glasbenem maratonu v Stični. Festival bo potekal v organizaciji JSKD RS in izpostave na Ptuju v okviru Evropske prestolnice kulture. Podelitev Gallusovega priznanja Stanislavu Fuxu sobota, 12. maja 2012 - Šentvid pri Stični, dom kulture Za več kot 30-letno ustvarjalnost na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti bomo zborovodji, Stanislavu Fuxu, podelili častno Gallusovo priznanje. Ex-tempore mladih 2012 petek, 18. maja 2012, 9.00 do 12.00 -Dobrepolje, Jakličev dom Tradicionalno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev osnovnih šol in srednje šole iz treh občin bo tokrat potekalo v Dobrepolju, rojstni občini bratov, Toneta in Franceta Kralja. Mladi umetniki bodo ustvarjali mozaike na temo ekspresionizma pod likovnim vodstvom, Aljaža Vidrajza. Podelitev Maroltovih priznanj Ljudskim pevcem s Police nedelja, 20. maja 2012, 16.00 - Polica, gasilski dom Za dolgoletno ustvarjalnost na področju folklorne dejavnosti bomo ljudskim pevcem s Police podelili Maroltova priznanja. Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin nedelja, 27. maja 2012 - Ribnica V organizaciji JSKD OI Ribnica bo potekalo regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Osrednje Slovenije. Izbor bo pripravil Vasja Samec, ki si je ogledal in strokovno spremljal tudi območno srečanje ivanške izpostave. Ruski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, razstava in predstavitev torek, 29. maja. 2012, 18.00 - Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem V okviru občinskega praznika bomo predstavili osmi prevod Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Prevod bo opravila diplomirana prevajalka Helena Adamič, ki s svojo družino že od malih nog živi v Jurčičevem rojstnem kraju, na Muljavi. To je bil tudi razlog, da smo prvič prepustili prevajanje slovenski prevajalki, ki bo svoje prevodno delo korigirala skupaj s svojo rusko profesorico. Ruski prevod bo izšel v nakladi 300 izvodov. Originalne in izvirne ilustracije za prevod je pripravil Omar Quintero Solis iz Mehike, ki že nekaj časa prebiva in ustvarja v ivanški občini. Migam, regijska revija plesnih ustvarjalcev sreda, 30. 5. 2012 - Cerknica četrtek, 31. 5. 2012 - Ljubljana V organizaciji JSKD OI Ljubljana in OI Cerknica bo potekala regijska revija plesnih ustvarjalcev Osrednje Slovenije po izboru Igorja Sviderskega. MAVRIČNAKU^LrURA..ZAVSE................. PESTRA IN ŽIVAHNA OBMOČNA REVIJA PLESNIH USTVARJALCEV Plesna revija je predstavila plesno produkcijo treh občin, od baleta in hiphopa. Aktivne plesalke in plesalci, ki plešejo v plesnih skupinah, klubih, šolah in vrtcih treh občin so nastopili pred polno dvorano grosupeljskega kulturnega doma. Strokovni spremljevalec Igor Sviderski je pohvalil dobre nastope in organizacijo prireditve. Izbrane skupine bodo nastopile konec maja na regijski reviji v Cerknici in v Ljubljani. NINA LUŠA POHVALILA USTVARJALNOST OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Med šestimi otroškimi folklornimi skupinami so se predstavili tudi otroci mlajše OFS in starejše OFS JVIZ OŠ Dobrepolje. Srečanje je strokovno spremljala Nina Luša, vodila pa Nataša Hribar. Uvodoma je obiskovalce, nastopajoče in njihove starše, pozdravila dolgoletna članica kulturnega društva iz Šentvida pri Stični ter članica sveta ivanške izpostave, Anica Čuček. Na regijski nivo so se uvrstile kar štiri skupine, in sicer: dve skupini iz Dobrepolja, OFS Račna in OFS Vidovo. NA GLEDALIŠKEM MARATONU KAR 14 PREDSTAV IZ TREH OBČIN Med štirinajstimi otroškimi gledališkimi skupinami sta nastopili tudi dve skupin iz dobrepoljske šole z mentoricama Majdo Blatnik in Emo Sevšek. Srečanje je strokovno spremljal radijski in gledališki režiser, Klemen Markovčič, ki je ob koncu podal strokovni komentar. Delo gledaliških mentorjev je izredno pomembno, delati pa je potrebno še naprej na izobraževanju in izpopolnjevanju mentorjev na igralskem in režijskem področju. Za regijsko srečanje sta bili predlagani grosupeljski skupini Hiška in Šolc s predstavama Pika Nogavička in Živeli bi svoje sanje. OTROŠKI PEVSKI ZBOR ADAMČKI SO SI PRIPELI ZLATO NA TEKMOVANJU V ZAGORJU OB SAVI Na dvodnevni reviji - 23. revija Zagorje ob Savi - se je konec marca letos med dvajsetimi nastopajočimi otroškimi zbori predstavil tudi otroški pevski zbor Adamčki OŠ Louisa Adamiča iz Grosuplja. Pod vodstvom zborovodki-nje Andreje Bolkovič so mladi pevci nastopili pred strokovno žirijo v sestavi Martine Batič, Helene Fojkar Zupančič, Andraža Hauptma-na, Karmine Šilec in Marka Vatovca ter prejeli zlato plaketo. Adamčki, ki so lani na regijskem tekmovanju že prejeli zlato plaketo, so za svoj nastop prejeli 86 točk. Številne vaje, vztrajno delo in kvaliteten nastop so s prejetim priznanjem spodbuda za ustvarjalno delo še naprej. Čestitamo vsem pevcem in zborovodkinji! NA OBMOČNIH GLEDALIŠKIH VIZIJAH PESTRA MLADINSKA GLEDALIŠKA PRODUKCIJA Četrti petek v marcu je v kulturnem domu v Grosuplju potekal prvi festival z naslovom Gledališke vizije 2012. V polnem kulturnem domu v Grosuplju so se predstavile mladinske gledališke skupine iz Ivančne Gorice, Stične, Grosuplja in Šmarja-Sapa, ki delujejo v okviru srednje šole ter kulturnih društev. Šest zanimivih gledaliških predstav z aktualnimi temami, primernimi za otroke in najstnike, sta si strokovno ogledala Simona Zorc Ramovš in Matjaž Šmalc. Skupine so uprizorile tako znane slovenske drame kot avtorske tekste ter prevode sodobnih ameriških dramatikov. Ob koncu festivala je potekal krajši pogovor z režiserkami in mentorji skupin, na katerem je strokovna spremljevalka Simona Zorc Ramovš pohvalila delo z mladimi gledališčniki, ki so zapolnili vrzel med že tako uspešnimi otroškimi in odraslimi gledališkimi skupinami naše izpostave. Za regijski nivo je bila poleg šmarske skupine izbrana mladinska skupina Drzne in Lepi Kulturnega društva iz Stične z aktualno predstavo Bang bang, mrtev si. JSKD OI Ivančna Gorica www.kultura-ustvarjanje.si april 2012 ••• Kultura ••• 15 RAZSTAVA FOTOGRAFIJ TAMINO PETELINŠEK O vsi, ki ste žejni, pridite k vodi, in vi, ki nimate denarja, pridite, kupite in jejte! Pridite, kupite brez denarja, brez plačila vino in mleko! Izaija 55,1-3 Na razstavi, ki je postavljena v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje, so črno bele fotografije, ki označujejo boj za obstanek, za preživetje. V osnovi smo po mojem prepričanju ljudje naravnani k dobremu, k preživetju. Ko mislimo na bolezen, pomislimo, kako bi lahko ozdraveli, ko se soočamo z duševno zaporo, si želimo odrešitve tegob. Fotografije so del še nastajajočih ciklov, ki nastajajo v prostem času. V njih se skriva moja nezavednost, hkrati pa se lahko ob daljšem opazovanju v njih najdete tudi sami, s svojimi težavami in frustracijami. Vabljeni! Tamino Petelinšek Vabilo k vpisu v Glasbeno šolo Grosuplje Glasbena šola Grosuplje obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za vpis v naslednje šolsko leto potekali v soboto, 19. in 26. maja 2012, na matični šoli in na podružnicah Dobrepolje, Ivančna Gorica ter Škofljica. Nudimo vpis v naslednje izobraževalne programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica ter Glasba. IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZOGJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice. Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti. Ker je število prostih mest omejeno, se sprejme kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih inštrumentov in sicer: trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), klarinet in saksofon, oboa, fagot, violončelo, klavirska harmonika, petje. Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja. Več informacij najdete na spletni strani šole www.gsg.si od 9. maja 2012 dalje. ♦ 16 ••• Iz društev ••• april 2012 Predavanje o raku dojk KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOBREPOLJE Strokovnjaki opozarjajo, da se število rakavih obolenj v zadnjih letih povečuje. Delno je to posledica podaljšanja življenske dobe, v precejšnji meri pa k temu pripomorejo velika izpostavljenost stresu, nepravilna prehrana, premalo gibanja, škodljive razvade. Predsednica Europe Donne prim. Mojca Senear, dr. med., je predstavila delovanje slovenskega združenja za boj proti raku dojk Tatjana Kumar je predstavila anatomijo in bolezni dojk Andreja Storman Vreg,, foto: Andrej Vreg Ženske najpogosteje obolevamo za rakom dojke. V Sloveniji letno odkrijejo preko 1.200 novih bolnic, pa tudi nekaj moških oboli za to boleznijo. Kljub presejalnemu programu za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA statistike kažejo, da se število bolnic z odkrito napredovano boleznijo žal povečuje. Ozaveščanje na tem področju je torej za zgodnejše odkrivanje še kako pomembno, saj daje pravočasno odkrita bolezen veliko boljše uspehe pri zdravljenju. Prav zaradi tega smo se odločili, da v naši dolini po več letih ponovno na glas spregovorimo o raku dojk. Krajevna organizacija RK Dobrepolje in Mestna knjižnica Grosuplje sta v petek, 20. aprila v Jakličevem domu na Vidmu pripravili predavanje o tej temi. Predavanja se je udeležilo preko 50 obiskovalcev, med katerimi je bilo precej mladih in tudi nekaj moških. V goste smo povabili Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. Predavali sta predsednica Europe Donne primarij Mojca Senčar, dr. med. in višja medicinska sestra Tatjana Kumar. Gospa Mojca Senčar, onkologinja, je pred tridesetimi leti tudi sama prebolela raka dojke. Uvodoma je predstavila organizacijo in delovanje Europe Donne. Glavni cilj slovenskega združenja za boj proti raku dojk je vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo. Povdarila je skrb za zdravje, ki je dolžnost vsakega posameznika od mladih let naprej. Zbolevanje za rakom povečujejo razni bolj ali manj znani dejavniki tveganja. Izpostavljenost kateremu od njih še ne pomeni, da bo izpostavljeni zbolel, ampak le, da je verjetnost oziroma nevarnost, da bo zbolel, večja kot pri tistem, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Nastanek rakave bolezni ne moremo povezati z enim samim dejavnikom. V obsežnem in poglobljenem predavanju sta predavateljici podrobno predstavili anatomijo dojke, različne bolezni dojk, od nenevarnih oblik do različnih vrst rakavih obolenj ter njihovo zdravljenje. Za zgodnje odkrivanje raka dojk je zelo pomembno samopregledovanje. Vsaka ženska bi si morala od zgodnje mladosti dalje enkrat mesečno redno pregledovati dojke. Na pre- davanju so nas poučili, kako samopregle-dovanje poteka, na posebnih modelih pa smo lahko preizkusili, kako na otip prepoznati tumorje dojk. Ženska, ki zboli za rakom dojk, se srečuje s številnimi problemi. Zelo pomembno je, da takrat ni sama, pomembno vlogo ima podpora družine in partnerja. Vsakdo lahko pomaga bolnici že s tem, da se ji ne izogne. Za premagovanje stisk in vračanje v »življenje« si prizadeva tudi Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna, kjer s strokovnimi nasveti, izobraževanjem, druženjem in števinimi drugimi aktivnostmi pomagajo bolnicam. Po predavanju smo se iz male dvorane preselili v knjižnico, kjer je bila otvoritev fotografske razstave Tamina Petelinška. Tako smo v prijetnem ambijentu ob ogledu fotografij zaključili naše druženje. ♦ V letu 2012 so prostovoljke RK zaključile s pobiranjem članarine. Naša krajevna organizacija šteje 153 članov in 9 mladih prostovoljcev. 290 občanov je darovalo humanitarno pomoč. Vsa zbrana sredstva so namenjena pomoči družinam in posameznikom v socialni stiski v naši občini. Za prispevke se vam iskreno zahvaljujemo! Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrepolje april 2012 ••• Iz društev ••• 17 Predavanje o pridelavi semen Na zanimivem predavanju, ki se ga je udeležilo veliko poslušalcev, smo slišali marsikaj zanimivega o pridelavi semen. Meta Vrhunc, poznavalka biodinamike in predsednica društva Ajda Vrzdenec je poudarila, da smo izgubili že ogromno sort in vrst semen. Ne kupujmo in ne sejmo semen, ki so tretirana ter odvisna od pesticidov, saj s tem uničujemo zemljo, okolje in zdravje rastlin, katere kasneje zaužijemo mi ali živali. Nada Lunder Semena regenerativnih sposobnosti so zato zelo pomembna za prihodnost in zdravje naših otrok, rastlin in živali. Le zdravo seme, prilagojeno na naše okolje, daje zdrave plodove, ki podpirajo tudi zdravje ljudi, je poudarila Meta. Kmet, ki je skrbel za pestrost kulturnih rastlin še pred 100 leti, je bil popolnoma neodvisen. Imel je lastna semena, svoje živali in gnoj. S postopnim razvojem kemije, industrije umetnih gnojil in industrije sredstev za zaščit,o rastlin je v zadnjih 60 letih po nasvetu znanosti in stroke, da bi povečal pridelke in dohodek, svojo neodvisnost izgubil. Lastna semena ne kalijo, mora jih kupovati, rastline so občutljive, potrebna so sredstva za varstvo rastlin. Neustrezne tehnologije privedejo rastline v degeneracijo in bolezen. Kulturne rastline izgubljamo. Ostalo nam jih je morda le še 10%. Zemlja je s strupi vse bolj obremenjena. Kmetijstvo ne uhaja iz rok le kmetu, temveč tudi državi. Usodo kmetovanja ima vse bolj v rokah kemična industrija, vse bolj in bolj internacionalni koncerni, ki si prilastijo tudi več kot 90% semenarn in skušajo širom sveta narediti za svoje orodje tudi stroko. Nihče v tem procesu tehnologije pridelovanja v njenih razsežnostih ne razume. Moderen kmet postaja največji zastrupljevalec zemlje in soljudi. Neodgovorna slovenska kmetijska politika je privedla kmeta v opuščanje kme- tovanja. Slovenija se zarašča, plodne njive zanemarjamo. Kulturna krajina je vse bolj ogledalo naše nekulture. Uvoz živil iz tujine raste. Iz popolne samopreskrbe še pred 50 leti uvažamo že 80% svojega kruha. Razvoj ekološkega kmetijstva, povratek h kmetovanju naših dedov, ki so tisočletja ohranjali rastline in zemljo zdrave, kaže, da z mehanizacijo in novimi spoznanji lahko pridelamo brez strupov dovolj zdrave hrane za vse ljudi. Glede na številno udeležbo na predavanju se vidi, da marsikomu ni vseeno, kako bomo v prihodnje pridelovali zdravo hrano. Razveseljivo je tudi to, da se je predavanja udeležilo kar veliko mladih, ki imajo čut do narave. Ne morem pa mimo tega, da ne bi posebej omenila in pohvalila mladega prizadevnega ekološkega kmeta in inovatorja Aleša Marolta, ki se z dušo in srcem posveča zemlji. Vredno ga je posnemati! Poskusimo vsaj enkrat v življenju sami pridelati svoje seme - da bomo znali ceniti tisto, kar seme nosi v sebi. Ugotoviti je potrebno, kako zelo pomembno je, da pri semenih skušamo ohraniti, kar nam je še ostalo! ♦ OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO • V ČETRTEK, 24. 5. 2012 OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI • V PETEK, 25. 5. 2012 OD 7. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI DOBREPOLJE, VIDEM-DOBREPOLJE • V PONEDELJEK, 28. 5. 2012 OD 7. DO 13. URE V OSNOVNI ŠOLI LOUISA ADAMIČA V GROSUPLJEM • V TOREK, 29. 5. 2012 OD 7. DO 11. URE V OSNOVNI ŠOLI FERDA VESELA, ŠENTVID PRI STIČNI S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. SKUPAJ REŠUJMO ŽIVLJENJA! 18 ••• Iz društev ••• april 2012 Čistilna akcija v Podgori V soboto, 24. marca, smo se tudi v Podgori pridružili akciji Očistimo Slovenijo. Čistilna akcija je naš tradicionalni projekt, saj se zavedamo, kako pomembno je snažno okolje, v katerem živimo: tako za oči kot za zdravje. Zbralo se nas je lepo število, med njimi tudi otroci. Andrej Strnad, TD Podgora, foto: Jože Klun V društvu si prizadevamo to zavedanje krepiti med najmlajšimi, zato jim vedno zaupamo del samostojnih nalog. Mladina in otroci so pobirali smeti ob glavni cesti, ki vodi iz NVRC-ja v Podgori do Bruhanje vasi, vse do Kompolj in nazaj v NVRC v Podgori. Očistili smo tudi gozdni učni poti Zvonček in Teloh in okolico v NVRC-Koča pri Koritu. Odrasle ekipe pa so se zadrževale v NVRC-ju. Rad bi poudaril, da smo v društvu že pred nekaj leti sprejeli obvezo za skrb in varovanje okolja ter ločevanje odpadkov, tako da je to na nek način postala naša redna dejavnost in ne samo enkratni letni dogodek. Za malico med čistilno akcijo je poskrbela občina s sendviči in plastenkami vode, po končani akciji pa nam je naš sovaščan Slavko J. postregel s mesnimi in zelenjavnimi specialitetami iz žara. Hvala vsem za udeležbo v imenu TD PODGORA. Se vidimo prihodnje leto. ♦ BREZBRIŽNOST Odvijem bombon, papirček odleti na tla, otrok sem še in ne vem, da tako po svetu se svinja. Gospa za mano, betežna se zdi, pobere papirček in ga odnese v smeti. Pogledam v srce in odkrijem, da brezbrižnost je v temi doma. Mastna in debela sedi na prestolu in ni ji mar za čistost sveta. Svetlobo spustim v srce, ki doseže najtemnejši kot, prežene brezbrižnost in za mano zdaj je čista pot. Ubog je človek, ki neveden smeti, saj brezbrižnost kosmata ga v krempljih drži. EKOPREHRANA IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG EKOŠOLARJEV Razglasili najbolj izvirne stojnice programa Ekošola na letošnjem Altermedu Mengeš, 11. april 2012 - Na letošnjem sejmu Altermed je marca v Celju sodelovalo 76 slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, vključenih v program Ekošola. - Svojo ustvarjalnost so predstavili na stojnicah in prikazali raznovrstne načine priprave zdrave hrane po receptih babic. - Najbolj izvirni so danes na posebni slovesnosti za svoje predstavitvene stojnice prejeli priznanje in nagrado. - Najboljši prihajajo s cele Slovenije, na podelitvi nagrad in priznanj pa sta sodelovala tudi župana občin Mengeš in Kamnik. Marija Mohorič Slovenski ekošolarji so na tridnevnem sejmu Altermed predstavili pisano paleto dejavnosti zdravega in sonaravnega življenja, ki jih izvajajo po ustanovah. Predstavili so različne vrste in načine priprave zdrave hrane po receptih slovenskih babic. S pomočjo mentorjev so pokazali, da lahko sami pripravijo okusen obrok, ki je zdrav in hkrati poceni, ne da bi uporabili mikrovalovno pečico ali hitro pripravljeno hrano. Z namenom, da bi čim bolj spodbujali zdravo prehranjevanje v slovenskih eko-vrtcih in ekošolah, so v programu Eko-šola najboljše stojnice in predstavitve še posebej izpostavili in nagradili. Kakovost in vsebina predstavitev se namreč iz leta v leto izboljšuje, saj je veliko sodelujočih ustanov prejelo vseh 25 možnih točk. Med vrtci so bili najbolj uspešni: Vrtec Antona Medveda Kamnik, Vrtec Rogaška Slatina, Vrtec Manka Golarja, Vrtec Mengeš in Vrtec Postojna. Med osnovnimi šolami so vse točke dosegle OŠ Angela Besednjaka, OŠ DOBREPOLJE. OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko, OŠ Lava, OŠ Lesično, OŠ Miška Kranjca, OŠ Puconci in OŠ Sveti Jurij Ro-gašovci. Med srednjimi šolami je najvišje število točk prejel Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana. Strokovna komisija je predstavitve ocenjevala na osnovi kriterijev: aktualna in april 2012 ••• Iz društev ••• 19 izvirna vsebina razstavnega prostora, jedrnata vsebinska sporočilnost in privlačnost razstavljenih vsebin, preglednost razstavljenih vsebin, informativno in promocijsko gradivo ter komunikacija razstavljavcev z obiskovalci. » Ugotovili smo, da znajo otroci, učenci in njihovi mentorji izvrstno posredovati sporočilo o povezovanju človeka in narave v nedeljivo celoto s pomočjo tipičnih jedi, sadja, čajev in mlečnih izdelkov iz svojega kraja. Tako so iz pozabe iztrgali recepte, ki so pomembno oblikovali vsakdan naših prednikov. S tem so pokazali spoštljiv in pomemben odnos do naše tradicije prehranjevanja. Z veseljem ugotavljamo, da bodo naši otroci v odraslo dobo nesli ne samo spomin na dišeče dobrote, ampak nadaljevali tradicijo zdravega življenjskega sloga,« je poudaril Dane Katalinič, vodja projekta Altermed v programu Ekošola. »Vsaka stojnica je odsevala del bogate domače tradicije in topline, ki se je nevsiljeno dotikala obiskovalca, da del te tradicije pripelje v sodobne domove,« je še dodal Dane Katalinič. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je ob podelitvi izpostavil, da je Vrtec Mengeš na slikovit način predstavili zdrav odnos do narave, okolja in družbe že drugo leto zapored. Dodal je še: »Veseli me, da otroci s svojim delovanjem prenašajo pomembne vrednote v naši družbi in pomagajo vzpostaviti čim bolj uravnotežen odnos do zdravega življenja in zdravega prehranjevanja.« Župan Občine Kamnik Marjan Šarec je na podelitvi nagrad povedal, da je ponosen na otroke, mentorje in celotno osebje v Vrtcu Antona Medveda, ker j edi pripravlj ajo iz zelenjave in zelišči z lastnega vrta. ♦ ■t Ekošola Kulinarični tečaj kruhovih pletenic »Kruh je živ in z njim je treba delati nežno, kot z otrokom«. To so bile besede gospe Urške Pugelj, ki je bila tako prijazna, da si je 31. marca 2012 vzela čas in je vse zbrane gasilke v njenem domu naučila veliko trikov, kako narediti ne samo dober, ampak tudi lepo oblikovan kruh. tako zakomplicirano, kot je videti na prvi pogled. Na koncu pa smo naredile še nekaj kolačkov in okrasile svoje pletenice z rožicami, ki smo jih oblikovale na začetku tečaja. Svečka je že skoraj pogorela in tudi me smo po petih urah zaključile s tečajem. Naučile smo se ogromno in vse smo bile navdušene, ko smo izvedele za vse drobne detajle, ki jih potrebuješ pri peki pletenic in drugih kruhovih izdelkov. Vsem zbranim je bilo všeč , da je bil ta tečaj praktičen, saj je vsaka zase naredila svoje končne izdelke, ki jih je na koncu tečaja vzela domov. Še enkrat hvala gospe Urški, da je svoje znanje delila tudi med nas. Kruh je bil res slasten in lep. ♦ Tina Jakič, PG Zdenska vas Ko smo vstopile v kuhinjo gospe Urške, je v kotu že gorela svečka, ki jo je malo pred našim prihodom prižgala, da bi ohranila pozitivno energijo med našim izobraževanjem, in moram reči, da ji je to tudi uspelo. Najprej nam je pokazala, kako se naredijo okraski za na pletenico, s katerimi jo polepšaš ali pa skriješ njene napake, če slučajno pri pečenju poči. Tako smo naslednje pol ure zatopljene v svoje misli oblikovale rožice in druge okraske, ki smo jih na koncu uporabile pri dekoraciji pletenice. V tem času je testo za pletenice že dovolj shajalo, da smo začele s pletenjem. Vsaka je dobila svoj hlebček testa in ga razrezala na dele. Iz vsakega dela smo oblikovale kačice. Pri tem je pomembno, da jih oblikuješ zelo nežno. Najprej smo spletle kito iz štirih kačic, jo položile na pekač in jo z dlanjo po sredini malo potlačile, vdolbino smo namazale z vodo in nanjo položile še eno kito s treh kačic. Ker pa smo želele, da se ne bi zgornja kita med pečenjem premaknila, smo jo fiksirale, tako da smo ob njej zapičile zobotrebce do polovice in jih pobrale ven, ko je bila pletenica pečena. S tem preprostim trikom poskrbiš, da kite in vsi okraski, ki jih oblikuješ, ostanejo točno na tistem mestu kot želiš. Nekateri izdelki so bili videti kot ježki, saj je bilo v njih zapičenih zelo veliko zobotrebcev. Pletenico nato pustiš še približno 15 minut shajati na pekaču in jo premažeš s stepenim jajcem, tik preden jo daš v ogreto pečico. Med tem, ko so se naše lepe pletenice pekle, nas je gospa Urška naučila oblikovati še en kruh, ki je bil v obliki sončnice. Kako oblikovati sončnico, pa naj ostane skrivnost, naj pa povem, da ni 20 ••• Iz društev ••• april 2012 V Dobrepolju in Strugah diši po najboljšem kruhu Zlata priznanja za najboljše pekovke kruha Razstava kruha Urška Pugelj ob svojem odličnem kruhu Tekst in foto: Beti Lunder V Beli cerkvi se je 15. aprila 2012 odvijalo drugo državno tekmovanje v ocenjevanju kruha. Društvo podeželskih žena in deklet Bela cerkev je v prostorih kulturnega doma pripravilo razstavo 146 vzorcev kruha. Sodelujoči iz cele Slovenije so se izkazali v peki pšeničnega kruha, rženega kruha, mešanega kruha, prazničnega kruha, kruha iz drugih krušnih žit in kruha posebnih vrst. Strokovna komisija je podelila 22 zlatih, 79 srebrnih, 43 bronastih priznanj in dve pohvali. Na prireditvi Sožitje kruha in vina so poleg priznanj za najboljši kruh podelili tudi priznanja za najboljša vina. Za dobro voljo so poskrbeli domači godbeniki, na stojnicah na vaškem trgu pa so gospodinje ponujale domače dobrote, pripravili so degustacijo kruha in vina, manjkalo pa ni tudi ponudbe različnih rokodelskih izdelkov. Na tekmovanju sta sodelovali tudi članici Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge. Urška Pugelj pa je za pisan kruh prejela srebrno priznanje. Nada Lunder se je z bučnim kruhom uvrstila med deset najboljših in prejela zlato priznanje. Čestitke obema! ♦ Iz gobarskega društva Štorovke Skupščina MZS 36. volilna skupščina Mikološke zveze Slovenije (MZS) je bila 31. marca 2012 v Gornjem Gradu. Člani MZS-ja so na skupščini sprejeli v MZS dve novi gobarski društvi in sicer: belokranjsko gobarsko društvo Semič in Gobarsko društvo Gorje, s katerim društvo Štorovke že nekaj časa dobro sodeluje. Izvoljeni so bili tudi novi organi MZS, med njimi sta tudi dva člana gobarskega društva Štorovke: za predsednico nadzornega odbora je bila izvoljena Dragica Pajntar, za podpredsednika pa Pavle Gregorka. Smrčkarjada Umag Kakor vsako leto v aprilu, smo se tudi letos gobarji odpravili na veliko srečanje gobarjev v Istro, kjer se zbere nekaj sto gobarjev iz vse bivše Juge, Švedske in Italije na tradicionalni mednarodni smrčkarjadi. Dogodek, ki traja 3 dni, se je začel v petek s predavanjem in mikroskopijo gob ter s predstavitvijo likovnih del šol iz Umaga. V soboto smo se po pozdravnem govoru in okrepčilu podali na rastišča smrčkov in preučevanje terena z vodiči domačega društva Boletus. Po prihodu v Umag smo se podprli s kosilom, z enolončnico iz gob, večinoma iz mavrahov, školjk in buzaara, ob in po tem pa seveda sledi druženje z gobarji. Nedelja je bila namenjena tekmovanju v kuhanju gobje enolončnice, kjer člani društva Štorovke nismo manjkali. Tekmovalo je 9 ekip iz Hrvaške, Italije in mi, iz Slovenije. Ekipo Štorovk smo sestavljali: Štefan Kastelic, Slavko Hrovat (Bločan), Stojan Blatnik in moja malenkost. Kuhanje nam je odlično od rok, saj smo že drugo leto zapored osvojili 1. mesto, pred ekipama iz Hrvaške in Italije. Dan nam je popestril Stojan z njegovo »frajtonarco«, ki je privabljala goste v velik šotor na glavnem pomolu v Umagu. Priznanja je, ob navzočnosti komisije, delil župan Umaga, Vili Bassanese. Vse skupaj je minilo v prijetnem druženju in tudi ponudb za kuhanje drugod, predvsem v sosednji Italiji, ni manjkalo. Slavko Pajntar april 2012 ••• Iz društev ••• 21 Občni zbor TD Podgora 10. marca smo se zbrali na 14. rednem občnem zboru Turističnega društva Podgora v Gostilni pri Zori v Kompoljah. Zahvalil bi se vsem, ki ste se odzvali in s svojo prisotnostjo potrdili sklepčnost občnega zbora. Andrej Strnad, predsednik društva, foto: Saša Strnad Tako kot prejšnja leta smo tudi letos šli skozi protokol, ki ne odstopa po od vsebine preteklih let, zato bom povzel samo pomembnejše točke. Potrjena so bila vsa poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, disciplinske komisije in poročila kulturne in konjeniške sekcije. Plan za leto 2011 je bil v celoti realiziran, razen Srečanje Podgorcev, zaradi okoliščin in pomanjkanja finančnih sredstev. Spre- memba je bila tudi pri Golažijadi in Podgorskemu rajanju, ki smo ju zaradi vremenskih razmer združili, kar se je pokazalo za dobro kombinacijo in ju bomo tudi letos organizirali skupaj. Konjeniška sekcija je poleg svojih projektov nadgradila in označila pohodno pot od Podgore do Kamen vrha, v pripravi pa je tudi obnova označevalnega sistema preostalih pohodnih poti v Podgori (gozdni učni poti Teloh in Zvonček, smer proti Grmadi, idr.). Nadaljevali bomo sodelovanje z OŠ Do- brepolje, podružnično šolo Kompolje, na projektu »PTIČJA POT«, ki se bo začela v prvi etapi iz Kompolj do koče s postavitvijo gnezdilnic, ki so jih otroci iz podružnične šole in vrtca pobarvali po svoje, v nadaljevanju pa s krmilnicami, katere smo postavili v NVRC KOČA PRI KORITU. Na koncu se bi zahvalil vsem članom TD PODGORA, ki so pripomogli, da smo uspešno izpeljali projekte, katere smo planirali in katere smo si zadali v izpolnitev v letu 2012. ♦ Podgora, NVRC, Koča pri Koritu 9. junij 2012 Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto 2kg mesa, 2kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. Prijavnine sprejemamo do 8. 6. 2012. Zbor za tekmovalce je med 12 in 13. uro, začetek tekmovanja ob 13.00. Za vse dodatne informacije pokličite na gsm: Andrej Strnad, 031- 603-885 ali pišite na: td.podgora@gmail.com Turistično društvo PODGORA PODCORSKO RAJANJE Podgora, NVRC, koča pri Koritu Sobota, 9. junij 2012 Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke, mladino ter družine, od 13. ure dalje. Prijave za sodelovanje na podgorskem rajanju sprejemamo do 1. 6. 2012 na: td.podgora@gmail.com ali na gsm: 041-603-885 Turistično društvo PODGORA 22 ••• Iz Zavoda sv. Terezije april 2012 Evropski dan medgeneracijske solidarnosti in stavka v Zavodu sv. Terezije Že kar nekaj časa prej se je vedelo, da javni sektor načrtuje stavko v večjem številu po celi Sloveniji. V Zavodu sv. Terezije se pri delu to pravzaprav niti ni poznalo, saj je kljub temu vse potekalo kot planirano. Klavdija Možina Pravzaprav je potekalo drugače in še bolje. Dan ter razmere z vrtci in osnovnimi šolami, ki so v večini zaprle vrata otrokom ter njihovim staršem, smo v zavodu izkoristili. Ob tem smo povabili otroke naših zaposlenih na obisk v naš dom, oziroma kot so se izrazili nekateri otroci, »v službo«. Zaposleni smo pripravili projekt Dan medgeneracijske aktivnosti treh generacij, ter ga na omenjeno sredo tudi uresničili. Začelo se je že ob 6.30 uri zjutraj, ko pač večina zaposlenih začne svoj delovni dan. Med tem, ko smo se z otroki zbirali, smo prebrali dve pravljici. Ugotovili smo, da tudi starejšim včasih ugaja pravljica. Po zajtrku smo nato malo potelovadili, pri čemer smo s terapevtko predvsem izvajali manevre okoli pajkov. Sodelovalo nas je 11 otrok in 4 zaposleni. Nadaljevali smo s poslikavo majic, katere so si otroci prinesli od doma. Med tem so imeli stanovalci doma še zajtrk. Ob deveti uri pa smo se vsi skupaj dobili pri recepciji, kjer smo se razdelili v tri skupine v mešani sestavi: otroci, zaposleni in stanovalci. Nato je vsaka skupina dobila pisna navodila, po katerih smo odšli na eno lokacijo v neposredni okolici zavoda, kot je ribnik, kozolec in lipa. Tam nas je čakal naslednji napotek, kam naprej. Na drugi lokaciji smo morali poiskati sladke dobrote. Ko smo se vrnili v zavod, smo se malo okrepčali nato smo se vsi skupaj (starejši, mlajši in mladi) razdelili v nove skupine glede na vsebino delavnic. V prvi delavnici smo izdelovali izdelke iz slanega testa. Bili smo na oddelku in bilo je prav zabavno. Druga skupina, v kateri so bili od otrok pretežno dečki, je izdelala prapor oziroma zastavo, ki je označeval ta dan. Narisali smo velik zelen krog z veliko ljudmi različnih starosti, kateri so predstavljali vse udeležence; krog so obdajale vrtnice. Prapor smo poimenovali Terezika, kot je pač naziv našega doma na kratko. Tretja skupina, kjer so bile vse predstavnice ženskega spola, pa je zaplesala. Naučile smo se ples na hip-hop različico ob nemški skladbi Jaz sem tvoj gumijasti medvedek. ♦ april 2012 ••• Iz društev ••• 23 Vse, kar smo naredili in se naučili, smo po skupnem kosilu nato prikazali kot prireditev stanovalcem doma, ter istočasno tudi eden drugemu. Dva solo nastopa ob harmoniki in kitari pa sta imela brata Lovro in Gašper, ki sta nas s tem lepo presenetila. Seveda ne smem pozabiti omeniti uric pred kosilom ter po prireditvi, ki smo jih predvsem mlajši preživeli na parkirišču pred zavodom. Ob raznih igrah z elastiko, kredami, kamenčki in žogami smo porabili toliko energije, da smo jo pravzaprav z vzdušjem tudi sproti nazaj ustvarjali. Bilo je zelo prijetno, spoznali smo nove ljudi in ugotovili, da je skupaj definitivno lepše in zabavneje, ter da bi morali tak dogodek ponoviti še kdaj. S slednjim smo se strinjali vsi, ki smo kakorkoli sodelovali ter se odločili, da bomo podoben dan ob priložnosti spet ponovili. Ugotovili smo, da lahko kljub večjim starostnim razlikam najdemo veliko lepih skupnih trenutkov in aktivnosti. Nekaterim je bolj všeč, da pojejo, drugim, da poslušajo. Če to združimo, pa dobimo lepo melodijo. In ta dan smo vsi prisotni lahko ves dan skupaj ustvarjali in poslušali to medgene-racijsko melodijo. ♦ Skupščina območnega združenja Rdečega križa Grosuplje Zbrali smo se 27. 3. 2012 na volilno programski skupščini v konferenčni dvorani Pivnice Anton v Grosupljem. Na vabilo sta se poleg članov in delegatov odzvala tudi predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir in po opravljenih obveznostih še župan občine Dobrepolje Janez Pavlin. Gospod Košir je v kratkem nagovoru izpostavil dobro delo in napredek OZRK Grosuplje pri pridobivanju novih prostovoljcev, večanju števila krvodajalcev, pa tudi veliko delo v sociali ter srečanjih in obiskovanju starejših, bolnih, invalidnih in osamljenih. Podal je informacijo, da je Rdeči križ Slovenije lani razdelil preko 4.000 ton hrane, kar pomeni 11 ton dnevno in izpostavil prizadevanja vodstva RKS, da nam ob varčevalnih ukrepih ne bi krčili sredstev, ki so že zdaj zelo nizka, ob vse hujši gospodarski krizi in varčevalnih ukrepih pa pričakujemo še večje število prosilcev pomoči. Tudi na našem območju smo se zelo trudili lajšati stiske ljudi. V ta namen smo razdelili 53 ton hrane in higienskih pripomočkov, pomagali smo pri nakupu šolskih potrebščin, pri plačilu nekaterih nujnih položnic, posredovali smo pri izmenjavi rabljenega pohištva, aparatov in oblačil. 175 prostovoljcev je tako opravilo 5.400 ur prostovoljnega dela. Uspešno smo izvedli zdravstveno letovanje za 180 otrok, ki jih je spremljalo 17 vzgojiteljev. Na enotedensko brezplačno letovanje pa smo napotili 22 otrok, eno petčlansko družino in 3 starostnike. Organizirali smo štiridnevno spomladansko in tridnevno jesensko krvodajalsko akcijo, tečaje in izpite iz prve pomoči, predavanja o prosto-voljstvu in osnovah prve pomoči za učence 7. razredov osnovnih šol in sodelovali na lokalnih prireditvah. Obiskovanja in srečanja starejših, bolnih, invalidnih in osamljenih so bila dobro obiskana in so pritegnila veliko sodelujočih učiteljev, učencev, umetnikov in prostovoljcev. Tudi v bodoče si bomo prizadevali kar najbolje opravljati vse dobre in utečene dejavnosti, še posebej pa se trudimo organizirati dobro ekipo prve pomoči, ki bo s svojim znanjem in usposobljenostjo lahko hitro pomagala ob različnih množičnih nesrečah. Delegati so izvolili za nadaljna štiri leta dosedanjega predsednika Franca Horvata, tri nove člane območnega odbora, nov nadzorni odbor in enega člana častnega razsodišča ter na delovno mesto sekretarke še za štiri leta imenovali dosedanjo sekretarko Anico Smrekar. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje 24 ••• Iz društev ••• april 2012 Teden brezbrižnosti je za nami. Teden, ki smo ga preživeli ob druženju v hotelu Delfin, nam bo ostal še dolgo v spominu. Plavanje je čudovita terapija. Sprehodi ob obali vse tja do Strunjana, opazovanje galebov, ki letijo s skale na skalo. Občutek imaš, da se nikoli ne ustavijo. Skratka, oči se ti spočijejo. Tudi nedeljsko sveto mašo smo opravili na tiho nedeljo. Vrnili smo se domov in nadaljujemo po ustaljenih tirnicah. Naj spomnim, da v društvu za mesec april in maj nismo načrtovali izletov. Smo pa zato Škrjančki v polnem zamahu s pevskimi vajami. Vmes izstopi še kakšna okrogla obletnica in veselje je tu. Tako sta pred kratkim praznovali Marija Volf 80 in Milica Ponikvar 70 let življenja. Obe obletnici smo potrdili tako, kot se spodobi. »Najmlajše« naše članice pri aerobiki bodo ta mesec tudi zaključile z aktivnostjo, seveda za to sezono. Ko pišem ta članek, mi misli nehote uidejo v preteklost in tudi v prihodnost. Počasi se mi izteka mandat in priznam, da se počutim med vami zelo lepo. Sem pa žalostna takrat, ko se od nas nekdo za vedno poslovi. Zadnje slovo smo izkazali 16. aprila na ljubljanskih Žalah, našemu članu Alojzu Hrovatu, po domače Kadunčevemu Lojzu iz Hočevja. Rad se je družil z nami. Z ženo Zinko sta rada hodila na izlete, prihajala na zabave in tudi na občne zbore. Spomnim se reka, ki pravi: Danes si, jutri te ni! Zato naj zopet ponovim: NE BODI SAM, PRIDRUŽI SE NAM! Nestrpno čakamo na avtobus Nasmejani jubilantki Škrjančki v novi zasedbi (foto: Fani Kralj) Piše: Zdravko Marič, dr.med. Hormoni, izgovorni demoni Danes popoldne sem si dal na štedilnik pogret pasulj iz konzerve, nato sem se udobno namestil na kavč in gledal TV oddajo Male sive celice. A kmalu so mi vohalne zaznave naznanile vonj po zažganem fižolu. V hipu sem skočil v zrak, stekel proti kuhinji in med potjo tako udaril z nogo v rob omare, da sem videl zvezde. Žal sem zaklel, kar seveda ni lepo, najmlajša hči, ki se na mojo jezo sploh ni ozirala, pa je z mirnim tonom rekla: »Kako smo štorasti... « To me je seveda spet tako razjezilo, da sem ponovno zaklel, kar je končno razjezilo tudi ženo, ki se je oglasila iz sosednjega prostora, rekoč: »Pusti jo, saj veš, da ji nagajajo hormoni.« »Aja, saj res,« sem zamrmral sam pri sebi, se kmalu sprijaznil z lastno jezo, bolečim prstom na nogi, zažganim pasuljem, arogantnim obnašanjem hčerke, pametova-njem žene in prilizovanjem psa, ki je želel požreti okusno klobaso iz mojega posmoje-nega pasulja. Dal sem mu tisto klobaso, se najedel še sam in spet zajadral proti kavču, ki me je kmalu popolnoma relaksiral. Začel sem razmišljati o hormonih. Najprej sem pomislil na definicijo s fakultete: »Hormoni so snovi, ki jih tvorijo in izločajo žleze v kri ali votle telesne prostore in s svojim učinkom uravnavajo presnovne in fiziološke procese.« Potem sem se spomnil na ženino izjavo glede »nagajanja« hormonov v puberteti. Seveda, hormonska aktivnost nekaterih hormonov je odvisna od našega starostnega obdobja ^ Zatem sem premišljeval, kakšna je podobnost med hormonskim in živčnim sistemom? Oba sistema služita namenu, da s svojim delovanjem omogočata človeku zadostitev življenjskih potreb: po hranjenju, po rasti in odraščanju, po razmnoževanju, po odvračanju bolezni ali poškodb ter po zavednem čustvovanju. Seveda se oba sistema na mnogih nivojih prepletata in dopolnjujeta, pa vendar lahko rečemo, da se razlikujeta predvsem v dveh stvareh: hormonska aktivnost je počasnejša kot živčna in živčna aktivnost je v veliki meri podrejena našemu zavednemu razmišljanju, hormonska pa ne. V nasled-nj em trenutku sem vse te ugotovitve poskušal aplicirati na samega sebe, oziroma sem poskušal analizirati hormonsko živčno dogajanje človeka, ki je doživljal šok zažgane- ga pasulja, brce v trdo omaro in šikaniranja s strani družinskih članov. Poglejmo: Prizadetemu, na kavču ležečemu Zdrav-cu, so v trenutkih visoke aktivnosti hormonov lakote živčne celice vohalnega organa sporočile, da se pasulj že žge. To je v trenutku zavedanja situacije povzročilo sunkovito motorično reakcijo, na podlagi katere se je žrtev nesrečne situacije kot iz topa pognala proti štedilniku. V trenutku, ko se je palec desne noge zabil v trdi rob omare, je v možgane šinila informacija o hudi bolečini. Neugodje, ki je spremljalo to informacijo, je dvignilo nivo hormona adrenalina in aktiviralo možganske centre jeze, preko katerih je prišlo do reakcije govornih mišic v smislu oblikovanja grde besede: »....!« Hkrati je po nadaljnjih izjavah prisotnih oseb (hčere in žene) dodatno neugodje zavrlo aktivnost hormonov lakote in hormonov izločanja želodčnih sokov do take mere, da je na podlagi informacije vidnega čutila o prošnji psa za klobaso, žrtev pojedla samo pasulj, pes pa okusno klobaso. Samo ena minuta dogodka, pa toliko telesnih reakcij. Koliko jih je potem v eni uri, dnevu, letih, v celem življenju ^ Organizem je res sistem z neprestanim uravnavanjem bioloških procesov. Hormonski podsistem je eden od najpomembnejših podsistemov regulacije, od katerega mora en del upoštevati navodila genetskega materiala (dednega zapisa za razvoj in odraščanje), drugi del pa upoštevati navodila okolja (premagovanje ovir bivalnega okolja za zadostitev bioloških potreb). Razmišljal sem potem še naprej, predvsem me je zanimalo anatomsko vprašanje: ali sta hormonski in živčni sistem povezana? Odgovor je: DA. Najpomembnejša stična točka je v predelu možganov, oziroma na spodnjem delu velikih možganov, kjer se nahajata hipo-talamus in hipofiza. Kako se regulacija na tem nivoju odvija, me pravzaprav v tistem trenutku zadovoljstva, ko je v oddaji Male sive celice Osnovna šola Struge premagala Osnovno šolo Ljubljana Center, sploh ni zanimalo. Osredotočil sem se bolj na dejstvo, kaj pod imenom hormoni razumejo bolniki, s katerimi se srečujem pri svojem delu. Moram reči, da marsikaj zanimivega, predvsem tisti, ki želijo na vsak način dognati, zakaj se v nekem trenutku znajdejo v situaciji, ko niso zadovoljni bodisi s svojim počutjem, bodisi s svojim izgledom. Velikokrat se s svojimi težavami odpravijo v ambulanto, kjer opravijo vsaj osnovni pregled in osnovne preiskave. Če se že na tej stopnji ugotovi vzrok težavam in so le te rešljive, potem se stvar z ustrezno terapijo uredi in življenje preide spet v normalne tire. A popolnoma drugačna je situacija, če osnovne preiskave ne pokažejo ničesar; še več, tudi pregledi pri specialistu ne odkrijejo pravega vzroka nastalim težavam ^ Takrat zaide razmišljanje prizadetega pacienta v poglobljene sfere iskanja vzrokov in razlogov za nastalo situacijo. Normalno človeško je, da se te poglobljene sfere na nanašajo na lastno krivdo za zdravstveno težavo, ampak na krivdo nečesa, kar nas je doletelo s strani nekih dejavnikov, na katere mi kot žrtev teh dejavnikov nimamo in nismo imeli nobenega vpliva. Vrnimo se spet k pasulju in brci v omaro. Zdravc je samozavestno zaklel zato, ker je smatral, da je žrtev nekih okoliščin, za katere sam ni kriv, ampak je zanje kriv splet okoliščin, v katerih se je tisti trenutek znašel. Tako naj bi bila po njegovi razlagi za zažgan pasulj in polomljen prst kriva neka višja sila, neka usoda, ki je morala doleteti ravno njega ^ Pa je to res? Ne, ni. Če bi delal po pameti in ne samo po navodilu hormona za lakoto, bi lahko preprečil bodisi obe nesreči, ali pa vsaj eno od njih, poškodbo. Če bi delal po pameti, bi z ozirom na dejstvo, da je treba pasulj pogrevati počasi, le tega ogreval pod manjšo toploto in ga hkrati mešal s kuhal-nico. Po drugi strani pa, če je že prišlo do zažganosti hrane, bi vsaj ne tako znorel, ko je stekel proti zasmrajenemu štedilniku in bi mu ostal vsaj cel in zdrav prst na nogi. Lahko sicer na podlagi tega razmišljanja rečemo, da so za nesreči krivi hormoni, ki se izločajo v fazi lakote, pa vendar je obstajala možnost, da se ta vpliv obrzda in z nekim razmišljajočim pristopom prepreči vse slabo, kar je sledilo nepravilnemu gretju hrane z imenom Domači pasulj sa pola para kobasice. Če se spet vrnem k svojemu ambulantnemu delu in iskanju vzrokov za zdravstvene težave, lahko rečem, da v fazi, ko z osnovnim pregledom, osnovnimi preiskavami in specialističnim pregledom ne najdemo vzroka težavam, prideta pri bolnikih na vrsto kot posledica poglobljenega razmišljanja dva vzroka kot dežurna krivca za slabo počutje: hormoni in borelija. To sta dva moderna medicinska trojanska konja, ki skrivata v sebi vse dejavnike, katerih tarča je v tistem obdobju naše telo. Ta dva trojanska konja sta nas napadla in spustila v nas ogromno škode, pred katero se seveda nismo bili zmožni ubraniti ^ Pa je to res? Ne, ni. V večini primerov ne. Resda se kdaj pa kdaj zgodi, da nekdo zboli nevede in nehote v smislu hormonskih motenj ali pa borelije, da ne bom komu delal krivice; a v večini primerov je pravi vzrok težavam nekje drugje. Predvsem v ljudeh samih, saj večina izmed nas še vedno ne jemlje do- volj resno vseh opozoril, prošenj, oglasov in pobud, kako nujno je za zdravje odpraviti nezdrave življenjske navade in se oklepati čim bolj zdravega načina življenja. Sicer pa je tudi za vse tiste, ki dejansko obolevajo od bolezni hormonskega sistema in boreli-je, nujno potrebno, da se ne zdravijo samo z zdravili, ampak tudi z zdravim načinom življenja. A koliko od njih se tega v resnici drži? No ja, to je pač neko razmišljanje; v ambulanti vas s temi očitki ne bomo obremenjevali, saj bi vas s tem odvračali od odločitev, da prihajate k nam po medicinsko pomoč. A vseeno priporočam, da tudi sami položite nekaj pozornosti na dejstva, ki smo jih našteli. Hormoni so res neka misterioz-na sfera našega telesnega ustroja, ki pa kot čudežni sistem dolgo in vztrajno dela z neverjetno natančnostjo. Zato si ne zasluži, da ga jemljemo kot neko skrivnostno de- monsko silo, kot nekega dežurnega krivca za vse težave in tegobe, ki v nas ustvarjajo občutek nezadovoljstva s samim seboj. Če so torej hormoni regulatorji določenih kemičnih in fizikalnih aktivnosti, potem lahko opredelimo kot najpomembnejši regulator aktivnosti tisti del, ki je zmožen bolj ali manj uravnavati delovanje celega telesa. Ta »superhormon« pa so impulzi in ukazi naših možganov, ki so malce prispodobno gledano največja žleza našega telesa, njenemu najpomembnejšemu funkcijskemu delu pa rečemo enostavno pamet. Le-ta naj v resnici prevzame nadzor nad delovanjem našega telesa. Usmerjajmo svoje telo s pametjo in superhormonskimi impulzi proč od nezdravih, v smer zdravih telesnih aktivnosti in kmalu bomo ugotovili, da nam bo ta princip prinesel več zdravja kot vsako zdravstveno zavarovanje, več kot vsa predpisana zdravila in več kot obiskovanje najboljših specialistov. ♦ Računalniška delavnica Oblikovanje spletnih strani s pomočjo Joomle! 5. 5. 2012 ob 17.00 v prostorih MD VRT, Levstikov dom, Velike Lašče Na delavnici si bomo ogledali kako oblikujemo spletno stran v sistemu Joomla. Pregledali bomo tehnologije in programske jezike za oblikovanje (css, html, php). Urejali in oblikovali bomo predloge po lastnih željah (zamenjava naslovne slike, spreminjanje barv, itd.) in še marsikaj zanimivega. Z veseljem bomo tudi odgovarjali na vaša vprašanja. Delavnica bo potekala dvakrat po štiri ure, predvideni stroški znašajo 25 evrov na osebo. Več informacij na www.zelnik.net/joomla Prijave na ekipa@zelnik.net Alcifii/i itijižiiirn Gmiiji^e Encra D^brfrp^lje Vabljeni na strokovno predavanje Slaba drža ter odpravljanje njenih posledic Ane Krajnc, dipl. fizioterapevtke Zakaj slaba drža nastane, kako lahko preprečujemo nastanek slabe drže, kakšne posledice lahko povzroči? Fizioterapevtske tehnike za odpravljanje težav in posledic. Predavanje bo potekalo v sredo, 16.05.2012, ob 19. uri, v prostorih knjižnice. Lepo vabljeni! april 2012 ••• Pisma bralcev ••• 27 Odgovor na županov članek: Navajanje neresnic, neodgovorno dejanje Marko Marolt, univ.dipl.inž.el. Kdor si je prebral županov članek z zgornjim naslovom, bi lahko upravičeno pomislil, da si stvari kar izmišljujem in da ima župan prav. Vsebinskih odgovorov pa praktično ni ne na prvi in ne na drugi članek Moj pogled na predvideno gradnjo Vrtca Dobrepolje. Na začetku lahko rečem, da osebno nimam težav z opravičilom. Kdor dela, lahko seveda tudi kdaj greši. Naivno sem pač mislil, da je župan in občinska uprava postopke okoli javnega arhitekturnega natečaja peljala po pravilih in zakonito. Ker iz javno dostopnih podatkov (Vir: Supervizor http://super-vizor.kpk-rs.si/organ/75191/ podj/10754938/ ) nedvoumno izhaja, da je občina Dobrepolje Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nakazala 105.002,86 EUR, sem upravičeno sklepal, da je za ta znesek imela sklenjeno tudi ustrezno pogodbo. Za to svojo »naivnost« se seveda lahko županu tudi opravičim. Župana pa javno sprašujem, na podlagi katerega pravnega akta je občina Dobrepolje Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije nakazala 105.002,86 EUR, če je imela, kot trdi župan, podpisano pogodbo samo za 50.667,00 EUR? Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (ur.l. 108/2004 http ://www.uradni-list.si/1/ objava.jsp?urlid=2004108&ste-vilka=4538 ) v 17. členu zahteva, da se sklep o začetku javnega natečaja sprejme na podlagi poprej opravljenih predhodnih del za razpis javnega natečaja. Predhodna dela v 4. točki 18. člena vsebujejo tudi višino stroškov javnega natečaja, izražena v denarju. Torej, pred objavo spornega javnega natečaja so bili znani stroški natečaja in v skladu z 27. členom pravilnika je morala biti podpisana tudi pogodba v višini stroškov javnega natečaja. S temi stroški in pogodbo seveda Občinski svet ni bil seznanjen in kot rečeno, župan je javni natečaj izvedel , čeprav v proračunu in načrtu razvojnih programov ni bilo zagotovljenih sredstev. V 7. členu odloka o proračunu za leto 2009 jasno piše: Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20% njihove vrednosti. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Zadeva je še bolj absurdna, saj župan s svojimi trditvami še sam sebe demantira. Medtem ko trdi, da je imel avgusta 2009 podpisano pogodbo z ZAPS za 50.667,00 EUR, je bilo v javnem natečaju, ki je bil obj avljen v novembru 2009, objavljenih samo za nagrade cca 42.300,00 EUR, brez upoštevanja odškodnin za nenagrajene elaborate. Dejansko je bilo izplačano za nagrade in odškodnine 56.230,00 EUR, kar je približno polovico stroškov javnega natečaja, ki je kot že rečeno stal 105.002,86 EUR (vir: Supervizor). Seveda pa se lahko župan »pohvali«, da smo med največjimi in najbogatejšimi občinami v Sloveniji. Vsaj tako se zdi, če iz vira Supervizor odtipkamo največje plačnike ZAPS-u. Smo takoj za največjimi mestnimi občinami na odličnem enajstem mestu. ♦ Konci sveta, ali kako dobro je imeti brate in sestre Andrej Debeljak Ko bo izšla ta številka Našega kraja in v njem to moje razmišljanje; bo, ali kakšen dan pred, ali kakšen dan po obletnici, ko je v tragični nesreči preminil brat po duši, Pogorelčev Marko. Relativna relativnost časa. Minilo bo že 5. leto, odkar ga ni več. Kot bi bilo včeraj, se živo spominjam dogodka. Po dveh neuspelih poskusih me je sredi noči doklical še en Marko, še en brat po duši, ki mi je sporočil, kaj se je zgodilo. Dva stavka, ki sta ustavila čas in izničila dojemanje prostora. Ničesar nisem spraševal, ničesar odgovoril. Roka je omahnila in izpustila telefon, ušesa niso več slišala in oči ne več videle. Zalile so jih solze, ki so tekle do jutra in še nekaj dni zatem. Tekle v potokih, dokler niso odplavile vsaj toliko bolečine, da sem lahko dihal. Eden tistih koncev sveta, ki ga ne napovejo jasnovidci in prerokovalci, ampak takšen, ki ga človek vsak sam doživi ob veliki izgubi. Bilo je preveč nedoumljivo, pregrozno in preveč resnično. Sledilo je sosledje, za katerega sem šele dolgo potem spoznal, kako nujno je bilo in kako kljub tragičnosti in bolečini bogato s svojimi darovi, s katerimi bi morda v drugih okoliščinah ne bi bil nikdar blagoslovljen. Najprej mamin objem. Ko me je mama slišala jokati v garaži, je prišla k meni in me objela. Brez besed je mojo glavo stisnila na svoje prsi, kjer me je nekoč dojila, in jaz sem ji brez besed povedal, da mi v življenju še ni bilo tako hudo. Veliki trenutek, v katerem sem spoznal, da te v življenju res nihče tako ne čuti, kot te čuti mama. Njen objem mi je dal tolažbo, večjo, kot bi mi jo lahko dalo karkoli. Minilo bo štiri mesece, odkar tudi nje ni več. Še en konec sveta, še večji od tega, ki ga opisujem. Tudi mama je sestra po duši. Popoldne istega dne sem skupaj s sestro in bratom po duši storil, kar je velevalo krvaveče srce in za kar je bilo potrebno več poguma, srčnosti in moči, kot morda karkoli do tedaj. Iti h Pogorelčevim. Vdihniti in deliti bolečino z njimi, ki jim je tragična nesreča vzela ne samo brata po duši, ampak tudi krvnega brata in zagotovo še huje - sina. Oči, zamegljene od solz in težke roke, iztegnjene v objem, so romale od enega do drugega zlomljenega člana Pogorelčeve družine: Edija, Igorja, Mojce, ateta in mame. Naš jok se je spreminjal v rjovenje, v bruhanje nečloveškega trpljenja: Markota ni več. Obsedel sem na njihovih stopnicah z glavo med koleni, z enim samim zavedanjem, da so v vseh nas ista občutja izgube, žalosti in bolečine, ki so bile tedaj večje od sveta. Bratje in sestre po duši, s katerimi te vežejo srebrne niti, zaznavajo tako tvo- 28 Pisma bralcev; šport april 2012 jo srečo, kot bolečino. Od ene od teh sester sem zvečer prejel presunljiv SMS, v katerem je pisalo, da še nekdo ve, kako mi je, a da naj vem, da v teh težkih trenutkih nisem sam in so mi ob vsakem času na voljo rame, na katerih se lahko izjokam, in ušesa, v katera lahko izlijem svojo bol. Ob vseh koncih sveta sem spoznal, da kljub temu, da ne more nihče drug razen vsakega posameznika nositi bridkosti, ti življenje vedno pošlje tudi angele, ki ti pomagajo, da ne utoneš. Angele v človeški podobi, ki jim jaz pravim sestre in bratje po duši. Eden izmed njih je bil Marko. Čeprav še vedno čisto ne razumem, zakaj se je moralo to zgoditi, ne samo ta, ampak tudi druge tragedije, ki so vzele mlada življenja, druge krvave zaušnice, ki so nam bile prisoljene, vse bolj verjamem v to, da se zgodi, kar se mora. Z namenom, za katerega pa smo žal premalo zreli in preslepi, predvsem pa presebični, da bi ga sprevideli. Da bi doumeli sporočilo, ki so nam ga s svojo žrtvijo darovale te duše v cvetu življenja. Kaj so nam hotele povedati? Smo se ob tem kaj naučili? Pregovor pravi, da je bolečina naš največji učitelj. Je bilo dovolj, ali bomo morali še trpeti na tak način? Naj bo že enkrat dovolj. In naj se črn oblak že enkrat razblini. Hvala bogu čas in alkimija življenja vsaj malo zacelita rane. Kljub temu, da nam teh življenj ne more nihče vrniti, v duši ostanejo le lepi spomini, toplina, ljubezen in pogrešanje. Ne hodim veliko na Markov, ne na druge grobove. Zame so to le hladni in mrtvi nagrobni kamni, ki jih rože ne morejo oživeti in sveče ne segreti. Ne njega, ne drugih ne iščem v temnih jamah. V mojem in tolikerih drugih srcih so vsi! Z nami se smejijo in z nami jočejo. Misli, ki se jih tolikokrat dotikajo, so jim dale svobodo, da nadaljujejo svojo pot, svoj sončni let. Ker so živi. Ker so in bodo, kakor smo mi z njimi, tudi oni vedno z nami. Ker bi želeli, da gremo tudi mi naprej, ter izpolnimo svoje poslanstvo, zaradi katerega smo bili utelešeni. Oni so svojega že izpolnili. Zato so odšli. Ker so svojo zemeljsko zgodbo napisali. Le mi tega ne vidimo in ne znamo razumeti. Kar je Jezus rekel zase, velja za vse: »Kadarkoli sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem tudi jaz med njimi.« V duhu so z nami, kateri smo mi z njimi. Čez dva dni praznujem svoj rojstni dan. Marko ga ima natanko dva meseca prej, istega leta. Ponavadi sva skupaj praznovala nekje vmes. Po bratsko. In tako je tudi ostalo. Nihče od naju se ni kaj prida spremenil. Ostala sva zvesta sebi in se nikdar izneverila drug drugemu. Tudi v teh zadnjih petih letih ne. Od nekdaj do nekdaj. Tudi letos bo tako. In eno izmed prvih napitnic bom dvignil na naju: »Kako dobro je imeti brate in sestre!« ♦ Šport pasjih vpreg v Sloveniji Športna disciplina pasjih vpreg v Sloveniji obstaja že mnogo let. Res pa je, da se o tem veliko v preteklosti ni slišalo, danes se le malenkost več. Klavdija Možina V svetu se pasje vprege človek poslužuje že tisoče let in prispevek pasje sile je znan že iz 10 stoletja. Človek se je psov kot pomočnikov pri tovorih in transportu začel najprej posluževati zaradi potrebe po transportu v razmerah, kot je sneg in led. Predvsem na severu Amerike, Kanade, Rusije ter severne Evrope, kjer so snežne razmere pogosto predstavljale oviro pri transportu, prevažanju tovora. Psi, vajeni takih zimskih razmer, so predstavljali odlično rešitev. Pri nas poznamo več polarnih pasem psov. Najbolj poznane so sibirski haski, aljaški malamut, samojed, razni špici, evrazijci. Sploh prvi dve pasmi sta najbolj značilni oziroma jih ljudje najpogosteje povezujemo s sanmi in vlečnimi psi. Psi so več ali manj vsi zelo trpežni, vzdržljivi in prilagodljivi okolju, ob tem so tudi lepega videza. V severnih državah, ter pri društvih in posameznikih, ki se s pasjimi vpregami ukvarjajo bolj profesionalno, pa je v resnici vrsta psov izrazito bolj pestra. Polarni psi so v glavnem me-šanci več polarnih pasem, o katerih bolj na jugu zelo malo vemo. Večina teh psov nima tipičnih vizualnih značilnosti prej omenjenih pasem. Običajno so zelo kratkodlaki, vseh odtenkov in vrst ožigov od bele, črne in rjave. Oči so običajno rjave, ali pa čisto svetlo modre barve. Pri tem naj omenim, da je napačna trditev, katero sem že nekajkrat slišala, da je pravi haski tisti z modrimi očmi. Kot pri vseh drugih pasmah je tudi pri tej pasmi modra barva oči mutacija, ki se prenaša iz roda v rod, kljub vsemu tak pes ni izločen iz razmnoževalne linije in je barva oči do- voljena, kakršna koli že je. Danes pasjo vprego v veliki večini ljudje uporabljamo za šport ter v turistične namene. V že prej omenjenih državah, ki imajo tudi nekje najbolj idealne pogoje zanj, se je najbolj razvil. Pri pasjih vpregah je važno število psov, kjer je lahko en sam, ali pa tudi do 10, ponekod celo več. Pri manjših vpregah potekajo »sprint« oziroma sprin-terske dirke na kratke razdalje od 4 do 25 km. Nato so tekme »mid-distance« oziroma srednje razdalje od 28 do 200 km ter dolge razdalje, ki dosegajo tudi 2000 km. V Evropi se odvijajo predvsem sprinter-ska tekmovanja, saj nam narava niti ne dopušča kaj drugega. Starti na tekmah so lahko masovni ali »na čas«. Pri prvi možnosti vsi tekmovalci oziroma vse vprege ene kategorije pričnejo tekmo istočasno. To je lahko sicer lepa paša za oči, vsekakor pa bolj nevarna in stresna. Pri startih na čas vsaka vprega prične ob svojem času, tako tekmovalec ne tekmuje direktno z drugimi tekmovalci ampak bolj s časom. Slednje se poslužujejo pri nas in je tudi lažje slediti rezultatom. Najpomembnejši elementi pasjih vpreg so seveda psi. Če je to 1 - vprega, 2 - vprega ali pes, ki vprego vodi, je pomembno, april 2012 Šport 29 da je ta pes vodja. Ta mora dobro poznati svojo vlogo, da vodi vse za sabo (pomagata mu lahko druga dva psa takoj za njim). Zato prvim psom musherji posvečajo veliko previdnosti. Musher (izg. mašer) je vodnik vprege - človek. Je vodja krdela, ki daje govorne ukaze vodji psov glede smeri vleke ter tudi tempa. Seveda je za vse pse v vpregi dobro, da poznajo ukaze musherja, ali vsaj poslušno sledijo prvemu psu. Vsi ostali psi so pomembni zaradi moči in hitrosti. Da lahko vsi enako vlečejo oziroma delajo, je pomembno, da so si psi ene vprege po hitrosti in vzdržljivosti več ali manj enakovredni. V kolikor niso, lahko eden od psov poleg vprege teče, a ne vleče, to pomeni, da bo njegov del vleke moral prevzeti drug pes. Morda najpomembnejše pri pasjih vpregah je odnos med musherjem in psi. Pogosto opazujem ljudi in njihove živali in nemalokrat vidim ljudi različnih starosti, ki na sprehod peljejo svoje kosmatince vseh mogočih velikosti. Ta pes zelo verjetno več kot enega sprehoda dnevno (čeprav je vsakodnevnih sprehajalcev za vsaj 1 uro zelo malo) nima, pa še ta je namenjen, da pes bolj opravi potrebo, človek pa med tem naredi 30 telefonskih klicev. Pri tem je pes za vsak svoj »prekršek« (se ves čas ustavlja, preveč vleče, laja kaznovan z glasom, s potegom povodca ali celo udarcem. Taki psi, ki pogosto zato tudi kažejo razne znake agresije, so pahnjeni v suženjsko razmerje s svojim gospodarjem in jih imajo kljub vsemu radi. Pri musherjih tega ni. Vsaj jaz tega nisem še zasledila. Musher ve, da če pes ne bo delal, torej vlekel, iz veselja do teka ter veselja, da sodeluje s svojim vodjem krdela, ne bo nobene pasje vprege. Tu sploh ni debate. Pes je krdelno bitje in kot tak tudi najbolje funkcionira. Na tekmovanjih je toliko psov, ki so na raznih povodcih, vpreženi, navezani na vrvi na količkih, pri tem lajajo, tulijo, cvilijo. Včasih se kakšen odveže, malo skoči na okoli, nato slej ko prej pride nazaj v svoje krdelo. Tudi kakšen zarenči na drugega ali celo (zelo redko) »napade«, vendar se stvari vedno umirijo, nihče se pretirano ne razburja, in nikakor nihče svojega psa ne kaznuje drugače, kot odpelje na svoje mesto ali odpokliče. Psi niso neumni in dobro vedo, kdaj ga tudi polomijo in pravi musher seveda psu s tonom glasu nakaže napako, vendar kazni, kot sem jih prej omenjala, ni. Kdor ima rad živali, rad pse, bi po mojem mnenju moral to poskusiti ali vsaj videti. Simbiozo med živaljo in človekom. V priprave, pravilen trening psa in učenje pasjih vpreg je vložene veliko volje, potrpljenja, časa in ljubezni. Pes in človek morata biti v primerni kondiciji, z urejeno prehrano in primernim učenjem za vprego. To je šport, ki izhaja iz zimske oblike na saneh ali s tekaškimi smučkami, kar tudi pomeni, da so tovrstni psi bolj vajeni hladnega okolja in temu primerno tudi ne »delajo« v vročih obdobjih. Včasih se vprašam, ko vidim kakega človeka, ki sredi poletja, psa (ne glede na pasmo, še posebej pa, če je to polarna pasma) na ovratnici pelje s kolesom, kaj je s tem človekom narobe. Ali je to sploh kak približek ljubitelja živali? V zadnjih letih se je v naših toplejših krajih močno uveljavil šport pasjih vpreg, ki niso vezane na sneg. Temu se reče kopenska pasja vprega ali dryland. Pri tej obliki se za večje vprege uporabljajo 3 ali 4 - kolesni vozički z zavorami, z manjšimi pa kolo (bike-joring), skiro ali preprosto tek (canicross). Uporablja se lahko kakršnega koli psa, ne glede na pasmo, velikost in poreklo, dokler ima pes željo, da teče in vleče. Zelo pogosti so psi, ki so videza ptičarjev, vendar imajo linije polarnih psov v sebi. Le ti so zaradi svoje oblike bistveno hitrejši, lažje jih je motivirati za delo in so zelo hitro učljivi. V Slovenskem klubu vodnikov vlečnih psov je ta sekcija izrazito močna, saj je bolj dosegljiva zaradi vremenskih razmer, treningi potekajo skoraj vse leto, v zadnjem letu pa so organizirani tudi skupni treningi, kar je predvsem koristno za začetnike, ki bi se tega športa radi naučili. Ker smo musher-ji poseljeni po celi Sloveniji, se največkrat srečujemo tudi regijsko, ali pa kar centralno. Dogovori potekajo sproti. Slovenski klub se lahko v zadnjih letih pohvali kar z nekaj dogodki. In sicer, lansko leto je bilo pomladi, v sodelovanju s kinološkim društvom, organizirano mednarodno »dryland« tekmovanje v Logatcu, novembra Evropsko prvenstvo pasjih vpreg polarnih psov v Smledniku, ter letos v začetku aprila v Ločici pri Polzeli, mednarodno »dryland« tekmovanje. Pohvaliti se imamo tudi z nazivi zmagovalcev, in sicer Edvard Schumet (predsednik kluba) je evropski in svetovni prvak v bikejoringu, Damjan Žepič je svetovni prvak v canicross - veterani in Matjaž Ovsenek, ki je evropski prvak s čistokrvnimi polarnimi psi v skijoringu (na tekaških smučkah) z vprego dveh psov. Šport pasjih vpreg je po mojem mnenju eden redkih športov, ki se dotika sodelovanja med človekom in živaljo, ki ne zahteva (celo prepoveduje) kakršno koli uporabo prisile in kazni. Vlečni pes vidi svojega musherja kot vodja krdela, s katerim želi na tek in si bo prizadeval za sinergijo. Jaz sem se s pasjimi vpregami začela ukvarjati pred šestimi leti. Začetek je bil malce težji, saj sem se morala naučiti tako jaz kot moje zverinice. A bila je volja, želja in moč, tako da so se rezultati pokazali že kmalu. Še danes se jaz včasih s kakšnim ukazom zmotim, moja psa se ne. Takrat me pogledata, če je ukaz popolnoma nelogičen v tisti situaciji, in mi s pogledom namenita »a si prepričana?« Tudi psi imajo možgane in jih znajo po svoji logiki uporabljati, le naučiti se moramo to razumeti. S psi se rada ukvarjam in pasje vprege so mi vsak dan znova izziv, dogodek in veselje. Toplo ga priporočam vsem, ki imate res radi živali in radi šport. V kolikor bi vas o tem zanimalo več, se nam lahko pridružite online (SKVVP) ali nas kontaktirajte posamezno. ♦ (Avtorji priloženih fotografij so: Miha Urbanija, Patrik Zupanič, Jože Krmelj, Joža Krmelj, Damjan Žepič in Klavdija Možina) 30 Šport april 2012 Kaj je 'kettlebell'? Kettlehell je utež, ki izhaja iz Rusije in je podobna kravjemu zvoncu. S pomočjo te uteži telovadimo in dobro razgibamo celotno telo. Pri kettlebellu stalno nihamo s celotnim telesom, pri tem pa krepimo mišice, delamo na koordinaciji, vzdržljivosti, hkrati pa se nam krepijo tudi vezi in sklepi. Vadba je tako zelo učinkovita pri hujšanju in definiranju naše postave. Zakaj sta se odločila za kettlebell? Zelo rad se ukvarjam s športom. Že kot majhen otrok sem začel trenirati košarko, kasneje pa sem začel aktivno obiskovati fitness centre. Za kettlebell sem se navdušil med enim od svojih obiskov prijateljev v ZDA, kjer sva z Lukom, s katerim sedaj vodiva vadbe v novem gymu, opazila, da veliko obiskovalcev pri svoji vadbi uporablja kettlebell. Pozanimal sem se pri enem od tamkajšnjih osebnih trenerjev in iz pogovora izvedel, da je to zelo priljubljena in učinkovita vadba tako za ženske kot moške. Izvedel sem tudi, da nekatera tamkajšnja podjetja najemajo osebne trenerje kettlebella in v lastnih prostorih opravljajo vadbe za boljše počutje in storilnost svojih zaposlenih. Kakšne pa so prednosti tega načina vadbe? Vadba je primerna za oba spola in ni potrebnega nikakršnega predhodnega znanja športnih veščin. Vadba je za ljudi od 14 let pa vse do let, ko se počutijo še dovolj dobro, da lahko opravljajo normalna življenjska opravila. Sodeč po raziskavah, naj bi med vadbo porabili bistveno več kalorij, kot pri ostalih vadbah, zato je zelo primerna za ljudi, ki želijo izgubiti odvečne kilograme oziroma ljudi, ki bi radi izklesali svojo postavo. Prav tako jo priporočajo ljudem, ki so utrpeli poškodbo, saj s to vadbo hitreje in učinkoviteje saniramo stanje po poškodbi. Imate poleg kettlebella možnost tudi katerih drugih vadb? Poleg kettlebell vadbe, ki je naša osnovna dejavnost, nudimo tudi boot camp vadbo, ki temelji na treningu, pri katerem izvajamo vaje le s pomočjo lastne telesne teže. V našem centru nudimo tudi možnost TRX vadbe, ki je trenutno zelo v vzponu. Ta vad- ba se izvaja s TRX opremo - poenostavljeno gre za vrvi, s katerimi izvajamo različne vaje za izboljšanje fizične pripravljenosti. Prav tako nudimo možnost powerlifting vadbe, katera pa temelji na pridobivanju mišične mase in oblikovanju telesa. Zakaj sta se odločila, da pripeljeta prav te razične zvrsti vadb v Grosuplje? Z večanjem števila prebivalstva v Grosupljem se je povečalo tudi povpraševanje po rekreativnih športnih aktivnostih. Dandanes je čas eden od pomembnejših dejavnikov, ki ga vedno primanjkuje, zato je dobro, da imajo ljudje možnost rekreativnih vsebin v kraju, kjer bivajo in jim ni potrebno izgubljati časa z obiskom rekreacij v odaljenih sosednjih mestih. Prav tako v Grosuplju primankuje vadb, ki temeljijo na timskem delu in zelo pozitivnem vzdušju. In za konec, kakšno je vaše osebno mnenje o tem načinu vadbe? Glede na to, da je kettlebell relativno nepoznan način vadbe pri nas, to še ne pomeni, da ni dober. Ravno nasprotno. Sam sem spoznal, da je moje počutje boljše, odkar vadim s kettlebellom. Ker si pa vsi nismo enaki, svetujem vsakomur, da se preizkusi in spozna s to vadbo ter tako na svoji koži prepriča o pozitivnih učinkih, ki jih kettlebell prinaša. ♦ Mali nogomet Tako kot vsako leto se je tudi letos v aprilu začela nova sezona odprtega rekreativnega prvenstva občine Dobrepolje v malem nogometu. Odigrana sta bila uvodna dva kroga spomladanskega dela. Rezultati in trenutna lestvica sta sledeči: OUTSIDER ŠD STRUGE - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 4 1 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - KMN VELIKE LAŠČE 1 3 ŠD ZAGORICA KLAPA - RS TEAM ŠD KOMPOLJE 1 6 ŠD PREDSTRUGE - ŠMD TURJAK 1 6 RS TEAM ŠD KOMPOLJE - ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 7 0 KMN VELIKE LAŠČE - OUTSIDER ŠD STRUGE 0 0 ŠMD TURJAK - ŠD ZAGORICA KLAPA 2 0 ŠD PREDSTRUGE - BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 0 9 Lestvica: V mesecu maju se bo tekmovanje nadaljevalo po naslednjem razporedu: 5. maj 2012 - Zagorica; 12. maj 2012 - Videm; 19. maj 2012 - Predstruge; 25. maj 2012 - Struge; 26. maj 2012, Kompolje. Več o o ligi lahko preberete na http://www.sd-kompolje.si in http://www.kapodol.com. Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa. ZŠO Dobrepolje število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 2 2 0 0 6 13 1 12 2 ŠMD TURJAK 2 2 0 0 6 8 1 7 3 OUTSIDER ŠD STRUGE 2 1 1 0 4 4 1 3 4 KMN VELIKE LAŠČE 2 1 1 0 4 3 1 2 5 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 2 1 0 1 3 10 3 7 6 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 1 0 0 1 0 1 4 -3 7 ŠD ZAGORICA KLAPA 2 0 0 2 0 1 8 -7 8 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 1 0 0 1 0 0 7 -7 9 ŠD PREDSTRUGE 2 0 0 2 0 1 15 -14 april 2012 Šport 31 Strelsko društvo Bukovec Z državnim prvenstvom za mlajše kategorije in memorial-nim turnirjem smo končali letošnjo strelsko sezono. V nedeljo, 15. aprila, se je v športni dvorani v Luciji odvilo državno prvenstvo za mlajše kategorije. Na tej tekmi je sodelovalo tudi sedem naših strelcev. Mlajše pionirke so domov prinesle pokal za ekipno tretje mesto. V ekipi so nastopile Klara Peterlin s 173 zadetimi krogi ter Emanoela Škulj in Hana Černivec, obe s 169. krogi. Med mlajšimi pionirkami je nastopila tudi Eva Žnidaršič s 165. krogi, med pionirkami je Hana Gačnik dosegla 160 krogov ter Meta Blatnik pa 150 krogov. Edini od fantov iz našega društva je med pionirji dosegel 157. krogov. Vsem našim mladim strelcem čestitamo za letošnjo sezono. V soboto 7. aprila pa je bil izpeljan tradicionalni turnir Smrke Bogota, na katerem je nastopilo 17 strelcev. Memorial je organiziran v spomin na našega dolgoletnega člana in predsednika. Tokrat je bil že osmi po vrsti. Z odličnim rezultatom se je izkazal Mirt Martin s 185. krogi. Za drugo mesto pa je bil kar ogorčen boj, saj so štirje tekmovalci osvojili 177 krogov. Na koncu je odločala boljša zadnja serija. Vsem strelcem se zahvaljujemo za udeležbo. ♦ Mesto Priimek in ime krogov Rezultati po serijah Skupaj krogov 1. Mirt Martin 92 93 185 2. Peterlin Robert 87 90 177 3. Žnidaršič Stane 88 89 177 4. Pevec Veselka 89 88 177 5. Turk Matija 89 88 177 6. Kaplan Janez 86 89 175 7. Jakič Tina 86 85 171 8. Peterlin Klara 87 82 169 9. Kaplan Jože 84 83 167 10. Koprivšek Tone 82 79 161 11. Francelj Tone 78 79 157 12. Petek Stane 72 80 152 13. Glavan Štefan 67 78 145 14. Pavlin Janez 74 70 144 15. Žnidaršič Eva 63 66 129 16. Matjašič Franjo 69 58 127 17. Smrke Bogdan 52 65 117 Spoštovani! Lepo vabljeni na dan športa v Struge, ki bo potekal 5. maja na igrišču v Strugah. Potek športnih aktivnosti: dopoldne: odprti turnir v košarki s pričetkom ob 9:00 uri, lepo vabljeni vsi zainteresirani, da se pomerite v igri hitrih nog in ostrostrelskih rok. Prve 3 ekipe prejmejo tudi pokale. Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile vsaj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Za dodatne informacije o tekmovanju vam je na voljo Tomaž Pelc (031598320). popoldne: boj titanov Struške doline v malem nogometu s pričetkom ob 16:00 uri, vabimo vse vasi v struški dolini, da prijavijo svojo udeležbo na neizprosnem turnirju, kjer prevladujejo jeklena srca in dobra volja. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! Lepo vabljeni vsi željni prijetnega druženja in zabave, tako igralci kot navijači. Športni pozdrav! ŠD STRUGE TURNIR V MALEM NOGOMETU STRUGE 2012 ŠD STRUGE vas vabi na turnir v malem nogometu, ki se bo odvijal v torek, 1. 5. 2012 na igrišču v STRUGAH. NAGRADE: Najboljše tri ekipe prejmejo pokale ter denarne nagrade. Pokal prejme tudi najboljši igralec in vratar turnirja. ZA HRANO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO! Prijave in dodatne informacije: 041/ 532 997 (Tine) sd.struge@gmail.com V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TURNIR PRESTAVLJEN! 32 Šport april 2012 Občni zbor ŠD Dobrepolje Člani ŠD Dobrepolje so se 16. 3. 1012, ob 19. uri zbrali na 16. seji, ki je potekala v prostorih upokojencev v Jakličevem domu. Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika društva je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta in pričelo z sejo. S štetjem prisotnosti članov je bilo ugotovljeno, da je teh manj od polovice, zato je predsednik delovnega predsedstva Bojan Novak predlagal, da se seja vseeno nadaljuje s poročili in razpravami; sklepi pa se bodo oblikovali in potrjevali po končanih razpravah. Najprej je bil prebran zapisnik 15. seje občnega zbora iz leta 2011, nato pa je poročilo o delu v letu 2011 podal predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk. Poročilo je vsebovalo vsebinski in li-nančni del. Predsednik je povedal, da je v društvu delovalo 281 članov, ki so bili vključeni v 12 vadbenih skupin, vseh vadbenih ur pa je bilo preko 600. Izpeljane so bile vse začrtane prireditve: Veter v laseh (prireditev za mladino), turnir mešanih ekip v odbojki, turnir v košarki v Popeči, športno družabna prireditev v Bruhanji vasi (turnir v nogome- Delovno predsedstvo in predsednik ŠD Dobrepolje tu na travi, turnir mešanih trojk v odbojki na mivki, spremljevalne igre), tek po poteh Dobrepolja v okviru turistične prireditve »2. Dobrepoljsko vandranje«. Prireditve so bile odlično obiskane, predvsem prireditev v Bruhanji vasi, ki prerašča v največjo športno družabno prireditev v poletnem času v Dobrepolju. Ekipe (nogometna, odbojkarska, tekaška) so se udeležile turnirjev in tekaških prireditev v kraju in izven njega. Finančni plan je bil prilagojen programu in je bil v celoti realiziran. Predsednik nadzornega odbora Roman Zabukovec je podal poročilo o pregledu poslovanja ŠD Dobrepolje s pripombo, da pri pregledu ni bilo opaziti nepravilnosti. Program dela in finančni plan za leto 2012 je ponovno podal predsednik društva. Društvo bo delalo po ustaljenem programu. Ponudilo bo vadbo kar najširši množici občanov v različnih športnih dejavnostih. Predvsem si bo prizadevalo ponujati vadbo za krepitev zdravja in da bodo ti športi v sozvočju z naravo. Predvideva se, da bo članov v vadbenih skupinah okoli 280. Ohranile se bodo vse športne prireditve iz preteklega leta. Vsa poročila in programi so bili soglasno sprejeti. Seja se je zaključila z zakusko in prijetnim kramljanjem. ♦ Tekači ŠD Dobrepolje na tekaški prireditvi »Povežimo soline« Pa se je začelo, kaj drugega kot nova tekaška sezona. Nekateri so se v zimskem času pridno pripravljali v fitnesu, drugi tudi malo na prostem; bilo je celo nekaj dni in toliko snega, da se je lahko teklo s smučmi po snegu. Dobili smo povabilo na prvi spomladanski tek ob naši obali. Bojan Novak je pozval tekače k prijavi in odzvalo se jih je kar 11. Precej je bilo že živčnosti, ker je vsakdo hotel vedeti, kako je fizično pripravljen. Pa ni bilo bojazni. Na samem teku je bilo odlično. Vsi so z lahkoto pretekli najkrajši tek na 10 km od Sečovelj do Strunjana. Po oddihu pa je bilo potrebno pohiteti po darila in na malico, za kar je poskrbel organizator. Bilo je precej gneče, vendar dobre volje ni manjkalo. Vsi tekači in kar nekaj spremljevalcev, ki so se udeležili pohoda, so se zbrali še na kavi-ci in osvežilni pijači ter naredili par posnetkov za spomin. Pred odhodom domov je padlo še vprašanje: Kateri tekaška prireditev je naslednja? Pripravil: Alojz Kuplenk Vse dogodke, objave, razpise, slike in komentarje lahko redno spremljate na www.sd-dobrepolje.si in na www.facebook/SDDobrepolje. april 2012 ••• Kino ••• 33 KINO DOBREPOLJE PETEK, 4. MAJ 2012 ob 18. uri ameriška uspešnica - komedija KUPILI SMO ŽIVALSKI VRT PETEK, 11. MAJ 2012 ob 17. uri ameriška uspešnica - pust. mladinski film POT V SREDIŠČE ZEMLJE KRATKA OZNAKA: Film, posnet po resničnih dogodkih, prikazuje mladega vdovca Benjamina, ki želi pozabiti na boleče spomine in obrniti nov list življenja. S pametno hčerko in uporniškim sinom se želi preseliti na podeželje, zato z veseljem sprejme ugodno ponudbo za hišo z velikim posestvom. Toda življenje se jim čez noč postavi na glavo, ko ugotovijo, da so skupaj s hišo kupili tudi živalski vrt, za katerega morajo skrbeti. Na pomoč jim priskoči lepa oskrbnica Kelly, vendar se kmalu izkaže, da je življenje z eksotičnimi živalmi lahko zelo boleče in zabavno. DOLŽINA: 2h 04 min NEDELJA, 6. MAJ 2012 ob 17. URI ameriška uspešnica - biografski film ŽELEZNA LADY KRATKA OZNAKA: Režiserka uspešnega mjuzikla Mamma Mia predstavlja navdihujočo biografsko zgodbo prve britanske premierke Margaret Thatcher. Po vstopu v politiko skuša Margaret podreti družbene in politične stereotipe, vendar med strankarskimi kolegi ne najde razumevanja. S pomočjo neizmernega osebnega odpovedovanja in stoične drže se ji uspe prebiti na čelo stranke in na volitvah prevzame vodenje države. Toda srhljivo obdobje hladne vojne in grožnja spopada za Falklandsko otočje, jo pripeljeta pred vedno večje politične in osebne preizkušnje. Film je prejel zlati globus in oskarja za najboljšo žensko vlogo. DOLŽINA: 1h 45 min. •••HtÄ L\ . -r Prodam 2-sobno stanovanje (63 m2) v Ribnici, Knafljev trg, v bližini TC Spar, 2. nadstropje. Informacije na telefon 031 449 565. KRATKA OZNAKA: Neverjetne pustolovščine mladega pustolovca Seana se po Popotovanju v središče Zemlje nadaljujejo z odkritjem zemljevida, ki vodi na Skrivnostni otok. S pomočjo skrivnostnega radijskega signala se Sean in njegov nadležni očim Hank odpravita po sledeh Julesa Verna, vendar v družbi nesposobnega pilota Gabata in njegove zapeljive hčerke Kailani pristaneta na neznanem otoku. Med raziskovanjem osupljive narave in številnih nevarnih živali, skušajo najti pot domov, toda na nepozabni avanturi jih čaka obilica presenečenj in zabave. DOLŽINA: 1 ura 34 MINUT. PETEK, 1. JUNIJ 2012 ob 18. uri ameriško uspešnico - druž. animirani film LORAX KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci zabavne animirane komedija Jaz, baraba predstavljajo neverjetno pustolovščino mladega Teda, ki skuša očarati ljubko mladenko. V iskanju primernega darila Ted naleti na modrega Once-lerja, ki mu razloži zgodbo o skrivnostnem varuhu dežele Loraxu. Skupaj z oranžnim čemernežem mora Ted posvariti mesto pred ekološkim uničenjem, ki sta ga povzročila pohlep in brezobzirnost meščanov. DOLŽINA: 1 ura 34 MINUT. Organizira v Dobrepolju začetne tečaje rolanja, v mesecu juniju in juliju, za otroke in odrasle [ od 5. leta naprej. v Prijave in informacije: ' -030/247 760, Maja rolanje.maja@gmail.com gaStar s.p. 34 ••• Zahvale ••• april 2012 Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Zaspalo tvoje je utrujeno srce, na vse gorje, ne blagoslovljena bila je tvoja pot, zdaj duša tvoja je v objemu božjih rok. ZAHVALA Bog je k sebi poklical našo mamo, babico, prababico in taščo ANGELO ŽNIDARŠIČ iz Kompolj (1922 - 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, jo kropili, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepe misli in opravljeno slovesnost, pevcem pevskega zbora za zapete pesmi v slovo, pogrebnemu zavodo Lilija za organizacijo pogreba in dr. Mariču in njegovim sodelavcem za obiske na domu. Hvala za tišino. Hvala sosedom in prijateljem za pomoč in molitve v vežici in na domu. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi oče, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka, in brata STANISLAVA LENARČIČA iz Ponikev Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Iskrena hvala tudi vsem vam za prineseno cvetje in sveče, darove za svete maše in za cerkev, ter hvala, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti. Hvala ZD Velike Lašče, bolnišnici Golnik, gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo, pevcem za odpete pesmi v slovo, pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba, ga. Tini Shawish za vodenje molitev v vežici in na domu. Vsi njegovi. Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata STANISLAVA DEBELJAKA (1933-2012) Iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, medicinskemu osebju, cvetličarni Lilija, pevcem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi. KANAL d aa Podpeč 4a 1312 Videm-Dobrepolje Vod ŽE OO 11 Telefonske Številke: 01/780 75 30 041/651413, 041/620 387 Gradbena dela: 041/3S7S11 Fax: E-mall: 01/786 70 74 grnn.@>kanai .si www.kanal.si Za^HOH-SlO' [(FltjiMA tiviu Ol/TM TO 73 041 33.1. a«T Izdelava novih, popravilo starih in strojno čiščenje vseh vrst kanalizacij ter greznic, rezanje asfatta jn betona, zemeljski izkopi, ureditev dvorišč, tlakovanje in asfaltiranje, pregied kanala s TV kamero, servis in Izdelava črpaltSč, sanacija kanalizacij brez izkopa in mehanskočiSfenje cevL Strojno pometanje cesti» in dvorišč. CENTER USTNE HIGIt it- ZebaztIravStTO, ustna higlaia, pilnytliltrioglla; protobk», est^lifcc robtizitavstirt, ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV aicava 38 A, 1290 Grosupye, gsm: 051 797 797, t: 01 7S65 424, i! tnfo<3>cftnter-ustne-higlenie-st www.center-ustne-higiene.si Lot us Art Krajina Vrtovi NAČRTOVANJE UREJANJE VZDRŽEVANJE LOTUS ART d.o.o. Šentvid pri Stični 25a 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01 780 0066 Mob: 041 725 962 www.lotusart.si Težave z računalnikom? Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniši« opreme na domu - Prodna, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš.kaplan@juniteh.si JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE MNava pomladna ponudba Stanovanjski krediti V sklopu paketne ponudbe do ugodnejšega stanovanjskega kredita in enostavnejšega * f 1 1 bančnega poslovanja. —. Informativni izračun na www.lon.si. Ugodnosti za nove komitente Za nove komitente smo pripravili Paket dobrodošlice s številnimi ugodnostmi in Srebrni limit, najugodnejši izredni limit. f I Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem. Z obiskom lahko le pridobite! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si www.lon.si HRANILNICA LON 2Ö 3«jičkCJ:/yo ka. ^uhe-íkíf Oseben fJojčCK KI Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.