Ob setvi pozabljajo špeku-lanti na doslednost odkupov
Razvoina in planska potreba po po-večanju orne zemlje v ptujskem okraju, po porabi seiekcioniranih semen, po zboljsauiu obdelave in večji uporabi umetnih gnojil so ustvarile obenem po-trebo po izpopolnitv. ln dosledni izvedb] okrajnega in krajevuih setvenih planov, da bo tnogoče do konca Petletke doseči in dvigniti hektarski donos pri žitu za 25 do 34"/o, pri industrijskih ra6tlinah zd 13 do 29'/o, pn krompirju za 54"-© in pri krmskih. rastlinah za 36—43u/o povprečja \7   let   1930—1939.
Pn sestavi in začetku izvajanja letoš-njega setveaega plana se odziv na gor-r.je potiebe pri poedncih s področja ptu.skega  okraia  zadostno  ne odraža.
Mnog krajevni Ijudski odbori so v svo|i neborbenosti m nedoslednosti pri-stali na to, da so kmetje celo zmanj-ševali setvene površine iz krajevnegd in s tem tudi okrajnega plana. S tem sr dopustili, da večji kmetje ponekod mti ne b. dosegli povpre<h\e<ja setvene-cja plana, še manj pa, da bi bila pri njlh dosežena razširi/tev setvenih po-vršin na škodo travnikov.
Posebno pri povišinah za krompir je 'a pojav najbolj opazen. Tako bi moralo n pr. področje Pleterja po planu pora-bit za krompirjev nasad 168 ha, dočim so kmetje skupno s KLO-jem plan zai-i:ali na 100 ha Šikole bi morale nasaditi krompir na 118 ba njiv, na predlog krae-lov pa je plan znižan na 85 ba. Gajevci st. planirano površino 106 ha znižali na 62 ha itd.
Vse tako znžane površine gredo v korist krmskih rastlin. ker niso primer-no travniške površine preorane v korist brne zemlie in v korist razširitve set-venih ploskeV.
Na rlrugi strani so mali posestn ki v Majskem vrhu zvišali plan krompir-jevega nasada od 12 na 14 ha. Gradišče nd 9 na  II ha in tudi drugje.
Okrajni ljudskj odbor v Ptuju je te poiave pravočasrvo odkril, prekontroliral krajevne setvene plane in zvedel na terenu s KLO-ji in frontnimi odbori se-stanke. Na teh so hoteli večji kmetje z raznimi izgovori opravičiti svoje po-skuse izog banja bremenom. ki odpadajo na večje kmetijske površine. Ta pojav nlanske nediscipline in izmikanja je orppreren z izdanimi odločbami o ob-vpznem pose'anju planiranih povrsin, '<    so   jih  prejeli večji  kmetje  od OLO
v Ptuju. Med temi je tudi Bezjak Alojz i7 Moškanjcev, Pleteršek Jožef vi Mi-hovcev, 2geč Simon iz Dornove, Hanže-lič Ivan \i Hardeka Ln drugi.
Ugodno, sicer suho vreme omogoča polni razmah oranja in setve po vseh okrajnih predelih, vend-ar se KLO-ji do-slej niso potrudili, da bi dali OLO-ju poročiia, kako se izvaja oranje, širjenje setvenih površin, sajenje krompirja itd., kar zopet na svoj načiai onemogoča e.videnco nad pozitivnimi in kontrolo nad  negativnimi pojavi.
Setveai čae med 10. in 15. marcem od-govarja naravnim in terensktm prili-kam. Za krompir je končni čas do 15. aprila n za koruzo med 25. aprilam in 15. majem t. 1. Traktorske postaje v Mark-ovcih, pri Janžu in v Cirkovcih niso vpoštevale časovne nujnosti in po-trebne pomoči državnim posestvom in zadrugam. Kmetje so si večino zemlje sami zorali s konji, vali in tudi kravami, dočim so se traktorske postaje do pred kratkim ukvarjale z vprašanjem nabave motorskih svečic.
Sadjarska obdelovaina zadruga »Osoj-nik« ima z Ustrojem pogodbo za oranje 20 ha površine, vendar po tej pogodbi do 30. marca ni bilo s strani Ustroja ničesar podvzetd toiti spofočeno, kako bo rešeno vprašanje' oranja. S telegra-mom je 30. matca t. 1. »Osojn kova za-druga« po?:vala Ustroj na izpolnitev pogodbe. Četudi je ta v reorganizaciji, vendar notranja upravna preureditev ne bi sraela vplivati na disciplino trakto-ristov, ki vid jo na terenu nujnost po-moči in so ostaJi prepusčeni: samini sebi in svoji iniciativi, ki doslej ni koristila setvenira  nalogam.
Vsi prednji pojavi so do*kaz, da rao-rajo biti frontne organizacije na terenu ir.iciator in mobilizator vseh razpolož-ljivih sil na terenu. S temi bo-do po-magale ljudstvu in njegovernu upravnemu aparatu izv^ajati naloge, ki zahtevajo iznajdljivost, borbenost, pospešeni čas in odkrivanje lokalnih virov semen za :zvedbo setve, da bo ta dostojna uspe-hov in potreb delavcev in nameščencev v produkciji. Na drugi strani pa poma-gajo s svojo pomočjo in udarnostjo od-krivati špekulantske elemente, ki se še skrivajo med množico in poskušajo iz-rabljati njeno požrtvovalnost in skrom-nost.                                      •