Diagnostična artroskopija rame : pojavnost fizioloških variacij sklepnih struktur
Diagnostic shoulder arthroscopy : incidence of physiologic varaints of joint structures

slovenski

2005

letnik 74, številka 4

anatomija   Artroskopija   Prospektivne študije   Ramenski sklep

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Artroskopijo rame je prvi opisal Burman že leta 1930, vendar se je šele v zadnjih 15 letih uveljavila kot pomembna diagnostična in terapevtska metoda. Vzporedno z razvojem artroskopskih operativnih tehnik se je tudi poglabljalo naše poznavanje artroskopske anatomije glenohumeralnega sklepa. Odkritih in opisanih je bilo več fizioloških variacij anatomskih struktur. Poznavanje slednjih je pomembno pri odločanju za operativni poseg, saj so v nekaterih primerih lahko fiziološke variante anatomskih struktur podobne bolezenskim spremembam v glenohumeralnem sklepu. Napačna ocena zato lahko vodiv nepotreben in tudi možno škodljiv poseg v glenohumeralnem sklepu. Metode. V prospektivni študiji smo ocenjevali artroskopsko anatomijo glenohumeralnega sklepa pri 54 zaporednih preiskovancih, pri katerih je bila opravljena artroskopija rame zaradi različnih vzrokov. Pri vseh preiskovancih smo opravili diagnostično artroskopijo po protokolu SCOI, ki ga je opisal Snyder. Glede na pogostost pojavnosti variacij anatomskih struktur, opisano v literaturi, ter njihovega relativnega pomena smo se pri ocenjevanju osredotočili na tri predele glenohumeralnega sklepa: tetivo dolge glave dvoglave mišice s pripadajočim narastiščem in zgornjim labrumom, na sprednjo sklepno ovojnico zglenohumeralnimi ligamenti in tetivo subskapularisa ter na sprednji glenoidni labrum. Pogostost posameznih fizioloških variacij smo izrazili v odstotkih. Rezultati. Najpomembnejša variacija v predelu tetive dolge glave dvoglave mišice spripadajočim narastiščem in zgornjim labrumom je bil sublabralni žleb, ki je bil izražen v 17% ramenskih sklepov. V predelu sprednje sklepne ovojnice z glenohumeralnimi ligamenti in tetivo subskapularisa smo opažali največjo variabilnost anatomskih struktur, še zlasti medialnega in inferiornega glenohumeralnega ligamenta, ki sta bila v nekaterih primerih tudi odsotna. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

10.04.2014