GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Uubuana, 13. decembra 1955 LETO II., ŠTEV. 92 Okrajni ljudski odbor 4. skupna seja Okrajnega ljudskega odbora (Iz sejnega zapisnika z dne 2. XII. 1955) Sojo je vodil dr. Marijan Der-toastia, predsednik OLO. Zapisnik seje je vodil dr. Mat-tarfko Dolenc, tajnik OLO. Za overLtedja zapisnika sta bl-'a izvoljena ljudska odbornika Anton Bleje in ing. Rado Cotar. Zapisnik 3. ©kupne seje OLO ^iubljana je bil soglasno odo-“ren. Seja je bila sklepčna, ker J® bilo od 68 odbornikov okrajna zbora prisotnih 43, od 51 odbornikov zbora proizvajalcev 1)3 27. Poleg odbornikov OLO 8la bila pri seji navzoča tudi *^®zna oziroma republiška Polanca Rudolf Janko ln Andrej Babnik. Predsednik OLO je predlagal ^slednji dnevni red: . L Poročilo ln razprava o bi-Anei sredstev po družbenem P^anu bi v. MLO Ljubljena za ‘®to 1954, 2- Poročilo in razprava o zaključnih računih za leto 1954 b‘v. MLO Ljubljana in btv. OLO ^dubljana-okolica ter Sklepanje b odlokih o potrditvi zaključek računov. Razprava ln sklepanje o prenosu finančno - samostojnih *®vodov na občine. ,4. Predlog odločbe o ustano-Vitv[: . a) Okrajne porodnišnice v Ljubljani. b) šole za otroke padlih bor-,Cv in žrtev fašističnega teror-a v Podsmreki pri Višnji gori. 5. Predlog, odločbe o preneha-.^u Zabavnega gledališča v dubljani ln o prenosu njegove javnosti na finančno samo-zavod »Ljubljanski teali-al* v Ljubljani. ®' Predlog odločbe o ustano-v* sklada za štipendije. Predlog odločbe o pretme-s^vanju Zavoda za stanovanj-0 izgradnjo v Ljubljani. Potrditev odlokov o dopol-^ Aih plačah in položajnih do-v 'ib uslužbencev občinskih j. •'"! uslužbencev j "k ih odborov, f. Razprava in sklepanje o gameljskih Izjavah za gospodar-tJ' organizacije In druge gobarske zadeve. Predlog o razglasitvi. • Sk,ePah)e o menjalni po- te?2' Poročilo Mandatno-lmunl-la° komisije. ^ - Personalne zadeve. ^ r®dlagani dnevni red so od-soglasno sprejeti. p I. ln II. 'fočilo k prvi točk! dnevne-, reda je podal ing. Ivo Kle-1 menčič, predsednik Sveta za gospodarstvo OLO in je bilo v celoti objavljeno v Glasniku št. 89 z dne 1. decembra 1955. Poročilo k zaključnima računoma za leto 1954 biv. MLO Ljubljana in biv. OLO Ljublja-na-okoUoa je poda! odbornik Janko Dekleva, predsednik Komisije za proračun OLO, poročilo je bilo objavljeno prav tako v prejšnji številki »Glasnika«. O poročilih so razpravljati odborniki: Alojz Matelič, Jože Gasparič, Ostoj Tuma, ing. Ivo Klemenčič in Janko Dekleva. Po razpravi so odborniki soglasno odobrili obe poročili in potrdili oba odloka o potrditvi zaključnih računov za leto 1954. tako biv. MLO in biv. OLO Ljubljana-okolica. III. Prenos finančno samostojnih zavodov v prisotnost občin so predlagali: za komunalne zavode Ostoj Tuma, član Sveta za komunalne zadeve. Frane Pla-zar, član Sveta za gospodarstvo za zavode gospodarske dejavnosti, za kulturne zavode pa dr. Heli Modic, predsednik Sveta za kulturo (predlog z' navedbo posameznih zavodov in z obrazložitvijo je bil objavljen v »Glasniku« št. 89 z dne 1. decembra 1955. Po razpravi, v kateri so sodelovali odborniki Leo Kovačič, dr. Heli Modic. Franc Camer-nik, ing. Ivo Klemenčič, Ostoj Tuma, dr. Marijan Dermastia, Jože Gasparič, Lojze Matelič, Marijan Jenko, Anton Zdešar, Leopold Krese, dr .Marijan Dular in Albina Peča ver so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Vsi komunalni finančno samostojni zavodi in ustanove se prenesejo na občine, kjer je sedež teh zavodov in ustanov, in sicer: a) finančno samostojni zavodi: 1. Mestna kanalizacija, 2. Mestni vodovod, S. Mestna vrtnarija, 4. Mestni pogrebni zavod »Za-le«, 5. Javna razsvetljava, 6. »Snaga«, 7. Javna tehtnica, 8 Javna kopališča; b) komunalna podjetja: 1. Električna cestna železnica, 2. Mestna plinarna, 3. »Labod«, javna pralnica; c) komunalne ustanove: 1. Zoološki vrt. . Uprava cesit OLO pa ostane še naprej v pristojnosti okraja. (Sprejeto z večino glasov, 8 glasovalo proti). 2. S področja gospodarstva se prenesejo na občine: Mestna klavnica Ljubljanske mlekarne in Uprava tržišč; na občino Ljubijana-Center Sadna drevesnica v Kamniku na občino Kamnik. V pristojnosti ljudskega odbora pa ostaneta še nadalje Konjačija (kafilerija) v Zg. Kašlju in Revizijsko-tehnični zavod Ljubljana. 3. Glede prenosa kulturnih zavodov ln ustanov na občine pa je bil sprejet sklep, da naj Svet za kulturo OLO predlog ponovno obravnava in ga predloži na prihodnjo sejo ljudskega odbora. IV. a. Dr. Jože Beniger, predsednik Sveta za zdravstvo je predlagal odločbo o ustanovitvi okrajne porodnišnice v Ljubljani. V razpravi, v kateri so sodelovali odbornik! Alojz Matelič, ing. Ivo Klemenčič, Jože Gasparič, dr. Marijan Dermastia, Marijana Draksler, Marijan Jenko, ing. Sonja-Oblak Lapajne in dr. Jože Beniger, predsednik Sveta za zdravstvo In dr. Fran-ta Mis, načelnik Tajništva za zdravstvo je bilo izraženo, da je ustanovitev porodnišnice, ki bo služila predvsem porodnicam Iz Ljubljane ln okolice, potrebna, vendar pa je treba z ustanovitveno odločbo počakati do sprejema družbenega plana in proračuna za 1. 1956, ko bodo znana razpoložljiva finančna sredstva. Sprejet je bil sklep, da se ustanovitev porodnišnice v zdravstvenem proračunu za 1.1956 obravnava kot prioritetna zdravstvena investicija. IV. b. Odbornik Anka Pernuš, predsednik Sveta za prosveto je predlagala ljudskemu odboru v sprejem odločbo o ustanovitvi šole za otroke padlih borcev in žrtev fašizma v Podsmreki pri Višnji gori. K svojemu predlogu je dala naslednje pojasnilo: Ta šola je že obstajala, bila pa je s strani bivšega OLO Ljubljana-okollca ukinjena. Pokazala pa se je potreba po na-daljnem obstoju te šole. V njej se šola 30 gojenk v starost! od 16—18 let, kt so hčerke padlih borcev alt žrtev fašističnega terorja. Sola je internatskega značaja in bi trajalo šolanje predvidoma 2 leti. Gojenke vzdržujejo posamezne občine, iz katerih šolarke izhajajo, OLO naj bi prevzel personalne Izdatke za učno osobje. Del stroškov bi nosila Zveza borcev in republiški svet za kulturo in prosveto .V bližnji bodočnosti bo treba misliti na preselitev šole v Ljubljano, ker Podsmreka ni najbolj primeren kraj za to šolo. Najbolje bi bilo, da bi gojenke preselili v Dom Titove mladine v Mostah, od koder bi preselili dečke, medtem ko bi predšolski otroci ostali v domu. Po razpravi je ljudski odbor prejel naslednjo: odločbo o ustanovitvi Sole za otroke padlih borcev in žrtev fašizma v Podsmreki pri Višnji gori 1 Ustanova se šola za otroke padlih borcev in žrtev fašizma v rangu nižje gimnazije s sedežem v Podsmreki pri Višnji gori. 2 Naloga šole je nuditi otrokom padlih borcev in žrtev fašizma NOV v skrčenem obsegu v dveh letih učno tvarino v okviru učnega programa, ki je predpisan za nižje gimnazije. 3 Dovršitev šole daje učencem šole pravico, da se na podlag: pridobljenega znanja ln zaključnih izpitov lahko vključijo v poklice, za katere se zahteva dovršena nižja gimnazija ali dovršenih 8 rac redov osnovne šole. Učni program šole določi Svet za prosveto OLO Ljubljana v sporazumu s Svetom za prosveto In kulturo LRS. Solo vod! šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj šole po splošnem zakonu o varstvu šol. 6 Sola gospodari s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje. Ljudski odbor je končno dal Svetu za delovne odnose in soc. politiko priporočilo za preselitev otrok, kot je bilo predlagano. V. Odbornik dr. Heli Modic, predsednik Sveta za kulturo je poročal, da je z ustanovitvijo finančno-samostojnega zavoda »Ljubljanski festival« postal nepotreben nadiVjnjd obstoj Zabavnega gledališča, kot samostojnega zavoda, ker je njegova dejavnost Itak obsežena v nalogah »Ljubljanskega festivala«. Zato je predlagal v sprejem ODLOČBO o prenehanju ustanove s samostojnim finansiranjem »Zabavno gledališče« in o prenosu njene dejavnosti ua finančno - samo- stojni zavod »Ljubljanski festival«. Odborniki so predlog soglasno potrdili. VI. Odbornik Anka Pernuš, predsednik Sveta za prosveto je predlagala naslednji SKLEP o ustanovitvi sklada za štipendije | 1. Pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana se ustanovi sklad za štipendije. Sklad je pravna oseba. 2. Sredstva sklada so dotacije la proračuna Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana ter darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov. Sklad za štipendije upravlja komisija za štipendije. Komisijo imenuje Okrajni ljudski odbor Ljubljana na predlog Sveta za prosveto izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. Enega člana voli študentska aili mladinska organizacija. Komisija šteje 5 članov. Sklad ima svoja pravila. O pravilih sklepa komisija za štipendije, potrdi pa jih Okrajni ljudski odbor Ljubljana. Sklep je bil soglasno sprejet. VII. Odbornik Franc Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve je predlagal, da se izda Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko Izgradnjo. Odborniki, ld so sodelovali v razpravi (ing. Ivo Klemenčič, dr. Marijan Dermastia, Franc Drobež in Marijan Jenko) so izrazili pomisleke k nameravani izdaji odločbe. Odločba namreč spreminja delokrog in nameri zavoda, za katerega je bil zavod s prvotno odločbo ustanovljen. Soglasno je bil sprejet sklep, da naj Svet za stanovanjsko politiko o zadevi ponovno razpravlja 1n stavi ljudskemu odboru nov predlog v tem smislu, da ne bo zavod samo študijskega značaja ampak operativnega značaja, kakor je bito prvotno sklenjeno, ko Je bil zavod ustanovljen. VIIT Odbornik Marijan Jenko, predsednik Sveta za notranje zadeve in splošno upravo je poročal, da je svet na svoji 2. seji pregledal odloke o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev In delavcev za občinske ljudske odbore, ltl so poslali odtoke v potrditev. V imami Sveta je predlagal, da se potrdijo odloki za naslednje občinske ljudske odbore: Ljublja-na-Center, Ljubil ana-Bežigred, Llubljana-Siška. Ljubljana-Mo-rte, Ljubljana-Vlč. Ljubič analen tvid. Ljubljana-črnuče, Ljub-Ijane-Rudnlk, Kamnik, Cerknica, Vrhnika, Medvode in Gro- suplje, toda z naslednjimi spremembami oziroma dopolnitvami: V glavo vseh odlokov je treba t vnesti besedilo: Odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev občinskega ljudskega odbora (ker se dopolnilne plače lahko določijo tudu delavcem) 2. čl. odloka občine Ljublja-na-Center se spremeni, da smejo znašati dopolnilne plače za IV. skupino od 500 do 1.500 din 12. čl. odloka se spremen: v točki a), da se položaj tajnika razvrsti v III. skupino, v II. skupino pa le s privoljenjem občinske komisije za izvolitev in imenovanja ter pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora 2. čl. odioka občin Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Siška se spremeni tako, da se določi dopolnilna plača za IV. skupino od 500 do 1500 din (in ne do 2000 din). V odloku občine Ljubljana-Moste — naj odpade zadnji odstavek 4. člena, ki ne spada v odlok, ker vsebuje le navedbe, koliko uslužbencev ima ljudski odbor in koliko od teh ima pravico do dopolnilne plače. Odtok občine Ljubljana-Vič se spremeni v 4. členu pod II. v te msmislu, da dopolnilna plača ekonomu ne pripada Odloki ostalih zgoraj navedenih občin se potrdijo v celoti. Glede na dodatna navodila, ki jih je dostavil Državni sekretariat za splošno upravo in proračun LRS v zvezi z dopolnilnimi plačami je treba v vse odloke vnesti naslednja določila: Zaradi posebnih pogojev dela ali izredne strokovne sposobnosti uglužbenca, predsednik občinskega ljudskega odbora lahko zviša po tem odloku predvideno dopolnilno plačo za posamezna pomembna mesta največ še za 4.000 din ob upoštevanju stopnje izobrazbe, ki se zahteva za to delovno mesto. Priznanje višine dopolnilne plače po prednjem odstavku je mogoče le po predhodnem soglasju OLO. Ste vilo takih Izredno zvišanih dopolnilnih plač ne sme presegati 20% delovnih mest plač iz proračunskih sredstev ljudskega odbora, za katero je po tem odloku predvidena dopolnilna plača (1. čl. odloka). Končno naj se vnese v odloke še naslednje besedilo: 1. uslužbenci, ki jim je na podlagi dosedanjih odlokov priznana višja dopolnilna plača, kot jo določa ta odlok obdrže dosedanjo dopolnilno plačo dokler ostanejo na Istem aihi podobnem delovnem mestu; 2. v primerih izredne potrebe uslužbencev določene šolske izobrazbe je mogoče ob soglasju OLO Ljubljena priznati pripravniku polno dopolnilno plačo, ki je predvidena za delovno mesto, M ga pripravnik zaseda; 3. vse določbe o dopolnilnih plačah, izdane na podlagi tega odloka, se pošljejo v poprejšnjo oceno zakonitosti Tajništvu za splošne zadeve ln proračun OLO Ljubljana. V razpravi je odbornik ing. Ivo Klemenčič podal pojasnila za odlok občine Ljubljana-Ccn-ter, odbornik Peter Lešnjak, pa zn občino Ljubliana-Crnuče. Odgovorila sta odbornik Marijan .Tenko In tajnik OLO dr. Mat-JonVo Dolenc. Odloke o dopolnilnih plačah za predlagane občine so odborniki soglasno potrdili. IX Odbornik Zdravko Rakušček, član Sveta za gospodarstvo je predlagal, da se Izdajo garancijske izjave za naslednje gospodarske organizacije: 1. Pekovska obrtna delavnica, Brezovica — za obratni kredit 150.000 din z veljavnostjo mesec dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. 2. Tovarna zamaškov, Ljubljana — za investicijski kredit 32.730.000 din z veljavnostjo do 31. decembra 1957 3. Mizarsika zadruga, Dravlje — dopolnil, obrat, kredit 500.000 din z veljavnostjo mesec dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. 4. Obrtno kovinsko podjetje »Lož« — obratni kredit 6,120.000 din — veljavnost mesec dni po potrditvi zaključnega računa za leto 1955. 5. Elektrarna Medvode — za hidroelektrarno Medvode — 735,000.000 din, odplačilni rok 30 let. 6. Papirnica Količevo — za dela na Investicijskem objektu tovarne kartona in lepenke, investicijski kredit 43,000.000 din, odplačilni rok 10 let. 7. Elektro-Ljnbljana-okollca — za trafo postajo Ljubljana-Kle-če, investicijski kredit 258,000.000 din. odplačilni rok 30 let. 8. »Titan« Kamnik — za dela na objektu temper livarne in tovarne kovinskih Izdelkov, investicijski kredit 404,000.000 din, I odplačilni rok 15 let. Vse zgornje garancije so bile soglasno odobrene. Odbornik Franc Plazar, Han Sveta za gospodarstvo je poročal, da je bil na 38 skupni seji biv. MLO Ljubljana dne 26. VII. 1954 sprejet sklep o razmejitvi delovnega področja med zboroma, sveti in administracijo Mestnega ljudskega odbora. Ta sklep določa pristojnost ljudskega odbora v tem smislu, da se šteje ljudski odbor za pristojnega po svojih zborih samo, če gre za zadeve, ki so po predpisih Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin izrecno pridržane zboroma ljudskega odbora (čl. 65, 68, 70 In 73), v ostalih zadevah pa odločajo sveti. Sveti se pooblaščajo, da po presoji splošne načelne važnosti posamezne zadeve predlagajo v odločitev zboroma ali pa enemu od zborov. Svet za gospodarstvo predlaga, da se veljavnost tega sklepa, ki ga je sprejel biv MLO prenese tud1 za OLO Ljubljana. Pojasnilo k temu predlogu je dal odbornik ing. Ivo Klemenčič, nato pa je bil predlog soglasno sprejet. Odbornik Franc Plazar je v imenu Sveta za gospodarstvo predlagal dalje oprostitev plačila okrajne takse za opravljanje gostinskih storitev manjšega gostišča »Linde Jožefa, Litija«. Soglasno sprejeto. X Odbornik Ostoj Tuma, član Komisije za predpise in organizacijska vprašanja je predlagal, da se sprejme odločba o razlastitvi v korist države in za potrebe Okrajnega ljudskega odbora zemljišč v k. o. Zg. Šiška. Razlastitev predstavlja drugo etapo pri Izvedb! načrta za zazidavo kompleksa zemljišč med Scopol.ljevo, Vodnikovo, Šišensko in Celovško cesto, ker se bo na teh zemljiščih zgradilo stanovanjsko naselje Odbornik Jože FMtplič je predlagal k gornjemu predlogu, da naj se parcele, določene za razlastitev zamenjajo, če so kmečkega značaja. Prejel je odgovor, da naj to uredi razlastitvena komisija. Predlagana odločba je bila v celoti sprejeta. Odbornik Marijan Jenko, predsednik Sveta za notranje zadeve in splošno upravo je predlagal ljudskemu odboru v sprejem menjalno pogodbo med zakoncema Pretnar in Okrajnim ljudskim odborom, in sicer, da prejmeta Imenovana zakonca za hišo s parno pečjo na Vodnikovi cesti 69 dve enodružinski stanovanjski hiši, last SLP in sicer na Vodnikovi cesti 71 ter Kosovelov; cesti 28. Zamenjava je predlagana, ker je v splošnem interesu in je ugodna . Menjalna pogodba je bila soglasno odobrena . XII Odbornik Marijana Draksler, predsednik Mandatno-imunitetne komisije Okrajnega zbora je predlagala, da se na predlog Okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani sprejme sklep, da se dovoli odreditev pripora ing. Muhe Gašperja, člana okrajnega zbora OLO, zoper katerega je uvedeno kazensko postopanje zaradi imovinskih kaz. dejanj. Okrajni zbor je predlog soglasno Izglasoval. XIII Odbornik Franc Plazar je predlagal v imenu Sveta za gospodarstvo in v soglasju s komisijo za izvolitve in imenovanja, da se imenuje upravni odbor za uporabljanje sredstev za pobijanje alkoholizma (po odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka od potrošnje alkoholnih pijač z dne 11. II. 1955), ki bi ga sestavljali: Joško Gorjanc, predsednik, Jože Martinčič, Olga Kraj-gher, dr. Franc Vatovec in Franc Hočevar kot člani. Soglasno sprejeto. Odbornik Iva Fakin je predlagala v Imenu Komisije za izvolitve In Imenovanja: a) Imenovanje Komisije za revizijo agrarne reforme: za predsednika Jožeta Razpotnika in za člane: Ivana Knifica, Antona Voljča, Jožeta Vojeta, Staneta Kebra in ing. Vero Ma-rentičevo b) Imenovanje komisije za izvedbo arondacije kmetijskega posestva »Log« v Ljubljani, ki bi jo sestavljali: predsednik: Anton Zdešar, člana: Anton Smerkolj In Franc Dolinar, Martin Babnik, kot zastopa'*1 onih, katerih zemljišča bo zajela arondacija, ter Franc Ažman, kot njegov namestnik. c) da se Imenuje Gazo Cahuka za upravnika doma Gozdarske srednje šole v Ljubljani. č) da se imenuije Nives Merljak za upravnika Doma Višj® šole za medicinske sestre. d) Du se razreši ing. Muha Gašper, kot predsednik Sveta za komunalne in gradbene z®' deve. e) Da se izvoli Ostoj Turna za predsednika Sveta za gradbene zadeve. Da se na lastno prošnjo razreši Kairel Pfunder, kot 61on Sveta za notranje zadeve 18 splošno upravo, in da se na njegovo mesi® izvoli Danica Gregorič. Vsi zgornji predlogi so bi** soglasno sprejeti. Dnevni red Je bil izčrpan *” predsednik je zaključil sejo. Vodja zapisnika: dr. Matjanko Dolenc, 1. r. Predsednik: dr. Marijan Dermastla, 1. r. Overitelja zapisnika: Anton Bleje, 1. r. ing. Rado Cotar, 1, r. Občinski ljudski odbori OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA III. seja občinskega ljudskega odbora je bila 11. novembra 1955 (Iz sejnega zapisnika) Sejo je zpčel podpredsednik ObLO tov. Tominšek dr. Teodor. Ko je bil sprejet zapisnik prejšnje seje, so še zaprisegli nekateri odborniki, nakar je prevzel vodstvo seje predsednik ObLO tov. Jenko Marijan, ki je po daljši bolezni okreval in prevzel predsedniške posle. Sprejet je bil naslednji dnevni red. 1. Predlog odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Ljub-ijana-Siška. 2. Predlog odločbe o ustanovitvi stanovanjske uprave Ljub-jana-Siška. 3. Predlog odloka o postopku prt razdeljevanju stanovanj. 4. Poročilo Sveta za gospodarstvo o gospodarskem stanju občine Ljubljana-Siška. 5. Predlog o spremembi odločbe o začasni sistematizaciji delovnih mest v upravi ObLO Ljubljana-Siška. 6. Predlog o razveljavitvi odioka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih uslužbencev ObLO Ljubljana-Siška ln predlog novega odloka. 7. Predlog o spremembah in dopolnitvah sklepa ObLO Ljubljana-Siška o pavšalnih mesečnih odškodninah ljudskim odbornikom in sejninah z dne 29. septembra 1955. 8. Predlog odloka o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja. 9. Gospodarske zadeve. 10 Postavitev raznih komisij. 11. Personalne zadeve. 12. Potrditev pravilnika o organizaciji in delu lekarne Šiška v Ljubljani. I. Po kratki razpravi je bil soglasno sprejet odlok o ustanovitvi »laJnovMijKke skupnosti Ljubljana-Siška, ki ga je predlagal v imenu Sveta za stanovanjske zadeve ObLO odbornik tov. Vudler Boris. Stanovanjsko skupnost predstavljajo zastopniki hišnih svetov na območju občine. II. Soglasno je bila sprejeta tudi odločba o ustanovitvi stanovanjske uprave Ljubljana-Siška, ki bo izvršni organ stanovanjske skupnosti. III. Po daljši razpravi je bil sprejet odlok o postopku pri razdeljevanju stanovanj, kakor so ga sprejele že tudi druge občine in je bil objavljen v Glasniku štev. 87 z dne 22. novembra 1955. Prioritetni red prosilcev se bo objavljal na občinski oglasni deski. IV. V poročilu o gospodarskem položaju v občini je bilo omenjeno število podjetij socialnega sektorja v občini, ki znaša: izdatkov po posameznih pano« gah, osnovna sredstva, izkoriščanje kapacitet In glavne po-datke o delovni sili. V obrazložitvi k poročilu, jo je dal Linhart dr. Bolo, predsednik Sveta ObLO za gospodarstvo, je poudaril, da gr® za okvirno poročilo, ki Ima za-radi naglo zbranih podatkov kratkem času od početka pošlo-vanja občine) dva nedostatka: podatki niso natančno preverjeni in navedena so le dejstva' ne tudi že analize. Iz poročila je med drugih’ razvidno, da je bila v letu 19$* vrednost proizvodnje realizirana z 11.031 milijon din, za leto 195’ pa je po družbenem planu predvidena vrednost proizvodnje J višini 11.056 milijonov din, & izgleda po dosedanjih pokazateljih več ali manj tudi ustvarjena. Vrednost dohodka pa '-e znašala v letu 1954 S.890 m.ilij0' nov din, ja leto 1955 pa je bil* predvidena s 5.077 milijoni tenorjev. Na ta način je skora) pri enaki vrednosti proizvodni® dohodek povečan za SO®/«. ^ Industrijskih pod‘etij komunalnih podjetij trgovskih podjetij gostinskih podjetij prometnih podjetij obrtnih podjetij Skupaj 5 £6 2" *i •s 0 S- »o E M p.-$o a it, 4> m |Ss ligi •gOCti> 18 6 5 16 12 17 14 18 69 18 22 Gostinska podjetja imajo še 7 poslovalnic, trgovska pa 25 poslovalnic. Poročilo, ki je bilo odbornikom predloženo, nato navaja številke o planirani in doseženi proizvodnji ter dohodkih in razčlenjuje delitev dohodkov in pomeni, da je družbeni plan 8 leto 1955 pravilno poiskal veH dohodek v okviru strukture ne, ne pa v povečanju cen. T® Izdaja založništvo »LJublJaii^i dnevnik« — Glavni ln odgovor«* urednik Ivo Tavčar. ta je na primer pri našem najetjem industrijskem podjetju ‘Litostroj« predvidena v družbenem planu celo zmanjšana “rednost proizvodnje, nasprotno ta se dohodek poveča. Povečale dohodka gre v celoti na ra-tan zmanjšanja stroškov mate-2tala, ki so v letu 1954 znašali '•834 milijonov, dočim naj bi v *tu 1955 znašali le 2.281 milijonov din, kar je za 1.553 milijonov din manj. Dokončno ana-™zo bo pa seveda lahko podala »ele v iciu 1958^ bodo znani ^ključni računi. Xar se tiče vrednosti osnov-tiih sredstev za amortizacijo, je ln»šala pri vseh podjetjih ob tapLsu 9.123 milijonov dinarjev, "edanj, vrednost je 5.657 milijonov. Amortiziranih je torej ® 3.466 milijonov dinarjev, sredstva amortizacijskih skladov pa znašajo le 720 milijonov ■harjtv ati 21% amortizacijske-ta zneska. Stopnja uporabnosti “snovnih sredstev je dokaj dota, razen v komunali. Tako je * thdustriji 66, v komunali 32, trgovini 72, v gostinstvu 54, v jjrometu 51, v obrti 52. Komu-talo predstavlja električna cest-ta železnica. Problem te pa je 6 splošno znan. . ^°seben problem je pri nas ,rez dvoma slaba izkoriščenost taPacitet. V letu 1954 je znašala ‘e 32%, za leto 1955 je predvi-/n° povečanje na 73%. Slaba , °riščenost je zlasti v podjet-‘u ‘Litostroj ta*- Tu je 2 °beni in Pivovarni »Uni-pa podana možnost, zboljšanjem te situacije dvignemo proizvodnjo era bi se pa stroški občut- znižali. , *-e še pregledamo, kdo ustvar-, »ajvečjl dohodek, vidimo, da y'‘ega rstvarja trgovina. En tavec je v letu 1954 ustvaril ako, oz. naj bi ga v letu 1955 taktiziral takole: v 000 din 1955 1.260 126 1.579 614 378 J thdustriji komunali trgovini Gostinstvu Prometu ’ obrti v *^r. in zadruž.) °brti (privatni) 1954 1.031 213 1.594 443 403 270 299 356 317 '‘Lčinskem teritoriju je 229 ^llnikov. Po podatkih Zavoda tiT ^tanironje te zndšala reali-l*t a vrednost proizvodnje P 1954 455 milijonov din. k Planu za leto 1955 pa je “dvidena z 482 milijoni din. 1^' hivatnl sektor je imel viso-Vp,a<*°dke in je bil plačan da re v znesku 31 milijonov din j,2 Premajhen delež, ki ga je l,. Vatai sektor dal družbi. Pri . “števanju tega, da privatni °r ni socialno zavarovan In L ^ Prejema otroških dodat-bj • vildlmo, da davčne osnove Pa’0, re®lno ugotovljene, še manj •>)(, * reslna vrednost proizvod- “elotnegn poročila ugotovili' r,a obsega občina 1.100 ha *tra!tUpn,|h površin. Po sedanjih dajejo te površine 30 milijonov katarstrskcgii l^l^dka, io je pa seveda ma-nasproti dohodku, ki ga l9gg 1)0 družbenem planu za leto