ŠTEV. 20 LETO II
LENART, 14. novembra 1962
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
01 fiCVjihu!<Ui H.CL
PREVELIKE RAZLIKE V OSEBNIH DOHODKIH
Čeprav so naše šole šele na začetku poti in bo šele praksa pokazala pravo vrednost sedanjih pravilnikov o delitvi dohodka in čistega dohodka, je že mogoče opozoriti na nekatera odprta vprašanja, ki so v različnih šolah dobila različne rešitve. Kljub temu, da so že na vseh šolah izdelali pravilnike, da so jih povsod potrdili šolski odbori in da šole že plačujejo osebne dohodke po pravilnikih, pa vse šole še niso dostavile ljudskemu odboru teh pravilnikom da bi le-ta lahko pripravil podrobnejšo analizo. Sklad za šolstvo je razmejil sredstva za osebne dohodke ter za materialne potrebe šol v lenarški občini.
Šole v svojih pravilnikih bistveno ne odstopajo od predloga sklada za šolstvo. Močneje odstopata le šola Jurovski dol, ki je povečala sklad osebnih dohodkov za 3,6 % ter šola Lenart, ki ga je zmanjšala za 5,6 % na račun materialnih izdatkov. Po mišljenju tov. Crvenkovskega je potrebno pri uresničevanju načela delitve osebnega dohodka na šolah dati poudarek, ki ga posameznik opravlja in uspehu, ki ga z delom doseže. Pri ocenitvi dela posameznika pa je treba paziti zlasti na raznovrstnost, težavnost, stopnjo odgovornosti, stopnjo strokovne izobrazbe ter druge posebne pogoje dela, ki lahko vplivajo na ocenjevanje. Večina šol v naši občini je zaradi tega uvedla dvojno določanje o-sebnih dohodkov. S stalnim delom osebnega dohodka so šole zajele kvalifikacijo učnih moči, težavnost dela (po razredih ali predmetih) stopnjo odgovornosti itd., z gibljivim delom pa nagrajujejo uspeh, ki ga posameznik pokaže v določenem časovnem razdobju. Prav zaradi gibljivega dela osebnega dohodka je prišlo do precejšnjih odstopanj na naših šolah, ki izvirajo iz tega, da trenutno še nimamo na razpolago objektivnih meril za določanje uspeha posameznika v razredu. Uspeh določajo običajno komisije s pomočjo pedagoškega vodje na šoli, ki pač nujno mora poznati delo poedin-ca na šoli. Na naših šolah je razmerje med stalnim delom osebnih dohodkov in gibljivim delom precej različno, suče pa se od 20 do 10%. Na šolah, kjer je gibljivi del le 10%, je veliko vprašanje, če se sploh splača truditi učitelju in se boriti za boljši uspeh, če razlika znaša v povprečju od 2.500 do 3.500 din. Ker naj si delavci na šoli osebni dohodek dejansko zalužijo, bi bilo umestno, da se povsod uvede plačevanje za nazaj. To prakso so osvojili na (Nadaljevanje na 2. strani)
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
žuhar, Franc Hrnčič, Inge Kuko-vec, Božo Tuš, Janko Polenc, Edo Zorko, Ernest Šmid, Konrad Re-bernik in Tone Štefanec. V revi-
Delegati, ki so bili izvoljeni na polletnih delovnih konferencah OO ZK so se v nedeljo, 28. oktobra udeležili občinske konference Zveze komunistov. Poleg teh so se kot gostje udeležili še Tilka Blaha, članica CK ZKS in Tone Kropušek, član CK ZKS in OK ZKS Maribor. Člani Občinskega komiteja so bili prisotni s pravico delegatov.
Po uvodnih formalnostih je sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Lenart Ernest Šmid prebral referat o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov v lenarški občini. Zatem je Franc Puntar v imenu revizijske komisije prebral še poročilo
te komisije. Po razrešitvi dosedanjega občinskega komiteja in revizijske komisije se je začela razprava po poročilih. V razpravi je sodelovalo 13 delegatov in gostov, od 62 navzočih. Na konferenci so po razpravi sprejeli zaključke, ki jih je sestavila posebna komisija v sestavu Vida Brumen, Milan Močnik in Franc Muršec. Sledile so volitve novega občinskega komiteja Zveze komunistov in revizijske komisije.
V novi občinski komite Zveze komunistov so bili izvoljeni Feliks Dajčman, Jožica Auda, Jože Štefanec, Frahc Kralj, Franc Kline, Franjo Muršec, Vida Brumen, Ferdo Kovačič, Alojz Ko-
zijsko komisijo so bili izvoljeni Ivan Kelhar, Alojz Firbas in Ivan Črnčec. Za novega sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov je bil ponovno izvoljen Ernest Šmid, za organizacijskega sekretarja pa Tone Štefanec.
doma
in \»o
S ve
W
Zaključki občinske konference ZKS Lenart 28. oktobra 1962
Na podlagi poročila občinskega komiteja ZK o delu komunistov v razdobju 1961/62, ki je bilo dostavljeno vsem delegatom, referata in razprave, predlaga komisija za zaključke občinski konferenci ZK naslednje zaključke:
1. V obdobju med dbema konferencama smo komunisti uspešno izpolnjevali družbeno politične naloge v razvijanju gospodarstva in družbenega standarda in v krepitvi celotnega mehanizma družbenega upravljanja v občini. Kljub tem uspehom pa so se v delu pokazale resne slabosti in pomanjkljivosti, ki imajo svojo
osnovo v idejni neizbrušenosti, slabem poznavanju programa ZK, sklepov kongresov in plenumov CK ZKJ, zaprtosti v ozek krog in premajhni zainteresiranosti za naš gospodarski in družbeni razvoj. To so razlogi za mlačno delo komunistov, ki zaradi idejne šibkosti mnogokrat ne znamo v konkretni praksi jasno opredeliti družbena stališča ter jih v organih družbenega samoupravljanja sprovesti v življenje. Zato je naša osnovna naloga, nadaljnje izobraževanje, idejno poglabljanje, nenehno spremljanje družbenega
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kubanska krtiza, ki jo lahko označimo za svetovno krizo, še vedno ni zaključena, čeprav so Sovjeti pokazali veliko strpnosti, popustljivosti in treznosti. Američani vztrajajo na svoji ofen-zivnosti, ker nikakor nočejo razumeti, da Sovjeti niso umaknili svojih raket zaradi morebitne vojaške slabosti, temveč zato, da svetu pokažejo, kako so za mir in kako so v odločilnem trenutku pripravljeni požreti tudi domnevo, da šb slabotni.
Čeprav so dramatični dogodki že itako odmaknjeni, da bi bilo ponavljanje tistih napetih trenutkov odveč, ni odveč ugotoviti osrednji problem. Kuba je postala sredstvo za razplet sporov med blokoma, hkrati pa je otoška država skušala sebi zagotoviti jamstvo, da ne bo napadena od Američanov, ki že nekaj tednov kričijo, kako jim grozi nevarnost s Kube. Sovjetska zveza je izvedla dva manevra: najprej je Američanom pokazala, kako se počutijo pri njih
(Nadaljevanje na 2. strani)
JU	■H	j, . ■.....
		11111 i ■ nnii^iitiiiik
m/F" |H|4L	k	^aa -jjMKMBr . j VSr
		
	SSHfiS	
Delegati na občinski konferenci ZKS Lenart med poslušanjem referata o bodočih nalogah ZK
v občini Lenart	(Foto M. Brumen)
ZAKLJUČKI OBČINSKE KONFERENCE ZKS LENART 28. OKTOBRA 1962
(Nadaljevanje s 1. strani)
razvoja ter globlje seznanjanje s siklepi vodstev ZK, ker jih bomo le na ta način lahko dosledno izvajali.
Doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani)
doma, ko ise okoli Sovjetske zveze razvrščene rakete, letala in tanki, potem pa jim je dokazala, da le s takšnim manevrom lahko zagotovijo kubansko neodvisnost.
Kriza še ni povsem odpravljena, vendar ne smemo zreti v bodočnost preveč črnogledo. Pri urejevanju odnosov so mnogo pripomogle prav nevezane države in ubanska kriza je bila zopet prizkušnja za politiko miroljubne aktivne koeksistence.
Poleg Kube imamo trenutno na svetu še dve žarišči: fcitajsko-indijska meja in Jemen. Do spopadov med Kitajci in Indijci je prišlo zaradi prestižnega vprašanja med azijskima velesilama. V Jemenu je revolucija vzdržala prvo preizkušnjo, ko so jo napadle čete iz Saudove Arabije in ker je od revolucije poteklo že več tednov, smo lahko prepričani, da ne bo prišlo tako lahko do ponovnega preobrata.
Ne glede na tako zapleten svetovni položaj se odvija naše življenje doma v znamenju razprav o osnutkih dveh ustav. Prejšnji mesec smo dobili v razpravo še slovenski osnutek ustave, Razprave so povsod izredno živahne Nakazujejo predvsem to, da bo potrebno brž ko prej pripraviti osnutek občinskih statutov, kajti na številnih sestankih so ljudje izrazili predvsem željo, da bi videli, kako bodo njihovi statuti uredili pereča vprašanja okoli družbenega plana in podobno.
Lahko ugotovimo, da se vse naše notranje - politično živdjeraje razvija v proučevanju uisitave in v širokopotezni predvolilni akciji v organizacijah SZDL, kjer volijo nova vodstva v krajevne ter občinske odbore.
PREVELIKE RAZLIKE VOSERNIHSDOHODKIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
vseh šolah razen v Cerkvenjaku, kjer dobiva učiteljstvo osebne dohodke vnaprej, tehnično osebje pa za nazaj. Osebni dohodek so šole določile delavcem na podlagi analitične ocene delovnih mest. Analitične ocene delovnih mest so na posameznih šolah zelo različne. Na vrednost točke je vplivala kadrovska zasedba na šolah, starost oz. praksa učiteljstva, število pripravnikov itd. Dohodki učiteljev posameznih kateogrij na šolah so prav tako zelo različni. Med učitelji 4. razredov imajo n. pr. najnižje dohodke na šoli Lenart, najvišje pa na šoli Cerkven j ak. Razlika znaša nad šet tisoč dinarjev ali 20%- Podatek se nanaša na pripravnike brez strokovnega iz-
Osinovne organizacije in posamezni komunisti zlasti grešijo v tem, da izločujejo ideološko delo kot nekaj posebnega, brez organske povezanosti z živim, družbeno-ipdlitičnim delovanjem komunistov. Prav tako ni mogoče ideološkega dela poenostaviti na predavanja in tečaje oziroma prevaliti odgovornost iza ideološko izgrajevanje drugim institucijam.
Zato se je treba odločno zavzeti za to, da bodo vprašanja idejnega dela v vseh oblikah v središču pozornosti in aktivnosti komunistov kot celote, pri čemer bo moral sleherni sestanek osnovne organizacije biti pomemben za idejno oblikovanje, izobraževanje in vzgojo komunistov. Pri tem moramo izhajati iz programa ZKJ, pisma izvršnega komiteja
CK ZKJ ter gradiva III. in IV. plenuma CK ZKJ.
2. Delavsko in družbeno samoupravljanje je osnova našega družbenega sistema ter je zaradi tega naša poglavitna idejno-po-litična naloga, nadaljnje razvijanje in uveljavljanje tega sistema. Prekiniti je treba z vsakim podcenjevanjem in omalovaže-
pita. Med učitelji s petimi leti službe in opravljenim strokovnim izpitom in šolo Cerkvenjak je taka, da ima učitelj na lenarški šoli 27.360 din osebnih dohodkov, na cerkvenj.iški šoli pa 35.000 dinarjev, torej znaša razlika med obema 7.640 din ali skoraj 22%.
Omenili smo samo dva primera, ki pa zgovorno govorita o preveliki razliki med osebnimi dohodki na posameznih šolah naše občine. Iz podatkov izhaja, da imajo prav v Cerkvenjaku učitelji v povprečju najvišje osebne dohodke, čeprav bi bilo bolj logično, da bi imeli take dohodke na šoli Lokavec, ki dela v znatno težjih pogojih. Primerjava je zaradi različnih pogojev in težav na posameznih šolah težka, vendar bi bilo potrebno uskladiti osebne dohodke vsaj na tistih šolah, kjer so pogoji 'kolikor toliko enaki, da ne bi zaradi občutnih razlik prihajalo do lova za bolje plačanimi mesti brez želje in namena izboljšati kvaliteto pouka.
vanjem samoupravnih organov, ker to v največji meri zavira njihov nadaljnji razvoj in uveljavljanje. Komunisti bomo morali ostreje nastopati proti negativnim pojavom na tem področju, storiti bo pa treba tudi vse, da se bo dvignila družbena zavest samih proizvajalcev. Sistematično izobraževanje upravljalcev bo pripomoglo k uspešnemu reševanju vseh nalog in k odpravljanju morebitnih negativnih pojavov. Pri teh nalogah bo morala pomembnejšo vlogo odigrati tudi sindikalna organizacija ob pomoči in v sodelovanju z delavsko univerzo.
Na sedanji stopnji razvoja je poleg boja za večjo storilnost in proizvodnjo, pomemben tudi boj za večje pravice delovnega človeka. Proizvajalec naj v organih
delavskega in družbenega upravljanja sam odloča, kako naj se trosijo sredstva, ki jih je ustvaril. Ob tem je nujno, da organi upravljanja v podjetjih in ustanovah, sindikalne organizacije, predvsem pa člani ZK posvetijo posebno skrb vprašanju, kako najhitreje in čim bolj koristno prenesti na kolektiv sprejete zaključke organov samouprave.
3. Nezadovoljiva rast gospodarstva in proizvodnje v občini je posledica objektivnih vzrokov in cele vrste subjektivnih slabosti, katerih opravičevanje bi pomenilo manjšanje odgovornosti komunistov. Med nje bi šteli predvsem dejstvo, da predstavlja družbeni plan občine za nekatere vodilne tovariše v proizvodnji samo formalni akt ljudskega odbora, ne pa družbene naloge, za izvedbo katere so se dolžni dosledno boriti. To nam dokazuje tudi dejstvo, da so proizvodni plani nekaterih podjetij za leto 1962 mnogo nižji od pred-čine. Dolžnost komunistov je, da intenzivno sodelujemo pri spre-videvanj družbenega plana objemanju družbenega plana in potem nosimo na delovnem mestu polno odgovornost za njegovo dosledno izvajanje ter pri tem mobiliziramo vse delovne ljudi. Člani ZK smo dolžni oblikovati v svojih kolektivih stališča, ki bodo pripomogla k večji odgovornosti pri izvrševanju proizvodnih načrtov. Posehno pozor-
nost moramo pri tem posvetiti zniževanju stroškov proizvodnje in skrbeti, da bodo proizvodni načrti sproti realizirani.
4. Ekonomske enote v nekaterih proizvodnih gospodarskih organizacijah so do neke mere zaživele in našle pravo vsebino dela in to zlasti tam, kjer so s svojimi pravilniki o delitvi dohodka konkretizirali pravice ekonomskih enot. V drugh gospodarskih organizacijah pa nasprotno še vedno prevladuje mišljenje, da z uvajanjem ekonomskih enot ni treba hiteti, zlasti pa, da jim ni treba dajati večjih pooblastil. Komunisti v gospodarskih organizacijah, zlasti pa v organih upravljanja, se morajo boriti za dejansko demokracijo v kolektivih in s tem za obstoj ekonomskih enot in za pravico, da ekonomske enote samostojno delijo dohodek, ki ga ustvarijo.
5.	Komunisti se morajo odločneje boriti za Idejno razčiščevanje vprašanj, ki se nanašajo na razdeljevanje osebnih dohodkov. Sistem delitve dohodka po delu je treba odločneje razvijati in izpopolnjevati, v tesni povezavi z rastjo proizvodnje in kvalitete — in to ne le v gospodarskih organizacijah, temveč tudi v ustanovah. Ob tem bo potrebno nenehno odkrivati in izkoriščati notranje proizvodne in poslovne rezerve za povečanje dohodka, istočasno pa zaustaviti nadaljnje večanje razponov osebnih dohodkov med višjimi in nižjimi kategorijami zaposlenih.
6.	Krepitev družbenih proizvajalnih sredstev v kmetijstvu in podružabljanje proizvodnje je temelj socialističnega razvoja vasi. Sodobna kmetijska proizvodnja se lahko razvija samo v socialistično organiziranih proizvodnih enotah, pri tem pa ne smemo prezreti proizvodnega povezovanja z individualnimi proizvajalci. Razvijati in krepiti moramo vse tiste oblike proizvodnega sodelovanja, ki dajejo osnovne elemente za podružabljanje proizvodnje. Sodelovanje mora izhajati iz obojestranske ekonomske zainteresiranosti.
Komunisti zaposleni v kmetijstvu, morajo zagotoviti uporabo sodobnih tehničnih postopkov in hkrati premagovati ovire, ki nam jih na tej poti povzroča drobna kmečka posest s svojo zaostalostjo. Dosledno uveljavljanje socialističnih proizvodnih odnosov v kmetijski proizvodnji mora postati sestavni del našega dela. Socialistične kmetijske gospodarske organizacije morajo v večji meri kot doslej postati organizator in nosilec razširjene in specializirane kmetijske proizvodnje. Potrebno je izkoristiti vse vire in možnosti za povečanje družbenih zemljišč, vendar ne za vsako ceno.
Prodaja družbene mehanizacije privatnim proizvajalcem je tuja socializmu in nezdružljiva z našimi načeli.
7.	Sedmi kongres je napravil važen prelom v kadrovski politiki. V intenzivnem družbeno političnem delu in reševanju mnogih nalog in problemov socialističnega razvoja so zrastli in se razvili novi, mladi kadri. Zato lahko gremo bolj smelo in z večjim zaupanjem v rotacijo kadrov in v razbremenjevanje aktivistov s prevelikim številom funkcij. Smelo moramo krepiti svoje vrste z novimi kadri, ki rastejo
(Nadaljevanje na 3. strani)
Gostje na občinski konferenci ZKS. Od leve proti desni Tilka Blaha, Tone Kropušek	(Foto M. Brumen)
Zaključki občinske konference ZKS Lenart 28. oktobra 1962
(Nadaljevanje z 2. strani)
z našim razvojem in v njem zavestno delajo. Novim članom moramo dati pomoč in idejno vzgojo, saj je idejinoHpolitično, organizacijsko in kadrovsko okrepljena ZK pogoj za uspešno opravljanje osnovne vloge komunistov na vseh področjih družbeno-politič-nega življenja in dela, zlasti pa v SZDL, sindikatu, mladinski organizaciji in organih družbene samouprave. .
Rast in moč ZK naj ne bo podana le kvantitativno, temveč tudi kvalitativno.
8. Gospodarska situacija nalaga vsem komunistom, da budno spremljamo negativne pojave kot so: malomarni odnosi do družbenega premoženja, pretirane želje po raznih ekskurzijah v tuzem-stvo in v inozemstvo na račun družbenih sredstev, okoriščanje, itd., ki se pojavljajo v raznih gospodarskih organizacijah in
ustanovah, da nemudoma nanje reagiramo in jih v kali zatiramo, ker ti pojavi in dejanja ustvarjajo nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi in rušijo moratoo-politični lik odgovornih tovarišev.
9.	Dosedanja praksa v delu stalnih in občasnih aktivov komunistov je pokazala, da ti aktivi lahko veliko pomenijo v razčiščevanju idejno-političnih problemov in utrjevanju stališč za idejno-pblitično akcijo komunistov. Te oblike aktivov se naj v bodoče uveljavljajo kot stalna praksa, kot ena temeljnih oblik dela komunistov.
10.	Socialistična zveza je najširša oblika družbenega samoupravljanja delovnega ljudstva, v kateri se uspešno uveljavljajo tudi nekateri komunisti. Da bi bili uspehi te organizacije še večji, je potrebno angažirati najsposobnejše kadre iz ZK, ki bodo idejno-političnio usmerjali soci-
alistično zvezo ter jo krepili, da bo zares vseljudski parlament. Komunisti smo dolžni skrbeti tudi za kader v SZDL, ki ga moram0 graditi v lastni organizaciji. Delo komunistov med množico naj se predvsem odraža v delu SZDL kot organizirane oblike delovnih ljudi. Komunisti naj bomo inici-atorji nalog SZDL na vseh področjih njenega delovanja, tako v gospodarstvu, kulturi, šolstvu, zdravstvu in drugod. Komunisti moramo najti svoje mesto v SZDL in se v njej udejstvovati kot enakopravni člani te organizacije.
Po svojih osnovnih organiza-dijah naj komunisti usmerjajo vse delovanje družbenih političnih organizacij. Aktivnost teh naj bo tudi ocena aktivnosti osnovnih organizacij ZK kot celote in posameznih članov.
11. Vzgoja mlade generacije ne more sloneti samo na orga-
nizaciji ljudske mladine, temveč je to naloga vseh subjektivnih sil, vse naše družbe, zlasti pa še organizacije ZK, ki naj s svojim idejno-političnim vplivom usmerja mladino v reševanje njenih poglavitnih nalog. Komunisti moramo skrbeti, da se bo mladina v večji meri vključevala v celotno družbeno življenje v občini. Mladi komunisti se bodo morali bolj kot doslej, zlasti aktivno vključevati v delo mladinske organizacije in s svojim vplivom omogočati, da se bo mladina v večji meri vključevala v ZK, katere program tudi izvaja v lastni organizaciji.
12. Osnovne organizacije naj skrbno proučijo celotno gradivo in zaključke mladinske konference ZKZ, jih konkretizirajo in sprejmejo program za svoje idej-nopolitično delo.
Lenart, dne 28. oktobra 1962
Povzetek iz poročila Občinskega komiteja Zveze komunistov Lenart za obdobje 1961-1962
Kmetijstvo - osnova dela organizacij Zveze komunistov
Objavljamo v povzetku poročilo občinskega komiteja Zveze komunistov Lenart, ki je bilo pred konferenco dostavljeno vsem delegatom.
Poročilo ugotavlja, da delavsko upravljanje razen redkih izjem še ni dobilo svoje prave vsebine. Prepogosti so še pojavi, da vodstva podjetij oz. posamezniki ukrepajo, delavski svet pa takim ukrepom pritrjuje. V organih samoupravljanja v podjetjih je sorazmerno malo članov ZK. Vendar tudi ti člani -ne izvajajo stališč, ki bi jih kot komunisti morali, temveč poizkušajo nekatere zadeve reševati tako, kakor je »bolj primerno« za kolektiv (na primer vprašanje osebnih dohodkov v tovarni usnja). Upravni aparat v podjetjih ne pripravlja materiala za seje tako, da bi ga lahko razumel sleherni član organa samoupravljanja. To se predvsem kaže pri obravnavanju zaključnih računov, ali pri obravnavanju polletnih uspehov v podjetju. To se po navadi obravnava v strogo knjigovodskem smislu, nihče pa ne prikaže vzrokov uspehov ali neuspehov. Zaključni računi so bili po navadi potrjeni brez vsakih razprav. Nihče v podjetjih se ni posvetil podrobni analizi stroškov, temveč se je to navadno obravnavalo »taki so pač stroški in tu se ne da pomagati«. Delavski sveti in upravni odbori so na zasedanjih navadno potrdili tisto, kar je pripravil upravni aparat z utemeljitvijo: »če direktor in računovodja predlagata tako, potem bo že prav, saj sta ta dva odgovorna za podjetje«. Delavsko upravljanje tudi ni moglo bolj zaživeti zaradi pomanjkljive izobrazbe delavcev. Delavska univerza se je sicer trudila pri izobraževanju, vendar so vsa podjetja za to pokazala premalo razumevanja. Organi samoupravljanja so tudi sami premalo študirali razne predpise, saj ni bilo
primera, da bi se delavski svet zaradi tega sestal. Temu so v precejšnji meri krive tudi sindikalne podružnice. Vsa podjetja v občini izpolnjujejo letni plan proizvodnje sorazmerno slabo.
V	primerjavi z realizacijo je bil plan zvišan sicer za 32,5 odstotkov, kar bi spričo uspehov v letu 1961 bilo možno doseči. Izvajanje plana v I. polletju 1962 pokaže, da so podjetja v prvih mesecih tekočega leta marsikaj zamudila.
V	večini podjetij je bilo opaziti, da so osebni dohodki rasli hitreje, kakor čisti dohodek (gostinstvo, obrtno gradbeno podjetje, mizarstvo »Brest«, dimnikarstvo). To tudi pomeni, da so se osebni dohodki dvigali na račun skladov. Glavni vzrok neizpolnjevanja plana je v tem, da podjetja niso poiskala vseh notranjih rezerv, ki bi omogočile izboljšanje dela.
Poseben problem so tudi strokovni kadri. V podjetjih manjka predvsem takega strokovnega kadra, ki bi sproti analiziral vzroke in pomanjkljivosti, ki bi jih pravočasno posredoval organom samoupravljanja, da bi le-ti lahko elastično in pravočasno ukrepali. V podjetjih ni konkretnih analiz o tem, kaj bi se dalo ukreniti za izboljšanje poslovanja, za boljše izpolnjevanje planskih nalog. Nobeno podjetje ne štipendira kadra na srednjih ali višjih šolah. Glede izvajanja družbenega plana nekatera podjetja menijo, da ga ni potrebno upoštevati in izvajati. Ponekod so šli na zniževanje planov od tistega, ki ga je predvidel občinski plan. Nekaj je tudi takih, ki so lasten plan celo dvignila nad občinski plan. V kolektivih, kjer so interni plan postavili nižje kakor to za njih predvideva družbeni plan občine, gotovo niso (bili do podrobnosti seznanjeni z določili družbenega plana, ker se sicer plan podjetja ne bi mogel tako razlikovati od družbe-
Delevno predsedstvo občinske konference zks Lenart
(Foto m. Brumen)
nega plana občine. Družbeni plan občine bi naj bil kolektivom napotilo za delo, komunisti v podjetjih pa bi morah biti tisti, ki bi se prvenstveno potegovali za izpolnitev plana. V poroelu je nadalje rečeno, da je dolžnost članov ZK, da so pobudniki za večjo produktivnost, za boljše delo, njihova dolžnost je, da kolektiv seznanijo z nalogami v podjetju.
Na območju občine so 4 kme-' tijske organizacije. Podatki kažejo, da obseg proizvodnje v kmetijskih zadrugah nenehno narašča, kar je logična posledica spreminjanja socialne strukture prebivalstva in večje ekonomske
moči socialističnega sektorja v kmetijstvu. Mnogo je primerov, da posamezniki nudijo zemljo zadrugi v zakup pod najrazličnejšimi pogoji. Pripravljenost individualnih lastnikov zemlje je celo večja kakor pa zadrug in kmetijskih gospodarstev, ki naj bi jo prevzemale. V nekaterih primerih hočejo v zadrugah reševati tudi posamezne socialne probleme tako, da pristajajo na pretirano visoke zneske za najemnino. Tako stališče je nepravilno, kajti zadruga je gospodarska organizacija, ki mora poslovati po principih gospodarskega računa. Zadruge naj jemljejo (Nadaljevanje na 4. strani)
Seja zbora proizvajalcev 0dkup letos ni naibo|iši
w w j	V Kmetijski zadrugi Zg. Šča v- V obeh kmetijskih zadn.
Dne 20. oktobra je Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Lenart razpravljal o pravilnikih o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij. Analizo pravilnikov je Zboru v imenu komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih podala predsednica komisije tov. Vida Brumen. O pomanjkljivostih, ki jih posamezni pravilniki vsebujejo, smo že poročali v prejšnji številki. Ugotovljeno je, da se naši kolektivi vse premalo zavzemajo za uskladitev porasta
osebnih dohodkov s porastom proizvodnje in storilnosti dela. Zbor proizvajalcev se v celoti strinja z zaključki in priporočili komisije, ki jih je dala gospodarskim organizacijam. Potrebno bo, da gospodarske organizacije proučijo dana priporočila z vso resnostjo, pri tem morajo pomembno vlogo odigrati tudi sindikalne podružnice, kajti poskrbeti moramo za dosledno uveljavljanje načela: porast osebnih dohodkov naj bo odvisen od porasta proizvodnje in storilnosti dela.
M K
Plan kooperacije bo izpolnjen
Jesenska setev bo kmalu končana tako pri zasebnih proizvajalcih kot na lastnih površinah kmetijskih zadrug. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica je plan pogodbenega sodelovanja za jesensko setev pšenice presegla za 13 odstotkov, kmetijska zadruga Lenart pa je plan dosegla 91,5 odstotno. Približno ista je realizacija plana jesenske setve pri ostalih žitaricah in drugih kulturah. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica je tudi plan pogodbenega sodelovanja na travniških površinah presegla za 20 odstotkov. Precejšnje uspehe imajo prav tako pri pogodbenem sodelovanju pri živinoreji. V Zgornji Ščavnici pravijo kmetijski strokovnjaki, da so doslej sadjarstvu posvečali premalo pozornosti. V tej zimi bodo pripravili elaborate za obnovo sadovnjakov. Predvide vajo, da bodo na področjih Plo-deršnice, Dražen vrha, Sp. Vel-ke, Zg. Velike, Trat in Sladkega vrha pričeli z intenzivnim sadjarstvom, v Lokavcu pa z ekstenzivnim. Kmetijska zadruga bo na lastnih površinah uredila nekaj ha vinogradov z ameriško trto za rdeče sadne sokove. V
obeh kmetijskih zadrugah je še vedno največji problem v tem, da se kmetovalci odločijo za pogodbeno sodelovanje zadnji trenutek, zadruga pa ima zaradi tega težave pri nabavi semen .in gnojil. Dosedanja praksa v pogodbenem sodelovannju kaže, da bo potrebno pogodbe za jesensko setev skleniti že spomladi, za spomladansko setev pa preko leta oziroma v jeseni. Tudi kmetijska zadruga Lenart je imela letos precej problemov pri dobavi semen. Kljub pravočasnemu naročilu semensko podjetje semena ni pravočasno dobavilo tako, da se je zadruga morala obrniti celo izven republike na proizvajalce semen. Strokovna služba kmetijskih zadrug je letos posvetila vso pozornost pravilnemu ■izvajanju agrotehnike. Umetna gnojila so na površinah za jesensko setev bila posejana najmanj 4 do 6 dni pred setvijo. Strokovnjakom zadrug je tudi uspelo, da so kooperanti po ha posejali do-voljne količine semen, kar preje ni bil redek slučaj, da so kooperanti porabili mnogo manjše količine semen, kot pa je potrebno.
M. K.
OB NOVIH PREDPISIH O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Stroški zdravljenja porasli za 60 odstotkov
V našem listu smo zdaj že dvakrat pisali o problematiki socialnega zavarovanja. Ne bo pa odveč, če še tokrat postrežemo z nekaterimi podatki, ki zgovorno govorijo, da kaže izdatkom za zdravljenje socialno zavarovanih oseb posvetiti največjo pozornost in storiti vse, da se le ti onemogočijo v primerih, ko gre za očitno izigravanje bolezni. Občinski ljudski odbor Lenart je pred kratkim zbral podatke o koriščenju skladov socialnega zavarovanja in ugotovil, da le to skokovito narašča zlasti v gospodarskih organizacijah, v katerih je od vseh zaposlenih 74 odstotkov zavarovancev nezmožnih za delo. Razen v nekaterih primerih so izdatki za socialno zavarovanje v prvem polletju 1962 višji kot v istem obdobju preteklega leta. Med gospodarskimi organizacijami glede tovrstnih izdatkov prednjači Kmetijsko gospodarstvo Lenart na katerem je bilo v I. polletju 1962 od 135 zaposlenih kar 118
V Kmetijski zadrugi Zg. Šča v niča pravijo, da je letošnja odkupna sezona dokaj dobra, medtem ko lenarška kmetijska zadruga predvidenega plana odkupa ne bo dosegla zaradi elementarnih nezgod v letošnjem letu. V kmetijski zadrugi Lenart predvidevajo, da bodo od predvidenih 400 vagonov sadja odkupili le 150 vagonov, mošta 5 hI namesto 50 hI itd. Opažajo tudi, da v krajih prizadetih po toči pada stalež živine, ker kmetovalci razen živine nimajo kaj prodati. V Zg. Ščavnici predvidevajo, da bodo do konca sezone odkupili okoli 150 vag. namiznega sadja. Pravijo pa, da je kvaliteta sadja slaba in to zlasti na tistih področjih, kjer ni bilo izvršeno letno škropljenje. Odkupna cena industrijskega sadja je 20 dinarjev za kg, najvišja cena za najboljše sorte jabolk pa je 60 dinarjev. V Zg. Ščavnici ocenjujejo kot nezdrav pojav, da nekatere sindikalne podružnice na njihovem področju same ku-kupujejo sadje od kmetovalcev ter ponudijo toliko, kolikor nekdo zahteva in na ta način navijajo cene. Po mnenju upravnika tovariša Knupleža pa je cene v letošnji sezoni navijala tudi kmetijska zadruga Lenart, ki je kot pravi, tedensko po trikrat zvišala cene in mnogokrat pri nekaterih sortah plačala mimo cenika po pet dinarjev več. To je vsekakor nezdrav pojav in bi morda kazalo, da obe kmetijski zadrugi pri formiranju cen in sličnih stvareh tesneje sodelujeta.
V obeh kmetijskih zadrugah so pogodbe za pitanje živine v pogodbenem sodelovanju za drugo leto že sklenjene. Izredno dobro gre letos odkup živine na področju kmetijske zadruge Zg. Ščavnica, kjer so v zadnjih dveh mesecih odkupili za izvoz toliko živine kot v celem preteklem letu. Kmetje so pričeli z intenzivnejšo vzrejo živine, to pa predvsem zaradi tega, ker jim kmetijska zadruga s pogodbo o pogodbenem pitanju živine zagoto-yi ceno. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica je v letošnji sezoni odkupila samo tri vagone krompirja. Strokovnjaki kmetijske zadruge pravijo, da je krompirja dovolj, vendar ga kmetje ne prodajajo. Zadruga odkupuje krompir po 25 dinarjev za kg. Zaradi suše v Bosni in Dalmaciji je precejšnje povpraševanje tudi po senu. Kmetijska zadruga Lenart odkupuje seno po 20 dinarjev kg, deteljo pa po 22 dinarjev. Kmetijski zadrugi sta usmerjeni v glavnem na odkup sadja, krompirja, lesa, živine, in še nekaterih bolj pomembnih artiklov. Prav pa bi bilo, da bi z boljšo organizacijo odkupa zajele vse tržne viške ostalih kmetijskih pridelkov, ki jih sedaj ne odkupujeta. Kmetijski zadrugi bi s tem preprečili propadanje ali pa neracionalno izkoriščanje nekaterih kmetijskih pridelkov, sebi pa bi s tem ustvarjale večja sredstva s katerimi hi vršile razširjeno reprodukcijo.	M. K.
otvaiai .ucoiitjt ^^uciujtia.
Kmetijstvo osnova dela organizacij Zveze komunistov
v staležu ali 87 odstotkov. Sledijo Obrtno gradbeno podjetje Lenart z 82 odstotki, Klemos in mizarstvo »Brest« s 57 odstotki in trg. podjetje »Potrošnik« Lenart s 4 odstotki, kar je istočasno najmanjši odstotek sploh.
Po ipodatkih zavoda za socialno zavarovanje je le ta izplačal leta 1961 nad 55 milijonov dinarjev, kar znese na zavarovanca nad 46 tisoč dinarjev. V letu 1962 se je skupni znesek v primerjavi s I. polletjem 1961 povečal za 60 odstotkov. V teh izdatkih za socialno zavarovanje pa še niso všteti izdatki za ustanove in organizacije. V primerjavi z letom 1961 so se tudi izdatki za bolezni do 7 dni in nad 7 dni povečali za približno 49 odstotkov. Dovolj je naštevanja podatkov, ki so zaskrbljujoči. Gospodarske organizacije, zlasti pa sindikati bodo vsekakor morali konkretno in čimprej obravnavati, kako zajeziti izdatke za zdravljenje ne da bi oškodovali resnično bolne.	- ec
(Nadaljevanje s 3. strani) zemljo, ki se jim nudi v zakup za daljši čas. Nujno je tudi, da zadruge od vsega začetka organizirajo takšno proizvodnjo, ki bo omogočila rentabilno poslovanje in da bodo njihove površine vzgled bližnji in daljni okolici. Glede kmetijske kooperacije je letos v primerjavi s .prejšnjimi leti več storjenega. Uspehi bi bili še večji, če posamezni kmetijski strokovnjaki ne bi pogodbenega sodelovanja jemali premalo resno. Kmetijski strokovnjaki in uslužbenci zadrug so pristopali k sklepanju pogodb preveč neenotno. Kmetovalcem se je na terenu tudi premalo pojasnjevalo o prednostih pogodbenega sodelovanja. Kljub določenim slabostim pa bo plan letošnje jesenske setve gotovo izpolnjen. Kmetijske zadruge bi morale v bodoče posvetiti več Skrbi pravočasnemu nabavljanju semen in umetnih gnojil, ne pa šele nekaj dni pred setvijo ali celo v času setve. Primer slabe organizacije in nepravočasnega naročevanja semen in umetnih gnojil je bil letos najbolj izrazit, ko je bila splošna gonja za vsakim kilogramom semena.
Kmetijske zadružne organizacije še zdaleč niso izkoristile vseh ekonomskih in agrotehničnih možnosti v kmetijskem pogodbenem sodelovanju. Med drugim so premalo uporabljale stroje za oranje in setev, za trošenje gnojil in drugo, ker so površine razdrobljene in tudi strojev ni bilo dovolj. Občutno premalo so kmetijske zadruge imele tudi kmetijskih strokovnjakov zaradi česar ni bilo mogoče do-
sledno izvajati vseh agrotehničnih ukrepov, ki jih je predvidevala strokovna služba. Kljub tem pomanjkljivostim so bili proizvodni rezultati v pogodbenem sodelovanju boljši kot pri zasebnih kmetovalcih. Tudi proizvodni stroški so bili v kooperaciji sorazmerno nižji. Osnovna slabost pri sklepanju pogodb je v tem, da so zadruge slabo ocenile tehnično opremljenost. Zadruge so se večkrat tudi zadovoljile z najenostavnejšimi načini pogodbenega sodelovanja, kjer zadruga . ne prevzame nobene obveznosti v pogodbenem sodelovanju, pač pa vedno zasluži in kjer niso pogodbeno angažirana proizvajalna sredstva, kar je v nasprotju z načelom o podružabljanju proizvodnje. V praksi še tudi ni zmagalo prepričanje, da sodelovanje ne pomeni le doseganje večjih donosov in večjega ali manjšega zaslužka za zadrugo, temveč da gre za trajno navezovanje individualnih lastnikov na zadrugo in na njena proizvajalna sredstva. Nujno potrebno bo upoštevati konkretne pogoje v posameznih zadrugah in da bodo odvisne od ekonomskih in ostalih pogojev tudi različne oblike sodelovanja v proizvodnem procesu. Veliko težav na posestvih socialističnega sektorja je tudi zaradi tega, ker večina posestev še nima izdelanih konkretnih ureditvenih načrtov iz katerih naj bi bila razvidna določena smer proizvodnje, ki glede na prirodne in ekonomske pogoje posameznim posestvom najbolj ustreza in je najbolj rentabilna. Zaradi neiz-(Nadaljevanje na 7. strani)
Razgovor s tajnikom Občinskega sveta svobod in PD
Prihodnje leto občinska dramska in pevska revija
Pred kratkim je bil za novega tajnika Občinskega sveta svobod in PD izvoljen tov. Branko Muršec. Novemu tajniku smo tokrat zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je takole odgovoril:
Na zadnji seji je občinski svet svobod in PD sprejel okvirni program dela za prihodnjo kulturno prosvetno sezono. Katerim vprašanjem daje program posebni poudarek in zakaj?
Izmed številnih nalog iz programa dela Občinskega sveta svobod in PD smatram za najvažnejše tri, ki se predvsem nanašajo na povezavo z različnimi organizacijami s pomočjo katerih bo kulturno prosvetno delo uspešno, pestro in vsebinsko zanimivo. Nadalje bo Občinski svet skrbel po svojih komisijah za čimvečjo umetniško raven kulturnih prireditev v občini in navajal posameznike k pravilnemu vrednotenju kulturnih dobrin. Tretja stvar, kateri bomo posvetili posebno skrb je, da bomo priredili več kulturnih manifestacij v občini.
Kakšen program so sprejele
komisije in kako ga nameravajo izvesti?
Komisija za dramatiko si je zadala nalogo, da bo pripravila nekaj dobrih igralskih skupin, ki naj bi sodelovale na okrajni dram ski reviji marca prihodnjega leta. V prvi polovici januarja bo predvidoma tudi občinska dramska revija. Komisija za glasbeno dejavnost je sklenila, da bo prav tako pripravila občinsko revijo pevskih zborov. Najboljši pa bodo seveda sodelovali tudi na republiški reviji v Celju, če bodo dosegli primerno kvaliteto. Komisija za klubsko dejavnost se bo trudila ustanoviti čimveč klubov v občini in jim dati primerno in vsebinsko pestro vsebino.
Kako naj bi občinski statut obravnaval kulturo in prosveto v občini?
Danes :si človek vedno bolj želi kulturnega izživljanja, zato je naloga ljudi, ki sestavljajo občinske statute, da bolj kot kdaj koli prej posvetijo pozornost kulturi v občini, ji zagotovijo primerno mesto v družbi ter jo obravnavajo kot ljudsko potrebo, ne
pa .kot privesek, ki ga imamo pač zato, da bomo le na zunaj dajali videz kulturnih ljudi.
O KOMUNALNI DEJAVNOSTI V LENARTU
NOV KULTURiU DCM V LENARTU?
Ali je potreben
Na račun vodovoda in tistih, ki so vložili ogromno truda v gradnjo tega vodovoda, je padlo precej pikrih besed, morda mnogokrat tudi neupravičeno. Voda pa je vendarle pritekla in pošteno je, da se zahvalimo vsem tistim, ki so dali iniciativo za gradnjo vodovoda in kljub vrsti objektivnih težav vztrajno delali do dokončne uresničitve želje marsikaterega Lenarčana. Dela na priključkih na vodovod so pri kraju. Doslej je priključenih 56 zgradb, dnevna potrošnja vode pa znaša 120 m3. V kratkem bo svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora odločil še ceno vode. Na oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora predvidevajo, da bi naj m3 vode za široko potrošnjo stal 50 dinarjev, za gostinstvo 75 dinarjev, za obrt in industrijo pa 80 dinarjev. Upravljalci zgradb, v katerih niso montirani vodomeri, pa naj bi plačevali pavšalno in to 120 dinarjev za m3.
Dela na kultumo-prosvetnem domu in gostilni Lenart napredujejo. Kot smo že poročali, teh del letos ne bo mogoče zaključiti, ker ni na razpolago dovolj finančnih sredstev. Predvideva se pa, da bo dvorana že letos urejena vsaj toliko, da bomo lahko imeli v Lenartu zopet redne kino predstave. Pred kratkim je komisija za pregled glavnih projektov pri občinskem ljudskem odboru pregledala in potrdila glavni projekt za kulturno-pro-svetni dom. Na seji pa je bil sprožen proučitve vreden predlog, in sicer, da bi bilo bolje sedanjo dvorano preurediti za obrat družbene prehrane in druge namene, kulturno-prosvetni dom pa postaviti nov na boljšem prostoru, kjer bi bilo tudi okolje možno
drugače urediti. Preureditev sedanjega kultumo-prosvetnega doma bo stala okoli 26 milijonov dinarjev, novogradnja pa bi po
goznica in Selce, ker se bodo prebivalci teh krajev največ posluževali tehtnice.
M K
Tak je bil pogled na središče Lenarta, ki pa se tudi te dni ni kdo
ve kaj spremenil
mnenju nekaterih strokovnjakov stala 40 milijonov dinarjev.
Nekateri pravijo, da je letos zadnja blatna jesen v Lenartu. Vse izgleda, da bo res tako. Zemeljska dela bodo do 29. novembra končana, spomladi pa bo cesta asfaltirana. V sredini trga bo verjetno urejen tudi vodomet, razumljivo z zelo majhnimi stroški, ker so vodovodne cevi že potegnjene.
V Voličini bodo v kratkem dobili novo mostno tehtnico. Sredstva za gradnjo te bosta prispevala občinski ljudski odbor Lenart in kmetijska zadruga Lenart. Mnenja pa smo, da bodo to akcijo finančno podprli tudi krajevni odbori Voličina, Cermlenšak, Ro-
(Foto M. Brumen)
Krajevna konferenca SZDL v Zavrhu
ŽIVO ZANIMANJE ZA PROBLEME KRAJA
Krajevna konferenca Socialistične zveze v Zavrhu je pomenila velik korak naprej v družbeno političnem življenju kraja. Prebivalci tega območja nedvomno kažejo veliko zanimanje za lastne probleme, kakor tudi za vprašanja širše družbene skupnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da se je krajevne konference udeležilo nad 60 ljudi ali skoraj iz vsake družine nekdo. Konference se je udeležil tudi predsednik Občinskega odbora SZDL Franjo Muršec. Po poročilu, ki ga je podal Franc Ploj, predsednik KO SZDL, se je razvila sproščena in vsestranska razprava, ki je mimogrede rečeno značilna za vse sestanke v tem ikra ju. V razpravi so navzoči med drugim zlasti izrazili zadovoljstvo nad tem, da se bo mizarska delavnica »Brest« končno preselila v Lenart. V sedanjih prostorih pa bodo Zavrčani sčasoma uredili privlačno turistično postojanko, ki jo bodo imenovali po generalu Majstru. Na konferenci so se tudi pogovarjali o delu turističnega društva, ki je edino delovno v lenarški občini in sklenili, da bodo delo na gradnji razglednega stolpa pospešili. Nekateri so v razpravi tudi izrazili željo, da bi naj zdravstveni delavci organizirali puljenje zob šolske mladine po šolah, kakor je to svoj čas že bilo. V kolikor pa sredstva tega ne bi dopuščala, so predlogi, naj bi se določil čas v zdravstvenem domu Lenart določen samo za nude-nje zdravstvenih uslug šolski mla dini, da ne bi le ta izgubljala preveč časa s čakanjem. Deloma so tudi grajali razlike v odkupnih cenah med zadrugo Lenart in Ko-reno. Te bi vsekakor veljalo odpraviti, so poudarili na konferenci, da ne bi živina odhajala zaradi ugodnejših cen v zadrugo Koreno, ki je izven občine. Precej časa so na konferenci posvetili obravnavi okrog priključitve organizacije Voličini, vendar so se prisotni enoglasno izjasnili, da ostanejo še naprej samostojni v lastni organizaciji SZDL. Konferenca v Zavrhu vsekakor sodi med dosedaj najboljše tako po poročilu, po razpranvi, najbolj pa po številni udeležbi ter so po slednjem lahko vzgled marsikateri večji krajevni organizaciji SZDL.
-ec
SE ENKRAT:
Zanemarjeno okolje spomenika N0B
Člane ZB NOV Voličina je presenetil članek v »Domačih novicah« glede neurejenosti okolja ■spomenika padlih borcev v Voličini. Najbolj pa nas je presenetilo to, da je pisec članka sin predsednika krajevnega odbora ZB Voličina, ki je zadolžen za ureditev okolja spomenika ter redno kosi travo, šolski otroci pa skrbijo za cvetlice. Krajevni odbor kakor tudi vaščani niso krivi, da je toča poškodovala cvetlice. Finančnih sredstev za
ureditev okolja spomenika pa je zmanjkalo zaradi nerednega dotoka davka, kar je tudi posledica letošnje toče. Vsekakor pa bo potrebno urediti novi nasad, ker so se lipe začele sušiti. Za nabavo novih dreves bodo potrebna tudi večja finančna sredstva. Večje zanimanje za spomenik bi morale kazati tudi množične organizacije, predvsem mladina in SZDL, ki bi lahko s prostovoljnim delom uredile okolje spomenika.
FPKR
Razprava na občinski konferenci Zveze komunistov
TONE KROPUŠEK:
Tone Kropušek se je v svoji razpravi omejil na to, da je potrebno v najkrajšem možnem času dvigniti materialno blaginjo. Dejal je, da je potrebno predvsem skrbeti za razširitev proizvodnje. Poudaril je, da je prav v lenarški
slabostih drugih. Poudarila je tudi, da torišče dela komunistov ni v lastni organizaciji v kateri naj bi 'se samo dogovarjali, temveč da se morajo komunisti uveljavljati v vsem družbenem življenju. Komunisti morajo biti tudi dosledni pri izvajanju sprejetih stališč. Proti tistim pa, ki se tega
Sekretar Obč. komiteja ZKS Lenart Ernest Smid bere referat na občinski konferenci o bodočih nalogah ZK
(Foto M. Brumen)
občini čutiti dokajšen razkorak med materialno proizvodnjo in družbenimi potrebami. Da bi se izboljšalo materialno stanje je po mnenju tov. Kropuška potrebno razviti oblike samoupravljanja, ki je prvenstveni pogoj za hitrejši razvoj. V zvezi z združevanjem kmetijskih gospodarskih organizacij je diskutant poudaril, da mora združitev pomeniti kvaliteten napredek ne pa samo kvanti-teten. Ne kaže združevati posestev z izgubo, če bo že vnaprej jasno, da se zguba z združitvijo ne bo sanirala. Tone Kropušek je še govoril o krepitvi socialističnega sektorja kmetijstva in o proletariziranju polproletarcev.
TILKA BLAHA
V razpravi je Tilka Blaha dejala, da so načela komunistom dobro znana, vendar se le-ta čestokrat premalo dosledno izvajajo. Poudarila je, da organizacije ZK v občini zaostajajo v metodah dela za ostalim razvojem. Ugotovila je tudi, da komunisti premalo obravnavajo lastne probleme in vse preveč segajo po
ne bi držali, je potrebno disciplinsko postopati, je dejala Tilka Blaha. Glede razprave o novi ustavi in o občinskem statutu je dejala, da osebni in lokalni problemi ne bi smeli izstopati. Skozi razpravo o teh dokumentih naj bi se občani sistematično idejno gradili. V zvezi z delom osnovnih organizacij ZK je poudarila, da bo kazalo tem nuditi stalno pomoč od strani občinskega komiteja. Proti polproletarcem se nima smisla boriti z administrativnim pritiskom, ampak bi moral biti sistem nagrajevanja tak, da bi postavljal alternativo pred delavce — kmete. Tilka Blaha je med drugim še izrazila zaskrbljenost nad tem, da gospodarske organizacije v lenarški občini ne šolajo višjih in visokih strokovnih kadrov.
EDO ZORKO
Komunisti naj rešujejo probleme predvsem na svojem delovnem mestu, je poudaril Edo Zorko in nadaljeval, da pa morajo videti sklop vseh vprašanj, ki se pojavljajo. Dejal je tudi,
da imamo vse preveč razprav, premalo pa izvajamo sprejete sklepe. V nadaljevanju je govoreč o tako imenovanih strokovnih ekskurzijah, ki jih prirejajo nekatere gospodarske organizacije, dejal, da naj bi si predvsem kmetijske organizacije pogledale, kako delajo na lastnih obratih, ne pa da iščejo povsod drugod izkušnje. Med drugim je tudi grajal slabo obdelovanje nekaterih kmetijslkih površin v lasti socialističnega sektorja in .poudaril, da bodo kmetje ocenjevali dobro ali slabo delo kmetijskih organizacij tudi po tem, kako bo obdelana zemlja na socialističnem sektorju. Navedel je konkreten primer iz Oseka, kjer je 63 ha neobdelane zemlje v lasti KG Lenart. Poudaril je, da da bodo morale kmetijske organizacije delati z računico. Ko je govoril o podružabljanju zemlje je podčrtal, da so prav kmetijske organizacije premalo zainteresirane za to. Na koncu je še dejal, da je v razvoju kmetijskih organizacij več subjektivnih kot objektivnih ovir. Zagotovil je tudi, da bo ljudski odbor skupaj z zbori volivcev reševal vsa važna vprašanja.
FRANJO MURŠEC Franjo Muršec je predvsem govoril o delu Socialistične zveze v občini in o delovanju komunistov v tej organizaciji. Poudaril je, da so komunisti dolžni pospeševati, da se bodo člani SZDL bolj smelo vključevali v sistem neposrednega samoupravljanja. Podčrtal je tudi, da morajo komunisti pomagati pri uveljavljanju predlogov članov SZDL. V nadaljevanju je govoreč o nalogah te organizacije dejal, da le-ta mora spremljati celotno dogajanje in ga tudi reševati, za kar so v veliki meri odgovorni člani ZK. Čedalje bolj bo potrebno krajevne organizacije SZDL osamosvojiti pri njihovem delu, sedaj pa so v glavnemn odvisne od občinskega foruma. Ko je govoril o sekcijah SZDL je poudaril, da teh ne kaže ustanavljati kampanjsko, ampak da naj bodo odraz dejanske potrebe. Ob zaključku je še poudaril, da so pojavi odtegovanja od dela v SZDL ob najrazličnejših neutemeljenih izgovorih v zadnjem času precej pogosti. Delu se zelo radi odtegujejo tudi komunisti. To bo vsekakor kazalo odpraviti in angažirati najboljše kadre v SZDL.
VIDA BRUMEN
Vida Brumen se je v svoji razpravi omejila na izvajanje družbenih planov in na pojave v zvezi z delitvijo sredstev v gospodarskih organizacijah. Poudarila je, da produktivnost dela v večini gospodarskih organizacij v občini še ni dosegla primerne ravni in da osebni dohodki naraščajo neskladno s proizvodnostjo. Posebej je poudarila, da precej kolektivov razume delitev sredstev tako, da je pač potrebno prvenstveno zagotoviti sredstva za osebne dohodke, šele nato za sklade, namesto, da bi bilo obratno. Ugotovila je, da se sredstva skladov nasploh znižujejo na račun osebnih dohodkov. Produktivnost dela še vedno ni merilo za višino osebnih dohodkov. Opozorila je
tudi na škodljiv pojav, da nekatere uprave v gospodarskih organizacijah prejemajo osebne dohodke neodvisno od dosežene proizvodnje oziroma od gibanja osebnih dohodkov zaposlenih direktno v proizvodnji. Ko je govorila o ekonomskih enotah, je dejala, da so le-te v vseh pravilnikih predvidene, vendar so večkrat samo na papirju. Nimajo niti osnovnih samoupravnih pravic in ne materialnih sredstev, ki bi jih lahko delile. V nekaterih podjetjih menijo o skladih, da ti niso potrebni, drugod pa, da naj za tehnično izpopolnjevanje skrbijo drugi izven podjetja. V izvezi z družbenim planom nom je poudarila, da ga bo v bodoče potrebno izvajati z vso doslednostjo. Ko je govorila o samoupravljanju v delovnih kolektivih je poudarila, da nekateri vodilni ljudje, tudi komunisti, menijo, da kolektivu ni potrebno vedeti vsega, kar se v podjetju dogaja. Ob koncu je še grajala kolektive, ki dajejo premalo sredstev za izobraževanje svojih članov.
TONE STEFANEC
V razpravi je podčrtal, da so
programi dela izredno važni za delo osnovnih organizacij Zveze komunistov. Zato je priporočil, naj bi jih imele vse organizacije, ki pa ne bi smeli biti togi in bi morali dopuščati obravnavanje vseh tekočih vprašanj, ki se dnevno pojavljajo. V zvezi s programi je še dejal, da bi le-ti morali biti bolj konkretni in akcijski.
MILAN MOČNIK Govoreč o procesu družbenega osamosvajanja šol, je tov. Močnik poudaril, da so še v tem pogledu zakonski predpisi dokaj pomanjkljivi in je tudi v tem deloma vzrok nekaterih slabosti na šolah. Ko je govoril o pravilnikih na šolah je dejal, da so jih nekatere šole prepisale od drugih šol, nekatere pa celo od gospodarskih organizacij. Da pravilniki niso najboljši, je vzrok tudi v premajhni pomoči subjektivnih sil razen sindikata prosvetnih delavcev, ki je vsaj deloma pomagal. Na šolah so bile celo tendence, da bi naj vse šole imele enoten pravilnik. V nadaljevanju je poudaril, da vlada precejšnja neenotnost komunistov glede delitve dohodka. Pravilniki so bili tudi plod dela manjšega števila ljudi, zato tudi niso najboljši. V razpravi je tov. Močnik posebej podčrtal, da so pri sestavljanju pravilnikov na šolah premalo upoštevali delo in uspeh. Govoreč o sredstvih za osebne dohodke je dejal, da bi moral biti gibljivi del nekoliko večji od dela, ki ga imajo nekatere šole in predvidevajo njihovi pravilniki le 10% gibljivega dela. Na koncu je še dejal, da naj bi se pri svetu za šolstvo formiralo posebno telo, ki naj bi sproti spremljalo delitev dohodka na šolah.
FRANC KRALJ
Franc Kralj je zlasti govoril o delu komunistov v sindikatih in organih delavskega samoupravljanji. Dejal je, da se komunisti niso dovolj zavzemali za izvajanje sklepov teh organov. Gra-(Nadaljevanje na 7. strani)
Osnutek programa delavske univerze o izobraževanju
Osnutek programa izobraževanja Delavske univerze Lenart za sazono 1962/63 je že sestavljen. Značilno za osnutek tega programa je, da skuša izobraževanje čimbolj približati delovnim organizacijam. Pri vseh krajevnih organizacijah SZDL smo v letošnjem letu ustanoviili izobraževalne sekcije, katerih naloga je, da analizirajo potrebe državljanov hkrati pa prisluhnejo njihovim željam ter tako sestavijo program izobraževanja za svoje področje. Večina sekcij je to nalogo opravila dokaj uspešno, nekatere organizacije socialistične zveze kot so Lenart, Zg. Ščavnica in Jurovski dol pa doslej k temu še niso pristopile. Do pričetka izobraževalne sezone nas loči le še nekaj dni, zato bi bilo prav, da to kar smo zamudili skušamo do neke mere nadoknaditi. Tudi v vseh večjih sindikalnih podružnicah je potrebno ustanoviti izobraževalne sekcije. Doslej so le tri sindikalne podružnice ustanovile te sekcije, program izobraževanja pa je sestavila samo izobraževalna sekcija sindikalne podružnice Doma duševno de-fektnih Hrastovec. Sindikalne podružnice, organi družbenega upravljanja pa tudi vodstva delovnih organizacij bodo morali resneje pričeti reševati problem strokovnega in idejno-političnega izobraževanja zaposlenih. Na nemalo sestankih se pokaže, da delavci ne razumejo posameznih pravilnikov, pa tudi ne pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, s katerim režejo sami sebi kruh. Ne razumejo, zakaj v nekaterih primerih zaposleni v upravi dobijo vsak mesec najvišje osebne dohodke, ki jih je možno doseči po pravilniku in da je nagrajevanje po učinku vpeljano samo v ekonomskih enotah, v upravi pa? — Konkretno izgleda, da je tako v trgovskem podjetju »Potrošnik« Lenart. Še vedno se opaža zelo ozko gledanje posameznikov, ki vidijo samo svoje delovno mesto, svoj osebni dohodek, vsi ostali problemi pa so za njih postranska stvar. Vse to bo možno odpraviti le, če bomo pričeli s sistematičnim izobraževanjem naših delavcev in jim dali tisto stopnjo strokovnega in idejno-političnega znanja, katero mora imeti vsak zaposlen, če hoče poleg proizvajalca biti tudi upravljalec. Naše delovne organizacije so doslej dajale neznatna sredstva za izobraževanje zaposlenih. V bodoče bo potrebno v te namene izločiti nekaj več sredstev, kajti tudi Delavska univerza bo svoje usluge zaračunavala.
Osnutek programa izobraževanja Delavske univerze predvideva za posamezna področja naslednje šole, tečaje, seminarje in predavanja:
IDEOLOŠKO-POLITICNO IZOBRAŽEVANJE
—	Večerna politična šola;
—	Mladinska politična šola;
—	Seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL;
—	Seminar za vodstva mladinskih aktivov;
—	Seminar za novo sprejete člane ZKS;
—	Vrsta predavanj o notranje in zunanje političnih dogodkih.
DRUZBENO-EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE
—	Seminar za neposredne u-pravljalce;
•— Seminar za člane upravnih odborov in delavskih svetov;
—	Seminar za vodilni kader v delovnih organizacijah;
—	Seminar za člane IO sindikalnih podružnic;
—	Seminar za člane hišnih svetov;
—	Seminar za člane zadružnih svetov;
—	Seminar za člane šolskih odborov;
—	Seminar za člane poravnalnih svetov;
—	Seminar za člane krajevnih skupnosti.
SPLOŠNO STROKOVNO IN
POLJUDNO-ZNANSTVENO IZOBRAŽEVANJE
V	okviru tega sektorja bo Delavska univerza organizirala šolo za življenje, šolo za starše, cikluse ali posamezna predavanja s področij kmetijstva, zdravstva itd.
V	letošnji sezoni želimo uvesti v okviru klubske dejavnosti doslej za nas povsem novo obliko izobraževanja in to »JAVNO TRIBUNO«. V tem okviru bomo s predavanji in razgovori državljane tekoče obveščali o najaktualnejših problemih z najrazličnejših področij. Odvisno od prizadevanj izobraževalnih sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL je, kako se bo ta oblika izobraževanja uveljavila. Prav gotovo je, da državljani imajo interes in željo spoznati določene probleme in dogajanja, odvisno od nas pa je, če bomo imeli dovolj posluha za njihove želje.
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA PO IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH
Izobraževalni center — Lokavec
—	Sadjarstvo — kvaliteta sadja, cena, izvoz;
—	Davčna politika FLRJ;
—	Osvajanje vesolja;
—	Alkohol — nepotrebno zlo;
—	Odnosi med spoloma in načrtovanje družine;
—	Vloga Jugoslavije v svetu. Izobraževalni center — Gradišče
—	Zdravstvo — kužne bolezni, sodobna regulacija rojstev, nega bolezni in zdravljenje zob, bolezen prebavnih organov, ušesa — nos — grlo, osebna higiena — vir zdravja;
—	Osvajanje vesolja;
—	Uvajanje rentabilnih kmetijskih panog;
—	Bolezni in zdravljenje domačih živali;
—	Zdravi odnosi v družini;
—	Vtisi s potovanja okoli sveta (Branko Sinica). Izobraževalni center — Selce
—	Sadjarstvo;
—	Živinoreja;
—	Splošno o 'kmetijstvu;
—	Šola za starše;
—	Zdravstvo. Izobraževalni center — Cerkvenjak
—	Šola za starše — druge stopnje;
—	Veterinarstvo;
—	Sadjarstvo;
—	Vinogradništvo;
—	Zdravstvo;
—	Predpisi o socialnem zavarovanju;
—	Zemljepisna predavanja s filmom;
—	Najaktualnejši izumi tehnike.
Izobraževalni center — Zavrh
—	Sadjarstvo — obrezovanje sadnega drevja, gnojenje sadnega drevja in nadaljnja vzgoja sadnega drevja poškodovanega po toči;
—	Gospodinjstvo — urejanje prostorov, priprave za kuho, pranje An priprava otroka za šolo; — Zdravstvo — hišna higiena, osebna higiena in prvi znaki bolezni TBC, raka in zastrupitve;
—	Ustava in statut občine. Izobraževalni center — Voličina
—	Gospodarstvo občine — perspektivni razvoj;
—	Kako naj vzgajam otroka;
—	Zakaj nova ustava — njene značilnosti;
—	Rak — bolezen XX. stoletja;
—	Poleti v vesolje;
—	Poljudno-znanstvena preda-
(Nadaljevanje s <6. strani) jal je med drugim tudi sindikalno podružnico prosvetnih delavcev, ki se v več mesecih ni konstituirala in letos sploh ni razpravljala o pravilnikih na šolah. Na koncu je dejal, da se organi upravljanja sestajajo po navadi takrat, kadar je to z zakonskimi predpisi določeno.
FRANJO ŠUMAN
Govoril je zlasti o delu mladinske organizacije in o aktivnosti mladih komunistov ter poudaril, da se le-ti premalo uveljavljajo v organizaciji Ljudske mladine. Grajal je tudi delo mladih kmetijskih strokovnjakov in mladih učiteljev komuistov, ki čestokrat stojijo ob strani. O osnovnih organizacijah ZK je dejal, da premalo razpravljajo o delu mladinskih aktivov. Na koncu je še dejal, da starejši komunisti tudi premalo delajo z mladimi.
(Nadaljevanje s 4. strani) delanih ureditvenih načrtov so bila investicijska sredstva večkrat nenačrtno izkoriščena. Dosedanje delo osnovnih organizacij ZKS v kmetijskih organizacijah ni bilo zadovoljivo. Osnovne organizacije so premalo skrbele za idejno-politično vzgojo svojega članstva, kar se izraža v nedo-voljni aktivnosti delavcev kmetijskih posestev pri razvijanju socialističnih odnosov na vasi s pritegovanjem zasebnih ikmeto-
OPOZORILO NAROČNIKOM IZVEN OBČINE LENART
Tej številki »Domačih novic« smo priložili plačilne naloge za plačilo naročnine našega časopisa za tekoče leto. Vljudno prosimo vse zunanje naročnike, da poravnajo naročnino po priloženih položnicah v najkrajšem času.
Uprava
vanja.
Izobraževalni center sindikalne podružnice Doma duševno de-fektnih Hrastovec
—	Duševno defektni bolnik;
—	Nalezljive bolezni
—	Zakon o socialnem zavarovanju;
—	Nova ustava — njene značilnosti.
Vsem delovnim organizacijam, sindikalnim podružnicam, organom družbenega upravljanja, družbeno-politienim organizacijam bomo posredovali celoten osnutek programa izobraževanja Delavske univerze. Zavedamo se, da je v osnutku še vrsta pomanjkljivosti ter prav zaradi tega želimo tesnega sodelovanja vseh zainteresiranih organizacij, društev in posameznikov. Pričakujemo vrsto pripomb in popravkov, kajti le tako lahko približamo program našim izobraževalnim potrebam.
M K
FRANC KLINC
Franc Kline je obširno govoril o problemih v kmetijstvu, zlasti na socialističnem sektorju. Ko je •govoril o združevanju kmetijskih organizacij je poudaril, da le-to jmora temeljiti na gospodarski koristi in da bo kazalo proučiti kritje izgube še pred združitvijo. Govoril je še o podružabljanju zemlje in o investicijski politiki.
ALFRED PIRHER
Govoril je predvsem o kulturno prosvetnih problemih in dejal, da bi občinski svet Svobod in prosvetnih društev moral poživeti delo. Dotaknil se je tudi kvalitete filmov in ugotovil, da nekatera naša kinopodjetja predvajajo zlasti mladini neprimerne filme. Ko se je dotaknil tudi gasilstva je poudaril, da se v to organizacijo nerada vključuje inteligenca in mladina.
valcev k sodelovanju s kmetijskimi zadrugami z uvajanjem raznih oblik kooperacije.
V nadaljevanju poročilo govori o notranji krepitvi organizacije ZK, o ideološkem delu, izobraževanju, delu komunistov v družbenih organizacijah kot so SZDL in druge. Poročilo so sestavljali Vida Brumen, Edo Zorko, Mirko Košmerl, Tone Štefanec, Franc Kralj, Konrad Rebemik lin Vinko Plevnik ob sodelovanju Občinskega komiteja Zveze komunistov.
DOPISUJTE
v »Dofnaie Mt/icc«
Razprava na občinski konferenci Zveze komunistov
Kmetijstvo - osnova dela organizacij Zveze komunistov
Pesnica vsako leto s pogostimi poplavami napravi veliko škodo. Nekdaj rodovitni travniki so vedno bolj nerodovitni. Na poplavljenih površinah raste večji del kisla krma. Strugi Pcsnice in Globovnice pa sta tudi zaraščeni z grmovjem ter na nekaterih mestih popolnoma zajezeni. Zanima me, zakaj občinski ljudski odbor ničesar ne ukrene za preprečitev poplav in kam se steka prispevek za vodno skupnost?
V. E. Zavrh
Občinski ljudski odbor Lenart je 22. septembra 1960 sprejel odlok o agrotehničnih ukrepih za pridobivanje krme na travnikih, ki je bil na željo občanov objavljen 26. julija letos v »Domačih novicah«. Odlok določa, da je na celotnem območju občine potrebno vsako leto čistiti vse travniške površine krtin, mravljišč, kamenja, vejevja in drugeh nepotrebnih stvari. Odlok prav tako določa, da so lastniki in solastniki zemljišč, katera mejijo na potoke in jarke, dolžni redno čistiti dno in brežine potokov in jarkov tako, da je odtok odvišne talne vode nemoten.
Lastniki in koristniki travniških površin so po tem odloku brez predhodnega opozarjanja upravnega organa občinskega ljudskega odbora dolžni, da odlok izvajajo ter da jarke in potoke očistijo. Upravni organ občinskega ljudskega odbora Lenart, pristojen za kmetijstvo, je letos uvedel postopek proti tistim lastnikom, ki imajo travniške površine v Pesniški dolini. Ti bodo morali še pred prvo košnjo prihodnje leto očistiti potoke in že obstoječe jarke, da se bo tako zmanjšala zamočvirjenost se-
Akcija zbiranja prispevkov za prizadete po toči še ni zaključena. Kmetijske zadruge in organizacije SZDL zbirajo kmetijske pridelke, ki so jih darovali kmetovalci, vendar to poteka prepočasi, kakor smo že zadnjič poročali. V času od 6. oktobra do 29. oktobra so prispevali naslednji: Občinski odbor RK Maribor-Tabor 97.149 din, Lesna industrija Ljubljana 5.900 din, Zavod za slepo mladino Ljubljana 4.810 din, Tehniška šola Ljubljana 6.000 din, otroški vrtci Vič Rudnik —■ Ljubljana 4.700 din, Gradbena srednja šola Ljubljana 9.800 din in Dom oskrbovancev Poljčane 5.200 din. Zlasti razveseljivo je, da so se vabilu za pomoč odzvali celo v zavodu za slepo mladino v Ljubljani, za kar se jim moramo seveda javno zahvaliti.
dan jih travniških površin. Ce lastniki in koristniki zemljišč ne bodo izvršili predpisanih ukrepov, bo upravni organ moral postopati po zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list FLRJ štev. 43-707/59). 92. člen tega zakona določa, da se bodo potrebna dela morala izvesti na stroške lastnika zemljišča, če teh ukrepov sam ne izvrši. Po 24. členu istega zakona pa se tako zemljišče lahko tudi odvzame in da v prisilno upravo za dobo enega do petih let. V interesu lastnikov je, da te stvari uredijo sami, ker si bodo s tem izboljšali pridelek krme. Denar, ki ga plačujejo lastniki zemljišč v obliki prispevka za vodno skupnost, se zbira na tekočem računu vodne skupnosti za melioracijo Pesniške doline v Ptuju in se uporabljajo za regulacijo Pesnice. Ker zahteva regulacija sorazmerno veliko stroškov, se vsako leto lahko uredi le nekaj kilometrov struge Pesnice.
Mirko Veršič, referent za kmetijstvo Ob LO Lenart
O bivši usnjarni v Gradišču se je že veliko govorilo in pisalo. Med drugim sem tudi slišal, da bi naj te prostore dobila KZ Lenart ali celo »Livarna« iz Maribora, ki bi uredila v njih svoj obrat. Kaj je na tem resnice?
T. li. Gradišče
Kmetijska zadruga Lenart je 2. julija 1962 zaprosila ObLO Lenart za dodelitev bivše usnjar-ne v Gradišču v upravljanje. V teh prostorih bi uredila prostore in priprave za siliranje in nadaljnjo predelavo sadja.
Zgradba je bila leta 1860 do-
V zadnjem času je bilo trgovskemu podjetju »Potrošnik« plačano na račun živil, ki jih je dobavil za prizadete po toči 229.080 dinarjev in trgovskemu podjetju »Izbira« 391.027 dinarjev.
Trenutno je na tekočem računu za prizadete po toči 1,014.795 din. Ta znesek pa bo verjetno potrebno nakazati kmetijski zadrugi Lenart za kritje razlike med semensko in merkantilno pšenico o čemer smo že poročali.
Naloga organizacij SZDL je, da se takoj lotijo dela pri zbiranju kmetijskih pridelkov in poskrbijo, da bodo le-ti pravočasno dostavljeni kmetijskim zadrugam oziroma njihovim obratom. Tudi kmetijske zadruge bi morale storiti vse, da se ti pridelki v najkrajšem času zberejo, in sicer še pred novim letom.
deljena v upravljanje tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru, ki je nameravala v njej urediti livarno za bakrene zlitine. Zaradi spremembe predpisov v zvezi s proizvodnjo bakrenih zlitin je tovarna od nameravane ureditve obrata v Gradišču odstopila ter 7. junija 1962 sporočila Ob LO Lenart, da dodeljeno zgradbo vrača.
V tem času se je za navedeno zgradbo začela zanimati mariborska livarna s katero so že v teku razgovori za ureditev njenega obrata, ki pa še niso zaključeni.
O dodelitvi zgradbe bivše usnjarne v Gradišču kmetijski zadrugi Lenart je razpravljal svet za družbeni plan in finance pri Ob LO Lenart na seji 19. septembra 1962 in predlagal ljudskemu odboru, da se najprej končajo razgovori z mariborsko livarno. Ce pa livarna iz Maribora ne bi bila zainteresirana za ureditev svojega obrata, naj se zgradba dodeli v upravljanje KZ Lenart. Svet za družbeni plan in
V nedeljo, 14. oktobra, sta se na domačem terenu sestali nogometni enajstorici lenar. PARTIZANA in Jareninskega dola. Tekmo je gledalo za naše razmere precej ljudi, čeprav je od kraja kazalo, da jih bo malo. Obe moštvi sta bili dokaj enakovredni, čeprav so domačini nekoliko prednjačili v tehniki igre. Igrali so zares športno in so gledalci uživali in pazljivo spremljali potek tekme. Tokrat je tudi sodnik pokazal dobršno mero znanja in je sodil kot so Lenarčani že nekaj časa pričakovali. Domačini so bili nekoliko boljši in so premagali nogometaše iz Jareninskega dvora z rezultatom 4:2. S to
	?D	lKJ@Gf	P
GRADIŠČE
18. novembra ob 15. in 19. uri »PUSTOLOVŠČINA T. SOJERA«, ameriški barvni film
25. novembra ob 15. in 19. uri »HRABRI IN SMELI«, ameriški barvni film
29. novembra ob 15. in 19. uri »LJUBIMCI«, francoski film
finance je svoj predlog utemeljil s tem, da bi z ustanovitvijo obrata livarne dobilo v Gradišču zaposlitev okrog 40 ljudi, ki bi imeli stalno zaposlitev, siliranje sadja pa je več ali manj sezonskega značaja ter bi zaposlilo tudi manj delovne sile.
Z ureditvijo obrata livarne v Gradišču bi se v občini znatno povečal tudi narodni dohodek. Občinski ljudski odbor Lenart je na seji 22. septembra 1962 razpravljal o predlogu sveta za družbeni plan in finance ter sklenil, da se dodelitev omenjene zgradbe odloži tako dolgo, dokler ne bodo končani razgovori z Livarno Maribor. Kmetijska zadruga Lenart ima z občino Lenart za zgradbo v Gradišču sklenjeno najemno pogodbo ter jo sedaj nemoteno koristi. Kmetijska zadruga Lenart je s sklepom Občinskega ljudskega odbora Lenart seznanjena.
Vida Brumen, referent za analize pri Ob LO Lenart
zmago so Lenarčani spet nekoliko bližje najvišjemu mestu v Slo-venjegoriški nogometni ligi. Če trdimo, da so se nekateri gledalci ob tekmi Lenart : Pesnica nekulturno obnašali, pa tega ne moremo trditi za tekmo Lenart : Jareninski dvor, ko je tudi občinstvo pokazalo vso prisebnost.
Pred kratkim so se Lenarčani pomerili še z Jakobskim dolom in tekmo izgubili. Vendar so pristojni organi priznali izid tekme v korist Lenarta zaradi neprijavljenih igralcev v moštvu Ja-kobskega dola.
2. decembra ob 15. in 19. uri »DAN KO SO DELILI OTROKE«, ameriški barvni film
9. decembra ob 15. in 19. uri »SKRITA TRDNJAVA«, japonski film
VOLIČINA
18. novembra ob 15. in 18. uri »MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE«, ameriški film
25. novembra ob 15. in 18. uri »INTERPOL«, angleški barvni film
9. decembra ob 15. in 18. uri »MOZ S TISOČ OBRAZI«, ameriški film
2. decembra ob 15. in 18. uri »OD PEKLA DO TEKSASA«, ameriški film
RAZPIS
PERSONALNA KOMISIJA PRI ŠOLSKEM ODBORU OSNOVNE ŠOLE ZGORNJA ŠČAVNICA razpisuje mesto
KUHARICE V ŠOLSKI MLEČNI KUHINJI
Pogoji:
1.	KVALIFICIRANA KUHARICA,
2.	POLKVALIFICIRANA KUHARICA ali
3.	KUHARICA Z VSAJ 5-LETNO PRAKSO V KUHARSKI STROKI.
Prijave pošljite do 25. novembra 1962 personalni komisiji osnovne šole Zgornja Ščavnica. K prijavi priložite življenjepis, dokaz o strokovni kvalifikaciji ali potrdilo o praksi.
POTEK AKCIJE ZBIRANJA PRISPEVKOV ZA PRIZADETE PO TOČI
AKCIJA JE V GLAVNEM ZAKLJUČENA
O NOGOMETNIH TEKMAH »PARTIZAN« Lenart : Jareninski dvor in »PARTIZAN« Lenart : Jakobski dol
Lepa igra, dober sodnik, kulturno občinstvo
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis
Tiska »Celjski tisk« Celje.