Iskra
4 F « fc
■ ■ir
let
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ » ŠT. 24 O LETO X & 19. JUNIJ 1971
2. julija slavnostno zasedanje DS
Ob Iskrinem slavju
V želji, da bi se kolektivi združene ISKRE med seboj čimbolj spoznali in utrdili medsebojno prijateljstvo, v želji, da bi nam bil jutrišnji dan lepši in plodnejši, vas 4. julija pričakujemo v čimvečjem številu na skupnem srečanju ob DNEVU BORCA in DNEVU ISKRE, v Preddvoru pri Kranju.
Pripravljalni odbor za proslavo 25-letnice Iskre 10-letnice ZP in 20-letnice samoupravljanja
Preddvor vabi
Čudovita okolica daje kraju nadih romantike t
Kot smo poročali bo 4. julija v Preddvoru veliko slavje Iskre. Ker mnogi Iskraši še ne poznajo tega turističnega kraja, ga v kratkem sestavku predstavljamo.
V okviru proslav srebrnega jubileja, 10-lotniice združenega podjetja in 20-letnice samoupravljanja, bo 2. julija z začetkom ob 10. uri v dvorani Skupščine občine Kranj slavnostno zasedanje delavskega sveta združenega podjetja. Slavnostno zasedanje bo otvoril z govorom in pozdravom gostom predsednik delavskega sveta združenega podjetja ing. Zdravko Teka-vec. Na tem slavnostnem zasedanju delavskega sveta združenega podjetja bo poleg direktorja ISKRE — Tovarne elektromehanike Kranj — tov. Jožeta Hujsa, dipl. oec. — in generalnega direktorja ZP ISKRA KRANJ — tov. Vladimirja Logarja, dipl. oec., govoril predsednik zveze sindikatov Slovenije — tov. Tone Kropušek. Prav tako bodo na tem zasedanju podeljena priznanja delavcem, ki so že 25 let zaposleni v ISKRI, kar bo opravil predsednik delavskega sveta ISKRE — Elektromehanike, Kranj — tov. Henrik Peternelj. Predvideno je tudi, da se bo predvajal novi film o ISKRI.
S	tem slavnostnim zasedanjem naj bi se dal poudarek razvoju podjetja ISKRA od njenega začetka do današnjih dni. V svojem obstoju je podjetje ISKRA šlo skozi razna časovna obdobja, ki so bila včasih zelo uspešna, včasih pa tudi zelo težka. Delovni kolektiv je s trdno voljo do dela tudi težka obdobja premagal. Nikdar ni klonil pod težkimi problemi, prav tako pa je bila vedno njegova smer, da v združeni ISKRI rešuje nastalo situacijo. Lahko trdimo, da je integracijska yez članov kolektiva močna ,w da se zavedajo, da bodo lahko težave, ki bodo še Prišle, obvladali le, če bo celotni kolektiv složen in pripravljen med seboj pomagati. Takih primerov je bilo v preteklosti dovolj in se ni bati tudi za v bodoče.
Samoupravljanje, katero je razvito od združenega podjetja pa tja do posameznih obratov ¡n enot, in katero je bilo v celotnem združenem podjetju osnovni razrcševalec rseh zapletov, pa je tudi jamstvo, da se bo razvoj združenega podjetja tekel v smeri celovitosti združenega podjet-
ja. Tudi novi statut združenega podjetja, katerega je delavski svet ZP sprejel na zadnjem zasedanju, in če se ga bomo držali, je instrument, s pomočjo katerega bomo lahko dosegli zaželjene cilje. S praznovanjem 20-letnice samoupravljanja na delavskem svetu združenega podjetja, kateremu namenu je tudi ta proslava, naj bo pregled uspešno opravljenega razvoja in samoupravljanja v ISKRI, prav tako pa naj
Za pripravo samoupravnega sporazuma v ZP Iskra, je generalni direktor imenoval posebno strokovno komisijo, sestavljeno iz zastopnikov vseh delovnih organizacij Z P. Da bi delo te komisije potekalo čim bolj hitro in dosledno, sta bili v okviru te komisije izbrani še dve podkomisiji in sicer prva za razreševanje ekonomskih vprašanj in druga za vprašanja osebnih dohodkov v okviru samoupravnega sporazuma.
Namen naše komisije je — pripraviti predloge in stali-
bo posebej poudarjeno, da je v razvitem samoupravljanju tudi edina možna smer bodočega razvoja kolektiva. Le z razvojem samoupravljanja, v katerem je treba omogočiti vsakemu delovnemu človeku da čimbolj odloča o rezultatih svojega dela, bomo omogočili pospešen razvoj celega podjetja kot njegovih delov. To nam bo tudi porok za praznovanja še raznih jubilejev.
P. G.
šča, katere bodo predstavniki ZP Iskra zagovarjali na razpravah pri oblikovanju samoupravnega sporazuma podjetij panog 117 in 119, v kateri je vključeno tudi ZP Iskra.
Imenovani podkomisiji sta doslej že izoblikovali osnovna stališča, vendar je bilo pri njunem dosedanjem dolu glavna ovira to, da so nekatere organizacije ZP zahtevane podatke posredovale podkomisijam s precejšnjo zamudo in tako podkomisiji nista imeli zaključenega pre-
Ob izstopu Kokre izmed gora v Gorenjsko ravnino stoji Preddvor. Vas ima tri privlačne značilnosti: grado-
gleda nad celotnim stanjem v posamezni organizaciji, kar pa je osnova za oblikovanje predloga samoupravnega sporazuma.
Eno izmed pomembnih vprašanj za združeno podjetje, oz. za njegove delovne organizacije je vsekakor vprašanje — ali bo samoupravni sporazum podpisalo združeno podjetje v imenu vseh svojih organizacij, ali pa ga bodo organizacije ZP podpisale vsaka zase. Družben« dogovor
(Dalje na 7. strani)
ve, ki so varovali vhod v dolino Kokre, stare cerkve na razglednih vrhovih in mogočne vrhove Zaplate ter Storžiča v neposrednem ozadju. Zavetna lega v prisojnem vznožju gora povzroča zelo ugodno podnebje. Poleg gradu na Hribu so pred let« zajezili potok Bistrico, ki priteka izza Potoške gore, in napravili umetno jezero Crnavo. Z višjega pobočja pozdravlja grad Turn, rojstni dom pisateljice Josipine Tumograjsko (1833—1854). S terasastih vrhov, ki jih ločijo grape hudo. urniških potokov Bistrice, Suhe, Belice in Stražnice, se razgledujejo bele cerkvice Sv. Jakob (960 m), Sv. Miklavž (550 m) in Sv. Lovrenc (888 m) ter poveličujejo lepoto pokrajine. Pri Sv. Miklavžu nad Mačami so v zadnjem času odkrili srednjeveške freske, ki sodijo med najpomembnejše spomenike gotskega slikarstva na Slovenskem. Freske z Brega pod Preddvorom se odlikujejo po svežini barv, iki se je ohranila od 15. stoletja do sedaj, Storžičevo pogorje vzbuja pozornost s strmimi, kar odsekanimi pobočji, ki se kakor zid vzpenjajo nad dolino. Po strminah gredo planinske steze na vrhove. Sredi gladkega, travnatega pobočja Zaplate se kaže kot temna zaplata Hudičev boršt. Na Kališču stoji nova planinska koča na kraju, kjer je bil poleti 1942 ustanovljen Kokrški partizanski odred. Ob vznožju gora teče cesta in povezuje' vasi Bašelj, Trstenak in Goriče.
Ob jezeru Crnava, kjer bo v neposredni bližini 4. julija velika Iskrina proslava — sta dve gostišči: novi hotel Bor,1 ki je na spodnji razglednici dobro viden, v častitljivi stavbi (grad) desno pa posijuje gostišče grad Hrib. V jezeru je moč loviti ribe proti dnevni odškodnini 20 din. Čudovita okolica daje kraju navdih romantike..
Razglednica iz Preddvora prt Kranju, ki jo je v turistično-propagandne namene izdalo podjetje Central — Kranj. Puščica kaže, kje bo proslava dneva Iskre 4. julija
V prihodnjih dneh prvi predlog samoupravnega sporazuma
Odločno Je treba zajeziti različne oblike potrošnje
Iskra doma in v tujini
Na vprašanje odgovarja tov. FRANJO VALENČIČ, direktor firme ISKRA ELETTRONICA ITALIANA v Milanu.
V Ljubljani je imel 14. t. m. predsednik izvršnega sveta SRS, Stanc Kavčič, sestanek s predsedniki občinskih skupščin, na katerem so razpravljali o akcijskem programu izvršnega sveta SRS.
Ob tej priložnosti povzemamo nekatere misli iz sklepnih izvajanj tovariša Staneta Kavčiča. Glede predlaganega in obravnavanega akcijskega programa je dejal: »Menim, da je naš akcijski program dobil vašo politično podporo, da ste soglasni s tem, da je to element stabilizacije in, da se zavzemate za njegovo dosledno uresničitev. Glede izvršnega sveta vam obljubljamo, da se bomo zelo trdovratno borili za to, da ga bomo realizirali. Razumel sem ob tem, da prav tako sprejemate odgovornost, da vsak zase, v svoji občini, napravite nekaj podobnega. Konkretno obliko in način prepuščamo vaši pobudi in razmeram.«
Nadalje je predsednik IS dejal: »Uresničenje tega programa, je ena izmed važnih uteži na tehtnici stabilizacije, ni pa edina, niti najvažnejša. To v ničemer ne zmanjšuje naše ogretosti, da se borimo za to, da bo ta utež dobila svoje mesto in, da bo pritegnila v smer v katero želimo.
Mislim, da smo se sporazumeli, da se vsi skupaj zoperstavimo splošni klimi želja, inflacijskega obnašanja in licitiranja, ki se danes kaže na raznih področjih. Tu vidim tri osnovna področja: prvo je splošna potrošnja. Tu moramo biti vsi dosledni in radikalni.
Drugo področje so investicije. Ekonometrično se sicer lahko dokazuje, da so naše investicije še premajhne in da bi bilo prav, da bi bile večje. Ampak od kod, kdo
V	-	>	* v«
maju najvisja
Planirana vrednost proizvodnje za maj je v kranjski tovarni najvišja v prvi polovici letošnjega leta. Kljub težavam, ki nastopajo iz dneva v dan, je mesečni plan presežen za 14 %.
Poprečna dnevna proizvodnja v maju je bila najvišja v letošnjem letu in sicer v vrednosti 1,878.537 din, kar je za 3,2 % višja kot v aprilu. V primerjavi z istim obdobjem lani je proizvodnja za 43,7 % večja.
Posamezni obrati so maja dosegli naslednje rezultate:
PROIZVODNJA V MAJU
DE Izvrš. %	
Rotacijski stroji	119,9
Kinoakustika	140,6
Produkcija	157,1
EMI	126,5
Števci	100,7
Stikala	143,8
Telefonija	104,6
Mehanizmi	134,9
Merilne naprave	114,1
Skupaj	114,1
naj jih financira, mar iz emisije? Se pravi, odločno se moramo boriti zoper odpiranje novih investicijskih žarišč in zoper predloge in zahteve, za ka‘ere ni denarja. Ne smemo zbujati prevelikih novih investicijskih ukrepov, ker je očitno, da jih ekonomsko ne zmoremo, čeprav so lahko formalno, finančno-knjigovod-sko pokriti.
Tretje področje pa je politika osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Mi smo lepo in z zadovoljstvom sprejeli zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka, podpisali splošne družbene dogovore, ampak glavna bitka nas še čaka. Ne mislite, da bo šla tako gladko, kot smo sprejeli zakon in splošne družbene dogovore. Seveda imamo tu na razpolago možnost uporabe zakonskih sankcij in bomo zelo odločni pri verifikaciji samoupravnih sporazumov. Marsikatera gospodarska organizacija se bo morala odreči svojih dosedanjih privilegijev. Moramo uresničiti principe resnične delitve po delu in skozi to tudi elemente solidarnosti.
To delo nas čaka do konca letošnjega septembra, ko bo SDK kontrolirala trimesečni obračun delitve dohodka, in takrat bo v nekaterih delovnih organizacijah zelo težko. Zato prosim, ne podpirajte zahtev, s katerimi bodo marsikje skušali licitirati osebne dohodke. Tu se že začenja bitka za osebne dohodke v splošni potrošnji tudi za naslednje leto in če bomo to bitko letos izgubili, potem se nam bo to prihodnje leto pokazalo v splošni potrošnji. Gibanje osebnih dohodkov v splošni potrošnji je samo logično nadaljevanje (dobro ali slabo) gibanja in razmer v gospodarstvu in na tržišču.«
DE »Rotacijski stroji« je
mesečni plan presegla predvsem na račun zalog. Problem kotalnih ležajev je zelo pereč, tako da jim občutno zmanjšuje realizacijo po asor-timanu. DE »Kinoakustika« je plan močno presegla. Imajo težave s kompletiranjem zaostale proizvodnje. DE »števci« je mesečni plan dosegla. Pri enofaznem števcu so plan izpolnili po vrednosti in asor-timanu. Pri trifaznem števcu pa so imeli izpad asortimana zaradi prepozno dobavljene osi za rele. Pri stikalni uri je uvedena dodatna kontrola s strani kontrole meril. DE »Stikala« je presegla mesečni plan kot vse mesece letošnjega leta. Težave so imeli z asortimanom. DE »Telefonija« je majsko zadolžitev nekoliko presegla. Največji problem v telefoniji je prepozno dobavljeni material, kar povzroča menjavanje dela. Veliko težav imajo tudi zaradi
Vprašanje: kako ocenjujete uveljavitev ISKRE v preteklem ohdobju na italijanskem trgu?
Odgovor: Iskra se je pojavila na italijanskem trgu razmeroma zgodaj, vendar ne z
pomanjkanja orodjarjev, zato ne morejo redno vzdrževati in popravljati orodij. DE »Mehanizmi« je plan močno presegla po vrednosti, istočasno pa je skoraj dosegla plan po asortimanu. De »Merilne naprave« je mesečni plan presegla. Plan asortimana ni izvršen zaradi izjemnega dela, ki je bil zelo nujen in ni bil planiran.
V petih mesecih letošnjega leta so obrati dosegli naslednje rezultate:
DE	Izvrš.
%
Rotacijski stroji	121,9
Kinoakustika	156,9
Produkcija	183,9
EMI	133,4
števci	103,6
Stikala	136,5
Telefonija	108,1
Mehanizmi	124,1
Merilne naprave	92,0
Skupaj	115,9
nekim vidnim uspehom. V letu 1967 je bilo prodano za
300.000	$ Iskrinih proizvodov. Z ustanovitvijo lastne firme in s tem aktivnejšo prodajno politiko je dosegla ISKRA ob koncu leta 1970 vrednost prodaje 2,6 milijona J. V tem
Primerjava z višino proizvodnje v istem obdobju lani po stalnih planskih cenah:
DE	Izvrš.
%
Rotacijski stroji	188,7
Kinoakustika	98,2
Produkcija	54,8
EMI	132,3
števci	136,1
Stikala	151,5
Telefonija	138,2
Mehanizmi	204,1
Merilne naprave	72,6
Orodjarna	103,1
Vzdrževanje	298,6
Druge storitve	104,1
Skupaj	137,7
Največje povečanje prikazuje obrat mehanizmov, kjer so proizvodnjo povečali za več kot 100%. Vsi ostali obrati prikazujejo precejšnje povečanje proizvodnje, razen obrata EMI in merilnih naprav, kar pa je v skladu s proizvodno politiko tovarne.
času nam je uspelo, da smo iz razmeroma nepoznanih proizvajalcev elektromehanskih in elektronskih proizvodov postali dobavitelji največjih renomiranih tovarn in podjetij v Italiji. Z razširitvijo zastopniške mreže predvidevamo prodajo v višini 4 milijonov $ v letu 1971 in direktne dobave več kot dvesto podjetjem.
Težave, ki se pojavljajo pri plasmanu izdelkov, so pred-
Franjo Valenčič
vsem cene, dobavni roki in ustrezna kvaliteta. Italijanski trg se zelo hitro prilagaja tehničnim spremembam in zahteva razmeroma velike količine ter kratke dobavne roke, pri čemer pa mora biti ekvivalentna tudi cena.
Vprašanje: Kaj sodite o nadaljnji ekspanziji Iskre?
Odgovor: Lahko trdim, da ni optimistično, če predvidevamo letni porast plasmana za 1 milijon $, predvidevam pa, da bomo do leta 1975 dosegli vrednost 10 milijonov $. Interesantnost ISKRE raste iz leta v leto. Z intenzivnejšim spremljanjem tehničnega napredka italijanske industrije bi se nam izvozne možnosti še povečale. Večjo pozornost je treba posvetiti programiranju za izvoz, pri tem pa upoštevati obliko, kvaliteto in ceno. Naši izdelki morajo dobiti pravo mesto tudi na evropskem trgu, kajti le na ta način nam bo zagotovljena normalna rast podjetja.
Posebno zanimivo je področje industrijske kooperacije. V Italiji je mnogo velikih tovarn, ki so pripravljene pristopiti v kooperacijske odnose z ISKRO in se dogovoriti o delitvi dela in delitvi prodaje na svetovnem trgu. V bodoče ne sme biti primerov, da tovarne same sklepajo posamezne enostranske pogodbe, ki pa niso v vsestranskem interesu združenega podjetja ISKRA. Mislim, da se je potrebno predhodno posvetovati z organizacijo ISKRA COMMERCE, ki koordinira in usmerja zunanje - trgovinsko dejavnost ISKRE.
III. zbor gorenjskih aktivistov ,
Preddvor 27. VI. 1971
Več prireditev bo že v soboto, 26. junija. Tako se bo ob 10. uri v Preddvoru začel orientacijski pohod, v katerem bodo tekmovali rezervni oficirji, pripadniki JLA, taborniki, planinci in drugi. Popoldne bodo v osnovni šoli v Preddvoru odprli tudi razstavo 900 let Preddvora in razstavo knjig s partizansko vsebino ter umetniških del Doreta Klemenčiča. Zvečer bodo na Možjanci, Jakobu, Zaplati, Kališču, Storžiču, Lovrencu, Tolstem vrhu, Krvavcu in drugih vrhovih zakurili kresove, hkrati pa se bo ob jezeru Crnava v Preddvoru začel partizanski miting. Na njem bodo nastopili dramska skupina Prešernovega gledališča, moški pevski zbor z Bele, člani Glasbene šole iz Kranja, ansambel doma JLA in drugi.
Nedeljsko jutro se bo začelo z budnico v Kranju in na Beli ter koncertom kranjske godbe na pihala v Preddvoru. Ob 8. uri bo med Bregom in Preddvorom vaja enot teritorialne obrambe s padalskim napadom. Uro pred začetkom zbora aktivistov bo pri spomeniku NOV v Preddvoru komemoracija. Nastopili bodo učenci osnovne šole Preddvor, pripadniki JLA in teritorialnih enot, taborniki, planinci in dingi ter godba na pihala. Po komemoraciji pa se bo ob 11. uri začelo zborovanje, na katerem bo po pozdravnem govoru govoril predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Po govoru bodo združeni pevski zbori skupaj z godbo na pihala in recitatorji dramske družine Prešernovega gledališča izvedli kantato Radovana Gobca, Hej, partizan.
dnevna proizvodnja v »Elektromehaniki«
Faksimile naprava za ameriško firmo
Pogodba za proizvodnjo prve serije naprav
V začetku leta 1969 se je začel v Iskri razvoj faksimile naprave za ameriško firmo Scanatron. Mehanski del naprave so pod vodstvom inž. Noča razvijali: dva inženirja in dva tehnika iz Tehnološko-projektivnega sektorja v ZZA in Elektromehanike v Kr?r nju, kjer je bil v prototipnem oddelku izdelan tudi prototip. Optiko je izdelala Vega, za njeno justiranje pa je skrbel inž. Rajvar iz Elektroop-tike v ZZA. Razvoj elektronike je prevzel oddelek za telegrafijo v sektorju za žične zveže. Skupino razvijalcev (štirje inženirji, dva tehnika, en konstrukter) je vodil inž. Leskovšek.
Možnost prenašanja slikovnih informacij je znana že od začetka razvoja telekomunikacije. Prenosna tehnika prvih naprav, imenovanih fototelegraf, pa je bila tako draga, da se je njihova uporaba omejila le na nekatera najnujnejša področja: meteorologija, novinarstvo. V zadnjem času je tehnologija na področju prenosa podatkov napredovala in je zato postala faksimile naprava zanimiva za širšo uporabo. Ima namreč toliko prednosti pred ostalimi telekomunikacijskimi sredstvi, da ji je manjkal le značaj »business« naprave za osvojitev tržišča. S faksimile napravo lahko prenašamo karkoli kamorkoli. Priključimo jo na telefonski aparat. S preklopnikom izbiramo že-Ijeni prenos: govor oz. faksimile.
Prenašanje informacij ni omejeno na črke in številke kot pri teleprinterju in ni samo trenutno, kot npr. pri telefonu, radiu in televiziji. Tudi je nemogoče vnašanje subjektivnih napak, kar se lahko zgodi pri vseh naštetih napravah. Dokument s kakršnokoli vsebino, pisano, tiskano ali tipkano informacijo, fotografijo, skico, tabelo, dobi naročnik kot popoln faksimile originala, ki ga lahko spravi v arhiv.
Naloga razvijalcev v ZZA je bila torej razviti business-facsimile, ki naj ima naslednje lastnosti:
—	hiter in zanesljiv prenos dokumenta
—	enostavno rokovanje
—	naprava naj zanesljivo deluje v raznih pogojih
—	cena naprave naj bo v skladu s ceno drugih telekomunikacijskih sredstev
Kako so bile naštete zahteve rešene, bo najbolje razvidno iz opisa delovanja Iskrine naprave.
Po preklopu iz govora na prenos faksimile lahko naročnik izbira med dvema hitro-stima:
—	normalno, za prenos sli-*e z vsemi niansami sivih tonov in
— dvojno — za prenos dokumentov čmo-bclo.
Hitrejši prenos omogoča posebna enota, ki po patentiranemu principu PACFAX modulira signal tako, da se osnovne lastnosti prenosa ne poslabšajo glede na nizko hitrost (potreben frekvenčni pas je enak kot pri nizki hitrosti, to je frekvenčni pas telefonskega kanala). Ko je hitrost izbrana, je treba le še vstaviti dokument v vodilo. Odslej poteka oddaja avtomatično. Oddajnik najprej pošilja signale za faziranje sprejemnika. Po 16 sekundah (8 sek. za višjo hitrost) se začne prenos informacije. Za skaniranje dokumenta je uporabljen optični sistem iz štirih leč na vrtečem kolesu, kondenzatorja in zrcala. Vsak sistem leč prečita eno vrstico originala, ki je osvetljen s pomočjo fluorescentne cevi in se s konstantno hitrostjo pomika prek področja snemanja. Odbita svetloba pada skozi optični sistem na foto-pomnoževalko, ki daje na izhodu jakosti svetlobe sorazmeren tok. Hitrost skaniranja je 180 oz. 360 linij na minuto. A4 format se prenese v času
6,6	min. oz. 3,3 min. Sposobnost razločevanja oddajnika je 4 linij na mm v horizontalni in vertikalni smeri.
Opisani sistem skaniranja ima več prednosti pred sistemom z bobnom: dokument z maksimalno širino 232 mm ima neomejeno dolžino, vstavljanje je enostavno in hitro, dodajanje dokumentov je lahko Celo avtomatično.
Sprejemnik starta avtomatično in to s hitrostjo, ki jo diktira oddajnik, po faziranju se začne zapis informacije. Signal z voda se formira v električni tok, ki ga pripeljemo na pisalna elementa: z bobnom rotirajoči helix ¡n pisalno klino. Med njima teče s konstantno hitrostjo elektrolitski papir, ki na stiku klina — helix počrni sorazmerno toku. Kopija se posuši na grelcu.
Po končanem oddajanju oz. sprejemu se napravi avtomatično vrneta v mirovno stanje (stand-by). Ta položaj signalizira zelena lučka, ki ugasne, čim se začne oddaja oz. sprejem. Sprejemnik ima še dve signalni lučki: ena opozarja, da je na razpolago že malo elektrolitskega papirja, druga sveti, če se papir pri vleki mečka ali pa ga zmanjka. V tem primeru se izključi motor sprejemnika in tok skozi pisalna elementa. Sprejemnik ima vgrajen motor za hitrejši pogon papirja, ki se vključi avtomatično v času fazi ran j a, če je papir na stjku kline-helix preveč suh in ob koncu sprejema, da lahko čimprej odtrgamo kopijo. Možna je tudi ročna vključitev tega mo-
Faksimile: sodobna naprava za prenos slikovnih informacij, ki jo odlikujejo hitrost ia zanesljivost delovanja v različnih okoliščinah ter enostavno rokovanje
torja. Sprejemnik in oddajnik imata vgrajen precizen frekvenčni standard; sinhron tek motorjev je torej zagotovljen, čeprav sprejemnik in oddajnik nista priključena na isto omrežje.
Za osnovne funkcije in dodatno avtomatiko je vgrajenih v elektroniko 95 mikro-vezij (linearnih in digitalnih) in približno po 100 tranzistorjev in diod.
Ti podatki pričajo o zahtevnosti vezja, ki je bilo zgrajeno po najnovejših principih. Obsežno vezje po zaslugi modularne konstrukcije zavzema relativno malo prostora. Funkcionalne enote so na ploščicah tiskanega vezja (po 5 v oddajniku oz. sprejemniku), ki se vstavljajo v podokvir z vodili in konek-torji z ožičenjem.
Elektronika je na samostojni šasiji in se poveže z mehanskim delom naprave s 30-polnim konektorjem. Taka konstrukcija je zelo primerna za vzdrževanje naprave.
Razvoj je bil zaključen v manj kot enem letu, kar je za tako zahtevno napravo velik uspeh. Prototip in preskusna serija je ameriški firmi ustrezala, zato je bila takoj sklenjena pogodba za proizvodnjo prve serije naprav, ki jih izdelujemo v Elcktro-mehaniki v Kranju in v ZZA.
Glede na to, da so »faksimile« naprave v Ameriki že precej v uporabi, povpraševanje pa je vedno večje, lahko pričakujemo, da bodo osvojile ves poslovni svet, tudi pri nas. Proizvodnjo Iskrinih naprav zato še spremlja razvoj, ki naj poskrbi za to, da bo naš faksimile uspešno konkuriral podobnim napravam tujih firm.
Štefka Kolenko
(z oddelka v Blejski Dobravi: pletenje kit za telefonske centrale
» Orodjarna « Ljubljana
Kandidati za volitve v DS
Po sklepu DS združenega podjetja ISKRA se s 30. junijem t. 1. v Tovarni orodja ukinja začasna uprava in izvolijo samoupravni organi. V skladu s predpisi zato danes objavljamo kandidatno listo za volitve v nove samoupravne organe te organizacije ZP Iskra.
1.	ARTELJ Andrej, (1927), vodja delavnice
2.	BEDNAR Boris, (1937), tehnolog
3.	BLAŽIČ Jože, (1937), brusilec
4.	DEKLEVA Vladimir, (1928), vodja delavnice
5.	DURJAVA Peter, (1934), vodja prodaje
6.	JENKO Andrej, (1944), orodjar specialist
7.	KOŠNJAK Anton, (1940), konstrukter
8.	KOVAČIČ Dušan, (1947), strugar specialist
9.	LIPOVŠEK Milan, (1940), planer
10.	PIRNAT Mihael, (1931), vodja kontrole
11.	PRESTEREL Franc, (1943), rezkalec
12.	POPOVIČ Ana, (1936), blagajnik
1. PRESKAR Vinko, (1937), kontrolor
14.	RUGELJ Stane, (1932), brusilec
15.	RAZPET Anton, (1913), vratar-telefonist
16.	REBERNAK Mihael, (1931), brusilec specialist
17.	SRŠA Stjepan, (1939), strugar
18.	TOMŠIČ Andrej, (1936), vodja delavnice
19.	VRANKAR Alojz, (1941), rezkalec, graver
Govorijo jubilanti 25-letnega dela
Uspel seminar za družbeno politične delavce v Iskri
Tov. Franc Pižent je tudi eden od jubilantov 25-let-nega dela. Dobro se spominja prihoda v kranjsko tovarno, ki takrat ni štela več kot 700 zaposlenih (zdaj čez 5000), pa tudi Iskrine zvezde še ni bilo na poslopju. Na naša vprašanja se je opredelil največ na telefonijo, ki mu je, kot kaže — najbolj poznana/ Iz njegovih spominskih zapiskov povzemamo naslednje:
»Takoj po osvoboditvi je nekaj časa tovarno upravljala JLA za popravilo tankov, pri čemer smo sodelovali, hkrati pa izdelovali tudi nekaj preprostih izdelkov. Menim, da je bil prav zaradi tega prvi naziv tovarne — Strojne tovarne Kranj. Kmalu oz. spomladi 1946. leta pa se je tovarna preimenovala v Iskro — ki je imela v svojem programu elektromehaniko in elektrotehniko.
Nekaj časa sem bil zaposlen pri ing. Hermanu Vidmarju v razvoju elek-troakustike, kjer smo sestavljali prvo serijo oja-čalnikov iz najrazličnejšega materiala. Kmalu se je pojavila želja po telefonski tehniki, še prav dobro se spominjam prvih začetkov, ko so mi dali v roke ploščati rele in rekli naj ga proučujem. Prve podatke o relejih sem dobil pri tehnikih ljubljanskega PTT podjetja, s katerimi smo krepko in plodno sodelovali in še sodelujemo. To so bili predvsem tovariši ing. Frelich, Cerkvenik in ing. Novak. V začetku je bilo težavno, saj o kakem uvozu ni bilo govora. Takrat sem tudi prvič slišal o tov. Ivanu Kregarju, ki nam je poslal iz Zagreba uteži za tehtanje kontaktnih pritiskov. Kasneje je prišel tudi on v ISKRO in je še danes aktiven telefonist. Naučil nas je spajkanja in izdelave prvih žičnih ob- ' lik, še kasneje pa je vodil montažni oddelek.
S prihodom ing. Šinkovca v Iskro so se stvari močno pomaknile naprej. Pripeljal je tudi razvojnega strokovnjaka Alfreda Heyducka; osnovan je bil prvi telefonski razvojni oddelek. V tem času smo delali prototipe le za majhne zasebne centrale, o kakem sistemu za javne centrale ni bilo mogoče misliti. Sodelovali so tudi ing. Odon Vuga, ing. Mirko Vega in Rudi Krulc. Kasneje je bilo dirigirano, da Iskra prevzame tudi izdelovanje telefonskih aparatov, ki so jih izdelovali v Zagrebu. Podedovali smo nekaj vagonov poliz-delanih sestavnih delov in nedokončan razvoj aparatov, predvsem številčnika.
Franc
Pižent
vodja razvojne skupine v ATN
Dve leti približno smo izdelovali le dva telefonska aparata, ATA in ITV, ki jih danes ne delamo več. Leta 1952 smo začeli z razvojem zasebnih central nekoliko bolj široko. Kmalu smo pokazali na velesejmu v Zagrebu, ki je bil takrat bolj razstava kot sejem — vsaj za domače proizvajalce, centralo SATC 1/10 in še IV/30. Sledila je zasebna centrala A,'60. Te smo izdelovali vse do takrat, ko se je pojavila tudi pri nas tehnika s koordinatnimi sti-kalniki.
V ISKRO je prišlo takrat več sodelavcev, omeniti moram ing. Jožeta Unka, ki je razširil področje delovanja tudi z železniškimi in drugimi posebnimi telefonskimi napravami. Kasneje je prevzel vodstvo razvojnega oddelka, ki je imel takrat že skoraj današnji obseg in celo prvi zametki elektronike segajo v to obdobje.
Kmalu je bilo jasno, da brez javnih telefonskih central ni širine in napredka, zato je bila naslednja stopnja osvajanje znanja s področja javnih central koračnega sistema. PTT je vztrajala pri zamisli, da uvede v Jugoslaviji tehniko s koordinatnimi stikal-niki. Jasno je bilo, da smo morali hitro prekoračiti
zamujeni čas. Bilo je mnogo tehničnih in administrativnih težav, vendar smo s sodelovanjem švedske firme »Standard Radio AB« na jesenskem sejmu v Zagrebu leta 1954 pokazali prvo našo »Crossbar« centralo javnega sistema, kar je vzbudilo veliko senzacijo. Danes poznamo vrsto central ISKRA 58, kar predstavlja velik del naše proizvodnje v ATN. »ISKRA 58« ni postala zrela kar čez noč, morali smo se mnogo naučiti, vložili smo res mnogo upornega truda, da smo dosegli tudi priznanje ZJ PTT.
Od tedaj ISKRA nezadržno napreduje; pionirski časi so za nami. Imamo naš oddelek za proizvodnjo central — ATN, imamo razvojni oddelek — TR, komercialni in'projek-tivni in montažni oddelek. Ob zaključku menim, da je prav, če se ob tem jubileju spomnimo tistih, ki so mnogo pripomogli k uspehu, pa jih ni več. To so ing. Lucijan Šinkovec, Oto Walter. Alfred Heyd-nek, Mirko Vuga in Rudi Krulc.
Vstopamo v novo obdobje, ko bo imela prvo besedo elektronika. Elektromehanska tehnika bo tudi še živela, zagotovo bomo napravili še kaj novega, saj se iz dneva v dan pojavljajo nove misli in nove želje.«
Družbeno-politične organizacije ZP Iskra so organizirale 11. in 12. junija seminar za predstavnike družbeno-politi nih organizacij. O ustavnih amandmajih SFRJ in SR Slovenije ter statutu ZP Iskra je predaval sekretar podjetja tov. Pavle Gantar, o realizaciji resolucije družbeno-poli-tičnih organizacij v statutu sta govorila sekretar konference ZK ZP Marjan Vrabec in predsednik sindikata Jože Čebela, družbeno dogovarjanje in samoupravne sporazume pa sta tolmačila direktor fin. rač. področja v skupnih službah ZP tov. Edi De-lopst in vodja kadrovske službe Milan Regovc. Razgovori z udeleženci seminarja so močno posegali v razne aktualne probleme. Zelo razgibana je bila razprava o družbenem dogovarjanju in samoupravnih sporazumih.
V popoldanskem programu je gen. direktor Vladimir Logar seznanil navzoče z oceno poslovanja, ki kaže v preteklem obdobju zadovoljivo sliko in s programom razvoja. V tolmačenju so bili zajeti stabilizacijski ukrepi, kadrovska in finančna problematika, integracije, razvojna raziskovalna dejavnost, tržna funkcija in marketing. O finančnem stanju Iskre je podal podobno analizo direktor fin. rač. področja ZP tovariš Edi Dolopst. Kadrovanje je podrobno razčlenil v. d. direktorja org. kadrovskega področja Igor Slavec, razvoj-no-raziskovalno dejavnost pa je tolmačil ing. Marjan Lavrenčič iz ZZA.
Vprašanja udeležencev so bila zanimiva v tem, da so nanizali več konkretnih dogajanj in problemov, ki jim niso bili povsem jasni. Vprašanja in odgovori so bili skoraj v celoti odprti in pristni, škoda je le, da čas ni dopu-
ščal podrobnejšega razglab-1 janja.
Naslednji dan je seminar obravnaval II. kongres samo-upravljalcov v Sarajevu. Svoje vtise o kongresu je izredno plastično prikazal Iskrin delegat Humbert Slejko iz Nove Gorice. Zanimivi detajli so sprožili niz vprašanj. O politični dejavnosti ZKJ in ZKS je govoril sekretar medobčinskega komiteja za Gorenjsko tov. Polde Kejžar. Zatem se je razvila najbolj razgibana razprava na seminarju.
Kritičen odnos do vseh negativnih dogajanj kaže, da je problem segel v živo, in da bo izredna odprta in ostra debata koristila udeležencem pri njihovem delu. Podpredsednik republiškega sindikata za industrijo in rudarstvo tov. Mlinarič pa je udeležence seznanil o delu republiškega sindikata. Razprava, ki sta jo pa predvsem vodila predsednik sindikata ZP tov. Jože čebela in sekretar konference ZK ZP Marjan Vrabec pa je segla v dalo sindikata in Zveze komunistov.
Seminar je obiskal tudi narodni heroj Stane Semič-Daki, kd je udeležence seznanil s svojo najnovejšo knjigo »Najboljši so padli«.
Ob koncu seminarja je sekretar ZP Iskra Pavle Gantar govoril o veliki proslavi Isk« 4. julija v Preddvoru v Kranju z željo, da kot predstavniki v družbeno-političnih organizacijah pomagajo pri organiziranju čimvečje udeležbe na proslavi. Večina udeležencev si je tudi ogledala prireditveni prostor v Preddvoru, ki jim je bil zaradi naravnih lepot zelo všeč.
Lahko rečemo, da je seminar uspel, vendar je bila velika večina mnenja, da je bil program malce prenatrpan in prav zato ni bilo časa, da bi se debate razvile v večjo širino. Predvsem se bo treba čimprej ponovno pogovarjati o samoupravnih sporazumih. Ostaja prepričanje, da bo zelo razgiban seminar koristil vsem udeležencem, ki so z velikim zanimanjem in odlično disoiplino spremljali posamezna predavanja in tudi aktivno posegali v razpravo.
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon:
22-221 int. 333
Ekipa prve pomoči iz Iskrine tovarne Usmerniki Novo mesto Je na tekmovanju »v prvi pomoči« dosegla prvo mesto, za kar ji gre vsa pohvala, saj je zmagala v močni konkurenci z ostalimi podjetji v Novem mestu. Zaradi tega bo tekmovala v republlšhi ekipi in sicer v Velenju 19. in 20. junija; želimo, da tudi tam doseže čimvečji uspeh
Splošni družbeni dogovor
pogoje. Za to delo uporablja venrncactjSKa Komisija primerjalne'podatke med družbeno dogovorjenimi in v določenem obdobju izločenimi sredstvi za osebne in skupne potrebe delavcev, preračunana na pogojno nekvalificiranega delavca.
Samoupravni sporazumi lahko določajo zneske kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti zaposlenih; pri zaposlenih v neposredni proizvodnji pa izjemoma tudi po stopnji strokovne usposobljenosti, ki jo priznavajo splošni akti podpisnikov samoupravnega sporazuma.
Da bi se samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov razvijalo v duhu ustavnih amandmajev;
da bi se uveljavili taki samoupravni sporazumi, s katerimi delovni ljudje v organizacijah združenega dela določajo in usklajujejo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da bo delitev temeljila na rezultatih dela in na poslovnih uspehih in da bo spodbujala napredek gospodarjenja;
da bi samoupravno sporazumevanje bilo čimbolj organizirano in v skladu z njegovo družbeno vlogo in namembnostjo;
da bi omogočili in zagotovili presojo, ali so samoupravni sporazumi skladni z zakonom, so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in Gospodarska zbornica SR Slovenije na podlagi 15. in 16. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon), sprejeli
SPLOŠNI DRUŽBENI DOGOVOR
o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona
1.	del
NAČELA IN MERILA ZA PRESOJO SKLADNOSTI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV Z ZAKONOM
Pri presoji skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zlasti 1. in 2. člena zakona verifikacijska komisija (po 13. členu zakona) upošteva in uporablja načela in merila, dogovorjena v
1.	delu tega dogovora.
L člen
Verifikacijska komisija oceni predvsem to, ali samoupravni sporazumi upoštevajo načela in merila, določena v zakonu in s kolikšno učinkovitostjo le-te tudi uresničujejo.
Da bi bila mogoča presoja o tem, kako samoupravni sporazumi zagotavljajo delitev dohodka gospodarskih organizacij na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela po načelih nagrajevanja, po rezultatih dela in po poslovnih uspehih, se uporabljajo predvsem merila o kalkulativnih osebnih dohodkih, o rentabilnosti vloženih sredstev in produktivnosti dela.
šteje se, da samoupravni sporazumi zagotavljajo reproduktivno sposobnost gospodarske organizacije tedaj, če zavezujejo podpisnike na praviloma progresivno vlaganje sredstev v materialno osnovo združenega dela, pri čemer lahko kot nicrilo določijo tudi najnižjo stopnjo akumula-clJe. Stopnjo akumulacije predstavlja razmerje med sredstvi, izločenimi za razširitev materialne osnove združenega dela (izločena sredstva v poslovni in rezervni sklad ter amortizacija nad Predpisanimi stopnjami) in poprečno vloženimi sredstvi.
2.	člen
V verifikacijskem postopku se prešoja, kako so v samoupravnih sporazumih določeni kalkulativ-ni osebni dohodki v smislu prve alineje 2. člena zakona in primerja, kolikšna je njihova raven, verifikacijska komisija izhaja pri tem iz predpostavke, da so ka'kulativni osebni dohodki H Predvsem obračunski elementi za izračun spod-v n ravn* sredstev za osebne dohodke; zneski Kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne računske skupine, ki ne pomenijo osebnega ohodka delavcev te skupine, pa znašajo:
za skupino delavcev, ki niso pridobili nobe-rie, Kvalifikacije, je kalkulativni neto osebni ohodek 800 dinarjev na mesec (indeks 100);
II.	za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je kalkulativni neto osebni dohodek 900 dinarjev na mesec (indeks 113);
III.	za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, je kalkulativni neto osebni dohodek 1450 dinarjev na mesec (indeks 181);
IV.	za skupino delavcev, ki so končali splošne srednje šole, tchnikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; za delavce z izpitom za visokokvalificirane delavce in delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 1700 dinarjev na mesec (indeks 213);
V.	za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete oziroma so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 2000 dinarjev na mesec (indeks 250);
VI.	za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete je kalkulativni neto osebni dohodek 2500 dinarjev na mesec (indeks 313);
VIL za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistratura, ipd.), je kalkulativni neto osebni dohodek 2700 dinarjev na mesec (indeks 338);
VIII.	za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je kalkulativni neto osebni dohodek 3000 dinarjev na mesec (indeks 375).
Vsi ti zneski veljajo za poln delovni čas.
Za delovna mesta, ki so s splošnim aktom delovne organizacije določena kot vodilna, oziroma za delavce, ki so individualni izvršilni organi upravljanja, se obračunavajo kalkulativni neto mesečni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavca na takem delovnem mestu, povečani za odstotek določen s samoupravnim sporazumom, vendar največ za 40 °/o.
Podpisniki tega dogovora povečujejo navedene zneske kalkulativnih neto osebnih dohodkov ob koncu leta v skladu z ugotovljenimi povečanji življenjskih stroškov, kadar Zavod SRS za statistiko ugotovi, da je porast življenjskih stroškov večji kot 5 % na leto; pri tem je treba skladno z ekonomsko politiko SR Slovenije upoštevati porast družbene proizvodnosti dela.
3.	člen
Za primerjalni postopek po 3. odstavku 16. člena zakona se uporabljajo:
—	sredstva za kalkulativne osebne dohodke, ki so vsota produktov med zneski kalkulativnih osebnih dohodkov po stopnjah strokovne usposobljenosti po 2. členu ter številom zaposlenih na podlagi vkalkuliranih ur (182 ur na mesec) in z upoštevanjem dela v podaljšanem in nočnem delovnem času po 10. členu tega dogovora;
■— znesek, namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, razen za izobraževanje in za strokovno izpopolnjevanje, stanovanjsko gradnjo ter namenskih dotacij za kulturno-prosvetno in socialno-zdravstveno dejavnost (7. člen tega dogovora);
—	sredstva za osebne 'dohodke, odvisna od poslovnega rezultata.
4.	člen
V verifikacijskem postopku je treba ugotoviti, kakšne posebne delovne pogoje in posebne pogoje poslovanja, ki vplivajo na višino kalkulativnih osebnih dohodkov in na doseženi dohodek, upoštevajo samoupravni sporazumi. Treba je tudi oceniti, po kakšnih merilih in v kolikšnem obsegu samoupravni sporazumi vrednotijo te
če so v samoupravnih sporazumih zneski kalkulativnih osebnih dohodkov določeni za poklice oziroma delovna mesta, se zaradi primerjave le-ti razvrstijo v eno izmed v tem dogovoru navedenih stopenj strokovne usposobljenosti. Tako je v verifikacijskem postopku mogoče presojati usklajenost vrednotenja dela, primerjati pa je mogoče tudi skladnost samoupravnih sporazumov z zakonom.
5. člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da je v verifikacijskem postopku treba posebej oceniti, kako posamezni samoupravni sporazumi z določanjem enakih in značilnih delovnih mest, tipičnih poklicev ali skupine poklicev, omogočajo vrednotenje elementov teh delovnih mest in poklicev po enakih merilih. To naj zagotovi, da bodo med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih poklicev, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, samo tiste razlike, ki so posledica različnosti v delovni storilnosti, v rezultatih dela, v delovnih pogojih in v naložbah v razšir-1 jeno reprodukcijo.
i	6. člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj bi najnižji osebni dohodek za normalni delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času znašal 800 dinarjev neto na mesec.
Samoupravni sporazumi določajo ustrezna merila za najvišji dogovorjeni osebni dohodek (kot na primer velikost delovne organizacije glede na število zaposlenih, ustvarjen dohodek na zaposlenega, odnos do poprečnega osebnega dohodka, doseženega v delovni organizaciji ipd.). Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj bi najvišji osebni dohodek za normalen delovni uspeh (učinek) v polnem delovnem času ne znašal več kot 6000 dinarjev neto na mesec.
8.	člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da ni mogoče verificirati samoupravnih sporazumov, če le-ti določajo višje zneske osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, kot so dogovorjeni v tem členu, in sicer:
—	polna višina dnevnice za potovanje v Jugoslaviji največ do neto 80 dinarjev in stroški za prenočevanje po predloženem računu;
—	dnevnice za potovanje v inozemstvo v višini, določeni s predpisom, veljavnim za upravne organe;
—	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene neto 0,90 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer, s čimer se izloča obračun pavšala;
(Nadaljevanje na 6. strani)
7.	člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, da so lahko najvišji zneski za financiranje skupnih potreb delavcev tile:
—	do 600 din neto na leto na zaposlenega za regres za letni dopust; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih.
—	do 50 din neto na mesec na zaposlenega delavca za regresiranje prehrane, ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posamezniku.
če podpisniki samoupravnih sporazumov izplačujejo večje zneske kot so določeni v samoupravnih sporazumih oziroma v predhodnem odstavku tega člena se takšni piescžki vračunajo v obseg sredstev po 21. členu zakona.
Samoupravni sporazumi določijo merila za oblikovanje, najnižje zneske za financiranje skupnih potreb delavcev, za izobraževanje in za regres za letni dopust.
S
(Nadaljevanje s 5. strani)
— povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje največ do neto 500 dinarjev na mesec.
Nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču izven svojega stalnega bivališča (terenski dodatek), znaša največ do neto 700 dinarjev na mesec. Terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje se med seboj izključujeta.
Podpisniki družbenega dogovora soglašajo, da verifikacijska komisija ne sme verificirati samoupravnih sporazumov, če se podpisniki samoupravnih sporazumov ne sporazumejo, da ne bodo izplačevali osebnih prejemkov na račun materialnih stroškov oziroma skladov skupne porabe, ki v sporazumih niso izrecno predvideni.
9.	člen
Podpisniki soglašajo, da bodo sporazumno valorizirali zneske, določene v 7. in 8. členu tega dogovora, glede na gibanje stroškov, ki jih pokrivajo ti zneski.
10.	člen
Podpisniki tega dogovora soglašajo, naj samoupravni sporazumi uredijo obračunavanje osebnih dohodkov v podaljšanem in nočnem delovnem času.
II.	del
DOLOČBE IN MERILA ZA NEPOSREDNO UPORABO TEGA DOGOVORA
11.	člen
Organizacije združenega dela, ki ne sklenejo samoupravnega sporazuma v treh mesecih po uveljavitvi tega splošnega družbenega dogovora, ali če odstopijo od že sklenjenega sporazuma, ne da bi sklenile novega ali pristopile k drugemu, primerjajo svojo delitev z delitvijo, izračunano po merilih, določenih v II. delu dogovora.
12.	člen
Da se ustvari osnova za neposredno uporabo splošnega družbenega dogovora, veljajo tale merila:
1.	kalkulativni osebni dohodki po stopnjah strokovne usposobljenosti (13. člen tega dogovora),
2.	'sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (14. člen tega dogovora),
3.	faktor stimulacije, s katerim se povečajo sredstva kalkulativnih osebnih dohodkov v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati, poprečno vloženimi sredstvi in njihovo strukturo (15. člen tega dogovora).
13.	člen
Vsota sredstev za kalkulativne osebne dohodke po tem dogovoru se izračuna tako, da se zneski kalkulativnih osebnih dohodkov iz 2. člena tega dogovora, zmanjšani za 10 %, pomnožijo s številom zaposlenih po posameznih stopnjah dejanske strokovne usposobljenosti: pri tem se upošteva število vkalkuliranih ur zaposlenih (182 ur na mesec na zaposlenega).
14.	člen
Sredstva za zadovoljevanje vseh skupnih potreb delavcev se izračunavajo po neto 400 dinarjev letno na zaposlenega.
15.	člen
Del sredstev osebnih dohodkov, ki so odvisni od poslovnih rezultatov, se ugotovi s faktorjem stimulacije po naslednjem obrazcu:
FS
ki X d D
X
-±—) ki X PSR /
X
X
D
ki X KOD
OSR \ k. X KOD /
FS = faktor stimulacije za katerega se povečajo kalkulativni osebni dohodki, ki so odvisni od poslovnega rezultata.
Faktor stimulacije je opredeljen z elementi:
—	KOD	■=	kalkulativni osebni	dohodki
—	D	—	doseženi dohodek
—	d	■=	ostanek dohodka
—	PSR	—	poslovna sredstva
—	OSR	=	osnovna sredstva
—	ki-4	=	konstante.
Posamezni	členi enačbe faktorja stimulacije
pomenijo:
1.	razmerje med ostankom dohodka in doseženim dohodkom izraža možnost delitve dohodka;
2.	razmerje med ostankom dohodka in poslovnimi sredstvi izraža rentabilnost gospodarjenja s poslovnimi sredstvi;
3.	razmerje med doseženim dohodkom in sredstvi za kalkulativne osebne dohodke izraža produktivnost dela;
4.	razmerje med osnovnimi sredstvi in sredstvi za kalkulativne osebne dohodke izraža tehnično opremljenost dela.
16.	člen
Sredstva za kalkulativne osebne dohodke po
II.	delu tega dogovora se izračunajo po določbi
13.	člena.
Doseženi dohodek je celotni dohodek, zmanjšan za materialne stroške, amortizacijo po predpisanih stopnjah ter za pogodbene in zakonske obveznosti.
Ostanek dohodka je razlika med doseženim dohodkom in sredstvi bruto kalkulativnih osebnih dohodkov.
Poslovna sredstva so poprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva v smislu navodil o vsebini posameznih postavk v bilancah delovnih organizacij.
17.	člen
Za izračun tistega dela sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, ki je odvisen od poslovnega uspeha, se uporablja v enačbi faktorja stimulacije tele konstante:
k. = 0,31
lo = 2
kj = 20
k< = 30
Višina sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po II. delu tega dogovora je vsota sredstev za kalkulativne osebne dohodke (izračunanih po 13. členu) sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev (izračunanih po 14. členu) in osebnih dohodkov, odvisnih od poslovnih uspehov (izračunanih po 15. členu) tega dogovora.
III.	del
POSTOPEK ZA IZKAZOVANJE IN PRIMERJANJE DELITVENIH ELEMENTOV
19.	člen
Podatki za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo samoupravnih sporazumov in tega družbenega dogovora morajo biti mesečno na voljo iz knjigovodstva delovnih organizacij.
Sestavni del tega dogovora je metodologija za izkazovanje in primerjanje obsega sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, izračunanih po merilih samoupravnih sporazumov, in po tem dogovoru.
Podpisniki samoupravnih sporazumov so dolžni v prilogi prikazati zneske in kvantifikacije po tej metodologiji.
20.	člen
Samoupravni sporazumi lahko predpišejo druga merila za ugotavljanje delitvenih razmerij s poslovnimi uspehi (faktor stimulacije), vendar pod pogojem, da ne nasprotujejo določbam I. dela tega dogovora.
21.	člen
Združeno podjetje lahko v okviru sprejetega samoupravnega sporazuma sklene samoupravni sporazum za vse organizacije v svojem sestavu, lahko pa organizacije v njegovem sestavu samostojno pristopajo k samoupravnim sporazumom po načelu čistih dejavnosti.
22.	člen
Verifikacijska komisija preskusi skladnost splošnih aktov o delitvi dohodka in osebnih do-
hodkov tiste gospodarske organizacije, za katere komisija za dogovarjanje (17. člen zakona) ugo tovi, da se iz objektivnih razlogov ne more vklju. čiti v kateri koli samoupravni sporazum, čc ugotovi, da so ti splošni akti skladni z zakonom, izda o tem sklep, po katerem sc za tako organizacijo' ne uporabi določilo drugega odstavka 20. člena . zakona.
Enako ravna tudi pri združenem podjetju, a katerega komisija za dogovarjanje ugotovi, da se iz objektivnih razlogov ne vključi v katerikoli \ samoupravni sporazum, uredi pa odnose med organizacijami v svojem sestavu s samoupravnim sporazumom v smislu 21. člena tega dogovora,!
23.	člen
Služba družbenega knjigovodstva predlaga v izvajanju svojih nalog, določenih v 11. in 51 1 členu zakona o službi družbenega knjigovodstva organizacijo združenega dela, ki dosega le toliko dohodka, da lahko izplačuje osebne dohodke v višini 80 % sredstev kalkulativnih osebnih dohodkov, izračunanih po 3. členu tega dogovora in izloča za razširitev materialne osnove manj sred-j-štev kot bi jih po merilih samoupravnega spora-j' zuma morala, najkasneje ob pregledu zaključne-! ga računa, pristojni občinski skupščini v obrav-j navo in sklepanje. O tem obvesti tudi podpis--nike tega dogovora.
24.	člen
Centralna služba družbenega knjigovodstva za Slovenijo bo na podlagi 11. in 52. člena zakona^ o službi družbenega knjigovodstva ob rokih, ki so predpisani za objavo podatkov po periodičnih obračunih oziroma po zaključnem računu, izdelala obrazložena poročila o delitvi dohodka po samoupravnih sporazumih in splošnem družbenem dogovoru. Ta poročila bodo vsebovala tudi podatke, po katerih bodo dopisniki tega dogovora spremljali gibanje akumulativnosti po uveljavitvi samoupravnih sporazumov. V -Tvojih poročilih bo centralna služba družbenega knjigovodstva poimensko navedla vse tiste organizacije združenega dela, ki kršijo samoupravne sporazume oziroma določila splošnega družbenega do govora. Ta poročila bodo imela tudi podatke o vplačilih sredstev v republiški sklad skupnih re-! zerv.
25.	člen
Verifikacijska komisija redno poroča podpisnikom tega dogovora, kako poteka verifikacija samoupravnih sporazumov.
Ta komisija tudi oceni učinkovitost samo: upravnega sporazumevanja glede na njegovo namembnost, opisano v 1. členu zakona in glede, na realizacijo meril, nakazanih v 2. členu zakona, prav tako tudi ugotavlja, kako učinkovit je ta dogovor in kaj bi bilo treba v njem dopolniti oziroma spremeniti.
26.	člen
Komisija za dogovarjanje (17. člen zakona), razlaga ta dogovor, daje navodila za njegovo uporabo in izpopolnjuje metodologijo iz 19. člena tega dogovora.
27.	člen
Vsak od podpisnikov tega dogovora lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev dogovora.
Za spremembe in dopolnitve velja enak po stopek kot za sprejem tega dogovora.
28.	člen
Ta splošni družbeni dogovor je sprejet, ko ga udeleženci podpišejo v enakem besedilu in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 113-32/68
Ljubljana, dne 28. maja 1971.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič 1. r.
Predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Tone Kropušek 1. r.
Predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese 1. r.
Mednarodno zasedanje delovnih »EiefetromBhamka« Kranj skupin CISPR 1971	Pohvala gasilcem
Od 10. do 19. maja je bilo i Kobcnhavnu na Danskem redno mednarodno zasedanje delovnih skupin za radiofrek-irenčne motnje CISPR (Comité International Spécial des Perturbations Radio - électri-jue). Po zadnjem zasedanju na Bledu v lanskem letu in po plenarnem v Leningradu je bilo to zasedanje prvo in ¡e imelo značaj priprave vseh iokumentov za reševanje pro-
blcmov s področja REM na podlagi študijskih vprašanj.
Sestalo se je okrog 75 delegatov 17 držav iz vsega sveta med njimi Anglija, češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Švedska, Švica, ZDA, SZ, Jugoslavija ter predstavniki OIRT, CCIR, CEE.
Jugoslavija je bila zastopana s 5 delegati — 3 iz Srbije, 1 Hrvaške in 1 Slovenije.
Ločeno je zasedalo 8 del. skupin, ki so obravnavale vprašanja meritev in določanja dopustnih nivojev za vse vrste elektrotehniških naprav in strojev s področja visokih napetosti motorjev, sprejemnikov, avtomobilskih motorjev ipd.
Najmočneje je bila zastopana 6. delovna skupina, ki obravnava gospodinjske aparate, orodne stroje z malimi motorji, naprave s polprevodniki, svetilne naprave itd. Razpravljali so o predloženih dokumentih.
Povsod čimprej montirati
Vodja oddelka za varnost v kranjski tovarni tov. Gvido Domig je glede zadnjega požara dejal:
V nedeljo, 6. junija, je izbruhnil ob 2. uri zjutraj požar v bivši bakelitni delavnici, ki se sedaj preurejuje za potrebe ATN. Zahvaljujoč se budnosti čuvajev — gasilcev je bil preprečen večji požar, saj prostor meji na kemijski laboratorij in bi lahko prišlo do večmilijonske škode.
Gasilcema Ivu Gašperlinu in Vinku Šilerju, ki sta pra-
javljalce požarov
vočasno in razsodno ukrepala, g,e vse priznanje, prav tako pa tudi poklicnim gasilcem iz Kranja, ki so so klicu takoj odzvali in ogenj še v kali zatrli.
Da bi take požare preprečili, bi morala tovarna prostore, ki se preurejajo ali pripravljajo za nove proizvode, čimprej opremiti z aparati za javljanje požarov, saj vemo, da so se, kjerkoli so bili montirani, le-ti odlično obnesli in preprečili veliko škodo.
B
Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol
RAZPISUJE
za šolsko leto 1971/72
1.	32 štipendij
—	na visoki šoli za telesno kulturo (2)
—	na lilozofski fakulteti za študij psihologije-pedagogike (2)
—	na pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk (10)
—	na pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematikc-fizike (4), tehnične vzgojc-fizike (1),
slovenščine — tuj jezik — nemščina ali angleščina (2)
—	na pedagoški akademiji na oddelku za specialne pedagoge za študij ortopedagogike za duševno prizadete otroke (2)
—	na srednji šoli za medicinske sestre — pediatrična smer (2)
—	na vzgojiteljski šoli (2)
—	na gimnaziji za dijake, ki sc bodo usmerili v pedagoški poklic (5).
2.	50 brezobrestnih posojil
za srednješolce, višjcšolce in visokošolce z odpisi in dolgoročnim vračanjem
Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolvent, staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha 100 %, prav dobrega uspeha 80 %, dobrega uspeha 60% in zadostnega uspeha 40% prejetega posojila. Prošnja za podelitev štipendije oziroma posojila mora biti pismena, priložiti pa ji je treba:
—	podroben življenjepis,
—	izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila,
—	potrdilo o šolanju oziroma statusu študenta ali absolventa,
—	potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; učenci priložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih,
—	mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije.
Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 760 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s povprečno oceno 2,6.	.
V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim učnim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja.
Prošnjo, kolkovano z 1,—din, naj prosilci naslovijo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj — komisijo za štipendije in posojila — do 5/7-1971.
Vsa podrobnejša pojasnila daje računski referent III. Pri Skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 146/1, telefon 22-621, interna 224.
Komisija
za štipendije in posojila pri TIS Kranj
Kot edini jugoslovanski dokument je bil predstavljen pri 6. in 1. del. skupini iz področja meritev specialnih filtrov za zmanjšanje motenj pri gospodinjskih aparatih. Ta dokument je bil rezultat dela in meritev laboratorija za meritev RFM pri ZZA v Ljubljani in je bil sprejet kot zelo umesten in bo skupaj z že obstoječimi predlogi IEC, Nemčije in Amerike obravnavan v naslednjem letu.
Pripomniti moramo, da je bilo študijsko vprašanje o tem problemu odprto na podlagi našega dokumenta na lanskem mednarodnem zasedanju CISPR del. skupin na Bledu.
Vsekakor je tudi za Jugoslavijo, ki se je sorazmerno pozno vključila v aktivno sodelovanje na teh zasedanjih, vse to precej pomembno pri dokončnem vsklajevanju standardov JUS z mednarodnimi. Tako je v pripravi nov JUS za RA in TV sprejemnike ter standard za fluorescenčne svetilke, ki bo prikrojen mednarodnim predlogom CISPR. Zato še čaka naše strokovnjake in laboratorije za merjenje RFM veliko intenzivnega dela, da bi s koristnimi predlogi jugosl. TO CISPR uspeli doseči enotnost predpisov za zmanjšanje ra-diofrekvenčnih motenj.
Jože Gajšek, dipl. ing.
Prileten in zanimiv izlet v sončno goriško
V soboto, 5. junija je sindikalni odbor »Elektromeha-nike« — obrat števci organiziral izlet v Gorico. Ob 6. uri smo se odpeljali z udobnim avtobusom iz Kranja proti Ljubljani in nadaljevali pot skozi Logatec do Postojne. Tam smo si ogledali znamenito Postojnsko jamo, ki je znana zaradi svoje lepote daleč izven meja naše domovine. Jama je zelo lepo urejena; v njo vodi električni vlak, razsvetljava pa ji daje svojevrsten pravljični čar, ki osvetljuje tisočletja stare kapniške tvorbe. Posebnost je tudi velika dvorana, imenovana plesna oz. kongresna dvorana. Značilnost jame je tudi v tem, da ima več rovov; vsak izmed njih je dolg prek 23 km. Pred jamo je poleg
DOPISUJTE V ISKRO!
V prihodnjih dneh prvi predlog samoupravnega sporazuma
(Nadaljevanje s 1. strani)
namreč dopušča obe možnosti.
Ekonomska podkomisija je na osnovi analize podatkov (kolikor jih je do tedaj imela na razpolago) ugotovila, da je za vse organizacije ZP Iskra bolj smotrno in racionalno, da podpiše sporazum združeno podjetje za vse svoje organizacije, zlasti zato, ker so organizacije ZP Iskra po svoj ih ekonomskih rezultatih zelo različne, medtem ko ima ZP Iskra kot celota ugodne ekonomske rezultate v eJektrobranži. Tako bi s podpisom samoupravnega spo-
razuma s strani ZP Iskra za vse njegove organizacije, lahko vse ekstreme posamezne organizacije v ZP reševali znotraj podjetja, sicer pa bi morala vsaka organizacija ZP zase slediti določilom samoupravnega sporazuma in bi se zaradi tega lahko katera izmed organizacij ZP Iskra znašla v težavah.
Branžna komisija zelo intenzivno dela na oblikovanju predloga samoupravnega sporazuma podjetij v panogah 117 in 119 in bo v naslednjih dneh že izdelala prvi predlog, o čemer pa bomo prihodnjič pisali obširneje.
bivše restavracije zgrajena še nova, ki vzbuja pozornost s svojstvenim slogom gradnje.
Pot nas je vodila prek Vipave in Ajdovščine do naše tovarne »Avtoelektrika« v Novi Gorici. Najprej smo si ogledali proizvodne prostore in proizvodnjo, nato smo kosili v tovarniški restavraciji. Iz pogovorov smo ugotovili, da si mlad kolektiv smelo utira pot. Iz kratkega obiska smo lahko zaključili, da v tovarni vlada red. Prav zanimiva je oglasna deska, na kateri so nalepljeni poleg sklepov samoupravnih organov še razna druga obvestila vključno s fotografijami in opisom rekreacije delavcev, zato bi lahko zaključili, da je informiranost kolektiva dobro organizirana. Posebna pohvala velja tudi tovarniški restavraciji, kjer smo bili hitro in solidno postreženi. Presenetila nas je spretnost strežnic in čistoča. Hrana je bila okusna in sveže pripravljena. Sicer pa smo že prej ugotovili, da je za dobro počutje delavcev poskrbljeno. Povedali so nam, da skozi obrate vozijo vsake dve uri na posebnih vozičkih brezalkoholno pijačo in prigrizke, kar je na razpolago zaposlenim po zmernih cenah.
Tovarno smo zapuščali s prijetnimi vtisi in se odpeljali do mejnega prehoda v Rožno dolino. Tam smo se razdelili v dve skupini: ena je odšla v Staro Gorico, druga pa si je ogledala Novo Gorico in bližnjo okolico. Stari gradovi z grobnicami, cerkve, slovit solkanski most prek Soče ter visoke in lepe nove zgradbe nudijo slehernemu turistu veliko zadovoljstva.
Ob povratku smo si nabavili nekaj sladkih češenj in se zadovoljni vrnili prek Kala in Črnega vrha v Kranj.
Leban
Še en posnetek s I. avtoraIlya Iskre. Na »ho-ruk« so vozilo bolje parkirali, kot v spretnostni vožnji. Ob tej priložnosti še opravičilo: pri zapisu o rallyju v štev. 23 je žal izostalo to, da se je pri pripravah in uspešni Izvedbi zelo prizadeval predsednik komisije za šport ZP — Pavle Časar
ISKRA — tovarna elektrotehničnih in linomehaničnih izdelkov Kranj
RAZGLAS
V letošnjem letu občutno povečujemo proizvodnjo električnih števcev in avtomatskih telefonskih naprav, zato želimo ZAPOSLITI
večje število delavcev, in to:
1.	EKONOMSKE TEHNIKE — pripravnike
2.	ADMINISTRATIVNE TEHNIKE — pripravnike
3.	KEMIJSKEGA TEHNIKA — pripravnika
4.	VODJO GRADBENE DELAVNICE
5.	100 DELAVK IN 50 DELAVCEV za montažna in strojna dela
6.	ČISTILKE
POGOJI:
Pod tč. 1. do 3.: dokončana ustrezna šola;
Pod tč. 4.: srednja tehnična ali delovodska šola gradbene stroke s šestletno prakso;
Pod tč. 5.: starost 15 do 35 let;
Pod tč. 6.: starost 25 do 45 let;
Pismene prijave pošljite do 15. julija 1971 na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
■

»Aparati« Ljubljana
Piknik v »Zajčji dobravi«
Uspešen nastop nogometašev ZZA
V letošnjem sindikalnem prvenstvu mesta Ljubljane v malem nogometu, ki se je začelo pod konec aprila in bo predvideno trajalo do sredine junija, izmed Iskrinih športnikov letos sodeluje samo nogometna ekipa ZZA, ki nastopa z lepimi uspehi.
Nogometaši ZZA so v štirih dosedanjih kolih na igriščih na Prulah, v Trnovem ali v Zeleni jami nabrali lepo število točk, saj so razen v prvi tekmi, ko so imeli za nasprotnike ekipo Obnova (rezultat tekme 2:2), doslej premagali vse svoje nasprotnike in tako postali resen kandidat za najboljšo uvrstitev v letošnjem prvenstvu.
Kot rečeno so nogometaši ZZA doslej zabeležili en nerešen rezultat in tri naslednje zmage: ZZA : Obnova 2:2, ZZA : »Akademik« 4:2, ZZA : Tobačna tovarna 4:1 in ZZA : »Tribuna« 7:3.
Ker v tem prvenstvu Ljubljane ne sodeluje nobena Iskrina ekipa z ljubljanskega področja, potem vsaj nogometašem ZZA zaželimo tudi v naprej veliko športne sreče do konca prvenstva, v katerem imajo vse možnosti za končno zmago in osvojitev naslova sindikalnega prvaka Ljubljane v 1. 1971, kar jim bo prineslo novo lovoriko ob že številnih dosedanjih.
Sindikalna podružnica tovarne ISKRA — Aparati je za člane kolektiva in njihove svojce organizirala v soboto,
12.	t. m. piknik v rekreacijskem centru »Zajčja dobrava«. čeprav je ves teden de-ževailo, organizatorji niso vrgli puške v koruzo in so ob tekočih pripravah za to prireditev upaili, da bo konec tedna le boljši. In res, razen nekaj kapljic dežja v dopoldanskih urah, je bil sobotni dan lep in sončen ter dovolj svež, da je bilo res prijetno.
Prireditelji so preskrbeli za jedačo in pijačo, za glasbo in razvedriilo s tekmovanjem strelcev in balinarjev. Na ploščadi v centru skoraj nikoli ni zmanjkalo parov, 'ki so se razigrano vrteli in se po napornem tedenskem delu sprostili. Otroci so se tudi naužili svežega zraka in se do mile volje razigrali v naravi.
V veselem in tovariškem razpoloženju je hitro minevala urica za urico. Srečali so se stari prijatelji, ki zaradi dislokacije obratov bolj poredkoma pridejo skupaj, pa tudi novi člani kolektiva so se lahko bolje spoznali med seboj, čeprav udeležba ni bila stoodstotna, ker so se nekateri člani bolj bali vremena, kot organizatorji (slednji so bili vsekakor boljši »vremenoslovci«), pa je srečanje odlično uspelo, kar naj
bo predvsem organizatorico v priznanje.
Člani kolektiva, ki so st piknika udeležili, so bili v»1 kakor zelo zadovoljni, saj J se razvedrili in naveselili, dl. bodo lahko z novimi močni pristopili k vsakdanjem delu.
Taka — pa čeprav skroro-' nejša srečanja lahko sam« pozdravimo!	4,
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mam JOŽEFE TROBEC
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam an sodelavca« TPD obrata EMI v kranjski’ tovarni za poklonjeno cvetje;! izraze sožalja ter vsem, ki » jo spremili na njeni zadnji poti.
Hči Jožica Ozebek j in sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti moje drage m> mice in stare mamice ALOJZIJE KOROšEC-KLAHE
se iskreno zahvaljujem vsc.u ki so v težkem trenutku sa čustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem ožjim sodo lavcem iz OPD, kot tudi sin dikalni podružnici »Konda zatorji« za podarjene venet Stane Žbogar z družino
ZAHVALA
Ob smrti moje mame FRANČIŠKE BITENC
Skica prireditvenega prostora kjer bo 4. julija Iskra praznovala kar tri jubileje: 25-letnico kranjske Iskre, 10-Ietnico združenega podjetja in 20-letnico Samoupravljanja. Priprave potekajo v redu hi vse kaže, da bo organizacija stekla po načrtu. — Prireditveni odbor vabi vse Iskraše na veliko Iskrino slavje. V remcnosiovci (tudi Iskrini) se sicer včasih zmotijo, toda za ta dan predvidevajo lepo vreme. Parkirnega prostora je dovolj na razpolago, poskrbljeno pa bo tudi za red na parkiriščih. Ostane torej samo eno: dobra volja in čimvečja udeležba
se iskreno zahvaljujem sodi lavcem v elektrodelavnia oblata »Vzdrževanje napravi za izraze sožalja, za venec, ter vsem, ki so darovali cvet; je in drago mamo spremili na zadnji poti. .
Sin Franc Bitenc j in sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dobregi moža in očka
MILETA KITIČ
se kolektivu Sektorja za 1® ne zveze, Upravi Zavoda o avtomatizacijo in sind. ofga nizaciji najtopleje zahvaija jem za vso moralno in mate rialno pomoč. Prav lepa hva ia vsem, ki ste nam stali strani in sočustvovali z nama Žalujoča žena Danicj in otroci
ISKRA- glasilo delovi ga kolektiva ZP Iskra Kra industrije za elektromebatu»*| telekomunikacije, elektroni!» in avtomatiko — ^reJU3 uredniški odbor — Glavj urednik: Pavel Gantar - “J, govorni urednik: Janez s — Izhaja tedensko — sov ne vračamo - NasKJ uredništva: ISKRA Savska loka 4, telefon Zf;"» int. 333 - Tisk in »CP Gorenjski tisk« h™