137 Dopisi. is Marburga 22. aprila. J. M. — Jutri bomo tukaj pokopali iskrenega domorodca in novičnegu dopisnika gosp. dr. 8 u bi ca. Umeri je danes ponoči zapusti vsi šestero si-rotic. — Včeraj in danes je nam slana vse cvetje d rev i no poparila. Prav žalostno je pogledati okolico prej vso belo in zeleno zdaj pa vso rujavo. Jablane se še niso razpilinoIc bile, tedaj zna še nekoliko jabelk biti, drugo je pa vse po-delano. Posebno orehi, češnje, višnje, breskve, hruške so zelo zelo tuple; v vinogradih, pravijo, ni ravno veliko škodilo, ker je bilo vreme suho in terta še ni preveč pognala. Od Savinje 20. aprila. — i — Bolj spremenljivega vremena gotovo nikjer ni, kot v naši dolini. Danes že solnce pripeka, da si znoj s čela brišemo. Pa ko se drugo jutro zbudim, smo že okoli in okoli s snegom obdani. Toliko cveta je že bilo in zdaj ga mraz pokriva. Sovražnik zimski vabi cvetke iz krila maternega, da bi jih rano zadušil. Kje bo pa sad, če že nježne cvetlice zmerznejo? — Slovenski duh je jel tudi po naši prijazni nižini vejati, že mnogo sere bije za svoj narod slovenski in se veseli nadepolne prihodnosti. Pa le s strahom še dišemo, s solznimi očmi se oziraje na bližnje terge, kjer se Slovenci v posebni gostivnici zbirajo in le slovenske časnike čitajo. Dokler se bo Savinja memo ponemčenega otoka vila, kjer so tuji selniki, ko jim za Slovence mar ni, se ni še nadjati, da bi slovenščina ne bila prepovedana reč. Dihajte še toraj ----- 138 ----- po malem in tiho mlade serca, da vas mraz ne pomori! Vadite se kolikor mogoče slovenščine, govorite med seboj, pišite marljivo v slovenskem duhu in kdo vam bo radi tega žugal? Ko pride tudi za slovenščino poletje, vas bodo vaši bratje na produ Save prijazno pozdravljali in vam roko podajali. Iz Reke 20. aprila. Ne pričakujte, preljube „Noviceu, da Vam bom danes o glasoviti Reki obširniše pisal, bodi si stanje našega mesta za slovenske bravce še toliko važno. Naj Vam bode dosti, da opomnim, da je naše mestno zastopništvo že dvakrat odbilo vsako volitev za hervaški zbor, češ, da Reka ne spada po pravici k hervaški zemlji, ampak neposredno pod ogersko krono. Vendar jih bodo usapili Horvatje, kakor se kaže! Prišla je namreč zapoved, da naj se poslanci za zagrebški zbor naravnost po volivcih volijo. Včeraj so bile že razpisane volitve in 22. t. m. se bojo volili štirji zastopniki reškega mesta. Se ve da naši Un ga resi se bojo uzderževali vsake deležbe o volitvah. — O veliki noči smo dobili v Reko novega gimnazijskega vodja gosp. Anton Mažuraniča, brata predsednika dvorskega di-kasterija, in slavno poznanega horvaškega kniževnika. Gregorcov. *) Iz Tersta 13. aprila. V 15. listu 53Novica beremo nekoliko o zadevah teržaške ^narodne slovanske čitavnice", kar je posueto iz privatnega pisma, ktero se imenuje popolnoma zvest vir. V odgovor bodi to, da dopis ni bil nikakor popolnoma zvest. Res je, da čitavnica ne misli izdajati političnega časopisa, pa tudi nikoli ni imela tega namena, kar priča §. 23 družbinih pravil, kteri govori: „Ako družtvo dobi obilo materialne in dušne podpore, bo izdajalo periodičen literaren list in po moči podpiralo slovansko književnost.a — Družtvo se je še le začelo, in vsak začetek je težak, pravi star pregovor; pa vendar je toliko veselega napredovanja v čitavuici in v njenih zadevah, da izhajanju nepolitičnega lista manjka skoraj samo še materialne terdne podslombe; vse drugo bi ne bilo tako daleč, kakor bi mislil kdo, ki je bral dopis v ^Novicah". Tudi ni med udi našega družtva nikakoršne razpertije, in toraj je bil nepotreben opomin: »sloga jači, nesloga tlači". Istina to mi i od davna znamo! Odbor, ki šteje 12 udov, je ustanovljen; v odboru je tergovec gosp. Sorč, predsednik, gosp. Radakovič, njegov namestnik, gosp. Že g a in gosp. Levstik, tajnika, gosp. Data novic, blagajnik. Udje smo Slovenci, Serbi, Cehi in Poljci, in vsi imamo enako prizadevanje, vsi se trudimo v djanji in besedi, kako bi postavili družtvo na krepko stalo. V čitavnici med Serbi, Slovenci, Poljci in Cehi ni bilo in tudi zdaj ni nikakoršne nesloge. Toliko smo morali odgovoriti, da bi svet ne mislil, da slovanska čitavnica, komaj začeta, že sama sebi meč nesloge v serce stavi. *<*) Več udov slovanske čitavnice. Iz Jelšanske žiipanije 12. aprila. Ker so ;,Noviceu že marsikaj o volitvah županov nam naznanile, zatorej ne morem ludi jaz ene prav nespametne zamolčali, ki se je pri nas v Jeišanah zgodila. Ko častiti gospod c. kr. kan-lonski poglavar iz Kastelnove v Jelšaue pridejo, volivce --- - - - - *) Ker je o kranjskih cestnih zadevah že deželni zbor z ojstro besedo spodbil velike napake, ki jih grajate po pravici tudi Vi v svojem dopisu, je ta rec že dobro rešena. Vred. **) S pismom, iz kterega smo v 15. list „Novic" povzeli nekoliko verstic, smo prejeli podpise naše peticije; poglavitni obsežek tega pisma je zadeval tedaj le to stvar. Le memo-grede je bilo omenjeno o političnem in nepolitičnem časniku, o številu družbenikov slovanske čitavnice itd. Ker se nam je novica zastran političnega, v „Novicah" že enekrat z neko gotovostjo omenjenega časnika važna zdela, smo djali one verstice v 15. list, in le zatega voljo. Da je nesloga v čitavnici sedanji, ne stoji ne besedice v tem listu. Da pa naj vedno kraljuje sloga, kdo more to željo celo neupravičeno imenovali, kdor se še spomni nekdanjega teržaškega slovanskega družtva v Terstu? Vred. prijazno nagovore in podučijo, v kakošnem redu naj volitev gre. Pa ko se je imela volitev začeti, vstane neki hrup med volivci, ker so eni zapazili, da eni volivci mislijo nekega tukaj še le eno leto prebivajočega Laha nekdanje beneške Istre za župana voliti, kteri jim je obljubil na cente dobrot skazati, ako ga volijo za župana. Oj kako žalostno je to, da tudi pri nas terdih Slovencih so neprijatelji svojega lastnega jezika in svojih lastnih narodnih pravic, ker vendar v naši jelšanski županii ne manjka domačih rojakov, za domovino unetih in toraj za župana popolnoma pripravnih. Hvala Bogu! da volitev ni bila dokončana; volivci so se razšli, in novega župana še nimamo. Kako pa se bode druga volitev doveršila, vsak domoljub željno pričakuje. Jelšančan. Iz Novega mesta 21. aprila. P-i. — V moj dopis od 11. t. m. se je vrinilo več pomot, ktere tu preklicem, rekoč: da se na tukajšni gimnazii slovenščina čisla, kakor postave pripuste, ki imajo veljavo. Iz P.....na Dol. 17. aprila. Še zdaj, ko cesarska beseda veleva, da se morajo vsem ljudstvom dati narodne pravice, da se mir in deržave ohrauijo, si upajo tlačitelji ljudstva slovenskega Slovence za neumneže deržati, ker za Slovence slovenski jezik v kancelijah terjajo: Ni davno, kar je neki gospod predstojnik djal: „Die Krainer vverden docb nicht so verllucht dumm sein, die krainerisehe Sprache in der Kanzlei zu verlangen". O, da bi te kokla bercnila! — Pa poglejte, kmalo potem se je namerilo, da so volivci poslanca za deželni zbor, se ve da večidel kmetje, skup prišli, in ko jim je tisti gospod po nemško govoril: zakaj so prišli itd. „sind die Krainer doch vvirklich so verllucht dumm gevveseu", da so začeli na glas gospoda predstojnika opominjati, naj jim, ker so Kranjci ne Nemci, po kranjsko govori. „No, no — je djal — vam bom že tudi po kransk povedal, zakaj se dons tukaj autia"; in tako bodo Kranjci nemara če dalje bolj ;,dumm" in bodo hotli imeti, kar jim gre po pravici. Ako bi se Slovenci, uaj bodo že svetovni ali duhovni, tako hitro v kot ne umaknili, kadar kak nasprotnik zabavlja, bi si ne upali tako ragljati čez pravične terjatve Sloveucov. Pa ravno zato, ker so tako odnehljivi in pohlevni, se jim zdaj tako godi, da so „verflucht dumm", ker naravne pravice terjajo. In ravno zavoljo te pohievnosti so nekteri časti vredni možje opustili svoje imena na pro-sivno pismo zapisati, „um in den Augen der Sfaveofeinde nicht als ultra zu erseheinen", čeravno v sercu in z besedo pravičnost prošnje spoznajo. To je pač le — zajčja serč-nost! — Ni dolgo, kar je neki kmet tukaj bral tisto pismo, ki ga je deželni zbor presv. cesarju poslal in ki je bilo v „Laibacherciu tudi po slovensko natisnjeno, in kaj mislite, kaj je k temu poliglotu rekel? „Zakaj nek v nemški časnik devajo slovenske stavke — je djal — saj menda vsak, kdor si nemške cajtenge derži, tudi zastopi kar bere po nemško; čemu so neki tudi po kranjsko to noter djali I* Vidite, še priprost kmet za nepristojno spozna, da se po ne roških časopisih slovenske reči natiskujejo in se po nepotrebnem stroški plačujejo, uamesto da bi se reč tam natisnila, kamor sliši. O narobe svet! pa pravimo, da denarja manjka! Pa če bi tudi taki poligloti nič stroškov ne pri-zadjali, je vendar nespametno iu smeha vredno, slovenske sostavke po nemških časopisih natiskati. Upamo, da bodo modri udje deželnega zbora to reč drugači oberuili in da bo poseben vraden list na svitlo hodil. Iz Bistrice bohinske. 12. dan t. m. zjutraj po 9. uri na Ho v ta h vzame neka stara ženica ogenj iz peči, da bi zelnate štore ne deleč od hiše sožgala, al — žalibog! huda sapa popihne, ogenj zanese v oblajne in strašen požar je pokončal 16 stanovanj in cerkev, ktera je v sredi vasi. Živino so vso oteli, klaja je pa vse zgorela, nekterim tudi nekaj žita, sočivja, suhega sadja in oblačila. V celi vasi, ki šteje 31 hiš, je bila le cerkev in eno stanovanje zavarovano. Hitro so na pomoč pritekle domače srenje; al kaj ----- 139 pomaga, ker je bila huda sapa iu malo vode. Mislite si žalost in siromaštvo teh nesrečnih ljudi! Ker so ti pogo-relci res usmiljenja vredni in potrebni, smemo upati, da jim bo marsikteri dobrotnik na pomoč pritekel. K. Krištofi. Iz kamniške okolice. M. *) — Sploh se bo marsikomu čudno zdelo (in to je ljublj. dopisnik v „Ost und Westu nekako drugač obemil), da je duhovščina v krajn-skcm zboru po številu tako slabo nadomestovana in sicer Se po enem poslancu namreč, ki je tndi še le pri drugi vo-litvi v kamniškem okrogu izvoljen bil. Nekteri, ki niso pri-jatli duhovnov, so zadovoljni, da je, kakor pravijo, duhovščini spodletelo in se za njo v deželnem zboru ni prostor našel. Ali se pač tako mnenje s pravico in zapovedjo ker-šanske ljubezni ujema, ne bomo tu razsojevali; pritožiti pa se moramo, da tudi nekteri taki, ki se prijatle domače narodne reči kažejo in imenujejo, duhovšino po strani pogledujejo in radi pikajo, kakor bi ravno njim sovražno nasproti stala in razvitek narodnega življenja in napredovanja overala. Duhovščina se pravice in postavnosti derži, ljubi domovino In cesarja, in se med temi, ki zasluge imajo za omiko in izobraženje ljudstva, narodnosti in maternega jezika, gotovo med pervimi imenovati sme. Saj jih je ravno med duhovščino obilo, ki s tehtnimi dopisi in spisi domačo literaturo in časnike podperajo, se na-nje uaročujejo in jih posojujejo svojim farmanom, ki bi jih sicer nikoli v roke ne dobili; duhovni so, ki s prižnice ia v domačem pogovoru ljudstvo z bolj pravilnim in čistim govorom, z bolj neznanimi in novimi izreki in besedami soznanijo; oni so, ki sami prostovoljno in brez plačila posebno na bolj samotnih krajih šole derže, in tudi kar kmetovanje in poljodelstvo zadeva, z dobrim podukom in zgledom in dnarno podporo radi pomagajo. Še več bi zamogli našteti, pa zadosti je to, da smemo prašati: al se pač drugi stanovi z vsem tem in enakim morejo ponašati? Zatoraj naj se resnica spozna in čast da, komur čast gre! Iz Verhnike 12. aprila. — Razposlal sem une dni naročilnih listov za ^slovenski zabavni ka rodoljubom po celi Slovenu. Prosim toraj vse te gospode, kterim je doletel moj naročilu i list v roke, da mi ga blagovolijo, ako so kaj naročnikov nabrali, vsaj do konca aprila s podpisi nazaj poslati. Vse tiste rodoljube pa, ki naročilnega lista niso prejeli in bi vendar radi naročnikov nabirali, prosim prelepo, naj mi pismeno na znanje dajo svoje ime in kraj, kam da imam list poslati. Z radostjo in zahvalo naznanjam, da me Slovenci z naročbo dobro podpirajo, samo duševno premalo! Ponavljam toraj še ponižno prošnjo, da me blagovolijo pisatelji naši počastiti z različnimi nepo-litičkimi spisi. Pisma se mi naj pošiljajo do 1. maja t. I. na Verhniko, potle pa zadnji čas do 20. maja v Pred-jamo pri Postojui. Bog in sreča junaška! Janko P. Vijanski. Iz Ljubljane.#*" (Volitev mestnega župana}. V saboto so novoizvoljeni mestni odborniki volili mestnega župana. Preden popišemo, kako je tekla ta volitev, ki je bila očitna, moramo povedati, da gospod Brolich je pred sejo svojim prijatlom na znanje dal, da se volitvi odpove, ker nima namena to službo nastopiti. Volivci so bili tedaj le na dva kampa ločeni. Gospod Ambroževa stran je zmagala, zakaj že pri pervi volitvi je dobil gosp. Miha Ambrož 17, gospod dr. Zupančič pa 12 glasov, in tako je bil gosp. Ambrož od predsednika za mestnega župana oklican s tem pristavkom, da po občinski postavi mora biti volitev še od presv. cesarja poterjena. Na to vstane novoizvoljeni župan in govori tako-le: „ Navada je, da pri volitvah vsaki izvoljenec izreče zahvalo; tudi jez posnemam to lepo navado in pristavim še to, da mi je ta volitev v veliko veselje. Vsak človek ima dve natori: telesno in duševno, in *) Zavoljo obilnega gradiva, ki ga dohaja zdaj vsakemu listu, srna mogli le vzeti, quod erat demonstraodum. Vred. tako ima tudi dvojne potrebe, materialne in dušue. Med duševne potrebe se šteje tudi to, da mu je mar za čast. Zaterana čast, posebno pa nedolžno zaterana čast, prizadeva človeku dušne bolečine, ktere tisti človek najbolj pozna, ki jih je sam več let občutil. Tudi meni se je taka godila, živa udanost ustavnim nevpravam mi je zaperla pot dostojne delavnosti. Vi ste mi po današnji volitvi to pot spet odperli iu mojega duha rešili večletnih težav. Po tej volitvi ste me tudi zmožnega storili, novo službo dostojno opravljati, zato ker jo bom z veseljem prevzel in ker vsako delo bolje od rok gre, ako se z veseljem opravlja. Kar bo moji vednosti primanjkvalo, bote Vi, gospodje, nadornesto-vali, ker ste že poprejšni svetovavci dobro skušnjo prete-čenih časov seboj prinesli, novoizvoljeni pa z veselim sercom in novo vednostjo v zbor stopili. Tako se bom mogel krepko operati na častitljivi odbor o posvetovanji za blagor mesta na ustavni podlagi, ktero hočem na vsako stran in zmirom podperati." Po teh besedah so se oglasili živio-klici od vseh strani. — Potemv se je volil župana-n a m es t u i k, in bil je izvoljen g. dr. Čuber z 27 glasovi. Tudi on se je zahvalil in je rekel, „da njegova starost mu sicer ne pripušča več veliko delati, pa vendar prevzame to častno opravilstvo za to, ker pri tako zvedenem in izurjenem županu ne bo imel nič opraviti." Na te besede zadonijo spet živio-klici od vseh strani. — Nazadnje so odborniki volili še 5 svetovavcov v magistratni odbor; izvoljeni so bili gospodje: dr. Čuber, Holcer, Malic, Brolih, Stedri. Iz Ljubljane Vredništvo je prejelo sledeče pisemce, ki ga za obrambo poštenega imena rado natisniti da v »Novicah". Takole se glasi: „V gracarski „Tagespost" izhajajo dopisi iz Ljubljane, ki so s čerkama — st — zaznamovani. Ker ste te čerki tudi v mojem priimku, bi se utegnilo misliti, da jaz tiste dopise pisarim in v „Tages-posf pošiljam, kar pa ni res. Prosim tedaj ^Novice", naj svojim častitim bravcom to v mojem imenu oznanijo. V Ljubljani 21. aprila 1861. Dr. H. Costa." — Ker nobeden naših pravih domačih ljudi ne želi časti, da bi pred svetom veljal za pisuna že dveletnih glasovitih spisov v gracarski „Tagesposti" in njeni tovaršici dunajski „Oest. Zeitg.", in ker nam tudi iz dežele od več strani dohajajo vprašanja, naj bi povedali: kdo da je tisti pisavec, jim odgovorimo le to, da je zlo razširjena govorica po Ljubljani, da oni korespondent je faktični vrednik „Laibacherceu dr. Issleib. Ali je ali ne, ne vemo za gotovo, ker mu nismo gledali v pero in nam tudi mar ni za njegovo počenjanje; al ro-rodovinska podoba je velika v nekterih spisih. Naj je pa kdor koli, to mu naravnost povemo, naj je „zugereista od kodar koli ali pa kak renegat „domačineca, da nobenega domoljuba nikdar ne bo z svojimi zvijačami oplašil, če se tudi na glavo postavi. Časi so pretekli, ko so se ljudje, ki stoje na postavni poti, takih „parkeljnova bal/. Iz Ljubljane. Radostne naznanjajo danes tudi „No-vice" že po družin časnikih znano novico, da so na Dunaji bivajoči gospodje djaki {slovenskega rodii, med kterirni je 69 Kranjcov, poslali gosp. dr. Toman-u in vredniku našega lista zahvainico za to, kar sta se o narodnih rečeh priza-djala v pervem deželnem zboru. 8 preserčnim veseljem sta prejela to pismo svojih ljubljenih rojakov in domoljubov, pa nadjata se, da to, kar je njima bilo sedaj v zahvalo rečeno, bojo imeli priložnost v prihodnjih zborih reči še mnogim drugim zbornikom, ko bojo tudi ti povzdignili svoj glas za obveljavo narodnesti naše. Domoljubje je presveto čutje, da bi ne ogrelo vsakega, ko pride čas, se potegniti za svetinje naše. In take prilike bo še dosti. — Večina naših prečastitih gosp. poslancov se bo podala danes (v sredo) opoldne odtod v Gradec, kjer bojo nek v četertek ostali, tako, da v petek pridejo na Dunaj. Gospod deržavni svetovavec dr. Toman bo vzel seboj in z deputacijo vred izročil deržavnemu gospodu ministru znano peticijo, ktera šteje 19.386 podpisov vseh stanov ------ 140----- slovenskega naroda. To so tisti „wera, za klere je unidan „Laibacherca" prašala, od kterih izvira peticija, — pa še stokrat več bi jih lahko bilo, ako bi ne vedili, da v podporo prošnjega pisma je tolikšno število že zadostno. — Naše samostojno c. k. deželno poglavarstvo se bo 25. dan t. m. spet začelo; vse, kar spada v oblast deželnega poglavarstva, ostane od tega dneva spet v L j u b-Ijani in ne gre tedaj več v Terst. — Sliši se, da tudi g. Pajk pride spet nazaj na svoje prejšnje mesto. — V pon-deljek seje poklonila naša kmetijska družba prečastitemu novemu gg. deželnemu predstojniku žl. dr. U l e p i č u K r a i n-felskemu in ga spodobno prosila, naj bi blagovolil prevzeti protektorat čez to domačo družbo, kar ji je pre-tolagi gospod rad dovolil. — Huda slana je tudi pri nas veliko škodo napravila.— Gosp. dr. Janez Kovač, sedaj zdravnik v Komendi, je dobil v Serbii dobro javno službo, v kteri bo priložnost imel „Novicam" ostati zvest dopisnik, kakor jim je dosihmal bil. — Prihodnja seja mestnega odbora bo 26. dan t. m. popoldne ob 4. uri. V tej seji se bojo volili odborniki za posamesne opravilstva mestnih zadev, in predložilo se bo, kako naj se mestni lov (Jaga) v najem da. Vse mestni zbori so zdaj očitni in vsakemu, kdor hoče, je pripuščeno poslušat priti.