Stev, 52. Y Mariboru 23. decembra 1880. Tečaj XIV.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk,
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 .,
Vabilo na narocbo.
Ob bližajočem se konci leta uljudno vabimo vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", da se zopet naročijo za leto 1881 ter nam še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s čim in hoče naše podvzetje podpirati z majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam še naprej zvesti ostanejo in tako mogoče storijo nadalejŠnje prilaganje „Cerkvene priloge". „Gospodarstvena priloga" bode se tudi l. 1881 prilagala od kmetijske družbe Štajerske. List bo torej donaŠal zopet dve prilogi — gotovo je „Slov. Gospodar" uže radi tega najcenejši list, zelo primeren slovenskim kmetskim ljudem.
MPfle&HiltU znaša za celo leto .5 ft.
J%Tarol'»»ina za celo leto 3 jI.
„ pol leta i jI. GO kr. „ četrt leta — SlO kr.
Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve Številke tiskati damo.
Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Shod štajerskih županov in okrajnih načelnikov v Gradci.
Vso deželo Štajersko vznemiruje novica, da bodo zemljiščni posestniki vsled nove uravnave gruntne dače morali na leto po 434.000 več plačati. Nemški liberalci, ki so vse to zakrivili sami — kajti liberalci so 1. 1869 postavo o uravnavi zemljiščuega davka sklenoli, liberalci so jo izpeljavah po okrajnih in deželnih komisijah ter potrošili 23 milijonov goldinarjev, liberalcev sedi v centralnej komisiji na Dunaji 33 zraven 3 konservativcev — pa hočejo krivnjo otresti na konservativne poslance. Zato pihajo in krilijo okolo sebe po svojih novinah pa tudi drugod, kakor da
bi znoreli. Pa zastonj se trudijo. Čem več kričijo, tem hitrej sprevidajo vsi ljudje, kam pes taco moli. Resnica prihaja tako silno, tako zmagonosno na dan, da bodo nemški liberalci polagomo po. miriti se in naposled osramočeni in pobiti moral omolkniti.	i
Prvi udarec jim je dal liberalni grof Henrik Attems, ki je poštenjak od glave do pet, te dni objavivši spis o novej uravnavi zemljiščnega davka ter odkritosrčno priznava, da je pretečemu pomno-ženju gruntnega davka pred vsem kriva postava, potem okrajne komisije, ki so čisti dohodek pri zemljiščih previsoko vcenile in previsoke tarife na stavile. Zanimiv spis objavimo prilično v „Slov. Gospodarji". Dnes opomnimo le, da je grof H. Attemsov spis veliko pripomagal, da so v Gradec sklicani župani in okrajni načelniki tako lepo in modro zborovali, kakor nam vsake stranke listi poročajo. Ljudstva prišlo je toliko in od vseh krajev dežele, da je velika dvorana v deželnej hiši bila natlačena v nedeljo 19. dec. t. 1. ob 11. uri dopoldne. Graški župan dr. Kienzl bil je izvoljen v predsednika, mariborski g. dr. Reiser v njegovega namestnika in g. Dettelbach v zapisnikarja. Ta naznani pred vsem, da je došlo 300 pritrjevalnih^ pisem, med temi tudi pismo deželnega poslanca g. Žolgarja. Dalje prečital je telegram državnih konservativnih in slovenskih poslancev, ki obžaljujejo, da jim radi državnega zbora ni mogoče priti na shod v Gradec, vendar zagotovljajo, da bodo vsi vkup in vzajemno s vsemi postavnimi sredstvi delali na to, da se preteče preobloženje štajerskih zemljiščni h posestnikov zabrani. Telegram podpisali so gg. poslanci: Barnfeind, Karneri, Falke, Forregger, baron Goedel, Hakelberg, Heilsberg, Herman, Karlon, princ Alojz Lichten-stein, princ Alfred Lichtenstein, Lobninger, Magg, Pauer, Portugall, Posch, Walterskirchen, Wurm-brand, Zschok. Iz tega pa je vsakemu, kdor ni hudoben in nalašč slep, jasno kot beli den, da tukaj vsi poslanci, konservativni z liberalnimi vred, deželo Štajersko branijo zoper pomnoženje grunt-
nega davka. Princ Alojz Lichteusteiu je isto po-vdarjal še v posebnem dopisu. Navzoči so pomen vkupnega postopanja vseb poslaucev takoj sprevideli in prečitauje telegrama in dopisa pozdravili z živahnim klicanjem: bravo, bravo in z roko-ploskanjem.
Znamenit, podnčljiv in odločiven bil je govor g. Krepeža, predsednika kupčijskej in obrtnijskej zbornici v Gradci. Ta izvrstni mož je mirno in prepričevalno dokazal, da nam preti velika nesreča za kmetski stan. „V starem katastru je čisti dohodek vsega zemljišča na Štajerskem nastavljen na 7,654.000 fl., v novem katastru pa na 12,861.000 gold., ker so cenilne komisije vse previsoko vce-nile. Zato nam niti centralna komisija več znatno pomagati ne more. Akoravno je ta odbila 1,641.000 gld., ostane še vsakako 11.220.000 gold. nastavljenega čistega dohodka. Od tega bodo sedaj računili gruntno dačo — se ve veliko večjo od prejšnje. Zadelo bo posestnike 25% več, t. j. kdor je 100 gld. do sedaj davka gruntnega imel, ta bo dobil 125 gld. naračunjenih. Krivi tega niso ne sedanji državni poslanci, ne možje v cen-tralnej komisiji — krivi smo sami, krivi so zaupni naši možje, ki so v cenilnih komisijah sedeli, pa nam vse previsoko vcenili. Sedaj nam ne preo-staje druga, nego da skesani na lastne prsi trkamo in prosit idemo. Zato nasvetujem, naj gg. odborniki, ki so denešnji shod sklicali, dopošljejo vsem okrajnim zastopom, vsem srenjam štajerskim 2 prošnji v podpisovanje: prva bodi namenjena visokemu ministerstvu, druga pa državuemu zboru, da se nam itak uže veliki gruntui davek ne po množi-" Njegov predlog bil je enoglasno in navdušeno sprejet. G. Dettclbacb je še dostavil željo, naj se Slovencem dopošlje slovenski sestavljenih prošenj v podpisovanje. To je bilo z živahuim odobravanjem sprejeto. Jeduako tudi nasvet g. Vogelna, naj se govor g. Krepežev objavi v vseli novinah štajerskih. Tukaj se oglasi g. Steiner, župan ljutomerski, ter želi, naj se g. Krepežev govor tudi na slovenski jezik preloži in priobči v „Slov. Gospodarji", ker je ta list med kmetskim ijudstvom na spodnjem Štajerskem najbolj razširjen. Nasvet bil je tudi z odobravanjem sprejet.*) Kmalu potem je g. predsednik shod sklenil z željo, naj bi mu ne zmanjkalo zaželenega uspeha, marveč posrečilo Štajersko obrauiti žalostnih nasledkov nove uravnave zemljiščnega davka. Isto želi vsak Štajerec, najbolje pa kmetsko ljudstvo. Ali bodo od shoda sklenjene prošnje kaj pomagale ali ne, to ni gotovo pa tudi nemogoče ni. Vsakako je pomagal resnici na dan, kar je tudi nekaj vreduo. Nemški liberalci ne bodo mogli še dalje tako rogoviliti z gruntno dačo in kmete begati in dražiti zoper svoje vrle poslance, kakor do sedaj. Preočitna resnica jim usta zapira in peresa ustavlja !
*) Brž, ko nam dojde ves govor g. Krepežev, ga objavimo prav radi, g. Steinerju pa bodi za njegove prijazne besede izrečena prisrčna zahvala i Ured,
Gospodarske stvari.
Nekaj o občinskem gospodarstvu ob priliki ljudskega štetja.
Ob konci t. 1. se bo po celem cesarstvu ljudstvo štelo in vsak se bode moral z „domovnico" ali „heimatscheinom", sploh z domovinskimi pismi izpričati. Tako ljudsko štetje je sploh nekakšna podlaga in vredovanje domovinskih pravic. Vsak župan ima pravico od vsakega iuostranca ali tujca tirjati domovinskih dokazov in se ima v pole ljud skega štetja tudi sploh vpisati vsakemu prebivalcu domovina ali domovinska občina. Pri poslih in drugih osebah, ki lastnega posestva nimajo, še bo to vsakako precej redno izišlo. Ali velika pomota se zamore goditi pri posestnikih, ki so iz drugih občin in krajev prišli in so po takem v tej sreuji inostranci ali tujci, ter se pri nepazljivosti ali ne-skrbuosti ali zvijači občinskih voditeljev zamorejo srenjam veliko krivice nagoditi, ki bi v prihodnosti občinam veliko škode pouzročile. Domovinskih postav še ljudje posebno na kmetih vse premalo poznajo in razumejo, in ravno iz teh prihajajo javeljne občinam najtežja bremena! — Po občinski postavi se srenj-čani ločijo: 1) v občane in 2) v zvunanjike ali tujce. Prvi, to je občani so: ali 1. pravi domačini, ali 2. le občinski deležniki. Pravi domačini so tisti, kteri imajo v občini domovinstvo, to je, že staro in popolno domovinsko pravico. — Samo občinski deležniki so pa tisti, kteri imajo v občini kako hišo ali zemljišče in so tedaj posestniki itd. (tudi v občini prebivajo, — že lahko dolgo prebivajo, celo od 1. 1856 že slobodno) in taki, ki od rokodelstva ali obrtnije v občini pravi davek plačujejo. Pravim domačinom, ali imajo posestvo ali ne, ali so mladi ali stari, bogati ali revni, vrli ali malopridni, zdravi ali bolani: mora občina vselej dati domovnico ali druge domovinska pisma. Za prave domačine mora občina, ako so revni, ako obožajo, vselej plačati vse stroške, kteri se naberejo, ako so v bolnišnici, v hiralnici, v blaznici itd. Taki stroški pa ravno zdaj občine če dalje bolj tlačijo, ker ljudje vedno bolje obožajo. — Domovinska pravica se pa zdaj od 27. aprila 1859 sem na novo le dobi, ako koga srenj ski odbor v občinsko zvezo sprejme. — Celó, ako župan in eden obč. svetovalec komu domovnico podpišeta, je že obveljalo, da se je občini prismolil. V sedanjem času se kaj pogosto tudi posestuiki menjujejo, in čez nekoliko let mislijo prosti kmečki možje, da taki prišlec že spada v obč. zvezo, kar je velika pomota! Kdor ni že čez 24 let v srenji, ta ne spada celo k njej, ako ni po svojem stanu ali kterega niso izrecno v obč. zvezo sprejeli. Veliko občin si je že od deželnega zbora pridobilo postavo, da smejo kakov zdaten znesek tirjati od vsakega, kterega v obč. zvezo sprejmejo. — Koga v obč. zvezo sprejeti ni mala
reč! Vsaka občina ima gotovo za sedajne slabe čase dovolj svojih ljudi v zvezi, ki zuajo kedaj priti v občinsko preskrbljeuje. V uekterih občinah je kaj veliko posestnikov iz tujih krajev, ki bodo zdaj iskali si na lahko pridobiti domovinsko pravico. Previdne občine tega storile ne bodo! Če je tujec ravno zdaj morebiti premožen, morebiti bahač, pa koliko je dobrih in štiinanih posestnikov že prišlo na kant! Treba je toraj tudi tukaj opaznosti.	Pravoslav.
Kuniči ali pitovni zajci.
III. Kuniči radi veliko krme pokvarijo, zato morajo se v vsakem predelu jasli napraviti za seno itd. tudi malo koritce za razno zrnje in plitva skle-dica za vodo in tekočo krmo. Vsa ta posoda mora redno, kolikor najbolj mogoče, snažna biti. Jasli niso le samo zarad varčnosti pri krmi potrebne, ampak tudi zarad tega, da živali sena ne pohčijo ; in usmradijo. Takšna spridena krma je kuničem pravi strup, ker scavnica ima mnogo fosfora v sebi in z njim se klaja ostrupi in tako živalicam lahko pogubna postane. V vsakem kuničišči mora prihranjenih celic biti za mlade samice, ki se ne smejo plemeniti. Na prevrtano desko se ali suho listje ali slama nastelje, da scavnica odteka; vsakih 8 dni se stara nastelj podrza in pokida in z novo nadomesti.
Samci se morajo posebič v ločenih celicah rediti. Za pleme se smejo le krepki, lepi iu živi samci jemati, ki so že 15 —18 mesecev stari. Samice morajo najmanj leta dni stare biti. Jeden samec zadostuje za 10 samic. Da se pa tudi prav oplc-meuijo,treba samico,ki se goni,v predelek samčev pre-djati in se oba jedno uro dolgo vkup in pri miru pustiti. Na to se samica sopet v svojo celico predene. Samica nosi 30 dni. Dau poprej nego vrže t. j. 20. dan po sparanji se mora breji samici mehke nastelji položiti, da si iz nje more toplo gnjezdo napraviti.
Samica nanosi v kotič suhe slame in si na-puka iz trebuha mehke dlake, s ktero nježne mla diče odeva, da mraza ne trpe. Kjer so kuničje samice, ki ravno mlade imajo, tam mora popolnoma tiho biti, sicer starka zbeži iu mladiče, ki na sescih visč, iz gujezda pomeče, ki tako le prelahko mraza konec vzamejo. Zgodi se pa tudi, da se prestrašena starka sploh v gnjezdo več ne povrue. Gnjezda se morajo večkrat preiskati iu pregledati, mrtvi mladiči odpraviti, še živi in zvu-naj gnjezda ležeči previdno v gnjezdo nazaj spraviti. Jedna samica ne sme nikdar več ko 8 mladičev dojiti. Ker pa nektere starke po 17 mladičev vržejo, se jih mora vse kar jih je več, drugim starkam podložiti, ki imajo manj ko 8 mladih. Take starke rade sprejmejo tuje mladiče kot svoje, če so le istega plemena. Da pa kuuičji rejec v tem oziru ne pride v uobeuo zadrego, se mora na jeden dan 4—5 samic ubrejiti. Da pa starke ne oslabijo iu potem tudi le pravih slabičev ue
povržejo, se ne smejo več ko 4krat na leto ubrejiti. Da se krepki in veliki kuniči vzredijo, jih je treba dva meseca sesati pustiti. Pozno na jesen povrženi mladiči se morajo miaza varovati. V to svrho je treba duri hleva s slamnato šturjo zadelati.
Kuničja odrejevališča tistemu največ dobička vržejo, kteri imajo travnik. Krma se jim mora poleti vsaki dau po trikrat položiti, zjutra ob 5tih, opoldne in zvečer ob 6tih. Zvečer se jim mora najobilnejše položiti, kajti rano pred solnčuim vzhodom in zvečer kuniči najrajši in največ jedo. Zjutra in zvečer se jim polaga zelena klaja, opoldne seno in trikrat na teden zjutraj oves namesto zelenega. Proti koncu poletja in spomladi se jim mora suha z zeleno klajo mešati, da se kuniči po malem na zeleno in suho klajo uavadijo. Po zimi se jim le po dvakrat na dan polaga. Zvečer ; dobivajo vsakokrat suho krmo, zjutra pa v ponedeljek : krmo zeleno, v torek : rono ali rudečo peso in otrobe, v sredo: oves, v četrtek: žolto korenje, v petek : ječmen, v soboto: kuhan krompir ali juho, v nedeljo : kolorabo ali pastinako.
(Dalje prihod.)
Konjereiceui štajerskim daje visoko c. k. namestuištvo na znanje, da bode uradno licenciranje žrebcev vršilo se 1. 1881. dne 21. januarja v Cmu-reku, 22. jan. v Mariboru, 24. jan. v Ptuji, 25. jan. v Celji in 26. jan. v Mozirji, povsod ob 10. uri predpoldnem. Posestniki naj toraj ob rečenem času svoje žrebce postavijo pred komisijo. Kdor spušča nelicencirane žrebce, ta bo kaznovan.
Sejmi na Koroškem 27. decembra v Eber-stajnu.
Dopisi.
Iz Frauheima. (Letina — t a tj e). Spomladi smo se močno veselili dobre letine. Vse je lepo kazalo: pšenica, rž, ječmen, turšica, krompir, viuo-gradi, travniki. Začeli srno na travnikih kositi, rž žeti, ko dne 18. jul. t. 1. prihruje strašna burja. Celo uro tolkla je gosta iu debela toča neusmiljeno po našem silji. Potem je pa pridi lu taka povodenj, da njej najstarejši ljudje no pomnijo jednake. Voda je drla drevje iz zemlje, rovala trsovje, zagrajc, mostove, brvi, rušila zidovje pri mlinih, pri občinskej costi. Kmalu zavalila se je na polje in travnike jih zasipala s kamenjem, prodom iu lesovjem tako, da marsikteri posestnik svoje lastne zemlje ni več spoznal. Žalost bila je vseobčna iu velika. Ljudje so se zanašali sedaj na ajduo in krompir. Toda krompir je zavoljo večnega deževja v našej ilastej zemlji zgnjil iu ajduo je vhajajoča pšenica in rž zadušila, ker smo njive po toči oškodovane bili podorali z iztepenim in v zemljo vbitim zrnjem vred. Namlatilo je se iz pobite slame tako-le: iz posejanih 8—10 vaganov
pšenice 3—4 vagane, od 6—8 vaganov rži 2—2]/s vagana slabega zrnja. Ječmen in oves ni bil za mlatitev. Pokošeno blatno slamo smo takoj spravili pod streho. Turšice pridela tukaj kmet navadno 30—40 vaganov. Sedaj je dobi komaj 2 do 3 vagane. Buče in fažol niso dozorele. Nimamo tedaj nič. Vinogradi niso dali nič in kažejo slabo tudi za prihodnja leta. Trs je preveč zbit in skvar-jen. Sedaj nas pa tlači še druga nesreča. Pereči ogenj nam svinje pokončava. Nekaterim posestnikom so uže vse svinje poginile. Naposled omenim še tatov, ki so sedaj posebno nevarni, ker je zima brez snega; v noči od 14—15 t. m. so odprli Koderčevo klet; domači pes zalaja in vzbudi gospodarja; ta vstane, zgrabi puško in hiti proti kleti, zapazi človeka, ki hoče vbežati. Gospodar kriči: stoj! Tat se obrne in sproži pištolo pa ne zadene. Sedaj ustreli gospodar in rani tatu tako nevarno, da ta obleži. Bliže pogledavši ga spozna. Bil njegov — bratranec!	D.
Iz Šoštanja. (Javna prošnja do drž. poslanca g. dr. Vošnjaka). Prinesel sem danes k tukajšnjemu si. dačnemu uradu pobotnico za neko vsled nakaza vis. c. k. namestništva v Gradci od 27. novembra 1880. štev. 3656 izplačati mi se imajočo svoto denarja. Pobotnica je bila pisana slovenski — in si. davkarija je nij hotela sprejeti, rekši, da mora biti nemška, kajti je oni nakaz bil izišel v nemščini; ko bi nakaz bil slovenski — reklo mi se je — samo tedaj bi veljala tudi slovenska pobotnica. Na mojo prošnjo pokazala mi se je tudi ta odloka glede nemških pobotnic, namreč: odloka c. k. deželne finančne direkcije v Gradci dne 17. septembra 1880 štev. 11929 namenjena c. k. glavnemu dačnemu uradu v Ptuji, glaseča se tako, da v stvareh tičočih se — „Waai en-erklärungen, Anmeldungen des steuerpflichtigen Verfahrens, Bescheinungen und Auszüge aus ämtlichen Registern und Vormerkungen, auf Kassa-Dokumente und alle Rechnungsstücke, welche der Censur einer Rechnungsbehörde v unterliegen" — slovenski jezik ne more veljati. Cital sem v štev. 43. „Slov. Gospodarja" od 21. oktobra t. 1. ukaz visokega c. k. finančnega ministra od dne 15. avgusta 1880 štev. 24321: dass von den SLeueräm-ter Quittungen, welche in slovenischer Sprache verfasst sind, anstandslos anzunehmen und zu be-amtshandeln sind. To objavljajoč prosim uljuduo našega poslanca g. dr. Vošnjaka, naj omenjeno stvar blagovoli na znanje vzeti ter na dotičnem mestu potrebno učiniti.
Iz Griž pri Žavci. (Slovensko urado-vanje). Naš novi občinski odbor je v svojej seji 15. t. m. vnovič enoglasno sklenil slovensko ura-dovanje pri občini in ta sklep c. k. okrajnemu glavarstvu v Celji naznanil s prošnjo, da naj občini Grižkej dopošilja le slovenske dopise. Prišle so tudi na občino nemške tiskovine za štetje ali za občni popis ljudij. Te nemške tiskovine se b< do na c. kr. okrajno glavarstvo poslale nazaj s proš-
njo, da se naj slovenske tiskovine pošljejo k nam. Tudi se poprosi, da se bodo državne postave slovensko pošiljale. Domačemu našemu jeziku ne bode prej veljave, dokler ne bomo Slovenci sami terjali jo.
Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu) je pristopil kot ustanovnik M. Kaučič, trgovec v Št. Jurji ob južni železnici s 40 gld. Za božičnico so darovali: Velč. gg. Fr. Ogradi v Mariboru, Anton Šlander, vikar v Celji in J. Ž. po 5 gld. Društvu so darovali: č. g. Anton Vraz kaplan v Kapelah pri Radgoni 5 gld., gosp. M. Alziebler, lončarski mojster v Celji 2 gold., B. Brence, posestnik na Zg. Hud. 2 gld., Jan Balob, pos. na Zg. Hud. 2 gld., J. Matko v Sovodnjah 2 gld., 2 neimenovana 2 gld. Cisti znesek zadnje tombole: 26 gold. 14 kr. Bog blagoslovi dobrotnike in njihove darove!
Iz Ptuja. (Dorfbotemed Slovenci. — Slovensko uradovanje.) Te dni mi je prišla v roke štev. 35. nemškega lista „Dorfbote", katero izdaja štajersko društvo za olikanje ljudstva. Že v uvodnem članku ta list ostro udriha po se-dajni vladi in večini državnega zbora in sicer za tega voljo, ker državni zbor še ni v enem letu popravil, kar so liberalci blizu v 20 letih zagazili. Vladi očita, da namesto zasluženih skušenih nemških vstavovernih uradnikov Slavjane nastavlja (?) da Slovencem celo slovenske srednje šole naprav-lja. — To se mora nekde daleč na Kinežkem goditi, ker mi, saj v Ptuji, niti trohice tega ne vidimo. Vendar pustimo to zabavljanje, takih čenč smo od prenapetih Nemcev vajeni. Če mislijo, da s tako debelimi lažmi ljudstvo likajo, naj jim bo, Slovence to malo briga ali čudom smo se začudili, ko smo na zadnji strani tega čudnega lista pod naslovom: „Vereins-Anzeiger" šteli: Štajerskemu društvu za olikauje ljudstva so kot udi pristopili poleg 10 Nemcev so zraven zapisani: g. Mibelič Jož,, Oberlebrer in St. Georgen an der Stainz, Šijanec Franc, Oberlehrer in St. Lorenzen, Peltau; Golob Martin, Gastwirth in Polenšak, Pettau; Woisk Jož., Gastwirth in Gabernik, Pettau. Tedaj 4 Slovenci. Kaj ta dva krčmarja zadevlje, ni druga omeniti ko Bog naj jima razsveti pamet, pa gg. učitelja, ki sta veljala do sedaj kot narodnjaka in stanujeta v narodno prebujeuem okraji, moramo resno posvariti, da bolj ostrejše besede sedaj ne rabimo. Gg. učitelja saj bi morala vedeti glavni smoter tega nemškega društva glede Slovencev na Štajerskem. Tukajšnji c. k. glavni dačni urad je že dobil od „zgoraj" ukaz, da ima v slovenščini pisane pobotnice sprejemati ter izplačevati, toda le tiste, ki zadevajo deželni zaklad. Slovenske pobotnice deželnih profesorjev, kakor tudi vseh učiteljev ali sploh deželnih uradnikov se morajo toraj sprejemati. To je sicer nekaj, pa prav malo. Veduo se moramo pritoževati, kjer se nam pravica jemlje, počasi bodemo že nekaj dosegli!
Iz Središča. (Nemškutarija) se hoče pri nas vgnjezditi. O začetku minulega meseca se je
tukaj odbor za „feuerwehr" ali gasilno društvo osnoval, katero bi pri nas resen potrebno bilo, večjidel so hiše s slamo krite. Pa ta „feuerwehr", ki se snuje, ima vse druge muhe v glavi, namreč le narodnost slovensko pogasiti in posebno stranko napraviti. Ustanovitelj tega društva je še mladoleten človek, ki slovensko govoriti neče, „nur deutsch ist die Hauptsache", to on reče in to modrost si je v Mariboru pri svojem bratu nasrkal, ki je nekdaj tudi za nemškega poslanca agitiral. Pa dosti od tega. Omenjeni odbor obstoji iz šest udov, namreč iz dveh Židov, dveh nemčurjev in dveh Slovencev: ti bodo lahko gasili, samo da zdaj židova imata preveč s kupovanjem zrnja opraviti. Za predsednika je voljen Židov, ki je spregovoril pri izvolitvi: Geld müssen wir auch haben, was ist zu machen? Ustanovitelj K. odgovori : Tombolo werden wir zu diesem Zwecke veranstalten und Geld ist da. Kaj ne? Kak Središčane novci za tako nemčurijo tiščijo! Dalje se je vprašalo, kaj da je s štatuti? K. odgovori: z Maribora jih že dobimo (aus Marburg bekommen wir sie schon.) Drugi reče iz Ptuja so tudi dobri za nas. Tako daleč smo prišli! Kakor da bi mi ne imeli domačih za to sposobnih ljudi j. Kakšna bo „komanda" pri gašenji, to iz odbora vidimo, to bo hajkanje, kakor v babilonskem turnu. To je prvi „amboss" za Središčane, kakor je v Ormoži „Schützenverein", kojemu pa je že strelnega praha zmanjkalo. Samo eno želim, da bi, ker se bodo toti „feuerverci" vgnezdili, drugi še ne pokvarjeni v njih družbo ne zahajali, kajti to se prime kakor smola. Kako bodo ti gasili, to vam še hočem naznaniti.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Dunajski mestni zastop šteje več Judov, kakor bi treba bilo. Kaj čuda, da se je od judovskih pisačev in novin zapeljati dal in začel vohati in šnofati, ali morebiti cesar za bližnjo ženitev cesarjevičevo ne kupujejo v tujih deželah pohištva. Tudi je žugal, da ne bo nemeravanega velikega plesa priredil cesarjeviču in njegovej nevesti v čast. Naenkrat dobi brez-glavni zastop pismo od ministra Taatfeja, v katerem cesar ples prepovedujejo, denar siromakom odkažejo in še doložijo 40.000 fl. za uboge. Dunaj-čane je strašno sram! — Preden je državni zbor razišel, bila je silno dolga seja, v soboto celi dan in potem celo noč do 3/i 4 zjutraj. Liberalci so kvautali brez konca in kraja in ker jiui naši poslanci in ministri Taaffe, Pražak, Dunajevski itd. uiso hoteli ničesar dolžni ostati, obnašali so se, kakor da bi bili zblaznili. Zastonj. Naša večina je sklenila : z Ogersko vred Bosni posoditi 3,800.00011. za izvrševanje železnice od Zenice do Sarajeva; odobrila izvolitev 3 poslancev konservativcev in velikih posestnikov vgoruji Avstriji, številue^ proš- J nje iz Avstrijske zgornje in spodnje in iz Štajer-
ske zadevajoče pomnoženje gruntnega davka pa izročila ministrom z nalogom, naj na nje dobro ozir jemljejo, kar se bo gotovo zgodilo, kakor je „Slov. Gospodar" iz zanesljivega vira izvedel. Koroški novi poslanec grof Goess se je liberalcem pridružil. — Vojaki dobijo od 1. jau 1881. naprej prežgano župo za zajutrek; vračuni se za vsakega 1'25 kr. — Nemški liberalci ščujejo kmete zoper konservativne poslance v posebnih shodih, toda kmeti poslužujejo se te prilike v obsodbo liberalnih naprav in postav. Tako so prišli liberalci iz deža pod kap! Zbegan kmet ne bo liberalec, ampak rogovilež, ali kakor Nemci pravijo: radikalec in socijalist. — Na Oger-skem prodavajo zaporedom grajščine na kose. Toliko slovito magjarsko plemstvo propada, večjidel je v rokah židovskih oderuhov! Zagrebčani so se nekoliko pomirili. Iz Londona dobili so 5000 fl. podpore.
Vnanje države. Močno osupnila je ves svet novica o zvezi Nemčije in Avstrije s Turčijo in dalje, da hoče turški sultan za ovo dobroto Avstriji pustiti Bosno in Hercegovino, Bismarku pa veliki otok Kandijo, kakor je Angležem prepustil otok Ciper. Francozi in Italijani so radi tega najbolj hudi. Kmalu bo jasno, kaj je v tem resničnega. — Mož, ki je rumunskega ministra Bratia nota hotel umoriti, je spriden gimnazijski profesor. — Na Ruskem pričakujejo ob novem letu velikih sprememb; pravijo, da bo car vladarstvo izročil svojemu sinu; s Kitajci so se Rusi pogodili na mirnem. V Nemškem je veliko Judov pri sodnijah. Nedavno je hotel lutrovsk duhoven prisegi dostavit: „po Jezusu Kristusu, našem Gospodu". Radi tega jc judovski sodnik duhovna obsodil 3 dni v ječo. V Parizi so pretečeni teden v noči prišli policaji in iz vseh učilnic križe in pobožne podobe pobrali in odpeljali. — Po pravici so torej papež Leon XIII. nedavno zbrali svoje kardinale ter se milo pritoževali, kako nevera in hudobija na celem svetu pritiska na vero Kristusovo in njegovo sv. Cerkvo. Tolažijo se s tem, da se razkolniki in sploh kristijani v jutrovih deželah vedno bolj zanimajo za naslednika sv. Petra, za vidnega namestnika Kristusovega, rimskega papeža!
Za poduk in kratek čas.
Anton Magdič
doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži.
XI. Dr. Magdič je z neutrudljivirn delovanjem v svojem poklici kot zdravnik, svojo neomab-Ijivo značajnostjo zaslužil spoštovanje slednjega poštenjaka bodi kterega koli političnega mišljenja. Kdo tudi nebi ljubil tako blage duše? Someščani so ga vselej volili v občinski zastop celih 27 let. Bil je ud okrajnega šolskega svetovalstva, ud in odbornik okrajnega zastopa do smrti. V krajnem
šolskem svetu bil jedo 1. 1873 prvomestnik. Tako je mesto Ormož in njegov okraj počastilo moža, kakošnjib nam le redko rodi mati Slava.
Da so se v prvi dobi našega narodnega gibanja po mestih in trgih narodnjaki na prste jedne roke lehko sošteli, je obče znano. Tako je bilo tudi v Ormoži. Če ravno neizrečeno po malem, vender povsod se na bolje obrača. Tudi v Ormoži je prirastlo zadnja leta lepo število odličnih narodnjakov, tako, da so pri zadnjih volitvah vkljub mršavim volilnim redom v okrajni zastop zmagali in prvokrat priveslali do večine. Ali blagemu dr. Magdiču ni bilo dano gledati teh lepših dnevov. Že nekoliko let sem začela je podjedati njegovo zdravje huda bolezen, za ktero še menda vsa zdravilska umetnost do sedaj ni našla zdravilne trave. Lotil se ga je znotranji rak. Davno je dr. Magdič kot skušen zdravnik že spoznal, da so mu šteti dnevi življenja. Njegov prijatelj od mladostnih let in sošolec mi je pravil, da je pred 5 letmi, ko še od njegove bolezni nikdo nič vedel ni, nekega dne djal: „Kakih 5 let še je mojega bivanja na zemlji." Ni se zmotil. Blizo ravno tako je prišlo. Blažilna moč verskega prepričanja, ktero človek kot žlahtno cvetlico od mladosti goji v svojem srci, se pač najlepše pokaže v trplenji in smrti. Svojo jako hudo bolezen prenašal je ves čas z izgledno potrpežljivostjo. Mesto da bi bila njega, je on svojo žalostno družino, ktero je on tako srčno ljubil, vedno tolažil. Govoril je svojej blagej tovaršici, naj si po njegovi smrti nikakor ne delajo britke vesti, kakor da nebi za ozdravljenje bili zadosti storili, največje prizadevanje bilo bi zastonj. Osem dni pred smrtjo želi prejeti sv. popotnico. Ko mu domači veleva jo: saj ni tako velike nevarnosti, jim zavrne: človek mora s svojim Bogom sklenoti račun pri zdravi pameti in popolni zavednosti. Po mestih se ta krščanska dolžnost rada odlaga do zadnjega trenutka, ko je navadno že prepozno. Pravoč je: Kako življenje, taka smrt. Pri našem blagem dr. Magdiču se je tudi ta pravoč uresničila. Veren krščanski duh je vodil celo njegovo življenje, in tako je bila tudi žlahtna njegova smrt pred božjim obličjem. Ko je neštevilnokrat Boga zahvalil za vse prijete dobrote, je ves vdan izdihnil svojo blago dušo 23. jan. 1879. 59 let star.
Kdor ima kako premoženje, mora še zato skrbeti, da se tudi po smrti vse lepo poravna, da ne nastanejo potem med zapuščeno družino prepiri in pravde. Dr. Magdič je napravil 1. 1878 jasno poslednje sporočilo. Mislim, ako nekaj iz tega navedem, bodo dragi bralci njegov značaj bolje spoznali, kakor po slabih črticah, koje sem o njegovem životopisu narisal. Sporočilo ima 3 dele. V 1. je vse uravnano, kar zadeva njegovo premoženje; 2. del ima napis: „Moje želje" in v tem delu govori: „Vse že imenovane naredbe se imajo smatrati kot moje želje, in pričakujem od ljubezni moje družine do mene in med seboj, da se bojo
po mogočnosti izpolnile; vendar nekaj še imam na srci, kar posebno želim in tu izrečem: 1. Kakor najsrčneje želim, da vi otroci svojo mater visoko v časti imate in njo v vodstvu gospodarstva na vse strani po mogočnosti podpirate. 2. Prcsrčno želim, da vi otroci ves čas življenja med seboj v miru in složnosti živite in drug drugega po moči podpirate. 3. Kakor najsrčneje želim, da vi otroci dobljena posestva lehkomišljeno ne zapravite, temoč s vso železno odločnostjo ohranite in mogoče dobro nadaljujete. Božji blagoslov z vami!" Kes, zlate besede!
„Navedbe želje, so le želje in upam, da se bodo izpolnile; pa moja volja jc volja očeta, kte-rega voljo je moja družina v življenji vedno cenila, in po pravici smem pričakovati, da jo tudi po moji smrti izpolni. V 3. oddelku se naroča: kako se naj njegovo telo na oder položi, kako zvoni, kake sv. meše služijo, in slednjič pod štev. 5 je naročeno : vsak nagrobni spomenik je ostro prepovedan, samo lesen križ se naj postavi s tem le napisom : „Tu počiva Anton Magdič, doktor zdravilstva in ranocelstva. Rojen 17. januarja 1820, umrl? (23. jan. 1879.) Naj počiva v miru." — Blaga gospa je se do slednje pike po tem naročilu ravnala, samo v eni ne. Naročil je namreč: le domača gg. duhovna ga naj spremljata k zadnjemu počitku. Veleč. g. Velikonedeljski dekan, sošolec in najstarejši prijatelj v celem okraji, si ni dal zabraniti. Vodil je sprevod in tako skazal zadnjo čast blageiua možu. Naj počiva v miru. *)
Jakob Meško.
Smešničar 52. V Bosni uže na sledeči način nemškutarijo. Sodeč Bošnjaku: gdo se ti zvalio? Bošnjak: gospodinc, nišam se izvalio. Sodcc vpraša pisarja Hrvata: was sagt er? Pisar, ki slabo nemški zna : dass er nicht gestürzt hat. Sodeč Bošnjaku : nereklo ja tebe: palo, nego kak se ti zvalo. Bošnjak zarad rime misli, da je to kaka pesen in se smeje: Sodeč: ti vrag, ti tvoja moja mater, kak se smijala mene? Bošnjak: smijem se, što pjevaš. Sodeč: k....fiks aleluja! aber fragen sie ihn, wie er heisst? Pisar: kako se zoveš? Bošnjak : Marko Stepič. Sodeč: aufschreiben. Kopie si (od kodi si)? Bošnjak: nišam kopile, još mi otae i majka živu. Sodeč: was murmelt der Kerl? Pisar: dass er kein Seitenkind sei. Sodeč srdito Bošnjaku: sada ne malo časa, ti čekala vani jedna hodina, idi!	Obzor in Edinost.
Razne stvari.
(Za nesrečne Zagrebčane) darovali so : Salska dolina po č. g. dekanu M. Trafeuiku 7 fl., farani sv. Jauža na Dravskem polji 4 fl., farani Jareuinski 10 fl. 50 kr., farani sv. Lovreuca v puščavi po č.
*) Vsem p. ii. gospodom, ki so mi stregli ustmeno in pismeno z različnimi podatki za ta životopis, prisrčna hvala!	Pis.
g. župniku Toporišiči 30 fl. 24 kr., Hočka kapla-nija 2 fl., farani Marije snežne 8 fl. 25 kr., farani Ljubenski 6 fl. Bog plati!
(Mariborska čitalnica) obhaja dne 26. dec. t. 1. svoj občni zbor ob 7. uri zvečer. Vspored: predčitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2) govor predsednikov, 3) poročilo tajnikovo, 4) poročilo blagajnikovo, 5) volitev 2 pregledovalcev računov, 6. volitev novega odbora, 7. razni predlogi. K obilnej udeležitvi vabi.
Predseduištvo.
(Vabilo k božični veselici), ktera se obhaja v sredo, 29. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne v vrtni sobani pri „belem volu" v sledečem redu: 1) „Pastirica izLurda", igrokaz; 2) Razdeljevanje božičnih daril, 3) Petje. Zavoljo tesnega prostora se zamorejo te veselice vdeleževati samo p. n. udje našega društva in posebej povabljeni p. n. gostje kat. podp. društva.	Odbor.
(V Zavrači) so nepoznani tatje vlomili v klet g. Mart. Kokolovo, ukradli 120 litrov vina, a naposled hišo gosposko užgali.
(V Ormoži) bo v torek 28. dec. t. 1. ol>72 2. uri popoldne občni zbor vrlega društva „Sloge" v gostilni g. Kandriča. Želimo živahne udeležitve!
(Potres občutili) so v noči 16—17 v Zagrebu, Varaždinu, Križevcih, Krapiui, Samoboru, v Veliki nedelji, v Radgoni, v Možgancib, v Ptuji, Pragar-skem, Mariboru in Ribnici. Učenjak Rudolf Falb razlagal je v Mariboru o potresih in djal, da je podzemeljska sila pod Zagrebom in vsem potresnim okrogom vgasuila ter da utegne zemlja 23 ali 24. in 30. ali 31. dec. nekoliko zatrepetati, vendar nevarnost je prestaua. Zauaprej prorokuje mir za kakih 300—400 let. Bog daj!
(Železnica Poličanska-Rogačka ne bo držala skoz Slatino, ampak pred njo zavila v Jemenčji dol in potem zopet pri g. Haimeljevej pristavi kre-uola proti Slatini in Rogaču. Kolodvor bo mogoče blizu Slatine vendar tako, da topličarji ne bodo nadlegovani.
(Kajhe prenapolnjene) so v Celji. Treba bo zapite ljudi inam spraviti, ker je prav za prav le za 180 oseb prostora.
(Mariborska c. k. davkarija) ui hotela č. g. M. Kolenki, provizorju v Lembahu, izplačati 60 gold., ker je predložil slovensko pobotnico. Urad se sklicuje na miuisteiski zaukaz od 17. sept. 1880 štev. 11929.
(Milostljivi knez in škof) so darovali za nesrečne Zagrebčane 100 fl. — Svetli ban se jim je lastnoročno za dar zahvalil.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Očgerl 11 fl., Kalin Fr. 3 fl. (1879-1881) in Duplnik 1 fl. letu.
Loterijne številke:
V Gradci 6. novembra 1880: 69, 19, 27, 34, 79. Na Duuaji „	„ 61, 13, 26, 3, 34.
1-3
Na prodaj
imam 6000 gntškovih, 2 letnih, 1—2 šolna visokih divjakov po 3 kr.; 3000 jabelkovih divjakov, enake starosti in visokosti po 2 kr. 500 mladih, 3 šolne visokih hrastičev po
Martin Žnidar,
posestnik v Košnici pri Celji.
r
Preselitev
špecerijske kupöije,
Slavuemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem svojo špecerijsko kupčijo v nekdaj Wohlschlagerjevej hiši, kder sem 8 let tržil, preselil v hišo štev. 23. v Tegethoifovej ulici (graškem predmestji) zraven gostilue „zur Stadt Wien", kder sem uže leta dni tudi imel štacuuo.
Zahvalivši se svojim prejemnikom za skazano mi blagovoljno zaupanje prosim ob enem, da me še zauaprej z obilnimi naročili počastijo. Vselej jim bodem si prizadeval točno in z dobrim blagom ustrezati.
V Mariboru meseca decembra 1880.
t
Z odličnim spoštovanjem
Silv. Fontana.
M
OOOOOOOOOOOCM
g Zalivala in priporoma.
Vljudno podpisani izreka prisrčno zahvalo slavnemu občinstvu za skazano mu dosedanje zaupanje ter naznanja, da svojo krčmo do božičnih praznikov preseli v lastno prej Matzelnovo hišo. Ime krčmi ostane dosedanje:
„Alte Bierquelle"
Zagoto ija točno postrežbo v popolno zadovol; cvo slavnega občinstva. Prosi vljuduo za obilno obiskovanje njegovih prostorij, kder je tudi slavna slovenska čitalnica mariborska uastaujena.
Z uajodličnejšim spoštovanjem
Franc Grajner.
3—3
Friporocba.
Vsega zdravilstva doktor Janez Hostonski, daje uljudno na znanje, da se je v Mariboru Pfarrhofgasse 11. v I. nadstropji naselil kot praktični zdravnik.
Posluje dopoldne od 9—10 ure in popoldne od 3—4 ure.
momomomoimtomomomom
O 6-10	O
£ Kot izvrstne priznane, prave £
2 voščene sveče O
£ izdelane iz pravega bnčelskega voska #
Q	priporoča	Q
J P. & R, Seemann v Ljubljani. ® *0®0m0®0m0B090*0*
inr
\ 2-3
OZNANILO.
X lih/
Ravnateljstvo vzajemne graške zavarovalnice proti ognju daje uljudno na znanje slavnemu občinstvu, da se zavarovanščina za leto 1881 pričenja vplačevati dne 1. januarja 1881, kar se vselej zgoditi zamore ali pri ravnateljstvu v Gradci v lastnej biši štev. 18/2o Sackstrasse, ali pri distriktnib komisarjih.
Bodi vendar opomnjeno vsem onim p. n. zavarovancem, ki so uže prvih 9 mesecev 1. 1879 pri tej zavarovalnici s svojimi poslopji bili zavarovani, ter so od one dobe zmiraj nepretrgano pri njej zavarovani ostali, oziroma ki so tudi leta 1880 ondi bili zavarovani, da se jim bode vsled sklepa obnečnega zbora dne 24. maja t. 1. iz dobička v upravnem letu 1879 nabranega 10 odstotkov ali procentov v zadnjem letu plačane zavarovanščiue pripisalo, tako da bodo 1. 1881 deset procentov menjšo zavarovanščino vplačati imeli nego 1. 1880.
V Gradci meseca decembra 1880.
Ravnateljstvo vzajemne zavarovalnice proti opju v GRADCI.
v.
X \M
Po ceni.	rokotvoruim i moioSiiji!			lasom, ter zalosa	Po ceni.
i=a' CC3 n=3 ca co <z=> S=! C=3 .03 ca g=) o fc=J3 c—. E-H	G. SCHMIDL in družnik v CELJI priporočata po najnižjih cenali svojo vsaki čas bogato in skrbno izbrano zalogo bombažaste (pavolate) in volnate hlaeevine, raznobarvnega novonošnega snkna, za moško obleko, tiskane bombaževine (pavolate tkanine) ter mnogovrstne volnate in svilnate tkanine, za žensko obleko, bomba-žastega, na pol in čisto ianenega platna v vsaki zaželjeni širokosti, za telesno, namizno in posteljno rabo, volnatih zimskih rut, ter svilnatih, volnatik in bombažastih robcev, razne tkanine za podvleko (filter) iz volne pletenega, in vsakovrstnega drobnega blaga na drobno in debelo. 1 Ako se pismeno želja izrazi, in proti vračanju, dopošiljajo se od vsake vrste blaga vzorci in spiski cen. Naročila se dobro in nemudoma izvrse. "l^&C Šivalni stroji se prodajejo po °rltl. C» in glcl- 10, cenejše ko do,sedaj, proti takojšnji plači, ali vloženju zadatja, na mesečne obroke po gld. £>-				rt=S >—3 CM S cro ;—s t^r 03 1—; OOc -si' pj c-=>
•|U30 Od	Si	tv. 38 osel slavnega trsa	pri škofu" osel po» nlic štv. 38,		-¡uao «d