Uresničevanje zakona o združenem delu — naloga nas vseh Kako uresničujejo zakon o združenem delu v naši največji delovni organizaciji IU V Nahajamo se v trenutku, ko moramo realizirati nekatera določila zakona o združenem delu. Do konca letošnjega leta moramo urediti dohodkovne odnose oziroma dohodkovne povezave ali pa sprejeti vsaj začasne rešitve kot jih predvideva zakon o združenem delu. Zato moramo v tem času vložiti veliko truda, da bomo v vsaki sredini oceno soočili z delavci ter na osnovi njihovih dopolnitev in predlogov oblikovali nadaljno aktivnost. Ugotovi jamo, da so vse samoupravne skupnosti dokaj resno ^prejele uresničitev teh nalog ifi tako upamo, da bodo najosnovnejše naloge do roka tudi uresničene. V tem sestavku nameravam opisati, kako uresničujejo zakon o združenem delu delavci v naši največji delovni organizaciji, v Industriji usnja, oziroma v njenih temeljnih organizacijah. Organizacija združenega dela Industrija usnja Vrhnika je sprejela program dela za celo delovno organizacijo s posebej nakazanimi nalogami za posamezne temeljne organizacije. Zelo konkretno imajo določene no- silce nalog in roke za posamezne izvršitve. Sprejeta so izhodišča za samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo in sporazum o odnosih z njihovimi trgovskimi enotami. Prav tako je vse pripravljeno za dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela. Tudi za svobodno menjavo dela z delovno skupnostjo skupnih služb je že pripravljen samoupravni sporazum. Na področju samoupravne organiziranosti nameravajo poleg sedanjih temeljnih organizacij združenega dela ustanoviti še eno temeljno organizacijo združenega dela, to je TOZD Konfekcija in galante- rija. Prav tako je v obravnavi tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela. Komisija, ki jo je imenoval delavski svet, katera mora pripraviti nov predlog za nagrajevanje po delu oziroma delitev sredstev za osebne dohodke, je prav tako pripravila vse potrebno za razpravo med delavci, kateri naj se odločijo o tem sporazumu._____ Posebna delovna skupina pripravlja okvirni osnutek sistema razporejanja čistega dohodka s tem, da bo dopolnila obstoječi sistem, ki temelji na rentabilnosti še s kazalcem produktivnosti. To pomeni: čim večja bo rast doseženega dohodka na zaposlenega in čim večja bodo sredstva akumulacije glede na uporabljena osnovna in obratna sredstva, tem večja bo masa sredstev, ki jih bodo delavci posamezne temeljne organiza- Dogovarjanje je iskanje najprimernejših rešitev Smo v času intenzivnih razprav na vseh ravneh v republiki in na celotnem področju SFRJ o najpomembnejših dokumentih, ki bodo vodilo našega dela na vseh področjih v prihodnjem letu. Potekajoča razprava, ki je navedla vrsto odprtih vprašanj in nakazala tudi konkretne predloge za odpravo le-teh, bo zaključena z usklajevanjem stališč, mnenj in predlogov v Skupščini SRS in SFRJ. Dokumenta, o katerih teče razprava in se zaključuje, sta naslednja: — osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SF RJ za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 in — osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije od leta 1976 do 1980 v letu 1978 Obe resoluciji sta izšli iz petletnih planov, zato določata v glavnem samo tiste naloge, ki jih bomo morali v letu 1978 realizirati. Leto 1978 je srednje leto izvajanja teh planov, zato obe resoluciji povzemata, kaj je bilo do sedaj storjenega in kaj bi bilo v tej smeri treba storiti v prihodnje. Osnutek zvezne resolucije predvideva porast družbenega proizvoda za 6 do 7 odstotkov (v industriji 7 do 8, v kmetijstvu pa 3 do 4 odstotke), porast zaposlenosti pa za 3,5 %. Ali so ta predvidevanja rasti tudi uresničljiva? O tem velja razmisliti, ker podatki proti koncu letošnjega leta kažejo, da konjunktura pada, kar lahko pričakujemo tudi v začetku prihodnjega leta. Letošnja visoka stopnja rasti, zlasti v industriji, je rezultat izredno dinamične rasti uvoza. Uvoz v letu 1978 pa_naj ne bi presegel letošnjega, zato je še toliko bolj vprašljiva nakazana rast industrijske proizvodnje. Dinamična rast industrijske proizvodnje v letu 1977 temelji tudi na dinamični porabi - investicijski, splošni, skupni in osebni. Tega pa v letu 1978 ne bi smelo biti, še zlasti, če se bodo razglašena politika in sprejeti predpisi dosledno izvajali (vse vrste porabe se morajo gibati izpod rasti družbenega proizvoda). . Eno izmed osrednjih vprašanj za izvajanje ekonomske politike v prihodnjem letu so cene, katerih rast mora biti počasnejša kot je bila v letošnjem letu. Pristop k oblikovanju politike cen bo moral biti resnično selektiven, še zlasti na področju storitev. Pritisk na povečanje cen je vsakodneven, še zlasti pa lahko pričakujemo, da bo še večji, če se bo uresničilo resolucijsko izhodišče za popravek carin na uvoz delov in materiala za široko potrošnjo. Resolucija SRS za leto 1978 nakazuje sledeče materialne okvire razvoja: družbeni proizvod 5,9 % (v industriji 7, v kmetijstvu 3,5), zaposlenost za 3 %, produktivnost dela za 3,1 %, izvoz blaga 8 %, uvoz 4 % (pokritje uvoza z izvozom 62 %), investicije v osnovna sredstva 7 %, življenjski standard 4,4 % (osebna potrošnja 4 %, družbeni standard 5,6 %), realni osebni dohodek na zaposlenega okoli 2 %, cene na drobno 12 %, življenjski stroški 14 %. Pri uresničevanju družbenega plana SRS za leto 1978 bodo v ospredju predvsem naslednje naloge: —intenzivni proces preobrazbe pri organiziranju delovnih ljud v TOZD, KS, SIS in urejanje samoupravnih odnosov — konstituiranje temeljnih in internih bank v organizacijah združenega dela, s čimer bo zagotovljena vloga združenega dela na podlagi združenega dela in sredstev — povezovanje organizacij združenega dela na dohodkovnih odnosih — uveljavljanje delegatskih odnosov — nadaljevanje skladnejšega razvoja dejavnosti, za katere niso bila dosežena planska gibanja v prvih dveh letih izvajanja plana — pregled in uskladitev investicijskih planov v skladu z realnimi finančnimi možnostmi — krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti našega gospodarstva — povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza — plačevanje čistega dohodka OZD na osnovi počasnejše rasti sredstev skupnih potreb od rasti dohodka — skladnejši razvoj življenjskih in delovnih razmer delavcev — rast cen in življenjskih stroškov mora biti nižja kot v letu 1977 itd. P.P. cije združenega dela lahko razdelili za osebne dohodke. Da pa bodo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke razdeljena res po vloženem delu, skušajo v organizaciji združenega dela najprej opredeliti delovne naloge in njihovo sestavljenost glede na zahtevnost del, odgovornost, pogoje dela in vplive delovnega okolja. Delovne naloge bodo vrednotili z enotno točkovno metodo, ki bo zajemala vse prej navedene pogoje tako, da bi se čimbolj izognili subjektivnemu ocenjevanju delavcev, kar je bilo v preteklosti često krat tudi praksa. Bistveno pomembna novost je, da bodo kvaliteto delavčevega dela ugotavljali po tehle sestavinah: Prva je izraba časa oziroma količina izdelkov in drugih nalog, izdelanih v časovni enoti, kar bodo ugotavljali in merili na podlagi normativa izdelavnega časa oziroma na podlagi normalno potrebnega časa za občini. Doslej so pod minulo delo razumeli delovno dobo in stalnost v delovni organizaciji, kar pa seveda nima zveze z gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije, ki je dejansko bistvo minulega dela. Delovni prispevek, ki je pogoj za pravico prisvajanja osebnega dohodka na podlagi minulega dela dejansko predstavlja upravljanje in gospodarjenje z novo ustvarjeno vrednostjo, združevanje sredstev iz pridobljenega dohodka za sprejem odločitev o novih investicijah, naložbah in uporabo in ravnanje z združenimi sredstvi dela, predmeti dela itd. Delavci in vsi tisti, ki neposredno v komisijah delajo na izgradnji novega sistema, delitve osebnih dohodkov se zavedajo, da je to izredno obsežno delo, uspešno pa bo opravljeno le ob najširšem in konkretnem sode- Zlaganje stro jenih kož v TOZD Usnjar na Vrhnika enoto izdelka in izvrševanje delovne naloge. Druga sestavina je uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, ki jo bodo ugotavljali na podlagi izkoristka delovnega časa, materiala in podobno. Tretje pa so doseženi prihranki pri delu ali ekonomičnost pri ravnanju s sredstvi pri delu in predmeti dela, ki jih bodo ugotavljali na podlagi normativnih stroškov, izmečkov, obratovanja, stroškov za tekoče vzdrževanje itd. Tudi dosedanje osnove in merila na podlagi delavčevega delovnega prispevka k povečanju dohodka z inovacijami in podobnimi ustvarjalnostmi pri delu, bodo dogradili tako, da ~bo prav povečani dohodek merilo tega delovnega prispevka. Vse to skupaj torej pomeni, da ne bomo merili količine vloženega dela, ampak vrednostni učinek delovnega prispevka. Ostaja pa še odprto vprašanje minulega dela, ki ga bo, kot kaže najtežje vgraditi v sistem osebnih dohodkov, ne samo v tej delovni organizaciji ampak v vseh delovnih organizacijah v lovanju vseh delavcev tako, da bodo stališča sproti usklajena in v samoupravnih aktih, katerih osnutki so v pripravi, dejansko izražena tudi volja vseh delavcev, zaposlenih v delovni organizaciji. Izpostavili smo nekaj praktičnih rešitev, predvsem na področju izdelave meril za nagrajevanje po delu, do katerih so v Organizaciji združenega dela Industrija usnja že prišli. Upamo, da bodo skupno z vsemi odgovornimi, ki jih je imenoval delavski svet in družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem osnovno organizacijo sindikata, in osnovno organizacijo ZK, tudi pravočasno sprejeli vse potrebne samoupravne akte, v katere bo maksimalno vgrajena tudi vsebina neposrednih interesov njihovih delavcev in tako še večja vzpodbuda k čim smoternejšemu gospodarjenju in boljšim rezultatom dela. SOJER JOŽE Predsednik komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu občine Vrhnika VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VRHNIKA ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE IN JIM ŽELIJO ŠE VELIKO USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA DELOVANJA SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Ob dnevu republike 29. november — dan, ko vsi z radostjo v prsih voščimo naši republiki vse najboljše za njen rojstni dan — je za vse narode in narodnosti Jugoslavije in vsakega izmed nas praznik, saj pomeni rojstvo nove socialistične Jugoslavije. Štiriintrideset let mineva, odkar so bili v mestecu Jajcu, z zgodovinskimi sklepi drugega zasedanja Anti-fašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, položeni temelji enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Uresničil se je njihov davni sen o združitvi v federativno državo ob spoštovanju nacionalnih interesov in doslednem uresničevanju načela o bratstvu in enotnosti. Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in legendarnega vodje naših narodov tovariša TITA, se je delavski razred v oboroženem boju otrese/ verig fašističnih zavojevalcev in sta-rojugoslovanske buržoazije ter izgradil svobodno, samoupravno in socialistično družbeno ureditev. V tem obdobju smo priča velikanskemu razvoju Jugoslavije, ki je od nerazvite in tipično agrarne kraljevine prerastla v moderno industrijsko razvito republiko, v kateri delovni ljudje, po načelih samoupravnih socialističnih odnosov, gradijo socialistično družbo. Letos praznujemo rojstvo republike v znamenju pomembnih jubilejev našega ljubljenega tovariša TITA, štiridesete obletnice ustanovitve Komunistične partije Slovenije in šest desetletij od zgodovinskega dejanja delavskega razreda carske Rusije, ki je prvi v zgodovini človeštva izbojeval delavsko-kmečko oblast in prevzel odgovornost za socialistično preobrazbo sveta, po načelih marksizma in leniniz ma. Tudi v naši občini smo v obdobju po zmagi revolucio- Inar ni h sil, med narodnoosvobodilno borbo, zabeležili ogromen gospodarski razvoj in preobrazbo družbenoekonomskih odnosov, ki sta odločilna pogoja za napredek naše družbe. Seveda pa še vedno nismo 1 razrešili vsega. Tehnokratsko l in birokratsko delovanje nekaterih struktur še vedno zavira dosledno uresničevanje in izpolnjevanje ustavnih zadev in na tem področju stoje pred vsemi nami, še zlasti pa pred Zvezo komunistov, skupaj z ostalimi subjektivnimi silami, zelo I odgovorne naloge. Le s I skupnimi močmi in enot-I nostjo v stališčih do perečih $ problemov našega vsakdanji-I ka, bomo uspe/i prebroditi I težave, s katerimi se sreču-1 jemo. R. Beuermann Ob proslavi 29 cev prako 200 nekdanjih SKOJ-evcev in mladin- Letošnji 29. november — Dan republike bomo delovni ljudje in občani nase občine počastili z osrednjo proslavo, na kateri bomo poleg dneva republike proslavili tudi obletnico ustanovitve SKOJ-a. To osrednjo proslavo 25. novembra pripravlja skupina nekdanjih SKOJ-evcev in mladincev. Organizatorji te proslave pa so se pri pripravah srečevali s številnimi težavami, še zlasti zaradi tega, ker se je veliko število nekdanjih SKOJ-evcev in mladincev, ki so delovali na območju naše občine, odselilo in žal do letos sploh nismo imeli izdelanega seznama teh tovarišev. Pripravljalni odbor se opravičuje vsem, ki niso prejeli osebnega vabila, obenem pa te tovariše prosi, da pošljejo svoje podatke na Občinski komite Zveze komunistov, Cankarjev trg 8, Vrhnika, da bo naša evidenca v prihodnje popolnejša. Ob tej priliki bo preko 200 nekdanjih SKOJ-evcev in mladincev prejelo spominski znak tega srečanja, naš domačin, tovariš France Popit, predsednik CK ZK Slovenije, pa spominsko listino, saj ima nedvomno prav on največ zaslug za ustanovitev in delovanje SKOJ-a na Vrhniki. T. H. 60 let zmagovite oktobrske revolucije Zgodovinska dejanja Lenina, Sovjetske zveze leta 1917. so v pomenila velik preobrat, saj so obrazbe v svetu. Leninove misli so še danes prisotne in pomenijo vodilo v boju delavskega razreda in delavskih množic širom po svetu; prisotne so v boju narodov za svobodo in neodvisnost, za mir in razvoj socializma, ki postaja vse bolj zgodovinski in svetovni proces in vodi v brezrazredno družbo. Zanj se odločajo milijoni ljudi, saj zatirani narodi vidijo prav v njem lastno osvoboditev, pravičnejši družbeni sistem. Tako se je socializem v šestdesetih letih, od časa revolucije boljševiške partije in ljudstva zgodovinskem razvoju človeštva sprožila proces socialistične pre- pa do danes, razvil in postal last milijonov, last vseh tistih, ki streme in se bojujejo za pravičnejši jutri, v katerem ne bo izkoriščevalcev in ne izkoriščenih. In za te ideale se bori delavski razred različno, glede na objektivne pogoje in zgodovinske posebnosti posameznih narodov. Zmaga prve socialistične revolucije pred 60. leti je začetek niza dogodkov, ki so preobrazili svet in ga spreminjajo še dam« Ideje oktobrske revolucij« skupaj z idejami Marxa, EngeU in Lenina, so bile in so še vednt vzgled in vodilo tudi narodort Jugoslavije, ki so pod vod stvor) Komunistične partije in tov* riša Tita na revolucionar* način izbojevali neodvisnost enakopravnost in socialistični pravice vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim in H se še danes bore za vse večje vlogo delavskega razreda in de lovnih množic v vseh družbeni gibanjih. T. K predkongresne priprave Članov zveze komunistov V predkongresnih pripravah se je aktivnost članov Zveze komunistov v naši občini občutno povečala. Volilne konference, ki sodijo v priprave na kongrese, je do sredine tega meseca opravilo že 20 od 26 osnovnih organizacij tako v delovnih organizacijah kot tudi v krajevnih skupnostih. Pri ocenjevanju dela osnovnih organizacij ZK ugotavljamo, da se komunisti vse bolj zavedajo svoje vloge, pomena in nalog, ki jih imajo kot člani vodilne avantgardne organizacije v procesu samoupravne preobrazbe naše družbene organiziranosti. Še zlasti pomembne naloge nalaga komunistom v tem času zakon o združenem delu, ki zahteva, da se delovni ljudje sproti seznanjajo o samoupravni organiziranosti tako v OZD kot tudi v kraju bivanja. Osnovne organizacije ZK pa ugotavljajo, da je bila vloga Zveze komunistov pri vsebinskem razreševanju zakona o združenem delu premajhna. Komunisti, vključeni v osnovne organizacije ZK v krajevnih skupnostih, ugotavljajo, da je Zveza komunistov v vseh sredinah resnično postala avantgardna sila, saj se stališča, sklepi in priporočila, ki jih sprejmejo osnovne organizacije ZK v krajevni skupnosti, vse bolj upoštevajo, da se problemi, na katere opozarjajo komunisti v kraju hitreje rešujejo in odpravljajo se nepravilnosti, na katere komunisti opozarjajo ali jih obsojajo. Velik korak naprej opazimo tudi v idejnem in političnem izobraževanju komunistov, saj ti že sami dajejo pobude v svojih osnovnih organizacijah, za razne oblike izobraževanja. Situacija na tem področju je nekoliko slabša v manjših osnovnih organizacijah, v katerih se še vedno poslužujejo individual- nega izobraževanja članov Zveze komunistov, ki pa je premalo kvalitetno. Iz teh osnovnih organizacij je še vedno premalo iniciativ, da bi se organizirale kvalitetnejše oblike izobraževanja in ne le tiste, ki jim jih ponudijo komisije, ki delujejo pri občinskem komiteju. Občinska volilna konferenca bo do konca letošnjega leta ocenila vlogo in položaj Zveze komunistov v občini, njeno or f niziranost, prav tako pa tudi samoupravno organiziranost delavcev v združenem delu. T- K PRIPRAVLJA: TOMIS1AV PEJIČ Ob 35.obletnici SKOJ-a na vrhniškem področju Objavljamo nekaj člankov iz arhiva iz zgodovine SKOJ Jugoslavije MLADINSKE DELOVNE AKCIJE To je bil bojni klic mladine po vsej Jugoslaviji. Ne le z bojem, tudi z delom, je mladina Jugoslavije pokazala svoje junaštvo in udamištvo. Med narodnoosvobodilnim bojem je dala na tisoče delovnih dni. Opravljala je dela pri obdelovanju njiv, obiranju letine, pomoči partizanskim in nepreskrbljenim družinam, pri čiščenju ruševin, graditvi bolnišnic, hiš, domov, šol in drugih objektov. Za uradni začetek mladinskih delovnih akcij velja žetev v Sanički Dolini, kjer je okrog 2000 deklet in fantov v poldrugem mesecu dni rešilo okrog 270 vagonov žita in zelenjave. Podobne akcije so bile tudi po drugih krajih naše domovine. MED OBNOVO IN GRADITVIJO Prve mladinske delovne akcije v osvobojeni deželi so organizirali ob obiranju koruze, pri sekanju drv, obnovi podrtih objektov, pri pogozdovanju itd. Mladina Jugoslavije je množično in z velikim poletom začela obnavljati razrušeno deželo. Številni objekti v svobodni domovini so njeno delo. PROGE: Brčko-Banoviči (1946) Šamac—Sarajevo (1947) Nikšič-Titograd (1947-1948) Doboj-Banja Luka (1951) Mladina je zgradila čez 600 km proge, čez 70 mostov, okrog 7 km predorov, nakopala na milijone kubikov zemlje in kamenja. Samo na teh progah je delalo okrog 400.000 mladincev in mladink. HIDROCENTRALE: Jablanica (Bosna in Hercegovina) Vinodol (Hrvatska) Vlasina (Srbija) Mavrovo (Makedonija). INDUSTRIJSKI OBJEKTI: Tovarna strojev „lvo Lola Ribar" v Železniku pri Beogradu. Tovarna strojev „Prvomajska" in Tovarna parnih kotlov „Jedinstvo" v Zagrebu. Železarna Zenica, Valjarna bakra v Sevojnem pri Titovem Užicu, Železarna v Nikšiču. Delo mladine so tudi druge tovarne po vsej naši državi. CESTE: Avtocesta „Bratstvo—enotnost" od Ljubljane do Gevge-lije, dolga 1096 km. Pri graditvi te avtoceste je sodelovalo čez pol milijona mladih ljudi. Gradili so jo od 1948 do 1950 in od 1958 do 1963. Na odseku jadranske magistrale od Dolašina do Bijelega polja (1964) v dolžini 48 kilometrov je delalo okrog dvajset tisoč mladincev. MESTA IN NASELJA Novi Beograd je gradilo okrog 140.000 mladih graditeljev. Samo na delovni akciji 1968-1969 je sodelovalo čez 10.000 mladincev. Gradili so še: Novo Gorico, Banoviće, Novi Travnik, študentovska naselja v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju. Mladinske delovne akcije so bile in so še kraj za pridobivanje znanja, fizične in duhovne kulture. Mladinske akcije niso le delovni uspehi, temveč tudi velika šola mladosti, tovarištva in prijateljstva. Bile so in so še naprej kraj za seznanjanje in zbliževanje mladine vseh naših narodov in narodnosti. To se je pokazalo kot požrtvovalnost in prostovoljnost, skupnost in ljubezen, žrtvovanje in odpovedovanje. Danes mladinske delovne akcije — MDA — zbirajo mladino naših mest in vasi pri graditvi mladinskega športnega središča Sutjeska, pri graditvi nasipov ob Savi in Moravi, pri. graditvi športnih igrišč itd. Te podaljšujejo delovno junaštvo naše mladine. Tudi pri spomeniku padlih borcev na Drenovem griču je bila 1. novembra, tako kot pri Številnih drugih obeležjih žrtvam za svobodo, žalna komemoracija; program so pripravili tamkajšnji pionirji in tako počastili spomin na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Tekst in slika: J02E GLAVAČ Kurirske postaje - taborišča - so bile navadno dobro skrite v gozdovih, da jih sovražnik ne bi mogel odkriti, kajti kurirske posadke so bile prešibke, da bi si poleg osnovne naloge, t.j. kurirske službe, lahko privoščile še kakšne posebne straže, opazovalce ali izvidniške patrulje. Pogosto so kurirji imeli urejene kar podzemeljske bunkerje, ki so bili dobro zamaskirani, tako da jih sovražnik celo iz neposredne bližine ni mogel odkriti. Da bi prikrili pravi namen, se te kurirske postaje niso imenovale „kurirska postaja" temveč „terenski vod". Od tod tudi kratica „TV". Vsaka taka postaja je bila označena še s številko, npr. TV1, TV 2, TV 17, itd. Kratica TV se je uporabljala le za kurirske postaje v tedanji Ljubljanski pokrajini, medtem ko so bile kurirske postaje na Primorskem označene s črko „P", na Koroškem s črko „K", na Gorenjskem s črko „G" in na Štajerskem s črko „Š", vselej pa še z ustrezno številko, npr.: P 1, G 18, Š 17, itd. Glede vzdrževanja zvez so imeli kurirji posebej določen urnik — vozni red — tako, da se je pošta čim manj zadrževala na določenih postajah. Šlo je za nekak štafetni sistem, ki se je prekinjal le tam, kjer zaradi sovražnikovih postojank, patrulj in zased podnevi ni bilo mogoče nadaljevati poti. Kurirji pa niso odnašali pošto neposredno na sosednje kurirske postaje, razen v nujnih primerih, temveč so se kurirji dveh sosednjih postaj ob dogovorjenem času sestajali nekako na sredi poti med obema postajama na dogovorjenih mestih - javkah. V tem sistemu vzdrževanja zvez so bile organizirane tudi takoimenovane „mrtve javke", to so skrita mesta, na katerih so kurirji puščali pošto, ki jo je kasneje prevzel in ddnesel kurir iz sosednje kurirske postaje. Direktno prenašanje pošte, iz postaje na postajo, je bilo le v izredno nujnih primerih. Kurirska pošta je bila navadna ali ekspresna. Navadna je potovala po rednih kurirskih zvezah, medtem ko so bila pisma ali pošiljke z nujnimi sporočili označena z „EX" (kasneje z „RR") in so se dostavljala direktno sosednjim postajam po posebej določenih ku- rirjih takoj, ne da bi čakale na redno zvezo. Taka pisma so ime« prednost pred vsemi drugimi pošiljkami. Vsako pismo ali paket je bilo posebej označeno in kurir, ki ga je na javki prevzel, je moral prejem potrditi s svojim podpisom. Tako se ni moglo zgoditi, da bi se pošta kje izgubila oziroma vselej se ]t dalo ugotoviti, kje se je kakšna pošiljka predolgo zadržala. Kurir jem je bilo strogo, celo z grožnjo smrtne kazni, prepovedano pisma odpirati ali si pošiljko celo prilastiti. Kurirji pa niso samo prenašali pošto, pošiljke in literaturo! ampak so bili tudi spremljevalci funkcionarjev, mnogokrat vodiči partizanskih enot, ki so odhajale v akcije ali se gibale na območju kurirske postaje. Preko kurirskih zvez so posamezniki lahko potovali le izjemoml s posebnim dovoljenjem. Treba je bilo zagotoviti tajnost kurirski« poti in sistema zvez. Če tega ne bi bilo, bi sovražnik po sledeh večjih skupin ali kako drugače uspel odkriti kurirske zveze, tajn« prehode čez ceste, proge, reke in druge ovire in celo javke in kurir ske postaje. Zato so smeli kurirske linije uporabljati le zanesljivi člani vodstva narodnoosvobodilnega gibanja, pa še ti so morali do biti prej pri poveljstvu relejnih kurirskih postaj posebne dovolilnr ce. Še več; kurirji svojih gostov niso smeli voditi prav do svoji postaje, ampak so navadno imeli v bližini urejen poseben prostol (bunker, šotor), v katerem so potniki predanili in počakali nI zvezo s sosednjo kurirsko postajo. (Nadaljevanje prihodnjič) 9999^^1 lAg Časopis november 1977 Naša beseda 78" naj postane kulturni mesec vseh mladih v vrhniški občini Zadnjih nekaj let Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Vrhnika vsako leto organizira občinsko revijo „Naša beseda" v okviru mladinskega tedna kulture. Za prireditev lahko rečemo, da je postala že tradicionalna, saj bo prihodnje leto že peta po vrsti. V prihodnjem programskem obdobju, si je komisija za kulturo pri OK ZSMS Vrhnika zadala zelo ambiciozno nalogo. Skupaj z Zvezo kulturnih organizacij pripravlja sklop kulturnih prireditev in srečanj v mesecu marcu. Želja organizatorjev kulturnega meseca je predvsem v predstavitvi kulturne dejavnosti mladih v občini in jo čim bolj približati delovnim ljudem in občanom. Predstave kulturniških skupin se ne bodo odvijale samo v centru, temveč bo del dogajanja prestavljen v krajevne skupnosti, šole in po možnosti v delovne organizacije. V tistih sre- dinah, kjer amaterska kultura še ni zaživela, pa bodo organizirani razgovori o možnostih kulturnega delovanja. Vsebinske priprave za realizacijo te obsežne naloge so že stekle. V ponedeljek 7. 11. 1977 sta komisija za kulturo in Zveza kulturnih organizacij organizirali posvet o repertoarni politiki mladinskih dramskih skupin. Posveta so se udeležili vodje teh skupin, predsedniki komisij za kulturo v osnovnih mladinskih organizacijah ter mentorji šolskih kulturnih društev. Povabilu se je odzval tudi predstavnik republiškega odbora Zveze kulturnih organizacij Slovenije tov. Peter Militarov, ki je predlagal, da je vsekakor potrebno repertoarni politiki posvečati veliko več pozornosti kot doslej. Na zaključku letošnjega kulturnega tedna je bilo na javni tribuni „Mladi in kultura" veliko pozornosti posvečene ravno temu vprašanju. Mladi so takrat enotno ugotovili, da je ves trud zaman, če skupina, ki pripravlja dramsko uprizoritev izbere zaprašen in umetniško dvomljiv tekst. Kulturni mesec naj bi bil celotni pregled ustvarjanja mladih, na vseh osnovnih šolah, v krajevnih skupnostih, pa tudi v delovnih organizacijah, na likovnem, dramskem in glasbenem področ-ju, na področju klubske dejavnosti, novatorstva; prav tako pa naj bi tudi pokazal odnos mladih do knjige, do marksizma in še in še. Na posvetu je bilo tudi veliko govora o težavah, s katerimi se srečujejo amaterske skupine, saj skoraj vse tarejo finančni, prostorski in kadrovski problem}. Ob tem pa vendarle vzpodbuja dejstvo, da se je izbor tekstov, ki jih pripravljajo ostale skupine bistveno izboljšal, kar daje garancijo, da bo kulturniški marec vsebinsko bogatejši in kvalitetnejši. R. B. ■ ■ laaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBaaBBBaBBBBBBBBBB Na regijskem kvizu ekipa Vrhnike zmagala S to zmago pridobljena pravica za nastop na republiški zaključni prireditvi V prvi polovici letošnjega leta sta Republiška onferenca ZSMS in Poveljstvo ljubljanskega rmadnega območja v okviru vsakoletnih skupnih rireditev mladine in pripadnikov JLA razpisala viz z naslovom Tito - revolucija — mir. Kviz je posvečen letošnjim jubilejem tovariša ita, njegovi življenjski in revolucionarni poti le-endarnega voditelja naših narodov in narodnosti. Mladinska organizacija V. P. 5312 je organizi-ala medsebojna izločilna tekmovanja na nivoju odov, čet in bataljonov že do meseca septembra, ato so bile formirane mešane ekipe vojakov in SPREJET ROKOVNIK OPRAVIL O PRIPRAVAH NA VOLITVE Člani predsedstva O K SZDL so na zadnji seji 9. novembra sprejeli rokovnik opravil priprav na volitve. Ta rokovnik natančno določa vsa opravila, ki jih morajo koordinacijski odbori za volitve in kadrovska vprašanja v krajevnih skupnostih in TOZD ter v delovnih skupnostih še opraviti do marca prhodnjega leta. Z rokovnikom bodo temeljito seznanjeni vsi nosilci priprav na volitve na posebnem posvetu. M_M_ mladincev iz 00 ZSMS v naši občini. Formiranih je bilo šest ekip, ki so se med seboj pomerile v treh zaporednih polfinalnih srečanjih. Zmagovalne tri ekipe so se uvrstile na finalni del občinskega tekmovanja v soboto, 29. 10. 1977, v dvorani Doma JLA na Vrhniki. Ekipe so sestavljali trije vojaki in trije mladinci oziroma mladinke in sicer V. P. 5312/3 ter 00 ZSMS Drenov grič, V. P. 5312/14 ter 00 ZSMS Liko Parketarna in V. P. 5312/8 ter 00 ZSMS IUV Vrhnika. Ekipe so pokazale solidno znanje. Po napeti ter izenačeni borbi je zmagala ekipa V. P. 5312/3 ter 00 ZSMS Drenov grič in se s tem plasirala na regijsko tekmovanje, ki ga je letos organizirala Občinska konferenca ZSMS Šiška skupaj z vojašnico Boris Kidrič. Tako so na regijskem kvizu v soboto 12. 11. 1977 Občinsko konferenco ZSMS Vrhnika in vojašnico Ivan Cankar predstavljali vojaki Renovica Dragan, Đakula Zoran, Jezernik Božidar in mladinci Jesenko Tone, Jesenko Janez ter Đalić Andrija. Ekipa je bila odlično pripravljena tako, da je že v dopoldanskem delu tekmovanja dosegla najboljši uspeh in se plasirala v finale. Na večernem delu so se Vrhničani pomerili z ekipo iz Šiške in jo premagali z rezultatom 8:7. S to zmago so pridobili pravico do nastopa na republiški zaključni prireditvi, ki bo v petek, 16. decembra v Kranju. R. B. Anr>wntMuuuiii»«wwuwwiw..............----------- Predsedstvo O K SZDL sprejelo osnutek družbenega dogovora o enotnem novoletnem praznovanju otrok_____ Predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika je na zadnji seji sprejelo osnutek družbenega dogovora o enotni organizaciji in izvedbi novoletnega praznovanja otrok. Pobuda, ki jo je že pred časom dal svet za družbenopolitična in ekonomska vprašanja žena pri predsedstvu O K SZDL, je tako končno dobila prvo konkretnejšo obliko. Za kaj sploh gre? Že dalj časa namreč ugotavljamo, da dedek Mraz ne osreči vseh otrok enako. Nekje bolj globoko seže v svoj koš. drugje pa se sploh ne pokaže. Menim, da to ni prav, zato bo družbeni dogovor med vsemi, ki želijo otrokom srečnejše in za vse enako življenje, izenačil pogoje tudi ob novem letu. Prepričani smo, da letos to sicer v praksi še ne bo izvedljivo, vendar pa bo veliko storjenega že s tem, če bomo v krajevnih skupnostih in v TOZD o tem razpravljali in se dogovorili v korist otrok ter letos sprejete dogovore drugo leto tudi uresničili. M. M. Premalo evidentiranih i žensk in mladine Predsedstvo občinske konference SZDL je med razpravami o poteku priprav na volitve kritično ocenilo dosedanje priprave in izpostavilo zlasti na- slednje pomanjkljivosti število evidentiranih žensk in mladine ne ustreza dejanskemu številu žensk in mladine oziroma njihovemu deležu v naši občini. Pred leti je bila strelska družina na Vrhniki dokaj aktivna, saj je imela precej dobre pogoje za delo. Vsako nedeljo dopoldan so bila organizirana sindikalna trim tekmovanja, dvorana je bila polna in ekipe so se v hudi konkurenci zagrizeno borile za vsak krog. Z zbranim denarjem so člani strelske družine nakupili puške in tako še popestrili in povečali strelsko dejavnost. Tudi mladinci in pionirji na osnovnih šolah so pridno vadili in dosegali zelo lepe rezultate. Vsi zastavljeni cilji in želje za delo v bodoče pa so usahnili, ko je Krajevna skupnost Vrhnika odpovedala strelski družini gostoljubje v svoji dvorani. Kasneje so sicer člani organizirali v poletnem času strelske vaje na prostem, v času zime P3 je to nemogoče in tako je razumljivo, da so v svojih sposobnostih pričeli zaostajati za ostalimi strelskimi družinami. Prav gotovo pa to ni pravilno, kajti strelski šport bi moral biti eden najštevilčnejših. Tudi ko govorimo o konceptu splošne ljudske obrambe bi morala biti strelska družina aktivno vključena v sklop priprav za obrambo naše neodvisnosti. 2 malo več posluha in razumevanja v občini bi strelska organizacija skupaj z vsemi odgovornimi subjekti lahko rešila prostorski problem in nadaljevala svoje že začeto delo. Še vedno se strelska družina lahko ponaša z odličnimi strelci v svojih vrstah, ki so zastopali Vrhniko na šte- vilnih tekmovanjih in dosegali odlične rezultate. Najboljši strelec v občinski strelski družini Franc Gut-nik, rezervni vojaški starešina, ki je tekmoval na odprtem armijskom prvenstvu z vojaško pištolo, se je uvrstil na drugo mesto v republiki in prejel priznanje in odlikovanje, za kar mu tudi mi lahko iskreno čestitamo. Strelsko dejavnost je treba nedvomno oživeti, saj je zanjo zelo zainteresirana mladina, člani ZRVS, Lovska družina, pa tudi mnogi drugi občani. Verjetno bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi poiskala možnosti za delo strelske družine — zlasti prostorske in tako ponovno prebudila nekdanjo aktivnost. Razmišljajte in dajte svoje predloge! F. KRANJC a B I a ■ PROBLEMSKA KONFERENCA SREDI DECEMBRA I S Problemska konferenca o izgradnji šol in vzgojnovarstve-nih zavodov bo sredi decembra letos. Občani in delovni ljudje, zlasti pa delegati izvoljeni za problemsko konferenco, se pogosto sprašujejo, kdaj bo pričela delati ta konferenca. Rad bi poudaril, da problemske konference ni moč sklicati čez noč, saj so za uspešno delo konference potrebne temeljite priprave. Gradivo, ki ga je pripravila posebna komisija, bo v teh dneh posredovano vsem krajevnim konferencam SZDL in vsem osnovnim organizacijam Zveze sindikatov, ki so dolžne o gradivu čim širše razpravljati in svojim delegatom posredovati zaključke razprav ter stališča, da jih bodo ti lahko posredovali na problemski konferenci.^ ^/j> Te pomanjkljivosti bomo morali nujno odpraviti v tem obdobju priprav na volitve. Predsedstvo je tudi zadolžilo volilno komisijo in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, da pripravi kriterije —. merila, na podlagi katerih bodo delovni ljudje in občani evidentirali in kandidirali kandidate za vodilne funkcije v družbenopolitični skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, itd. M. M. O delu organov občinske konference SZDL KOORDINACIJSKI ODBOR ZA KADROVSKA VPRAŠANJA je imel v tem mesecu kar dve seji. Člani so razpravljali o nekaterih kadrovskih vprašanjih v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Podprli so kandidaturo tovariša Franca Fortune za novega predsednika občinske organizacije ZZB NOV in tovariša Antona Turka za novega predsednika občinske konference ZRVS. SVET ZA MEDNARODNE ODNOSE IN STIKE S TUJINO pri predsedstvu O K SZDL je na svoji zadnji seji razpravljal o aktualnih mednarodnih dogodkih. Podprl je tudi načrt sodelovanja med občino Vrhnika in Slovenskim društvom v Stockhoimu. 23532348534823532348232323232348484848532348235323485323 93 999999999999^ 96 26 Notranjost mlekarskega obrata leta 1908 z učenci Mlekarske šole Vozniki pred mlekarno Ob70-letnici mlekarskega šolstva na Slovenskem Od lete 1907, ko je bila ustanovljena vrhniška mlekarna, je bila mlekarska šola na Vrhniki V dneh, ko so pripravljali rokopise našega časopisa za tisk, so na Vrhniki potekale intenzivne priprave na 19. in 20. november, ko je bilo pri nas posvetovanje o položaju in razvoju mlekarstva, zborovanje mlekarjev ob 70-letnici mlekarskega šolstva ter razstava in sejem mlečnih izdelkov pod pokroviteljstvom Andreja Verbiča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Predvideva se, da bo ta prireditev postala vsakoletna in v prihodnje tudi prerastla meje Jugoslavije. Poleg Vrhnike so se zanjo potegovali tudi Škofja Loka in Maribor, a je odločitev padla na Vrhniko, saj je bila pri nas pred 70. leti ustanovljena prva mlekarska šola. Ob letošnjem jubileju mlekarskega šolstva je prav, da se ozremo nazaj in na kratko opišemo nastanke in razvoj mlekarstva na Vrhniki, pa tudi mlekarskega šolstva. Začetki mlekarskega šolstva na Slovenskem segajo v konec prejšnjega stoletja, ko je Kranjska kmetijska družba v dogovoru z deželnim odborom dežele Kranjske začela prirejati nekaj-tedenske mlekarske tečaje. Od leta 1905 dalje so bili ti tečaji vsako leto in leta 1907, ko je bila zgrajena vrhniška mlekarna, je bila Vrhnika izbrana za sedež tečajev, ki so sprva trajali po tri, kasneje pa po pet mesecev. To leto štejemo za začetno leto organiziranega sistematičnega mlekarskega šolstva, katerega nadaljevanje je Mlekarski šolski center v Kranju. Vrhniška mlekarska šola je dala našemu mlekarstvu in sirarstvu prve specializirane mlekarske strokovnjake, saj je pouk na šoli obsegal teoretične predmete in praktično delo. V času do začetka 1. svetovne vojne je iz šole izšlo že petdeset mlekarjev. V začetku 20. stoletja vrhniški okoliš ni bil med tistimi, kjer bi bilo razvito mlekarstvo v večji meri, saj je bila naloga živinoreje le, da kmetu preskrbi poleg mleka za domače gospodinjstvo tudi potrebno delovno živino in gnoj. Leta 1903 pa je prišel na Vrhniko službovat kaplan Matej Sušnik iz Selc nad Škofjo Loko, kjer so leto prej ustanovili mlekarsko zadrugo. Ta se je v Selcah seznanil z delom v zadrugah in zato ni čudno, da je kmalu po svojem prihodu na Vrhniko sprožil misel na ustanovitev mlekarske zadruge, kljub negodovanju svojega neposrednega predstojnika. In tu je začetek. Pravila vrhniške mlekarske zadruge so datirana s 30. junijem 1904, v zadružni register deželnega sodišča v Ljubljani pa je bila vrhniška zadruga vpisana 19. oktobra 1904. leta in je takoj pričela poslovati. Začetek je bil sicer skromen; svoj mlekarski obrat je zadruga sprva namestila v Lavrenčiče-vem hlevu (poslopje stare pošte). Predstojništvo zadruge je že takoj v začetku mislilo na postavitev mlekarskega poslopja, ki bi ustrezalo zahtevam takrat sodobnega mlekarskega obrata. Delo mlekarskih zadrug je v tem času v precejšnji meri pospeševala država, ki jim je podeljevala podpore za nabavo mlekarske opreme in gradnjo mlekarskih poslopij in tako je tudi vrhniška mlekarska zadruga dobila podporo, ki je bila sorazmerno visoka. Za lokacijo gradnje novega objekta sta takrat prišlf v poštev dve zemljišči: za občinsko hiralnico in poleg „ Rokodelskega doma" in člani so se na občnem zboru z veliko večino odločili za prostor ob glavni cesti. POMEN VRHNIŠKE ZADRUGE V SLOVENSKEM MLEKARSTVU Vrhniška mlekarna se je že v prvih letih razvila v eno najmočnejših mlekarskih zadrug. Leta 1905, ko je prvič obratovala celo leto, je imela 448.523 litrov mleka, vseh 65 kranjskih mlekarskih zadrug in 43 planinskih sirarnic je imelo istega leta skupaj 9,183.000 litrov mleka in na Vrhniko je takrat odpadlo nad 5 % vsega mleka. Približno isto razmerje se je obdržalo še naprej. Kot se je z obsegom svojega poslovanja vrhniška mlekarska zadruga trdno uveljavila v slovenskem mlekarskem zadružništvu, tako je postala tudi močan steber v gospodarstvu svo- jega okoliša. Mleko je postalo zadružnikom pomemben in stalen vir dohodkov, število teh pa se je gibalo okoli 400. Dohodek od mleka je bil torej važna postavka v gospodarstvu pri večini zadružnikov, saj je verjetno predstavljal največji del njihovega stalnega denarnega dohodka. NADALJNJI RAZVOJ MLEKARSKEGA ŠOLSTVA Po prvi svetovni vojni je bilo mlekarsko šolstvo obnovljeno leta 1926, ko je kmetijsko ministrstvo ustanovilo specialno mlekarsko šolo v Škofji Loki. Šolanje je bilo enoletno, od leta 1935 dalje pa dvoletno v obliki mlekarsko-sirar-skih tečajev. Leta 1937 se je šola preimenovala v Državni mlekarski zavod. V času od ustanovitve do marca 1941, ko je bil prekinjen zadnji tečaj, je šolo končalo 159 mlekarjev. Mnogi od njih so prevzeli vodilna mesta v jugoslovanskih mlekarnah. Šola je bila internatskega tipa, praktični pouk pa je potekal v zadružni mlekarni v Škofji Loki. Zavod je začel tudi s prvimi raziskavami na področju mlekarstva. Takoj po osvoboditvi se je pričelo delo za obnovitev mlekarskega šolstva in marca 1946 je bil z odlokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ustanovljen mlekarski zavod LRS s sedežem v Čirčah pri Kranju. V sestavi zavoda je bila šola, ki je delovala kot poklicna dvoletna mlekarska šola do leta 1961. Tedaj je bil ustanovljen mlekarski šolski center Kranj in v njegovi sestavi delujeta dvoletna poklicna in dvoletna tehniška šola. V času od osvoboditve do danes je iz te šole prišlo 616 mlekarjev, od tega 166 žensk, in 100 mlekarskih tehnikov, od tega 9 žensk. Od vsega začetka je bila šola vsejugoslovanskega pomena, saj več kot polovica učencev izhaja iz drugih republik. V 70 letih mlekarskega šolstva so mlekarski tečaji, mlekarska šola in današnji center izhajali iz potreb mlekarskega gospodarstva in povezovali nova znanja s prakso. i Mlekarsko poslopje na Vrhniki -•.v Zmf& - Le z miniranjem se je dalo ponekod nadaljevati začeta dela na trasi novega vodovoda Ženske se ne dajo PROSTOVOLJNA DELOVNA AKCIJA BEVČAIMI ZA NOV VODOVOD Krajani Bevk se zelo trudimo, da bi čimpreje dobili nov vodovod in smo vse svoje sile složno združili v tej akciji. Opravili smo že veliko število prostovoljnih delovnih ur, še zlasti strojnih, veliko pa jih bo potrebno še v bodoče, preden bo tudi k nam pritekla dobra voda. Pri našem prostovoljnem delu moramo še posebej pohvaliti ne- katere žene, ki so prav tako s korajžo zagrabile za lopate. Doslej najtežje delo smo imeli od Skril do vrha Brda, a smo ga skupaj z našim minerjem, Francem Lam peto m, uspešno opravili. TEKST IN FOTOGRAFIJE: JOŽE GLAVAČ Ni vse pravf kar vidim, a je prav, da o tem napišem Ob novi izdaji Našega časopisa sem dobil še večje veselje do pisanja, bodisi o dobrem ali slabem, dasi ravno ne skrivam, da sem eden tistih, ki raje obravnava nepravilnosti v naši družbi, zakaj na kritikah in odkrivanju napak se te slabe strani izboljšajo in celo dosežejo zavidljiv napredek. Ob apelu naj občani pišemo o raznoraznih stvareh sem se samo vprašal ali lahko napišem vse tisto, kar vidim, vidim, da je narobe? ! Vzemimo recimo dneve pred 1. novembrom. Ljudje so se dobesedno grebli za rože, žal pa je na Vrhniki samo ena cvetličarna. Ker ni konkurenčne prodajalne s cvetjem, so se v edini cene občutne dvignile in to ceh čez normalo. Na enotnem slovenskem tržišču je bila cena nage/jna prve vrste 6,50 dinarja, na Vrhniki kar 8 dinarjev. Vejica zelenja je veljala v Ljubljani in Postojni 2 dinarja, na Vrhniki kar 5. Seveda tu ne bi bilo velikih dobičkov, a skozi cvetličarno je šlo v teh dneh pred 1. novembrom toliko ljudi, da je nekdo pospravil lep kupček denarjal EiAS ČASOPIS NOVEMBER 1977 5 30-LETNICA LOVSKE DRUŽINE VRHNIKA Ob jubileju so vrhniški lovci razvili svoj prapor. Število članov dvakrat večje kot ob ustanovitvi Letos praznuje vrhniška Lovska družina O-letnico svojega obstoja. S proslavljanjem tega ibileja smo se lovci priključili praznovanju 70. bletnice Slovenske lovske organizacije. Začetki Lovske družine Vrhnika segajo že v Tto 1946, ko so se na ustanovnem sestanku brali najstarejši ljubitelji lova, veliko teh je bilo orcev in aktivistov narodnoosvobodilne borbe, led ustanovitelji vrhniške Lovske družine je na rvem ustanovnem sestanku sodeloval tudi tvorec i ustanovitelj Slovenske lovske organizacije, do-lačin dr. Lovrenčič. Zaradi omejitve velikosti lovne površine ene >vske družine na 3000 do 4000 hektarjev, sta lili na vrhniškem področju takrat ustanovljeni ive lovski družini in sicer: Lovska družina Vrhni-a-Zaplana in Lovska družina Ligojna-Podlipa. Prva je imela teren na Barju med glavno cesto, -jubljanico in Ljubijo, del Kostanjevice, teren do este Kuren-Zaplana, področje Raskovca, Buko-»ga vrha in Ljubljanskega vrha. Lovska družina -igojna-Podlipa pa teren od ceste Kuren, Zapla-tt-Podpesek, Smrečje, podlipske bregove in teren •d Ligojne do Drenovega griča in do glavne ceste. Prvi predsednik družine Vrhnika-Zaplana je bil nani lovski veteran Vencelj Malavašič, tajnik dr. .ekš, predsednik Lovske družine Ligojna-Podlipa a je bil Mirko Verbič. Mnogi od ustanoviteljev i aktivnih lovcev so danes že pokojni, nekaj teh » še vedno z veseljem in z veliko ljubeznijo do arave aktivno dela v naši lovski družini. Obe lovski družini na območju Vrhnike sta irirejali skupne love - brakade, pretežno pa se je wajal individualni lov, dokler ni prišlo do zdru-itve večjega dela lovišča v Lovsko družino /rhnika, del terena pa so dobile druge lovske irganizacije in sicer: - Bukov vrh in Ljubljanski vrh sta pripadla Jvo ustanovljenemu gojitvenemu lovišču Ljub-Jnski vrh - Podpesek in Smrečje pod Lovsko družino lovte - Kostanjevica pa pod Lovsko družino Brezovica Aktivnosti vrhniških lovcev so bile v prvih povojnih letih predvsem organizacijske narave in pa bvljenje divjadi. Zajca je bilo možno loviti tudi individualno, kasneje pa so zaradi njegove zaščite uvedli lov izključno na brakadah. V vseh teh letih smo lovci poleg gojitve divjadi in odstrela bili aktivni tudi na številnih drugih področjih. Tako je bil že leta 1950 pripravljen ves gradbeni material in temelji za gradnjo lovske koče pod Bukovim vrhom. Ker pa je bilo to lovišče priključeno h gojitvenemu lovišču Ljubljanski vrh, smo morali to gradnjo opustiti in leta 1960 je bila zgrajena koča v Jamniku v Zaplani, na temeljih barak stare jugoslovanske vojske. Lovska družina Vrhnika seje aktivno vključila tudi v širše bazensko delovanje, saj že vrsto let uspešno delujemo v logaško-notranjskem bazenu, v katerega so vključene: LD Vrhnika, LD Logatec, LD Hotedrščica, LD Rovte in LD Žiri, ki je bila kasneje vključena v škofjeloški bazen. Poleg vseh lovskih strokovnih aktivnosti pa lovci razvijamo tudi družabno življenje, aktivni smo na športnem področju, udeležujemo pa se tudi vsakoletnih tekmovanj lovskih družin in tovariških srečanj, katere prireja vsako leto ena izmed naštetih lovskih družin. Veliko pozornost pa posvečamo lovci pomlajevanju naših vrst — sprejemu novih članov v našo lovsko družino, saj daje ta široke možnosti za delovanje tudi mladi generaciji. V ta namen deluje v okviru Lovske družine Vrhnika posebna strokovna komisija. Naša lovska organizacija že vseskozi deluje na samoupravnih osnovah, saj se to odraža v delovanju organov lovske družine, pa tudi v dviganju in krepitvi zavesti v naši skupni odgovornosti za varstvo narave oziroma okolja, v katerem živimo. Ker se lovci zavedamo, da je lov ne samo športna in društvena dejavnost, pač pa tudi gospodarska dejavnost, posvečamo prav temu veliko pozornost in dosledno uveljavljamo načelo, da se sredstva, pridobljena v loviščih, vračajo vanje nazaj. Lovci pa sodelujemo tudi pri širših akcijah za zaščito narave in varstva okolja in v razvijanju strelskih veščin, s tem pa krepimo obrambne sposobnosti naših delovnih ljudi in občanov, saj smo lovci usposobljeni, da aktivno sodelujemo v akcijah, ki jih narekuje splošni ljudski odpor. JOŽE TRŠAR Zlati jubilej zakoncev Križmanič Pol stoletja skupnega življenja Pretekli mesec sta se po 50 letih ponovno znašla pred matičarjem zakonca Križmanič, oskrbovanca iz Doma upokojencev na Vrhniki. Prvič sta, danes 80-letna Marija in 85-letni Jožef, dahnila odločilni „da" 3. oktobra 1927. v Kalcah pri Logatcu in tam tudi zaživela skupno življenje. Jožef se je rodil 1892. leta v kmečki družini, ki je štela 14 članov, v Ježnju v Istri. S trinajstimi leti so ga starši poslali v frančiškanski samostan v Pazin, kjer naj bi nadaljeval šolanje, a je bilo za samostanskimi zidovi za Jožefa več dela in garanja, kot pa časa za učenje. Zato je samostan raje zapustil in si iskal zaslužka v gradbeništvu in na kmetijah, kjer je prejel vsaj skromno plačilo. Strahote 1. svetovne vojne je Jožef preživljal v vojski suknji najprej na ruski, nato pa še na soški fronti. V letih 1918 in 1920 se je boril tudi na Koroškem in zato prejel posebna odlikovanja. Kasneje je 10 let služboval kot orožnik v raznih krajih in službena pot ga je zanesla tudi v Logatec, kjer je spoznal svojo življenjsko družico Marijo. Zlato Poro čenča zakonca Križmanič Marija, rojena 1897. leta, je po smrti svojih staršev dedovala manjšo kmetijo in ker je bila izučena šivilja, je poleg dela na kmetiji še s šivanjem prispevala marsikateri dinar. Najtežje obdobje na skupni poti se je tako kot za mnoge druge zakonce tudi za zakonca Križmanič pričelo z drugo svetovno vojno. Vse do spomladi 1944 je njuno zbiranje orožja, municije, hrane in obleke za partizane ostalo prikrito, takrat pa je bil Jožef izdan in aretiran. Le po naključju se je rešil smrti, žena Marija pa internacije. Po osvoboditvi se je Jožef zopet takoj zaposlil, opravljal je funkcijo predsednika krajevnega odbora in bil aktiven v raznih družbenopolitičnih organizacijah. Leta 1953 je Jožef odšel v pokoj in z Marijo sta mirno živela vse dokler ni s starostjo prišla tudi bolezen in tako sta se 1972. odločila, da se preselita v vrhniški Dom upokojencev. Tu živita zadovoljno, saj se ne bojita osamljenosti in bolezni, kajti v domu imata zagotovljeno vso varnost, pomoč in oskrbo. Še naprej jima na njuni skupni življenjski poti želimo veliko sreče! Jubilejno 30-letnico ustanovitve Lovske družine Vrhnika so naši lovci proslavili na Ulovki. Ob tej priliki so razvili svoj prapor, številni člani pa so za dolgoletno in požrtvovalno delo prejeli priznanja. ■ Aktivnost mladinskega odseka planinskega društva Delo v sekcijah, vzgoja mladih, številni izleti, vsakoletni tabor Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika praznuje letos trinajst let svojega dela. Težko bi našteli vse akcije in izlete, ki smo jih organizirali v teh letih. Vseskozi pa smo stremeli za tem, da bi kar najbolj nadaljevali začrtano politiko prve generacije naših mladih planinskih delavcev, ki ob ustanovitvi in začetkih delovanja tega odseka prav gotovo ni imela lahkega dela. Članstvo v odseku je rastlo predvsem med cicibani in najmlajšimi pionirji na šolah, manj med mladinci. Tako imamo sedaj 400 mladih, vendar jih je od teh le polovico aktivnih, ostali se le priložnostno vključujejo v našo dejavnost. Brez začrtane vzgoje in izobraževanja si ne moremo več zamišljati množičnega aktivnega planinstva. Vzgojna dejavnost je zastopana v odseku le v zadnjih petih letih, ko smo pričeli z načrtnim kadrovanjem mladinskih vodnikov. Tako imamo danes v odseku devet vodnikov, tri mentorje planinske vzgoje, pet gorskih stražarjev in enega inštruktorja planinske vzgoje. Lata 1972. smo prvič organizirali planinsko šolo za mlade pionirje-planince. Najpomembnejše pri vzgoji je delo z mladimi planinci v vrtcu in šolah, saj so prav ti mladi planinci naši nasledniki, zato je vsa naša vzgoja in izobraževanje začrtano za več let naprej. SEKCIJA CICIBAN-PLANI-NEC Sekcija cicibanov je bila ustanovljena lansko leto na pobudo MO PD v vzgojno varstvenem zavodu na Vrhniki. Mentor te sekcije je požrtvovalna vzgojiteljica in planinka Slatnar Erika, seveda ob pomoči svojih sodelavk in članov odbora mladinskega odseka. Glavni namen sekcije cici-ban-planinec je vzgoja in izobraževanje, da otroci pridobe navade zahajanja v nižji planinski svet, saj je v programu dela te sekcije 8 izletov, ki jih morajo otroci opraviti v enem letu, da dobe našitek ciciban-planinec. V tem prvem letu so bili organizirani izleti za najmlajše na Drčo, Mirški vršiček. Bistro, Pekel, Ulovko, Storžev grič, Barcetovo dolino in Kuren. V sekcijo se je vpisalo 51 otrok, kriterije za našitek ciciban-planinec pa je izpolnilo 32 otrok. Vsak ciciban planinec je član PD Vrhnika; odsek jim je ob ustanovitvi podaril planinske izkaznice, starši so poravnali samo stroške članarine. Izdelali smo posebne izkaznice, kamor odtisnejo žige z izletov. V juniju smo na zaključni prireditvi na Planini podelili priznanja vsem našim planincem, spremljali pa so jih tudi starši. Osnovni namen te akcije bo dosežen, če otrok vzljubi zahajanje v naravo in nižji planinski svet ter da jih že v rani mladosti navajamo in jim dajemo vzpodbude za razvijanje trajnih gorniških navad. PLANINSKE SEKCIJE NA ŠOLAH Planinske sekcije na šolah so delovale že takoj ob ustanovitvi odseka, v zadnjih štirih letih pa smo njihovo delo še bolj po- pestrili z akcijami, izleti ter trdnejšim sodelovanjem z mladinskim odsekom. Planinski sekciji na šolah delujeta pod vodstvom mentorjev — tovarišic Jane Varškove in Betke Smrtnikove. Poleg vsakomesečnih sestankov, kjer jim predvajamo filme, diapozitive ter pripravimo predavanja o planinstvu, se mladi najraje udeležujejo izletov, taborov in drugih podobnih akcij MO PD. Ena od pomembnih akcij je prav gotovo akcija Pionir — planinec, ki je med mladimi dokaj razširjena in pet planincev je že dobilo zlati znak. MLADINSKA SEKCIJA Da bi preprečili osip planincev po odhodu iz osnovne šole, smo lani ustanovili mladinsko sekcijo. Sestajamo se enkrat mesečno, predavajo pa mladin- da je tako še vedno in kar je prav gotovo najvažnejše, večja je zastopanost mladih pionirjev planincev na naših izletih. Na leto izvedemo tudi po 20 izletov. Med posrečenimi izleti sta bila pohoda 50 Vrhničank na Triglav leta 1967 in 1968 ter peš pohod iz Vrhnike na Triglav. Za nami je tudi že trinajst taborov in sicer: trikrat v Tamarju, trikrat v Krnici, v Martuljku, Kamniški Bistrici, v Vratih, dvakrat v Trenti, Belem Potoku, Logarski dolini ter dva letna in dva zimska tabora na Planini za najmlajše planince. V odseku je bila tudi vseskozi dobro zastopana kulturna in propagandna dejavnost, še vedno izhaja naše glasilo Markacije, urejujemo planinsko omarico, vodimo kronike in fotokronike o naših akcijah. Pripravljamo tudi planinska predavanja za širše občinstvo, uredili pa smo si tudi planinsko knjižnico. Z našim delom, ki je družbeno pomembno, smo najtesneje povezani z OK ZSMS Vrhnika, z Radio klubom, TTKS in mladinsko komisijo pri PZS. Svojo dejavnost bomo še naprej odvi- Pohod na Stol februarja letos ski vodniki teme s področja naše in alpinistične dejavnosti. Pridobili smo osem aktivnih mladincev in upamo, da se nam jih bo letos priključilo še osem. Sekcija ima več oddelkov, tako da vsak najde zase zanimivost in v delu sekcije uresničuje svoje želje. Upamo, da bomo pričeli tudi s predavanji alpinistične šole ter ponovno obudili delo alpinističnega odseka, ki je imel pred leti že velike uspehe. Spomladi so planinci obiskali tudi več jam v okolici Vrhnike in nameravamo sestaviti program za jamarsko sekcijo, saj je interes mladih za to dejavnost zelo velik. Druga najpomembnejša dejavnost poleg vzgoje je prav gotovo izletništvo in tabori. Če se ozremo nazaj do prvih izletov MO PD, ki so bili številčno zelo dobro obiskani, lahko trdimo, jali v takem obsegu in upamo, da se nam bo pridružilo še več ljubiteljev gora saj nočemo biti zaprta organizacija. Svojo odprtost kažemo na naših občnih zborih, na izletih, taborih, sestankih posameznih sekcij itd. Za naše uspešno delo smo leta 1972 prejeli Cankarjevo plaketo mesta Vrhnike, ki nam je dala še večjo vzpodbudo pri delu. Še naprej bomo vzgajali in vodili planince po planinskih poteh, ki bodo prav gotovo za vsakega posameznika lepo in prijetno doživetje. Ob tej priljki se vsem delovnim organizacijam in društvom zahvaljujemo za pomoč pri našem delu I VILMA PURKART I ■ 8 ■ 5 i i ! i I I Komedija „Dama-škrat". Uspeh vrhniške mladinske dramske skupine v sezoni 1976/77. Z uprizoritvijo tega dela so sodelovali na „Naši besedi 77", zastopali Jugoslavijo na festivalu mladinskih dramskih skupin v Bad Ratkensburgu v Avstriji, sodelovali na Borštnikovem srečanju, v kratkem pa jo bodo še enkrat zaigrali za Vrhničane. V času praznovanj jubilejev Komunistične partije in tovariša Trta, je bil v domu JLA razstavljen ciklus sedemdesetih fotografij o življenju in delu maršala Tita. Fotografija je nastala med kulturnim programom ob otvoritvi te razstave. OB PRVEM LETU ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Razmišljanja o kulturi danes Dnevi so se skrajšali v jesen. Pred letom dni smo v Močilniku prvič obesili slike. Po letu dni bi bile stene preveč prazne brez njih. Ljudje so se jih počasi navadili in sprejeli. Za trenutek so jih sprejeli v svoja razmišljanja. Nujno bo treba poskrbeti, da postavimo čim več razstav, da nevsiljivo spregovore v potrošniški vsakdan. V družbenem prostoru novih odnosov prav na področju kulture kot sestavine družbene preobrazbe začenjamo novo prakso odnosov nasploh. Spreminjamo ustvarjalno medčloveški odnos, odnos v večini z iskanjem ustvarjalnosti in samopotrjevanja. V tem času je ustvarjalnost teh spremenjenih odnosov še komaj zaznavna. Bojazen povzdigniti glas v našem družbenem prostoru ustvarjalno, zavestno in prepričljivo, je še preveč prisotna. V vsem tem'kulturnem delovanju in kulturni vzgoji je pomemben predvsem odnos mladih. Z novim odnosom in sprejemanjem kulture, kot sestavnega dela vseh možnih nastajajočih odnosov, bo odmrlo marsikaj tistega, za kar je danes potreben trd politični boj. Nihče nam teh novih odnosov ne bo uredil namesto nas. Tako kot ustvarjalnost in izpoved morajo biti odnosi izzvani iz ustvarjalne moči. Ta čas, katerega živimo, ima v sebi moč, da to izzove in mora izzvati. Vsako obsojanje se zapiše. Možnosti je veliko in še več jih je potrebno pridobiti. Zapis pa naj ne bo jecljanje in sprenevedanje, capljanje za nekimi praznimi vzori in izumi. Moč ustvarjanja samoupravnih odnosov je velika in enkratna in mora dobiti moč ustvarjalnega. Mladi bi morali v sebi nositi revolucionarnost vseh dejanj. Potrdilo se je, da je kultura sestavina revolucionarnega dogajanja. Stalnost revolucionarnih dejanj nosi v sebi željo, da mladi dosežemo resnično učlovečenje in osvobajanje ih pripravljenost delovati tako, da spreminjamo v bolj humano in samoupravno. Razkorak med vizijo in dejansko prakso pa se bo postopoma zmanjševal. ■ P. M. Tradicionalna revija pevskih zborov. Letos nam je na tej reviji zapelo 8 zborov iz naše občine. Kulturni teden v Bistri nam je letos ponovno do4 kazal, da bi Bistra res lahko postala »vrhniške križanke". S celovečernim koncertom sta se nam letos; poleti v Bistri predstavila Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in moški pevski zbor LIKO -i Parketarna Verd. Se zlasti moramo za izredno aktivnost v letošnjem letu pohvaliti vrhniške pevce in godbenike, saj so sodelovali na številnih prireditvah, prav tako pa tudi na osrednji prireditvi ob 3. srečanju aktivistov O F in borcev NOB Notranjske, 11. septembra na Vrhniki, ko so kulturni program — z razliko od dosedanjih tovrstnih srečanj — izvedli izključno samo domači umetniki. V sezoni 1977—78 bo Kulturna skupnost Vrhnika organizirala vsak mesec eno gledališko predstavo v izvedbi poklicnih gledališč, ter nekaj koncertov priznanih glasbenih umetnikov. —Tako bodo v decembru mesecu na sporedu naslednje predstave:! 8. decembra — koncert: Trio Lorenz (samo za šolsko mladino) 15. decembra — koncert: Zlata Ognjanovič, Eva Novšak— Houška, Ljubo Rančigaj 27. decembra: Harris Aurand: Pavliha in Mica, Mladinsko gledališče iz Ljubljane (predstava za šolsko mladino) Za vse predstave lahko dobite vstopnice v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, telefon 70-114, po enotni ceni 20 dinarjev. V letošnjem letu je Zveza kulturnih organizacij Vrhnika pripravila kar deset samostojnih likovnih razstav, do konca leta pa si bomo lahko ogledali še razstave Franca Curka, akademskega slikarja, in Toneta Lapajne, akademskega kiparja, v prostorih Družbene prehrane IUV in Božidarja Grabnarja, akademskega slikarja,v Močilniku. Gostovanje SLG iz Celja Predstava na Vrhniki vredna več kot samo 120 obiskovalcev Konec oktobra je na Vrhniki gostovalo Slovensko ljudsko gledališče (SLG) iz Celja z dramo „Salemske čarovnice", Arthurja Millerja. Miller, znan ameriški dramatik polpretekle dobe in avtor drame „Smrt trgovskega potnika" 1949, je napisal dramo „Salemske čarovnice" (v originalu The Crucible — Preizkušnja) leta 1953, v čašu največje antikomuni-stične histerije, ki je zajela ZDA. In zdaj o drami sami. Drama v svoji fabuli prikazuje lov na čarovnice na prelomu 17. in 18. stoletja. V ta zgodovinski okvir je postavljena stiska ljudi, njihove preizkušnje in njihove odločitve, katere imajo usodni pomen za junake drame. Vendar Mil let j u ni šlo samo za prikaz neke zgodovinske groze in histerije, ampak je šel mnogo dalje, kot pravi v gledališkem listu SLG Lojze Filipič „pod pretvezo bega v zgodovino je ustvaril kompleksno, široko, ostro in jasno sliko našega časa, tako da je njegova drama prerasla načrt in okvir: obračun s histerijo maccarthvjevskega tipa in se je razrastla v monumentalno dramsko delo shakespearskega formata — po človeških usodah in po dogajanju — v izredno globoko družbeno in psihološko študijo." Vsakdo, ki si je predstavo ogledal, se lahko strinja, da ta prinaša v svojem sporočilu vse te člene bolj ali manj. jasno povedane in prikazane. Vsi členi tvorijo dramo in drama skupaj z gledališkimi učinki in gledalci tvori enkratno predstavo, gledališki dogodek. Postavitev masivne, rjave temne scene in uporaba temnih in grobnih kostumov nas ni samo povrnila v zgodovino, ampak je dajala splošen ton histeriji v Salemu. Razsvetljava je bila dokaj statična, saj je bila luč vseskozi enotna, razen v prvem prizoru (plesu čarovnic) in zaključnem (junakova odločitev) — zeleno-rumeno prebujanje novega dne. Glasbena spremljava je bila resnično samo spremljava oderskenrtu dogajanju. Enolična, v enem ritmu skozi vso predstavo, je samo poudarjala dogajanje na odru oziroma spremljala ..zamaknjenost čarovnic" pri njihovih halucinacijah. Vendar že sam Millerjev tekst, mizanscenske (mizan-scena — fr. mettre en scene — postaviti na sceno) postavitve in zavzetost igralskega kadra nosijo dovolj veliko težo predstavitve, zato se takšen način razsvetljave in tonske spremljave ne občuti kot pomanjkljivost. Disciplina predstave je bila na profesionalnem nivoju; a vseeno je bilo prisotno nekaj malomarnosti. Šumi za odrom, padec steklenice, premikanje zaves so podirali urejenost gledališke iluzije in niso motili samo gledalcev, temveč tudi igralce same, tako da so se ti izgubljali v tekstu. Tako dramaturška urejenost kot režijski prijemi so nudili igralcem glavnih likov dovolj bogato interpretacijo. To sta predvsem glavna lika John Proctor (Janez Bernež) in njegova žena Elizabeth (Jana Šmid). Ta igralski par se je imenitno dopolnjeval; Bernež je z maso svojega glasu in z uspešnimi barvnimi odtenki glasu odigral zagrizenega kmeta (ki bi lahko bil tudi slovenski), ki sta mu grunt in družina sveta stvar. Jana Šmid pa je kot pravo nasprotje delovala iz svoje notranjosti in ne iz situacije. Njena moč izhaja iz moči, ki jo ima ženska v klasični patriarhalni družini v kateri podpira tri hišne vogale. Kot glavna junakinja deluje kot opozicija histeriji in zunanji fizičnosti moških likov. V predstavi je njena razumna čustvenost tista, ki vpliva na Johna Proctorja, ga veže nase in nenazadnje vpliva na njegovo odločitev med lažjo in sramotnem življenju ter resnico in smrtjo. Glavne odlike njene igre so: polnost lika, mirnost in spokojna veličina predvsem v sklepnem prizoru. Morda ni naključje, da je Jana Šinid dobila priznanje za tq vlogo na letošnjem Borštnikovem srečanju. Ostali člani ansambla SLG iz Celja pa so bolj ali manj pripomogli predstaviti do „skoraj" popolnega gledališkega užitka. Skoraj zato, ker ta predstava prav gotovo ni zaslužila samo 120 gledalcev, kolikor se jih je zbralo tisti večer v dvorani. NIKO NIKOLČIČ wmmmammmmmmmmmmam • NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Albreht R.: Uresničevanje ustavne zasnove združenega dela Androjna V.: Zakon o upravnih sporih Blumenson M.: Eisenhower Breznik A.: 50 let jugoslovanskega moto dirkalnega športa Cevs E.: Nove pridobitve Narodne galerije Chaney O.P.: Zukov Cigoj S.: Odgovornost proizvajalca za škodo po produktu Čelebonovič A.: Stara Grčija Dežele dišav in zlata Filipič L.: Živa dramaturgija Grabnar B.: Televizija Jarc J.: Partizanski Rog Kardelj E.: Izbrani teksti. O sistemu samoupravnega planiranja Kazenski zakon SRS KJrZerbo J.: Zgodovina črne Afrike Kunaver P.: Kažipot po nebu Mahnič M.: Spet upanje Masson P.: De Gaulle Matajc L.: Prehrana zdravega in bolnega dojenčka Meden M.: Čas in načela Merhar V.; A. Žun: Ekonomska teorija marksizma Moj šolar Omerza z.: Govorne napake Pace G.: Vse o gobah Pavlovec R.: Iz življenja kontinentov Poljak V.: Didaktika Programska zasnova srednjega usmerjenega izobraževanja Read H.: Zgodovina modernega slikarstva Ruder E.: Tipografija Ščepec vonja in okusa Šinkovec J.: Samoupravno odločanje Temelji marksizma Thompson R. W.: Montgomery Trepper L.: Velika igra Lavov J.E.L.: Kartuzija Pleterje in partizani Žoher - Dunava: Osnove samoupravljanja in gospodarjenja v OZĐ Pečjak V.: Poti do znanja. LEPOSLOVJE Mladinsko: Amalitti M.: Maruška potepuška Jurca B.: Babičina pravljica Kirkegaard O. L.: Albert in Veliki Kazimir Kurirčkov dnevnik Prunk L.: Kraguljčki Vrščaj Z.: Tisoč čolničkov Božič D.: Deček je vnjel kamen Kolar J.: Ulenspiegel Kovač P.: Andrejev ni nikoli preveč Pavlin M.: Titovci Pregl S.: Priročnik za klatenje Suhodolčan L.: Stopinje po zraku Za odrasle: Holinan B.: Lok Kosovel S.: Zbrano delo TJ. Papler A.; Ž. Petan; S. Pregl: PPD Sket J.: Miklova Zala Lokar D.: Timove igre Zupančič B.: Noč in dan L, II. Prevodi: Achebe C: Božja puščica Bulgakov M.A.: Mojster in Margareta Carpentier A.: Eksplozija v katedrali Christie A.: Sloni si zapomnijo. Umor v župnišču Vegasta hiša. Costelle D.: Ujetniki Dostojevski F.M.: Bratje Karamazovil/II. Gobineau M.: Stephanie III/IV. Hesse H.: Stepni volk LakatosM.: Zadimljene podobe Meverink G.: Golem Mukka T.K.: Zemlja je pregrešna pesem Otčenašek J.: Šepavi Orfej I/II. Tagore R.: Dom in svet Višinski B.: Mavrica V srbo hrvatskem jeziku: Kapor M.: Ada Jesensko občinsko prvenstvo v atletiki V Številnih plodnih razpravah o pomenu telesne kultura v zad njem času, je predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika raz pravljalo tudi o vlogi in pomenu, ki jo ima telesna kultura v pri pravah na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Telesnokulturna dejavnost sestavni del načrtov razvoja te Doseženi rezultati, ki jih uvrstimo v sam vrh slovenske atletike 5. oktobra smo organizirali občinsko prvenstvo v atletiki za osnovne šole. Na tekmovanju so po predhodnem razrednem in šolskem izpadu (tekmovalo je približno 1000 otrok vseh treh vrhniških osnovnih šol) tekmovale šolske reprezentance. Na tem občinskem tekmovanju je bilo 140 tekmovalcev in nekatere njihove dosežene rezultate lahko uvrstimo v sam vrh slovenske atletike. Še zlasti velja omeniti Barbaro Torkar, ki je v teku na 100 metrov dosegla čas 13,8, kar je tudi čas prvo uvrščenega pionirja Draga Urbančiča. REZULTATI JESENSKEGA DELA OBČINSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI SO NASLEDNJI TEK 100 metrov - PIONIRKE 1. Barbara Torkar. ŠŠD Janez Mrak 2. Brigita Bonča, ŠŠD Ivan Cankar 3. Karmen Zupančič, ŠŠD Ivan Cankar TEK 100 metrov — PIONIRJI 1. Drago Urbančič, ŠŠD Janez Mrak 2. Ivan Logožar, ŠŠD Ivan Cankar 3. Marko Oblak, ŠŠD Ivan Cankar ŠTAFETA 4x100 metrov - PIONIRKE 1. mesto: Marija Petavs, ŠŠD Ivan Cankar Barbara Leskovec, ŠŠD Ivan Cankar Brigita Bonča, ŠŠD Ivan Cankar Karmen Zupančič, ŠŠD Ivan Cankar 2. mesto: Mateja Jeraj, ŠŠD Janez Mrak Anka Ibrahimovic, ŠŠD Janez Mrak Janja Lah, ŠŠD Janez Mrak Barbara Torkar, ŠŠD Janez Mrak 3. mesto: Sonja Mikuž, ŠŠD Borovnica Mateja Kovač ič, ŠŠD Borovnica Breda Blažič. ŠŠD Borovnica Saša Žerjav, ŠŠD Borovnica ŠTAFETA 4x100 metrov - PIONIRJI 1. mesto: Peter Urbanič ŠŠD Janez Mrak Karli Sarini, ŠŠD Janez Mrak Zlato Mustandenagič, ŠŠD Janez Mrak Brane Skubic, ŠŠD Janez Mrak 2. mesto: Ivan Logožar.ŠŠD Ivan Cankar Stane Urh, ŠŠD Ivan Cankar Peter Butko ŠŠD Ivan Cankar Marko Oblak, ŠŠD Ivan Cankar 3. mesto: Primož Laj h, ŠŠD Borovnica Peter Bezeg, ŠŠD Borovnica Miro Žemljic, SŠD Borovnica Janez Turšič, ŠŠD Borovnica TEK 400 metrov — PIONIRKE 1. Maja Kozlovič, ŠŠD Ivan Cankar Z Helena Kovač, ŠŠD Ivan Cankar a Valči Trček, ŠŠD Janez Mrak TEK 600 metrov - PIONIRJI 1. Robert Prebil, ŠŠD Ivan Cankar Z Matjaž Petkovšek, ŠŠD Borovnica 3. Matjaž Vidmar, ŠŠD Ivan Cankar KROGLA 3 kilograme - PIONIRKE 1. Suzana I stenic. ŠŠD Ivan Cankar Z Marija Petavs, ŠŠD Ivan Cankar 3. Majda Krivina, ŠŠD Ivan Cankar KROGLA 4 kilograme - PIONIRJI 1. Igor Miklavčič, ŠŠD Janez Mrak 2. Branko Skubic. ŠŠD Janez Mrak 3. Franci Zalar, ŠŠD Ivan Cankar SKOK V DAUAVO - PIONIRKE 1. Meta Švigelj, ŠŠD Borovnica 2. Mateja Jeraj, ŠŠD Janez Mrak 3. Janja Lah, ŠŠD Janez Mrak SKOK V DAUAVO - PIONIRJI 1. Peter Bezeg, ŠŠD Borovnica 2. Lado Mole, ŠŠD Janez Mrak 3. Milan Jurca, ŠŠD Ivan Cankar SKOK V VIŠINO - PIONIRKE 1. Irena Grom, ŠŠD Janez Mrak Z Vera Karloci, ŠŠD Borovnica 3.-4. Špela Petrovčič, ŠŠD Janez Mrak 3.-4. Marija Turk, ŠŠD Borovnica SKOK V VIŠINO - PIONIRJI 1. Miloš Kune, ŠŠD Janez Mrak Z Boris Hadalin, ŠŠD Ivan Cankar 3. Stane Čepon, ŠŠD Janez Mrak SKUPNA UVRSTITEV PIONIRKE IN PIONIRJI 1. ŠŠD Janez Mrak 302 točk 336 točk = 638 točk Z ŠŠD Ivan Cankar 360 točk 260 točk ■ 620 točk 3. ŠŠD Borovnica 257 točk 117 točk - 434 točk 4. ŠŠD Ivan Cankar 203 točke 92 točk - 295 točk Iz tekmovalcev, ki so se najbolje odrezali na občinskem tekmovanju v atletiki, smo sestavili ekipo, ki je zastopala našo občino na prvem kolu regijskega tekmovanja v atletiki, ki je bilo 28. oktobra, v Postojni. Naši predstavniki so v skupni uvrstitvi zasedli 1. mesto in s tem dokazali, da so z organizirano vadbo sposobni doseči še več kot doslej. S tem pa so opravičili tudi izgrad- njo atletske steze na Vrhniki. omogoča splošno telesno pripravljenost, prav tako pa je pomembna osnova in pogoj za učinkovitost idejnopolitične, moralne in vojaško-strokovne pripravljenosti ljudi. Prav zato morajo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite postati lesne kulture na vseh področjih — v vzgojnoizobraževalnem sistemu, v načrtih razvoja telesne kulture v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, itd. V pripravah teh načrtov in pri njihovi realizaciji pa lahko nudijo veliko pomočenote teritorialne obrambe, JLA, mili- ce, ZRVS; itd., telesnokuhariM organizacije pa lahko tem enotam nudijo uporabo objektov in naprav, ki se jih lahko poslužijo pri usposabljanju enot teritorialne obrambe in pripadnikov JLA (bazen, telovadnice, igrišča, itd.) Skratka, dobra telesna pripravljenost, pomeni ne samo dobro počutje, ampak je tudi osnovno zagotovilo za uspešno prenašanje naporov ob morebitni agresiji. NA STARTU LE DVA ČLANA IN EN VETERAN Dva dneva po občinskem jesenskem prvenstvu v krosu za šolarje je Zveza telesnokulturnih organizacij naše občine organizirala tudi občinsko prvenstvo v krosu za vse ostale izvenšolske kategorije. Vendar pa moramo ugotoviti, na žalost seveda, da med našimi občani za tovrstno športno dejavnost ni posluha, saj sta na start prišla le dva člana in en veteran! JESENSKO PRVENSTVO V KROSU 13. oktobra je ZTKO organizirala občinsko prvenstvo v krosu, ki je bilo v Borovnici, nato pa so najboljši predstavniki zastopali našo občino na krosu „DELO 77" v Žalcu in v skupni uvrstitvi zasedli pionirke 11. mesto in pionirji 17. mesto. TESTIRANJE TELESNIH ZMOGLJIVOSTI V PRVEM IN PETEM RAZREDU V sodelovanju z učitelji telesne vzgoje smo v času od 24. do 31. oktobra opravili testiranje otrok prvih in petih razredov osnovnih šol, v kratkem pa bomo to akcijo opravili tudi na podružničnih šolah na Logu, Bevkah in na Drenovem griču. Testni rezultati so pokazali, da so naši otroci, ob dobri organizaciji dela, sposobni dosegati dobre rezultate skoraj v vseh atletskih disciplinah. SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME NI USPEL 12. in 13. novembra smo v Cankarjevi šoii res organizirali sejem rabljene smučarske opreme tako kot je bilo zapisano v zadnji (oktobrski) številki Našega časopisa. Žal pa moramo zapisati, da nam ta oblika olajšav pri nabavi drage smučarske opreme ni dobro uspela, saj razen redkih izjem v teh dveh dneh ni bilo ne prodajalcev in ne kupcev. Seveda pa se nam to zdi malce čudno, saj je tak način nabave smučarske opreme prav gotovo najcenejši, saj oprema, ki dobremu smučarju ne ustreza več, lahko dobro služi manj zahtevnemu smučarju. TURNIR V MALEM NOGOMETU 5. novembra je ZTKO Vrhnika organizirala turnir 1. selekcij, to je otroci v starosti do 12 let, v malem nogometu. Na tekmovanju je sodelovalo 6 ekip, zmagala pa je ekipa Šolskega športnega društva iz osnovne šole Janez Mrak. Turnir je dokazal, glede na kvalitete, da so trditve strokovnjakov telesne vzgoje v občini upravičene, da je nujno potrebno nadaljevati pričeto delo na področju telesne kulture med osnovnošolsko mladino, tako za tekmovalni del kot tudi za množični del športa. VABILO Smučarska sekcija vabi vse, ki bi radi opravili izpit za smučarskega vaditelja, naj se zglase na Zvezi telesnokulturnih organizacij v ŠD Partizan, pri tovarišu Peternelul »Kovinarska" Vrhnika s p. o. vabi k sodelovanju z ozirom na povečanje proizvodnje v novih proizvodnih prostorih: 1. obratovodja za organizacijo proizvodnje ter nadaljnje delo v razširjenih novih proizvodnih prostorih 2. več KV ključavničarjev z znanjem elektrovarjenja 3. več elektrovarilcev 4. več priučenih delavcev kovinske stroke z znanjem elek-trovarenja 5. več mlajših delavcev za priučitev v kovinski stroki 6. 1 delavko za priučitev v kovinski stroki Šolska izobrazba in delovne izkušnje: pod 1. - strojni inženir in 2 leti izkušenj na vodstvenih delovnih mestih kovinske stroke - strojni tehnik in 5 let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih kovinske stroke - da ima družbenopolitične in moralnoetične pogoje Poskusno delo: Pod 1.: - 3 mesece pod 2.: — 2 meseca P°d 3., 4., 5. in 6.: 1 mesec Pod tč. 1. je enosobno stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejemamo 15 dni od datuma objave. Pismene ponudbe pošljite na Odbor za medsebojna razmerja „Kovinar-ska" Vrhnika. _ J Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta delovna mesta 1. VEČ DELAVCEV, KI IMAJO ŽELJO PRIUČITI SE ZA POKLICNEGA OPEKARJA 2. KV IN PRIUČENE KLJUČAVNIČARJE Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: IUV TOZD OPEKARNA VRHNIKA, Sinja gorica 61360 VRHNIKA OBVESTILO Planinsko društvo Vrhnika obvešča člane »n ostale občane, da se je preselilo iz Doma upokojencev v prostor Društva obrtnikov Vrhnika, nad Preskrbo na Stari cesti. Uradne ure so ob četrtkih od 16. do 18. ure r ZAHVALA Ktofutar Vera in Stojan se iskreno zahvaljujeta kolektivu NZn _ ___. ... ;..____^nrnnct in dan O. ki Ir vera in Stojan se iSKrenu ' TOZD Zdravstvo Vrhnika, za pozornost in darilo, ki 80 J,ma jih izkazali sodelavci ob odhodu v pokoj. Zakonca Klofutar INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD OPEKARNA VRHNIKA, Sinja gorica Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta delovna mesta 1. VEČ NK STROJNIKOV, KI IMAJO ŽELJO PRIUČITI SE ZA POKLICNEGA OPEKARJA 2. KV IN PRIUČENE KLJUČAVNIČARJE Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: IUV TOZD OPEKARNA VRHNIKA, Sinja gorica, 61360 VRHNIKA ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta FjRANCA MALAVAŠIČA se vsem iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za njihovo požrtvovalno pomoč, predsedniku krajevne skupnosti za poslovilne besede, pevskemu zboru Šentjošt, GD Podlipa-Smrečje ter G D Šentjošt za spremstvo in storjene usluge. Žalujoči: žena, sinovi, hčere, vnuki ter ostalo sorodstvo. J 3 IM In pol smo sa delovni ljudje in ob£ani občine Vrhnika na referendumu odločili, da bomo s pomočjo samoprispevka zajezili napredovanje pomanjkanja šolskih in vzgojno-varstvenih prostorov. Po podatkih iz leta 1972 je bilo namreč dovolj prostora v enoizmenskem pouku le za 41 % vseh šoloobveznih otrok in za 5 % predšolskih otrok, najslabše pa je bilo stanje telovadnic. Ob upoštevanju prostorskega primanjkljaja, podatkov o predvidenem gibanju prebivalstva s trendom rasti pa tudi zahtev sodobnega pedagoškega dela, je bila edina rešitev stanja v gradnji novih kapacitet ob neposredni pomoči vseh občanov iz združenega dela v naši občini. Izobraževalna skupnost Vrhnika in Skupščina občine Vrhnika sta v maju 1973 sprejeli program razvoja šolstva in otroškega varstva, katerega uresničitev je bila vezana na razpis referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Vrhnika. Precej obsežen je bil ta program, glede na potrebna finančna sredstva, pa vendar minimalen, če smo želeli z njim vsaj delno nadoknaditi ustvarjen primanjkljaj,šolskih in vzgojnovarstve-nih prostorov, tiho smo želeli slediti tudi potrebam, ki jih prinaša današnji vzgojnoizobraže-valni in vzgojno varstven i proces. Tako smo na referendumu odločili, da bomo vsi delovni ljudje in občani 5 let prispevali 1 % sredstev od brutto osebnih dohodkov, delovne organizacije pa 0,5 % od družbenega proizvoda v obdobju 8 let. Sredstva so bila namenjena za naslednje objekte: Vrhniški šolski okoliš: prizidek k osnovni šoli Ivan Cankar, prizidek osnovne šole Janez Mrak, adaptacija in prizidek šole Log, posebna šola na Vrhniki, vrtec na Vrhniki, Logu ter manjše adaptacije in usposo- bitve posameznih oddelkov vrtcev v Dragomeru, na Drenovem griču, v Bevkah, Verdu, na Stari Vrhniki. Borovniški šolski okoliš: adaptacija in prizidek osnovne šole v Borovnici, vrtec v Borovnici in vrtec na Bregu. Šlo je torej za novogradnjo ali adaptacijo 7 šolskih in 9 vzgojnovarstvenih objektov, za kar bi, po takratnih izračunih potrebovali 45,786.000,00 din. Od teh sredstev naj bi s samoprispevkom občanov zbrali 7,385.000,00 din, s prispevkom delovnih organizacij 7,912.000,00 din, vsa ostala sredstva pa iz naslova lastnih sredstev skupnosti otroškega varstva, ostalih dohodkov in kar 18,192.000,00 din z najemom posojil. Program bi moral biti uresničen do konca leta 1980, torej do uresničitve samoprispevka delovnih organizacij. To torej moramo in želimo uresničiti, pri tem pa se pojavlja vrsta težav in preprek. Skrb za uresničitev programa izgradnje je bila naložena Upravnemu odboru sklada, ki ga je imenovala Občinska skupščina na predlog družbenopolitičnih organizacij. Upravni odbor se je že na začetku svojega dela srečal z velikimi težavami. Prva je bila ta, da so zakonske spremembe prekrižale načrte o vezavi sredstev, zbranih s samoprispevkom, ki bi družbenopolitični skupnosti omogočila najemanje posojil, druga pa je bila v nerednem dotoku sredstev iz samoprispevka, saj se sredstva tistih občanov, ki niso zaposleni na območju naše občine, dolgo časa niso nakazovala v sklad vrhniškega samoprispevka. Kaj kmalu pa se je tudi pokazalo, da zaradi izpada predvidenih finančnih sredstev programa ne bo mogoče v celoti realizirati, predvsem pa da je njegovo uresničevanje v časovnem zaostanku. K temu se je pridružil še nepredviden porast števila šoloobveznih otrok v vrhniškem šolskem okolišu in dokončna dolo-čitev lokacije avtoceste, ki je postavila pod vprašaj predvideno adaptacijo in prizidek obstoječega šolskega poslopja na Logu, ki naj bi pomenil po predvidenem programu tretji šolski okoliš in s tem razbremenitev vrhniškega šolskega okoliša. Upravni odbor sklada je večkrat samoiniciativno, pa tudi na zahtevo delovnih ljudi in občanov, njihovih delegatov občinske skupščine, izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva, družbenopolitičnih organizacij v občini itd., pojasnjeval in tudi opozarjal na nastalo situacijo, ki ogroža uresničitev programa izgradnje šole in vrtcev. Zadnjikrat je o problemu celovito seznanil vse delovne ljudi in občane ob sprejemanju temeljev srednjeročnega plana razvoja občine in predlagal tudi nekatere spremembe uresničevanja programa, ki bi omogočile rešitev najbolj kričečih težav, ki smo jim zaradi pomanjkanja šolskih in varstvenih prostorov priče. Do dogovora ni prišlo, saj je program, sprejet na referendumu toliko zavezujoč, da onemogoča trezno in racionalno odločanje oziroma dogovarjanje o njegovi uresničitvi. Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje v občini, ki je tudi nosilka programa razvoja šolstva in otroškega varstva v občini, je v stiski, v kateri se je znašla zaradi problemov v zvezi z uresničevanjem programa poizkušala najti rešitev v odločitvi, da predlaga občinski konferenci SZDL, da skliče problemsko konferenco, na kateri naj bi se kar se da temeljito, po predhodni razpravi v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela dogovorili, kako naprej, predvsem pa naj bi konferenca oblikovala stališča, ki naj bi jih delovni ljudje in občani ter njihovi delegati uresničili s samoupravnim odločanjem o nadaljnji poti uresničitve pro-l grama izgradnje šol in vrtcev. Osnova razpravi na konferenci bo dejstvo, da vsega, kar moramo po programu in želimo po potrebah (pa tudi ne vedno najnujnejših), ne bomo mogli uresničti. Na skladu je bilo 15. septembra 1977 22,113.452 din. Iz doslej zbra-, nih sredstev samoprispevka so bili kriti stroški opreme vrtca na Vrhniki, projekta prizidka šoli" v Borovnici in šole Ivana Cankarja, večnamen-' skega objekta na Vrhniki ter projekta vrtca v* Dragomerju. S sredstvi, ki sd zbrana, je mogoče, ob pomoči najema posojil uresničiti izgradnjoj dveh prizidkov šol in izgradnjo enega vrtca, ves} ostali del program pa bi bil uresničljiv pod pogojem, da se odločimo za podaljšanje samopri-l spevka in da za vračanje najetih .posojil žago-'-J tovimo sredstva s povišano prispevno stopnjo za" vzgojo in izobraževanje ter otroško varstvo v občini. Ostaja pa še seveda v tem trenutku na prvi pogled najpomembnejše vprašanje: komu v tej situaciji, ko je jasno, da vsega kar moramo in želimo, ne zmoremo, dati prednost. Vprašanje, ki v tem trenutku, ko je del sredstev že na razpolago, bistveno ovira pričetek uresničevanja programa. Prav tu se je treba s polno mero odgovornosti odločiti, kateremu delu programa dati prednost, pa tudi da bomo program v prihodnjem 5-letnem obdobju v celoti uresničili. Podroben prikaz stanja in tudi predlagane rešitve bodo kot gradivo posredovane za sejo problemske konference SZDL, ki bo celovito obravnavala to problematiko. Pričujoči prispevek naj bo le uvod v razpravo in dogovor o tem, kako tudi v naši občini premakniti težave vzgoje, izobraževanja in varstva, ki so vezane na prostorsko stisko, z mrtve točke. Od odgovornega sodelovanja nas vseh je odvisno, kje bomo zasadili prve lopate mg. BRANKO STERGAR OB TEDNU OTROKA URADNA OTVORITEV VRTCA NA HRIBU Šesti nsede m deset malčkov v treh oddelkih Sredstva za adaptacijo prispevali Industrija usnja in Skupnost otroškega varstva Skrbi za organizirano varstvo in vzgojo predšolskih otrok posvečamo vse večjo pozornost. To trditev lahko takoj opravičimo s podatkom, da je bilo v letih med 1969 in 1973 v varstvo zajetih samo 5 % vseh predšolskih otrok, kar je glede na visok odstotek zaposlenih žena — v naši občini Da je bila otvoritev še bolj slovesna, so poskrbeli tudi cicibani in nam pokazali skoraj vse, kar že znajo. znaša ta 43 % — izredno malo. V letošnjem letu pa je v otroških vrtcih že 440 ali 19 % vseh predšolskih otrok. Seveda pa trenutne zmogljivosti vzgojno-varst-venih zavodov še zdaleč ne morejo kriti vseh potreb, saj je bilo v letošnjem letu zavrnjenih okoli 100 prošenj za sprejem otrok v vrtce. Neskladje med zaposlenostjo mater in možnostmi za organizirano varstvo in vzgojo njihovih otrok predstavlja v občini resen problem, saj negativno vpliva tako na delovno storilnost zaposlenih mater kot tudi na pravilen telesni in duševni otrokov razvoj. Kako doseči hitrejšo dinamiko vključevanja otrok v organizirano varstvo ali vsaj v nekatere oblike organiziranega varstva? To vprašanje se pojavlja vse pogosteje, saj vemo, da imamo otroške vrtce le v dveh od trinajstih krajevnih skupnosti kolikor jih je v občini. Otroci, ki niso vključeni v organizirano varstvo, ne morejo več v polni meri razvijati vseh tistih sposobnosti, ki jih potrebujejo kasneje za nemoten učni proces v šoli in katere lahko dobe le pod strokovnim vodstvom v vrtcu. Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih se vse bolj zavedajo pomembnosti te predšolske vzgoje in varstva ter so ne glede na samoprispevek, izglasovan z referendumom, ki pa ne zadošča za tako velike potrebe kot se pojavljajo. pripravljeni združevati še dodatna sredstva za sevanje problemov na tem področju. Tako je Industrija usnja Vrhnika letos nami la za adaptacijo objekta — v tem je bil pred f selitvijo Dom počitka — 1,650.000 dinarjev Skupnost otroškega varstva približ 600.000 dinarjev, v katerem je prostora za nove oddelke. Veliko razumevanje v reševanju problemat pomanjkanja prostorov so pokazale prav zapoi ne žene v Industriji usnja, saj so se letos odpo dale že tradicionalnemu obdarovanju za 8. ma in sredstva za to raje namenile za adaptac stavbe na Hribu. V naslednjem obdobju moramo organizi otroško varstvo še bolj izpopolniti in v ta na razvijati razne oblike varstva od novih enot vzi novarstvenih zavodov do varstva v drugih dri nah. Čim bolj bomo reševanje teh vprašanj pi zovali z interesi staršev in organizacijami zdru_ nega dela, saj so delovni ljudje pripravljeni sarr upravno združevati več sredstev iz osebnega t hodka in dohodka organizacij združenega dela varstvo in vzgojo otrok, tem hitreje bomo te p bleme reševali, saj nam to dokazujejo zadnji zultati Industrije usnja Vrhnika, ki je tudi s svi mi sredstvi v letošnjem letu pripomogla, da je otrok dobilo prostor v novem vrtcu. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (glavni in odgovorni urednik), P«»r Petkovsek, Jože Sojer, Miloš Mauri, Janez Pečar, Ri-chard Beuerman, Andrej Kraše-vec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-878-41016 - Telefon-ska številka uredništva 70-325 -Priprava za tisk: Dnevnik — BEP, Ljubljana, Kopitarjeva 2, tisk: Ljudska pravica. Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni !Sst SFRJ št. 33-316/72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Imeti zagotovljeno varstvo za otroka je za vsako zaposleno mater ri Stavba na Hribu. Se ne dolgo tega je bil v njej Dom upokojencev, po dvomno velika pridobitev. Z novim vrtcem na Hribu smo na VrhnP preselitvi tega pa so se v delovni organizaciji IUV odločili, da bodo pridobili tri nove oddelke, kar je v trenutnih težavah zaradi pomanjkan! stavbo prenovili in v njej je dobilo varstvo kar 76 otrok. prostorov v vzgojno-varstvenih zavodih nedvomno velika pridobitev.