mb h korleti delav aketfa l|ud«fva. Delav-cj eo opraviéeni do v»ega kar producira|o.
Thia paper le devoted te the intereete of the working claee. Work-#ra are entitled to all what they produce.
Knwr«ia< ••cond-elm maller, Dm. 6, 1907, at lb* \*mt off»«*« •t Cru©» j o IU. uud.i tb. Aetof CoagrvMor M»rob lr<l IN7»
Office: 2146 Blue laland At«.
"Delavci vseh dežela, združite se'
81
PAZITE!
na številko v oklepa|u-ki ee naha|a poleg vašega naelova. prilepl|e-negaepodajall
na ovitku. Ako (205)
|e številka . . tedaf vam e prlhodn|o številko našega lieta poteče naročnina. Proei-mo ponovite |o tako).
Sle v. (No.) 204.
Vpliv na druge.
Vpliv, ki ga vrse socialisti v zveznem državnem zboru po svojem edinem poslancu sodr. Viktorju Bergerju, ne smemo ceniti le po njegovem delu, temveč ga moramo soditi tudi po stališču, ki ga zavzemajo, republikanski in demokratski poslanci napram njegovim predlogam.
Od prve pa do zadnje resolucije, kar jih je podal so<lr. Berger v zbornici, so resolucije boržuaz-nih poslancev sledile njegovi o go oslabile, «lasi so imele isto isti stvari, da bi njegovo predlo-smer. Boržuazni poslanci, ki so capljali in še capljajo za sodr. Bergerjeri, so hoteli s svojimi resolucijami le pokazati, da so tudi oni tukaj, kedar gre za ljudsko dobro le od socialističnega poslanca. Da so boržuazni poslanci zajedi posnemati sodr. Bergerja. se Me v ljudstvu obudilo zanimanje za zadeve, za kakršne se ni preje brigal nihče. Kapitalistični časniki so morali pisati o vsaki taki resoluciji in komentirati jo, ker drugače bi jih prehitelo socialistično časopisje in spodjedlo popolnoma njih vpliv pri ljudstvu.
Najbolj je bilo opažati vpliv sodr. Bergerja. ko je stavil interpelacijo zavoljo ugrabljenja br. Me Nam ara. Takoj so se oglasili drugi horžuazni poslanci, za njimi je pa št* Oompers prišel kot zadnji pred senatni komitč in zahteval, da zbornica sprejme zakon, ki onemogoči vsak človeški rop. ,
Ko je bil Roosevelt predsednik ameriške republike, je bila taka jakonska predloga nekaj nemogočega. Saj je Roosevelt sam s sv jo predrzno izjavo skušal celo vplivati na javno mnenje, da bi porotniki spoznali krivim Mover-ja. H?iywooda in Pettibona.
Pred kakimi desetimi dnovi je sodr. Berger vložil predlogo, da vsak delavec, ki je 16 let državljan in let star, dobi državno penzijo. Svojo predlogo je vte-meljil,, da je blaznost, ako se vsako leto potroši nad 300 milionov dolarjev za vojaštvo, ne stori se pa nič za delavce, ki so postali veterani industrije. Ta predloga je našla v ljudstvu, kakor tudi pri obeh hor/uaznih strankah dober odmev in upati je. da postane.zakon.
Vse evropejske države se pečajo s socialnim zavarovanjem. Ole-de socialnega zavarovanja za delavce je na najslabšem glasu ameriška republika, dasi je kapitalističen sistem tu skrajno dovršen.
Pač skrajni čas. da tudi ameriška. republika prične reševati to vprašanje. Ameriška zvezna državna zbornica je bila do sedaj zelo neplodna'za socialno zavarovanje. To je žalostno dejstvo — pa resnično, ki le potrdi, da «e buržoazne stranke niso brigale in nič storile za delavce. Pred volitvami so delavcem ohečale luno z neha, po volitvah so jim pa kazale figo.
Delavstvo se na najlatrlje upre tem razmeram, ako voli socialistično. da mesto enega Bergerja jih pošlje sto ali pa še več v zbornico.
' Ako ima že en *am socialističen poslanec takšen vpliv v zbornici, kakšen vpliv bi imela še le močna socialistična frakcija!
Politična zgodovina boržuaznih strank— demokratske in republikanske potrdi, da nimati obe itranki resne volje storiti kaj*za delav ce. z resno voljo prijeti se socialnega vprašanja. Za to bodo morali pa pri volitvah pritisniti delavci: glasovati bodo morali za •oeialisticne kandidate in tako Prisiliti horžu azili stranki, de pridete v kongresu s pravo barvo na dan.
BorŽuaznc stranke ne dajo prostovoljno nič. Od njih morajo de-izsiliti vse. To izseljevanje * P« najboljše vrši. če delavci P°*ttjajo socialisti, čitajo razpra-l
Chicago, 111., 8. augusta (August), 1911.
Leto (VoL) VL
ve o socializmu, vstopajo v socialistično organizacijo, ob času volitve pa glasujejo socialistično.
SOCIALISTIČNI PREGLED.
—	Socialistični poslanci v Francoskem parlamentu so pravkar pred zaključkom zadnjega zasedanja zbornice soglasno zahtevali, da se ima izpustiti iz ječe Avgust Ilerve, kteri je radi antimili-tarietične propagande bil obsojen v štiriletni zapor. Obenem so zahtevali popolno amnestijo za vse ostale politične jetnike. Zbornica pa je s 473 glasovi proti M zavrnila njih zahtevo. Dalje so zahtevali socialisti, da mora vlada vpo-sliti železničarje, ki so bili suspen-dani ob času zadnjega železniškega štrajka. Tudi to zahtevo je nasprotna večina pobila. Socialistični poslanci so se na to zagrozili, da bodo obstruirali proti predloženemu budgetu ali proračunu.
—	Socialisti v Texa.su so otvo-rili 7. avg. veliki tabor (encampment) v Or and Seline. kteri bo trajal čez mesec dni. V taboru je prostora za 10.000 oseb. Na programu je vsak dan dvajset govorov.
—	Zanimive volitve so se vršile — kakor poroča "Duluth Herald" — 2"). jul. v Two Harbors, Minn. V tem mestu so socialisti na krmilu in sopialistieui alderman 44at large" H. J. Irwin je kršil načela in platformo svoje stranke vsled česar j«' lokalna socialistična stranka potom peticije izposlovala proti njemu odpoklie-ne volitve. Opozicija je istočasno pričela s kanter - peticijo proti drugemu socialističnemu alderma-liu Kase-ju. P«"i volit vaji je pa Irwin padel z 285 glasovi proti 419. a Esse je bil ponovno izvoljen s 134 glasovi proti 70. Propadel je tudi kandidat nasprotnih političnih strank, ki so hotele izrabiti volitve. Zmagal je nov socialistični kandidat Alfred Jbhn-son in socialisti imajo brez malega sedaj vso mestno vlado v svo-'jih rokah. Zopet no*v dokaz, da socialisti kot javni uradniki ne morejo ribariti v lralncm.
—- Finska socialistična organi-, zacija v Zedinjenih državah ima danes 204 lokalne skupine z 9000 člani. Meseca julija je organiza cija prejela članskih prispevkov lepo svoto $417.
—	Frederick (J. Strickland, znan neumorni socialistični agitator in predavatelj, kteri je tudi protestantovski pastor, je iniel pred kratkem v Morgantownu. W. Va., debat«) z ondotnim katoliškim duhovnom C. J. Kluse v uprašan-ju modernega socializma napram cerkvi. Debata je bila nad vse zanimiva in gledališče, kjer se je vršila, bilo je natlačeno polno. Duhoven Kluse je seveda neusmiljeno pogorel in osramočen zbežal z odra. — Želeti je, da bi se katoliški pop je v večjem številu vde-leževali debatiranja s socialisti!
BERGER IN ZAVAROVANJE ZOPER STAROST.
misija ima namen zbirati potrebne podatke glede starostne penzije in predložiti |Hiročilo v zbornici najzadnje drugi |>ondeljek v marcu 1912. Kt^r je očividno, da ta predloga, če |u>stane zakon, ne bo našla prijateljskega odziva pri vrhovnem sodišču, posluy.il se je Berger zajamčenih prrivic kongresa iz leta 1868, po kterih je "'presojati validiteto tega akta po kte-remkoli zveznem sodišču odločni» prepovedano."
Predloga za starostno zavarovanje določa, da vsaka oseba, kte-ra doseže 60 let in ktera je državljan Zedinjenih držav zaporednih 16 let, ima pravico do dosmrtne tenedtiske pokojnine, ktero izplačuje vlada Zedinjenih drža".
Sodrug Berger bo napel vse sile. da kongres in senat sprejmeta predlogo. Kapitalistična zbornica bo vsekakor mogla nekaj storiti, kajti zakon za starostno zavarovanje. kakoršnega predlaga Berger. bo broz dvoma obudil veliko popularnost v masah
DOBRI ČASI.
Delavcem se vtrguje plača. Dobri časi!
V	Minnesoti in Miehiganu obetajo malo dela za prihodnjo zimo. Dobri Časi.
Delavec z družinami, z otroci teži skrb:kaj bo T Dobri"?®!
V	Chieagu je okrog 80.000 delavcev brez dela. Dobri časi!
Delavci so povsod prevar jeni in oropani. Dobri časi!
Milionarji imajo dovolj denarja in sužnjev. Strašno dobri časi!
Vauk: Ako hočete imeti vedno tako "Dobre čase", kar podpiraj-ifefjlRj republi k A nce in ■tnim-krate!
Splošen pregled.
— Socialistična zmaga.. Dne
petega junija so v Two Harbors,
«. . . . . ,	Minn., izklučfli iz stranke H. J.
— Mednarodna katoliška brzo-	, ■ ,. . ... , .. ... .
. . .	Irwina, ki je bil v zadri)i volilni
javna agentura je gotova stvar.	. ... . . . .. . . '
v*j . , * . . .	»utki izvoljen občinskim svetni"
Kdor pozna današnjo katoliško	, , . .... xlt. .
, i • ■ t * j	kom. Irwina so izključili iz stran-
cerkev, da ni nič druzega kot med-	u ■
narodno organizirana klerikalna politična stranka, da v nji o veri ni duha ne sluha, j^ ne sme zameriti, ako za svojo agitacijo rabi vsa dopustna sredstva kot jih rabijo druge politične stranke. Ako se je Rini po daljšem obotavljanju odločil, da vpreže \ klerikalno agitacijo elektrotehniko, ki jo je svojedobno imenoval "hudičevo iznajdbo", ni s tem nič druzega storil, da je svojo zmnto spremenil v "božji dar".
AH gospoda v Rimu noče, da bi
er se ni držal v občinskem svetu socialističnega programa Socialistična lokalna organizacija je takoj po izključitvi vložila na mestni svet peticijo, da mora Ir win odložiti svoj mandat. Kapita listične stranke ste pa na to zaprosile, da mora odstopiti tudi sodr. Charles Esse, ki je ostal program u zveist, ker sta bila oba izvoljena enega dne. Končno so meščanske »tranke ponudile kompromis socialistom: Ako socialisti umaknejo svojo peticijo, jo umaknejo tudi meščanske stranke. O
Socialistični kongresnik Berger je zopet podkuril kapitalističnim hlapcem v nižji zvezni, zbornici. Dne 31. julija je predložil zakonsko predlogo za 'starostno zavarovanje. Demokrat je in republikanci so molče prenesli potres m zbornični besednik Clark je tozadevno resolucijo in predlogo izr<»čil odseku za penzije.
Stari, onemogli delavci in delavke v Zedinjenih državah" — izjavil je sodr. Berger -— "zaslužijo pošteno življenje izven sirotišnic in brez klavrne pomoči privatnih dobrodelnih družb. Ako stari stranki in vrhovno sodišče ne vpošteva tega fakturna, izginilo bo iz površja s staro ustavo vred."
Za en o s predlogo za starostno zavarovanje je BeTger predložil resolucijo za imenovanje posebne komisije obstoječe iz dveh senatorjev in treh kongresnikov. Ko-
DeJavci se organizujejo strokovno, štrajkajo, borijo se in gla-dujejo v boju proti kapitalistom, a istočasno pa glasujejo ob volitvah za kapitalistične poslanec. Krohočcjo se boirovi! Volu ni zameriti. če vse svoje turobno življenje vleče jarem dokler ne crkne. ker ne more misliti. Delavec, je pa človek; lahko misli. Situacija pa dokazuje, d« povprečni delavce misli ravno toliko kot — vol! Res žalostna in nevsakdanja primera, toda opravičena.
svet vedel, da ima svojo brzojav-	tem pa socialisti niso hoteli nič
no agerituro. Klerikalci jadrajo	i jn morale so dne 26. ju-
pul tujim imenom: "Mednarodna	JijH vršiti nove volitve,
neodvisna brzojavna agentura",	pri tej volitvi so pa sijajno
ki se da po angleški navadi skrči-	zmagali socialisti. Izdajalec Irwin,
ti v kratko besedo "iuta". je ime	ki .¡e sedaj kandidiral na progra-
klerikalnenut podjetju, ki ima na-	mu združenih meščanskih strank,
men v svobodomiselne in liberalne	je dobil le 284 glasov, njegov na-
easnike vtihotapiti take brzojav-	Kprotni kandidat sodrug A. .Tolin-
ke, ki bi delale reklamo klerika-	»on pa 419. y četrtem okraju je
^zmu*	•	pa ponovno dobil sodrug Esse 134
Mi nimamo nič tudi proti temu, glasov, meščanski kandidat pa le da je "iuta" katoliško podjetje. 70..
Glasovi za sodruga Johnsons so se od zadnjih volitev podvojili, za aodruga Esse ja so pa narasti i za 54 glasov. To je bila kazen za Irwina. ki je mislil, da smejo tudi socialistični zastopniki v postavo-dajnih zborih izda.tat i program kot meščanski, ko so izvoljeni.
a
— Vojaki socialisti. V Chieagi
je dl.ie časa govoril sodr. Kirkpat-rik na ulici vprav pred uradom, stric Sama za novačenje. Pri tej agitaciji je* i a z pečal na tisoče izrisov svoje knjige: "War. What for!" (Vojna, zakaj!") Trije vojaki, ki so opravljali službo v u-rsdu. so bili vsakdanji pazni po-
Ali značilno za gospodo v Rimu je, da to dejstvo taji.
Klerikalci so res lažnjivei in ti-hotapei. <75 nimajo para na svetu!
a	e
*
—	Ker preti nevarnost, da se
zanese kolera v deželo, opazarja-mo vse čitatelje. da človek ob< li za kolero, ako zaide v želodec koma bacil s pijačo ali jedjo. Ker so pa muhe najboljši raznašalei bacil r v, ker se rade pese jo na odpadkih. priporočati povsod, da se pazi na snago in vnicuje muhe.
a	a
*
—	Najbolj kritizirajo • časni-.
kar je oni, ki o časnikarstvu ne razumejo nie, ali ki sc niso tekom
v.	. , . . slusalei 111 kupovali so vse socia-
svojega življenja sploh pobrigali,	, ....	...
, . . v ., . 1	listicne knjj/ice. ki so bile na pro-
daj. Prvi je rekel sodrugu, da se
Delavec, ali si ke<laj premišljal, zsikaj so nekteri ljudje — in lepo število jih je — modrej-ši, razumnejši in bolj prebrisani kot drugi! Ako nisi, čuj: Prvič čitajo veliko. Toda samo čitanje ne pomaga dosti; nekt«ri ljudje Čitajo več kot filozofi, a kljub temu niti za pičico ne napredujejo. Glavno je torej: Kaj čitajo. Ako bi razumnejši ljdje in znanstveniki čitali samo "zgodbe sv. pisma", neslane povesti o "rav-barjih" in zakletih gradovih, tedenske pridige v "Amer Slovencu'' in druge take literarne smeti. bili bi še danes sto let odzad. kljub temu. da znajo citati. Čitaj znanstvena knjižna dela. napredne knjige in časopise in predvsem socialistično literaturo.
Vsi socialisti ne morejo avrše-vati velikega dela na agitatorič-nem polju. Sodrug, kteri se trudi v svoji majhni okolici, da bi obudil zanimanje za čitanje socialističnega lista, opravlja ravno tako dobro delo.kakor socialistični urednik in pisatelj. Od majhne in lihe a^tacije je odvisna vsaka bodoča socialistična zmaga. Tz malega raste veliko. Zatorej ro-drug. ako ne moreš ijapisati dobrega članka ali govoriti privlačnega govora, pojdi s "IVoletar-cem" od soseda do soseda, ort znanca do znanca in nagovarjaj ga. da list čita in naro?i. Tzvršil boš ravno tako dobro delo.
Vsak delavski zakon je protiustaven. Oguliti delavce do belih kosti pa je — ustavno zakonito in pošteno! Bizne« je biznes!
kaj je časnikarstvo
Ako hi kovač kritiziral delo čevljarju ali pa čevljar kovaču, bi se čevljar zahvalil za kritiko kovaču, kovač bi pa oštel čevljarja.
Časnikarju pa lahko vsakdo zabavlja. komur se z.ljubi. Večina misli danes, da je to delo, ki ga vvakd rairume. Marsikdo bo kritiziral delo časnikarja, ki logično, ne zna napisati dveh stavkov. Nekdo se bo jezil, ker časnik pri-, naša preveč originalnih člankov. Drueri bo zabavljal, da prinaša premalo dnevnih notic. Tretji bo očital uredniku lenobo, če kaj ponatisne iz drugega lista. Nekdo drugi se zopet pritožuje, da list prinaša preveč dnevnih vesti in premalo znanstvenih člankov. Zopet ilrusri se jezijo, da prinaša preveč dopisov, drugi pa trdijo, da jih priobčuje premalo. Nekaterim je preveč politike v listil, dru-gim zopet premalo. Eni zahtevajo več leposlovnega gradiva, drugi pa izjavljajo, da pa je že seda.f preveč.
Na uredniku samem pa najdejo kritikastri tudi mnogo napak. E-nim hodi premalo v arofltilno in na zabave, dnicrim preveč. Za ene je pregosprsko oblečen, za drugo prekmečko. Nekateri trdijo, da pije premalo, da je prikrit tempe-renčni fanatik, drugi zopet pravijo. da je nikdar siti pijanec. Eni Govorijo, da prevljudno občuje z nasprotniki, drugi zopet pravijo, da je sirova in neotesana klada.
Le norec zamore vstreči vsem ljudem. Vsak urednik rad vpošteva pametno, stvarno in dobroho-tečo kritiko in skuša z vršiti najboljše po svoji moči. V splošnem pa misli tudi urednik: . Ljudje mnogo govorijo, ker radi klepetajo in gre svojo pot naprej, ki je določena v načelih, ki jih list zastopa in širi.
a	•
— Za glavo perzijskega eksša-ha Mohameda ali Mirza je perzijski državni zbor razpisal $100.000. To je najbrž najvišja cena ^a monarha, kar jih poznamo do danes.
noče pridružiti stranki, ker zunaj stranke lahko stori več za socialistično propagando. Drugi sc je izjavil. da hoče pristopiti k stranki, tretji je pa dejal, da noče pridružiti se stranki, ker socialisti preveč udrihajo po armadi. Sodruga v uniformi sta povedala, da je vojaška postaja poplavljena s soc. spisi in knjigami, ki jih vsi vojaki 1 kaj radi Čitajo. Govor sodruga Bergerja so celo častniki čitali zelo pazno.
Socializma na , svojem zmagoslavnem potu je nemogoče vsta-i viti!
a	a
*
—	V Clevelandu izhaja neodvisen delavski list. ki pereče socialno vprašanje rešuje s sabljami, čakami. čeladami, puškami, "farnimi". psovkami, klovnarijo in heearijo.
• •
m
—	Zelo delovnega sodruga so odpustili v tvornieah tvrdke Sin-ger za šivalne stroje v Elizabeth, N. Y. Ali bi bila ta tvrdka še tako ošabna, če bi socialisti vrnili šilo za ognjilo in mesto Singer-jevih strojev, kupovali druge. Tvrdka bi kmalu prišla do prepričanja. da s socialisti ni dobro zobati črešnje.	v
a	a
a
—	Na shodu lastnikov žag iz
držav Geor^ria in Florida so zaključili. da sc pošlje peticijo na mestne uprave in de-želne zbore, da proglase vse brezposelne delavce za vapabunde in se jih s postavo prisili delati.
Da se ta trik delodajalcev boljše razume, je treba povedati, da lastniki žag plačujejo tako nizke plače, da jim je nemogoče dobiti delavcev vzlic temu, da je delavski položaj v ameriški republiki zelo slab.
Gospoda bi rada imela ceneno delovno moč, radi tega zahteva zakon za vagabundaŽQ.
Slovenski delavci! Ne hodite wkat dela v take države.
DELAVEC NAREDI V8E NIMA NIČESAR.
Delavec-seje a žanjejo drugi.
Delavec* ustvarja kapital, on sam je proletarec.
Delavec peče kruh, a sam je lačen.
Delavec izdeluje fine obleke, na sebi pa ima oguljene cape.
Delavec zida hiše in palače, stanuje pa v bajtah in kleteh; — v neštetih slučajih je brez strehe.
Delavec gradi vagone in avtomobile, sam pa hodi peš.
Delavec koplje premog, a pozimi zmrzuje.
Delavec izdeluje pohištvo, sam pa prenočuje na parški klopi in uživa mrzlo kosilce sedeč na deski.
Delavec izdeluje klavirje, a nikdar ga ne sliši.
Delavec tlakuje ceste in ulice, zborovati pa ne sme na njih.
Delavec zida šole in vseučilišča, toda njegovim otrokom so zaprta.
Delavec zida javne knjižnice, ali časa nima, da bi jih obiskaval.
Delavec tiska in veže knjige, premore pa komaj cent za časopis.
Delavec koplje zlato in diamante, a njegovi "dragulji" so iz stekla in iz "pleha".
Delavec naredi nov- stroj, zato pa potem — izgubi delo.
Delavec zliva kanune. ^ušks in revolverje — iz kterih potem streljajo nanj.
Delavec ima volilno pravico, toda ne ve kako bi jo rabil.
Delavec izvoli poslanec in javne uradnike, ali ti ne zastopajo njega.
Delavec ima možgane, zmoznost in moč, da bi lahko vse predruga-Čil, pa neče. Boji se menda svoje lastne sile.
Delavec je v resnici vse: temelj družbe, na kterem sloni vsa kultura in civilizacija.. Kljub temu pa služi kapitalistom in drugim tiranom za podnožni stolček in za klado, na ktero zadnji zidajo svoje tiranstvo, sv( jo moč.
Vstani delavec, vstani!
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Kako bi pa živeli v socialistični družbi brez kapitalistov! Kdo bi nam dajal zaslužek*
T?. K. Chicago, Tli. V socialistični družbi bodo delavci lahko ravno tako živeli brez kapkalstov, kak< r n. pr. živi danes slovenski kmet brez nekdanjih grajščakov, kterim je njegov stari oče delal tlako. Dokler kapitalist poseduje fabriko, rudnik itd., tako dolgo je naravno delavčev zaslužek odvisen od prvega; kakor hitro pa preide lastništvo fabrik, rudokopov in (/«tulili proizvajalnih in distributivnih sredstev iz kapitalistovih rok v roke vsega ljudstva, kakor zahtevamo sonati-sti, tedaj se bodo delavci toliko zmenili za nekdanje kapitaliste kot se danes zmenijo za nekdanje fevdne grajščake in sužnje držce. V socialistični družbi bo vsak delavec solastnik fabrike in niašine in obenem tudi svoj delodajalec. Vzemite n. pr. današnji poštni sistem. Pošta je ljudska institucija in ljudstvo jo vodi potom administracije v Washington!* in potom iste tudi nastavlja poštne vsluž-bence. Naj pride še takšna kriza, naj kapitalisti ustavijo vse delo v Ameriki, poštni vslužbenci le delajo npprej. Pošta sicer nima ničesar s socializmom; primerja se pa lahko v tem oziru, da vidi vsakdo, kolika je razlika med privatnim in javnim lastništvom v obče potrebnih podjetij. Prijatelj, od načina lastnine je vse odvisno. Zato bi pa moral vsak delavec biti socialist in boriti bi se moral za cilj s cializma, da čimprej postane gospodar čez svojo delo, na kar se ne bo več brigal' kdo da mu bo dal zaslužek.
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"! — Če jo še niste, stori-te to takoj, da se Vam ne ustavi lista
iPROLETAREC
UST ZA 1NTKKKSK DKLAVS1CECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
Jafoklovaiuka drlat&ka tiskovna dru/ba v Chtuifu, III.
Naročnina: Za Aracrico tl.SO aa caio lato. 7Sc aa j 901 lata. Za Evropo $2 aa calo lato, )1 aa pol leta. <
•»<««• po dogovoru Pri »prtm*mbi bivaliL'm m ttolog movopa »a**a*iU tudi HTAHl maoiov.
PROLETARIAN
Owaad and publiahad Evkby Tuesday by
South Slavic Workmen * Publishing Company Chicago, i.linoU.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
irrauk »'odllper. 1'raaldant;
Frauk Podboj, Secretary;
K11. n k Jaueilč, Tiea«urar
Frank Petrii Idirektorii Jo«. Hratkovič i a'retctor>J-
tVBSCKimoM rates; United Stataa and Canada. (1.51 a year. 7Sc lor half year. Korean countriaa $2 a year, $1 for half year. ¿«mrnnsiNO ratis on agreement.
NASLOV (ADDKESSlt
MPROLETAREC"
1146 Blue Island ave. Chicago, III.
Delavci ia visoka carina.
Govor sodr. V. L. Bergera v kongresni zbornici 14. junija t. 1.
(Konec.) DEBATA.
Mr. Kalin: G. predsednik, ali mi dovoli govornik vprašanje!
Berger: Gotovo. Koliko čaaa še imam, g. predsednik?
Predsednik: Gentlemanu preostaja še deset minut.
Bergur: Veselilo me bo torej odgovarjati rra vprananja deset minut.
Kalin: Ali sem prav razumel gcntlem-ana, da je rekel, da so delavci v Ameriki na slabšem, kakor kedaj v zgodovini na svetu T
Berger: Kaj takega nisem rekel, pač pa, da 1**1 kapitalističnim sistemom je vposlevanje manjše kakor pa pod kterim prej-šnhn sistemom.
Kalin: Zdi se mi, da je gentle-man rekel —
Berger: 0 ne. Vi gotovo niste bili tukaj o pričet kn mojega govora .Plače v tej deželi so brez dvoma boljše kakor kje drugje na svetu. To sem trdi! takoj v začetku in tudi razložil zakaj.
r
Kabn: »laz vem. da'v mojem
m» stu Kan Praneisco znašajo hranilne vloge $159,000.000, kar je večinoma deirar delavcev iz dotičnega kraja.
Berger: Ves; jaz pa vem, da imate v San Kranciscu več štraj-kov in večjega zlodja kot v kte-rent drugem mestu razen Chicaga. i Smeh in aplavz.)
Kabn,: Strajkovi
Berger: Da. več delavskih nemirov.
, Kahn: San Franciseo je danes najbolj organiziran delavskih o-koliš v deželi; štrajkov je manj kakor kje drugje.
Berger: Pa nekoliko več.
Kahn: Toda večinoma so zrna-gonosni. Kavno sedaj je položaj zelo dober. Vi^ji-ga štrajka ni bilo že tri leta.
Berger: G. predsednik, dovolite. Sedemindvajset let sem že v delavskem In socialističnem gibanju. Položaj v San Kranciscu, kterega gentleman i z Californije slika v tako Toisitih barvali, je rezultat kompromisa ihed ''velikim businessom" in gotovim elementom v tamošnjih strokovnih unijah. Za tako zvezo jaz ne dam nie. Videli bomo. kaj bo š< iz tega. Do sedaj je ta zveza rodila i korupcijo, kakoršni ni zlepa najti por.» v Zedinjenih državah.
ru. B. C., in «likal je v »rožnatih barvah dobrote, ki baje sledijo. Zdaj je pa pri^a vest, da je Van euuver pozoriftče generalnega štrajka, prvega te v rete v imenovanem mestu, v kterem so priza deti vn¡ organizirani delavci. Evi deoJno je torej, da f>o 'single taxu' ne bo kruha."
George: ''Single- tax " je davčno vprašanje. Had hi vedel, da li me gcntlemtui spravlja v zvezo s tistim štrajkoiiK
Berger: O, ne! (Smeh.) Gentleman iz New Yorka je (»opolnoma nedolžen kar .se štrajka tiče, O tem še mislil nisem; povedati sem le hotel, da "single - tax" ne zbol-jšuje delavskega položaja. In tudi ne. Strajki v mestih, kjer imajo "single • tax" so ravno tako na dnevnem redu kakor tam. kjer ga ni. To sem hotel povedati.
George: Hvala ' Sedaj mi je jasno.
Mr. Stanlev: Dovolite vprašanje?
Berger: Da.
Stanley: Kolikor sem jaz razumel gentlemana. je rekel, da ne nasprotuje organiziranju trustov. Ali je tako?
Berger: Organiziranju trustov ne nasprotujem nič več kakor A-; tlantiškerau oceanu, reki Mississippi ali kteri drugi stvari, ki ima naravni izvoir. Razložil sem. da trusti so naravni rezultat indu-strialnega razvoja, in jaz ne morem nasprotovati nobeni naravni poaledici industrialne evolucije.
Stanlev: To je, da slede neiz-ogibno? Berger: Da slede neizogibno! Stanley: Vprašam gentlemana: Dali on odobrava, da bi vlada narekovala cene1 trustjanskim izdelkom?
Berger: G. predsednik, odobravam kot prvi korak. To je samo primarno. Mr. Gary na čebr jeklarskega trusta, kolikor vem, se tudi strinja s tem. Stanlev: Slišal sem. Berger: PrVič v svojem življenju se torej v eni stvari strinjam z G airy - em. Povem pa tudi, da to ne bo pomagalo dosti. Dokazuje le, da trusti vsled ogromnega na-rastka čutijo potrebo večje kontrole. da ne morejo več dolgo ostati v privatnih rokah. Jedina rešitev. seveda, je le ljudsko lastništvo trustov.
•Stanley: Gentleman, kolikor ga jaz razumem, torej smatra truste za zaznamek \ razvoju industrije. I Berger: I)a.
Stanley: 7. drugimi besedami:! centralizacija velikega bogastva
cah —
Berger: Da.
Stanley: Recimo da velika in-dustrialna podjetja, kot je n. pr. United States Steel < orporatiou, odobravajo odpravo konkurence
klirtoee in njenih slabih poaledi-1zveri zategadelj so ljudje ustvar na drugem, kakor ribe v sodu .	na jel nas kol..^ > ^"l -i nt« 1 r\M
jali uredbe za me<lsebojno vza- vrline se ne morejo razvijati pri	se je že enkrat Ida mind"" ^
•iiiiio pomo< o 111 iti' iti po,-.h of rok n, L- m laloila m|lrprt «»d	r. II»- Mati-I, ,.V( (j,,f, ' ; ' >QaV
nee sploh ne more obstajati "> *V*o|e in življenja pri otroku Ivi	del, hudoben la/njive<- in i'1
Pgivijati. ako ne živi \ zaednioj^inu .je ulieu «>«'• in mati, ker oba	valeč, prizna v «vm,., i '!
z IJtuitni in ni v 11'Mii'in stiku z njegova roditelja tlačanita v tvor	je pričel igrati tilog |
druži >o, 1 ako tudi človeški jezik, niei, v kapitalističnem jarmu.	predno je bil štraik
in urejevanje cen pogodbenim ali j govor ni nič druzega nego »redat-1 Razredno zavedno delavstvo j<	Svaril je! Zakaj je svar> p
zakonitim |)«.iom. ali j.- p..tem rta- vo promet« in drulebnega spora I oovobodfeelj, ki mn je pripadla	ti je lahko! Bil •	^^
lika med twusti in aoeialiet} le ! zttmevanja. Tudi človeški govor, 1 zgodovinska naloga, da svetu/da	pr#mogarskih baronov
tem, da trusti hočejo, da vlada ki^	I ^ m' iita^fc	.....i	^mrt
je tajno orodja onov Volk *
je sestoja! iz nekoliko sirovih najboljšo moralo; to nalogo bo de- ovčjem oblačilu In \	•
i ",i.li poele i koristi doticni- iivalskih «laaoi pra*leveka,ea> lavfltto izpolnijo i av«.j.. str..kov kovi v ovčjih oblačilih n** kov. ki gOH|»odarijo čez iste, a vi. do dandanes razvijal in «e še dal- no, odnosno industrialno in poli- največ pripomogli .i.*' ^ pa hočete, da te velike organiza-, jr razvija; jezik divjakov v Av. tično organizacijo. Delavec se m.i- stavka zgubljena Za'*it 'l eije poslujejo v koristi vsega ljud- stialiji Šteje še danes komaj ka-1 ra boriti proti silam, ki izvirajo volkov v ovčjih obbu' n • ^
iz
mu
>it va ?
Berger: Da.
Predsednik : Gentlemanu Wisconsma je čas potekel. ,
Mr. Fowler: Prosim, da se čas podaljša.
Predsednik: Njegov ( Berger-jev) čas je {»ofekcl.
Mr. Cannon: Rad bi vprašal gentlemana iz Kentucky (Stan-leva, kaj on misli o vladnem last-' na')r,,m ništvu.
Stanley: Dovolite, da odgov rim gentlemanu iz Illinoina.
Mi	Hi	jih oblačilih
kili dve, tri «to besedi, «ločim je- i;: dan ašnje družbe, on se mora	"Olev Amer " v resni-i ^^H
ziki kulturnih narodov štejejo ( boriti proti podaljšanju delovnega	bile fratrum
kakih 30 do rm ti*)č besedi. i časa. proti znižanju mezde, proti	druzega.
' Ravnotako je tudi morala pro- ¡ brezpravnosti v javnem Življenju, I Res
S4' ne
•Ie ML . »r no-
vredni ho drug
sme Človeka r>rijeti i
izvod družabne kulture; v dru- proti bremenom, ki mu jih nala-	preveč resno, če nameg« ^be
žabnih nagonih in nagnenjib čl o- tfajo kot konsumentu s podraie-	pravem času. proglasi za noi
vekovih korenin ni njegova ino- j vanjem življenskih potrebščin ali	Ako se pa lažnjiva in obreke«_
rala. Pod moralo razumevamo vse ' z zvišanjem carin in indirektnih	na nagajivoat takega norca či«]
<>hz.ire, ki jih mora imeti človek j davkov. Z eno besedo: Delavec se	dalje bolj spreminja v hudob^S
napram sočloveku in napram sku- mora bojevati na gospodarskem in	in škodoželjnost napram delafS
pnosti. Delavski filozof Dietzgen političnem polju. A v avojem boju	skem razredu, tedaj je treba l9
o pravi: "Poedini človek je nepo- proti bremenom in okovom, proti	vedati. <la je tak norec inalovr^
„ K™.r.„.„„ 111 iijojm». ! ,mlrn in »"«^n. Za svoje izpol- izkoriščevalcem in tlačUeljeru, za	den lump, ki ne zasluži, da bi mu
Mr Pavne-G preilsednik pred- »J^anje potrebuje družbo, on nio-, »jo jse življenje in večje pravice	pošten delavec pljunil v obraz
mm. da se gentlemanu iz Wis-' rH živHi in »),,stiti tlldi ^»gemu delavc, dosežejo in so dosegli u- . ^ --------
nsina i Berger ju) podaljša čas ž,vHl' <)hzin'' ki	iz teh	od,1no.	z ^^uženinu	DODIsI
. „,;„,,♦	'	vzajemnih potreb imenujemo z mocini. zdruzujoei se v organiza-
lagam con si na za pet minut.
Cannon: Rad bi vedel, dali se gentleman iz,Kentucky strinja z vladnim lastništvom?
Stanlev: Jaz sem individualist. Po mišljenju sem <vd sodnika Gary - a tako daleč, kakor od gentlemana iz Wisconsin a (IVrgera). Jaz nisem republikanec; nisem socialist: demokrat sem. (Aplavz med demokrati.) Tli kot demokrat verujem v konkurenco in neodvisnost posameznika.
Mir. Fowler: G. preds»>dnik —
potreb imenujemo eno besedo moralo."
Morala je v najtesnejši z\ezi a
I cijah. Vsled svoje organizacije postajal je delavski razred zmi-
8t. Louis, Mo.
vladajočim načinom proizvajanja rotn večja sila; da so danes delav-. Cenj. uredništvo Troletarea"! in z načinom zamene proizvodov. I ci. hre/ organizacije, nihče ne bil Pr-sim priobčite to-le: Tako je n. pr. v fevdalni dobi, za j niti niti se ,n<iniI za njihovi Delavske razmere so kakor pov
Predsednik: TToče li gentleman jal novo podrejenost, je preneha-iz Wisconsina odgovoriti gentle- la uloga vdanosti in vernosti., Ka-manu iz Illinoisa?	pitalistrčna morala je na prvem
Berger: Pripravljen sem. ¡mestu predpisala spoštovanje pri-
časa gospodovanja i>lemstva, ko	Organizacija zmanjšuje ne
je bil dolžan, da tlačani in služi!"101' poedinca. jači duh skupnosti, plemiču, bil najkrepostenjši tisti hndi v	zavest, da spozna-
kmet, ki je bil vdan, podložen ali j0- <la 80 najvažnejši faktor v družbi. organizacija ustvarja iz njih misleče, ponoane in hrabre ljudi.
Sele ko so delavei pričeli zbira ti svoje sile v organizacijah, so pričeli tudi soodločati o svoji uso di, so Ri izvojevali ugled, pravice in boljše življenje. No, organizacija pa ne more obstojati in us-
kakor so takrat govorili — veren. Ali kakor hitro je fevdalizem padel in je kapitalizem stri stare oblike podrejenosti in upel-
Fowlcr : AH' «m prav razmnei t vatne lastnine: ^Nr dotikaj se	razvijati nvojV "delovanje,
vprasan-
in eneržije jeklarskega podjetja | '"i, , , Tr .	4l
J Predsednik: TToee li gentleman
I i/ Wisconsina odgovoriti gentle-
manu iz Kansasa?
gentlemana v njegovem govoru,	tujega!" Poštenje bi moralo biti
da kapitalist se danes bolj briga	tedaj temelj buržoazne morale,
za svoje lnigastvo kakor pa za de-	No, v kolikor je bila morala izraz
lavea in njegovo rodbino?	vladajočih gospodarskega stanja,
Berger: Tako je povprečni ka-	bila je to zmirom morala vladajo-
pitalist.	rega ra>:r<'da. morala izkoriščeval-
Fowler: Lansko poletje sem bil	cev je stala zmirom v najostrejšem
v obližju premogokopa v mojem	nasprotju z moralo izkoriščanih,
distriktu. kjer se je bila pripeti-	Rekli smo že: grofi, baroni in dr.
Ia eksplozija. V jamo je bil poslan	ho smatrali za krepostne on? 1>nie-
mož. da preišče posledice razstrel-	te. ki so pokorno in verno tlača-
be. in ko je prišel na površje.	nili: no, kadar so se začeli dvigati
vprašal ga je superintendent naj-	kmečki up« ri (punti), pa so
»»rvo: "Ali so vse mule pobite?"	kmetje smatrali za najkrepostnej-
Ali *te mogoče mislili na to-le?	0ue ljudi, ki so bili najbolj ne
Berger: Ne vem nie o tej raz-	pokorni in so vladajoči gospodi
strelbi. toda lahko vam naštejem	zadajali najhujše udarce.—- A nebroj nličnih sbtčaje\ ^Tr. Jaekson: imam
je v rokah jednepfa človeka, centralizacija isdelovanja volnine in drugih tkanin, sladkornih rafinerij itd. v rokah jed nega človeka -Berger: Jedne skupine. Stanley: Mislim osebo, pa naj bo posameznik ali skupina — b«» torej v kratkem premestila celo ameriško bogastvo in deloda.io vsega delavstva v roke par oseb nakar bo vlada, kakor pravite, narek» vala cene izdelkom teli ve
podjetij v^b-d
Bergor: Da.
Jacl \son : i îentleman je govoril «> trustib. Rad bi vedel, če je on ; mnenja, dali ima vlada, dali ima naša ustava in dali ima kongres , pravico regulirati cene podjetniku. kteri je založil svoje imetje, da je zamogel ustvariti monopol • i Dalje, dali gentleman ve o razsod-x '' ku našega vrhovnega sodišča v ' pravdnem slučaju Munn in Budd
ar f.e
'""I" ......... l,r¡»:«7'n» po»jovat¡ ¡ prot¡ 1 jiwlslvn v 'lilinoisn k«
v kurist .VHfira Ijmlstr« namesto ¡ t¡<v ,0 (1()ktrin,..
kako stoji z moralo burž«>azru ga. ! kapitalističnega razreda? Današnji izkoriščevalci imajo pred očmi samo en cilj: iztiskavanje profita in nakopičenje borrastva. In po tem cilju streme in drvijo z groznieavo brezobzirnostjo prav malo s»- meneč za to. da izkoriščani. da delavci navijajo na kocko svoje zdravje in svoje življenje, ne meneč se za to. da izkoriščani životarijo slabše od tovorne živine' Vsekakor, izkoriščevalno bur-žoazno je moralen oni delavec, ki mirno in pokorno prenaša neznosni pritisk in nečloveško odiranje.
Jasno in samo po sebi nmljivo je. da mora razredno - zavedni de.
ako se slehrni |>oedinec zavestno ne podreja volji celote. Najlepši znaki proletarske borbene morale so tedaj: solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina in zavest o razrednih in teresih.
Proletarska morala je postala deloma že javna družabna morala, /mirom manj ljudi, ki se postavljajo v obrambo kapitalističnega izkoriščanja. V naše bojne vrste prihajajo najboljši ljudje iz hur-žoaznih vrst. In delavec, ki noče stopiti v naše bojne vrste, ali hote škoduje delavskemu boju . s štrajkolomstvom ali na kak drug način, doprinaša ne samo dokaz, da nima čast? in sramu .nego tudi, da se je razprl s «"loveško družbo; takega izdajalca delavci s pravico ne ljubijo, ampak ga opraviče^ no prezirajo.
Kakor je gori omenjeno, se bore delavci za novi. veliki družabni ideal. Njihove bojne vrline .so vrline, ki temelje na razrednih interesih. S svojo borbo nočejo delavci Usiliti nikake nadoblasti. nasprotno, oni hočejo, da odpravijo sploh vsakršno prevlast človeka nad človekom, razreda nad razredom, naroda nad narodom. S svojo borbo hočejo uničiti tisočletno vojno človeka proti človeku. ljudi proti ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost-, bratstvo.
ma. kterega zastopate vi?
Berger: To bo naravni korak.
Stanley: In eden neizogibnih.
Berger: Nihče ne more rati poslov drugega človeka. .Ta-/ se ne maram vtikati v vaš*» imetje. liVgulaeija tuje lastnine je vedno dvomljivo delo. Trust se p« hoče prostovoljno odreči nekterim
v korist pa r ljudi?	1 | " ' ..................lavee prezirati moralo, ki temelji
Berger: Tako je	Berger: Jaz ne vem za vse raz- na pokorščini in trpljenju. Kot
Stanlev: Bode - li od vladne	vpl>"™«*» solišča in ve-	neobhodna posledica privatno ka-.
kontrole, kakoršno zastopa sodnik I .	<1h n° vem'	pitalističnega gospodarstva so pa. ravnopravnost celega človeškega
iinrv najbližji korak do soeializ-	rn7SOih]° kakor bo'	dla na delavski razred gotovo vsa! roi,n- Zategadel je proletarska
di.	trush so le naravna posledica	bremena družabnega življenja. | bo-i?in ,nnrMlf« najvzvišenejša mo-
Ali ta bremena niso večna. Za tla-! r*la-
je bilo zmirom krepostno ono. kar se je moglo kot ostro orožj« uporabljati v boju proti Jaekson: Ali bi bilo nasprotno tlačiteljem 7. l»ojem se je moral
upreti delavski razred, ker je zanj nastalo vprašanje: biti ali ne biti, propasti.v brezdnu bede ali pa se
sod. slabe in je mnogo brezp<*el. nih, zato ne svetujem rojakom hoditi semkaj, za delom, dcklftr ne časi nekoliko ne zboljšajo. Vrhu tega Kino tudi z»štrajkali v An- 1 heuser Bueah Car shop. Hočemo priznanje unije in zvišanje plače, ^ ker se je z nami postopalo kakor z živino. Sedaj tudi ne vemo, te-daj se šrtrajk konča. ITpamo pa. da zmagamo z našimi skromnimi zahtevami. Delavci, ne dajmo se
V.sl rušit 1 * r;i ru i;4 iliu» in Tinsei k a *****	*	jltjilitj lil uluivi^p^
naša! Pomislite, kakor hitro seje štrajk pričel, so postavili policiste okrog "šape". Toda štrajkar-ji nismo razbojniki, ampak mirni | ljudje. Kdo nas brani v štrajka? I In kdo je kriv, da nimamo str«, že? Delavci sami, zakaj ne damo sv« je glasove možem, ki se bojujejo za delavstvo. Sedaj bridko občutimo bič kapitalizma. Dela?, ci. delujmo sebi v korist in ne našim izkoriščevalcem, ki lepo kje v hladu vživajo žulje naših rok. Pomisli m(\ da imamo ravno tako pravico do življenja kot oni.
Da ta moj dopis ne zagleda u-redniškega koša. moram končati i o prilagam ")<> centov za tiskovni fond. — l\< neem d« |>i<:i pozdrav-l.jam vse eitatelje in čitateljiee »i-rOm \ijierike. Tebi vrli list pa želi» i obilo uspeha.	• • Matija Spcck, A 2847 S. Bisiiiark St.
industrial nega razvoja in naši zakoni. sodišča in naša ustava se bo morala prilnrroditr indu^trialnim reguli- razmeram.
Rudar".
GLIHA VKUP ŠTRIHA
Kahn: Korupci ja je bila, za časa pravicam svojega lastništva. Ako
bivše linijsko . de' ivske uprave i imam jaz,pravico reči. koliko ima« Berger: Jaz ne govorim o de-[ti dobiti Ta svojega konja, tedaj lavskih unijah, temveč o "veli- imam nekaj deleža pri konju: ako k<im business!!", kteri je unije iz- ti jaz postavim eetio suknji, porabil za politično orodje. (Aplavz, tem sem naravno deležen lastnine Mr. George: G. pre Kednik i te suknje. Ker trusti že ponujajo Predsednik: Ali dovoli gentle-1 vladi solastništ vo. morala bi vlada sprejeti ponudbo. Zadnja reši-tev je pa Je popolno ljudsko lastništvo.
Stanley: Po,vašem mnenjnu sem dobro razumel gentlemanove-; potemtakem malo razlike med sta ga govora kar se tiče moje osebe j liSčem, kterega' zavzemate vi in in štrajka v Vancouveru.	j pa stališčem 1'nited Stales Steel
Berger: Ako mi gentleman do Corporacije v tem, da konkurenca bom prečita! dotične bese- \ je slaba stvar.
man iz Wisconsina vprašanje gentlemanu iz New Yorka? Bei 'ger: Da. (Aplavz.) George: G, predsednik, jaz ni-
a
je
sedanji doktrini individualizóla, kakor g« razumemo v Ameriki, če bi sodišča in zakonodaje regu-lirole cene produktom dotienih
podjetnikov, ki kršijo zakone in izrabljajo svoje imetje v phvzdi-go monopola 1
Berger: Bilo bi nasprotno dnhn režima ftravega individualizma. \ sako t>ov¡eganje vlade v pravice privatne lastnine je v tedeirei socialistično.
Jaekson: lTpam. da je gentleman za to, da vlada vzdrži pravi individualizem.
Predsednik zopet potekel.
Prostor za možgane v lobanji našega -kolega v Clevelandu, ki
urejuje ondotni "neodvisni" list.
razvijati napram kulturi. Tako je mora biti zelo majhen, saj druga
Govorniku je čas
voli.
de da si zamore takoj formulirati Berger: Svojecasno ni bila sla-vpnisanje. Hekel sem :	l ba. v "velikem businessu" je pn
"Pred kratkim smo slisali fo-1 izigrana ; ne eksistira vec. Kon-rer> zagovor 'single - taxa' » tist gentlemana iz New Yorka (Mr. George)^ On na« je opozoril na uvedbo tega sistema v Vancouve-
PKOLETARSKA MORALA.
V teku dolgega zgodovinskega razvoja so nastale vse uredbe v
nastala nova morala, ki ji je cilj in ideal; odprava privatnega last-ivštvg in modernega suženjstva in z niima /vezane tlaeanosti in trpljenja.
Ali delavci ne-tekaio za ^t-aei-mi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne moralne predpise. Delavci teže a tem. da pred* vsem popravi jo odnošaje. da dosežejo, boljše v\ \ ' jen«ke pogoje, ki edini omogočujejo višjo stopnjrt nravstvenosti. boljše običaje in moralne nazore. Kreposti in čednosti se ne morejo razvi
če bi ne klical letnih starčkov n i pomoč, ki poznajo "vso politiko" ker drugače bi ne vedel, da poznajo pametni ljudje politiko starčkov in našega kolega.
Dvajset let že živi starček r Ameriki. Kaj pa hoče s tem reči? Mar. da je dvajsetkrat bolj pameten kot doti-čni. ki je danes prišel v Ameriko: "Njegov dopis" dokazuje nasprotno: dvajsetkrat bolj neumen je. kot tisti, ki prihaja danes sem.
Današnji priseljenec vé. ako je bil delavec v stari domovini, da
dokler gonita beda in obup možke organizatfSrji ne proglašajo štraj-v pijančevanje, a ženske v prosti- kov, da o tem glasujejo delavci, t učijo in dokler pomanjkanje in ^ tem je na jasnem vsak "green-
človeški družbi,- ena uredba se je glad tirata v tatvino in druge born", kal
,	. ...	.	j	- -......................F ~ ........... mi ' ni" m hi uii<	, rwi >\<>r Ulit | T- Milil / II JI IIO
k iiirc n ca je bila dobra tako dolgo I vrstila za drugo. Poedinci niso zločine. Vrline se ne morejo raz- da se morajo delavci sami rešiti
mu je tudi znano.
dokler so jo gospodarske razme re potrebovale. Stanlev: Govorili ste o zlu kon
Chicago, 111
Kakor je bilo že v "Proletar* cu poročimo, se je dne S. julija tu na severni strani Chicage u-»tanovil nov socialističen klub. Marsikteri bo rekel: počemu 7.o-pet nov soc. klub. ko vendar že eden obstoji v Cbieagi. Treba j<* pn tudi pomisliti, da Slovenci v I hicagi živimo zelo rastreseno: mi na severni strani potrebujemo eno celo uro. predno se pripeljemo s cestno železnico do prostora. kjer ima prvi Jugosl. soc. klub ^t. 1 svoje seje. Ravno to je tn-kaj Slovence zadržavalo, da niso pristopili k Mic. organizaciji. N(M pripoznati moram, da je bil lep uspeli, ko se je takoj pri prvi seji oznanilo 1"> novih članov. Ka temu je tudi veliko pripomoglo goreči govor govornika. 1'pati jf tudi. da «lotični. ki so se vpisali, bodo tudi vsi ostali zvesti člani JugosT. soc. organizacije, akorav-ii-V so se tudi tukaj oglasili nasprotniki. Posebno ženske je tO hudo razburilo. Vek' tulcaišni «o-drug ic prejel celo grozilno pl* snu od neke ženske. < hi ji «eveill ra !i t« ga ni-zameril ^TMil si jc pač s Kristusom vred: "Oospol odputi ji, saj ne ve kai dela.1 ( 0;> ni' m t ra i t-i.li da in v.i«'nO 1 ženice tarna jo radi te v. dno ve-e jo draginje: Nh, kaj bo kaj bo! j \ r !uo ie vs, dr; ji. sa i ><ko"nj H' v.	/iv. t; Pa ie » sniea. os j
so >ivlienski potreb ne vedno na d to tarnanji V te mi 'i driifft
sr orginizirtnfiO
\ strokovno in politično orgsni*
a	a d
zacijo. V strokovni orgnfiisseu« moramo gledati na to. da si skrai-
dnižji, a vendai nie ne pomaga, pomoči, kot da
st vori raznih uredb. Poedinec je vijati v mizernih stanovanjih, kjer kapitalistične sužnosti in izvoje- šamo delovni čas. v politični p«-bil slab in brez moči nasproti sle- možki in ženske, staro in mlado, vati zmago.	da izvolimo delavske poslance v
pemu besu prirodnih sil in divjih bolno in zdravo nametano drugo ftestdesctletni starček, ki ga je mestno, deželno in kongreftfl
flJJt'i i ll « III' ho IIM» !;ik" I.I
da l»omo imeli deli \ <■ i v kon-)iii zbornici večino, nam stro-|pyiit> oi-'jiini/a'-ij.' V|I|I(»I P.- IMI
»treba. To pa radi t "ga, ker si io vso postavnim potom in ve to lažjo kot pa s Štra.ikom pri->bili. Potem pa tudi ženskam ne treba več tarnati, kako je vse tlko drago itd., ker bodo delavci d določili imstavnim potom, iko drag*) bonu» ka! o stvar pla
Bali
Zatorej ¿enake slov. delavcev, ako ste proti draginji, ako ste proti temu. da se vaše može tako iikorišča dan za dnem, tedaj vniti svetujem, ako hočete dobro sebi n svojim otrokom, priporočajte ter siliti svoje može. da pristopijo k delavski, t. j, k socialistični organizaciji. Ne smete gledati samo ua denar, koliko se ga bo spravilo skupaj. Treba je tudi. da gremo z duhom Časa naprej, da se zanibiamo za delavski napredek celega sveta. I)a se z njim veselimo če zmagajo nasproti kapitalu in se tudi ž njim ža-lostimo, ako slučajno zgubijo svojo bitko. Živeti se pravi bojevati sel Zatorej pričakujem, da «e bodo vsi razredno zavedni slov. delavci udeležili prve redne inoreč-ne seje Jugosl. soc. kluba, št. 52 v SWiirnberg Hali na vogalu Milwaukee Ave in Green St. Seja se vrši v nedeljo 18. avgusta ob 2. uri popoldne. Tonaj vam kličem še enkrat na svidenje!
Vaš za socializem.
Frank Podlipec.
kteri zmed njih je najmauje prinesel zlatega prahu za $5000 in največ za $100.000; v*i skupaj ,o-kroglo za $700.000.
Ker je bil pa pozneje storjen sklep, da se vnaprej dovaža zlato direkno v "Mint house" v San Francisco, «o >e tukajšni pluto-krati uprli tej odredbi in so protestirali proti njej, kar se je le da-
lo. In letos so prišli do zaključka, j ko misli sam. da .bo najbolj izdaten protest proti tej odredbi v tem, če prirede Hletnico odprtja Alaake.
Ob tej priliki *o leleli kapitalisti tudi pokazati svetu lice of the beutiful City of Seattle,, katerega je postsvila na noge edino Alaska.
V ta namen so si izvolili za kralja te svečanosti nekega "tram-
uedolžnib cvetic. V ta namen je bilo vpreženih 250 težko dekori-ranih avtomobilov, naloženih z vsakovrstnimi žlahtnimi cvetlica-* mi. Ta sprevod se je pomikal po-cesti dne 22. julija. Koliku nežnih cvetlic je bilo utrganih za to neumnost, Kdo se je vozil v teh avtomobilih poleg nežnih cvetk, si vsak čitatelj "Proletarea" lah-
PROLETAKKC
Stran Ka |
Najbolj zanimalo je mene polet, aviatika**K. Kly in Hugh Robinao-na, ki sta slehern večer krožila nad mestom in morju v izredni visoČini.
Vsa ta poulična maškarada je stala nad $75.000. Za to svoto bi se 75 družin preživelo celo leto dostojno. 150 oseb je bilo vpo
lirindaj
je pomenilo za tukajšne 1 iznis> mene 5 zlatih dni.
Kdo je plačal vse te stroške za "5 zlatih dni" v Seattle, je lah ko ugeniti. Nezavedni ljudje -
., ■ r..|-.,n \rm\ IIJVIII liaillliv >	> • 1	I .	v	.	, • ' I	.
m>riMii«tvii 16 velikih bajnih ladij, .T.i "" "'SO 0,r,",l, k"pl
I	.	• t II I I V t l.< lili IIWlf.ll.1
na ktereni se je vozila smešna kraljeva dvojica. (T,rni oblaki di-
.,._>».	I	.	UUWIUJII»», l.lll O»t* I» I»' umi > IH
pa .	baje en^a ,«,„,,) turt.h (M, ¡ s|,.nih C(>H|l 21 ,„,i Za priprave i
n k	T ! pr,nv "a,,le "" par- kinènnje m«rta. V«, ta ,liri,,,I,
niku	Portland in fci je prinesel
seboj največ zlata, z imenom Edgar D'Oro in neko še mlado dekle Daphne Polard za kraljico
Dne 18. julija ob 2. uri popoldne je priplul omenjeni parnik v
ma. ki so prihajali iz dimnikov velikanov, so zavili vso okolico v se. Ko so plule velike pošasti tik drug jHilcg drugega v tukajšno lu-
ko. so zavzeli ve« prostor od ene ' H,adek »»»meh. da je kupil gumb do druge strani suhe zemlje.
t a listič ne morale.
V ta namen so izdali nekak» pozlačene znake brez vsake vred nosti. Te znake so prodajala lepa dekleta in sicer vedno z nasmeh-Ijajem, tako, da je vsakega zvabi
30 julija 1911.
"Proletarea"!
Cleveland, O
Cen j. uredništvo
Oprostite, ako se tudi jaz kot mali trgovec ogla.sim v našem cenjenem listu.
Kakcr je bilo v tukajšnih listih ^povedano, blfi so nekaTcri tViiraj^-ni prodajalci mleka kaznovani — arestani — kar je vse hvale vredno; žal le, da se kaj tacega ni že prej pripetilo, kajti ogoljufani so bili večinoma leta in leta revni sloji, t. j. delavci'.
Vprašanje je. kaj dovede pona-rejalce do tega. Gotovo je, da je tukaj polno vzrokov. Glavni vzrok je pač ostudna nevošljivost, — ta je prvi pogoj vseh najgrših hudobij. Seveda še ostudnejsi je. ako je med lastnim narodom, kar je ravno v prvi vrsti vkoreninje-no pri slov. trgovcih, posebno tukaj pri nas. Tukajšni nekateri trgovci živil nimajo tudi najmanjše poštenosti v tem oziru. Tekajo od družine do družine, lažejo, obrekujejo svoje lastne tovariše z najostudnejšimi pripomočki — samo da bi zadobili zaupanje pri ljudeh, da <c dalje segajo v svojo škodo; dajejo na.« upanje, samo da bi pošten človek ne motel priti da razvoja. Seveda najbolj se odlikujejo tisti, ki so zelo verni ter hodijo radi v cerkev: svojega bližnjega bi pa najraje vgonobili. Zg«»di se pa vedno, d« s tako hudobno nevošljivost jo zgubijo pri večih denar, kar je edini njih pripomoček, ako hočejo da ne bankrotirajo, da se poslužijo tudi enakih sredstev — goljufij. Za to so večinoma potem edino pošteni odjemalci ogoljufani, to je delavci. Drugi se tako ne da. — Ne mislite pa. da se to zgodi samo pri prodajalcih mesnine. Toraj ako lc malo pazite, se bodete gotovo prepričali, da ste edino od takih priliznenih nesramnih bitij goljufani. Ka.jti kdor želi svojega bližnega vgonobiti. tudi želi arotovo Vam škoditi.
Za danes končam, oglasim se pa v kratkem, ako vam ljubo, še.
" odličnim spoštovanjem.
.T. W
\ Op. ured.r Vaše poročilo samo potrjuje to. kar mi vedno trdimo.
Pogled na to mnogoštevilno brodovje. ki je poleg spremljalo še kakih 36 večjih in manjih par-nikov je bil skozinskoz zanimiv in obenem grozen: posebno grozen pogled bi bil v slučaju, da bi začela železna žrela na oklopnicah bljuvati v me>ito ogenj in železo.
Ko se je vsidral parnik "Port-land" in se je izkrcavala našemljena kraljeva dvojica, zabučale. so od vseh strani parne piščalke na parnikitr tu bojnih ladjah. -Člo--veku se je zdelo, da se začne podirati svet. tako je bučalo in bobnelo od pretresan.ja ozračja. Naravno je, da je bilo ljudstvo kar pijano radosti in ponosa, .laz se in si pa mislil: čemU^neki?
Iz pristanišča se je peljala dvojica v spremstvu "kozakov" na "Grand stand", pripravljen prostor. kjer se je imela vršiti slavnostna ceremonija — podobna predpustnem času — nekako kronanje "kralja zlata."
Na ta dan je prišlo v Seattle nad Sfi.OOO tujcev. Niti na dan otvoritve svetovne razstave ni bilo take. gnječe v mestu kot na ta dan.
Graftarija pa tudi ni izostala. Pogled na to parado ni bil nikjer zastonj. Vsepovsod se .jo za rent a-lo prostore in jih prodajalo ne matije Kot 2~>c o<|	L.ju l.je
morali plačati vstopnice celo na strehah. To je bil najnovejši "triek" tukajšnih oderuhov. Z velikim rompom in pompom so pribavili v me.ito nad .'JOO.OOO ljudi. sartio da so prišli zijala pro-.dajat pa zapraviti novce.
Sprevodov, ki so se vršili dnevno po ulicah n«' bom opisoval. O-irienim naj samo voz, ki je predstavljal Seattle iz leta 1862 kot malo naselbino in leta 1020 kot metropolo nebotičnikov na paci-fienem obrežju. Samo dekoracije štirih japonskih voz so stale nad >f*20(M). Vseh umetno izdelanih voz jebHo (17. Največjo zanimanje med gledalci je vzbujal velikanski zmajev sprevod. To je bil sprevod Kitajcev. Kitajec ne izpre meni svojih običajev, pa naj je po-t cm v Afriki med Culukafri, ali pa med civiliziranimi ljudmi.
Kitajci, koder se naselijo, spremene celo naravo tako. da izgleda vse. kakor na Kitajskem.
Ta zmajev sprevod se je pomikal mehanično po 2 ud A ve. Pomikati so jo začel 10. julija ob 0. uri zvečer pri ognjenem žaru.
Kitajsko, je in je sli ran-
Vukon
za $1.60. Tn tako so kupovali lju dje te znake, eni iz ljubeznivosti do lepih devojk, drugi radi nad-ležnosti in eni zopet da se postavijo. Na ta način se je pokrilo izdatke $75.000 za parado in kinč (Konec prilO
POSTNA HRANILNICA.
Zadnji torek, 1. avgusta, otvor-jena je v Chicagi prva postna hranilnica. Nahaja se v zvezni palači
V	oddelku glavne pošte pri tleh z vhodom iz Dearborn ulice. Prvi dan je 4fi1 vlagateljev vložilo $0416. Prvi vlagatelj je bil Micha-el Pelhan, 171etni deček, kteri je čakal od 2 ure zjutraj pri oknu; vložil je $5.	(
Glavni poštar Oampbell je izjavil. da bo nova vladna hranilni ca sijajno vspevala. — Hranilna vloga se lahko prične z 10 centi, zakar dobi vlagatelj karto z jedrn» marko kakor v stari domovini. Ko je 10 mark na karti, t. j. $1. dobi vlagatelj knjižico. Več kot $100 se ne more vložiti v e-nem mesecu. Največja svota. kte-ro za moreš imeti v poštni hranilnici. je $500 in za to svoto dAbi vlagatelj'vladni panamski bond. (zadolžnico>. Omožena ženska bdik" ima,hranilno vlogo v pošt-ni hranilnici na svoje ime in njen mož ne more dvigniti denarja in nasprotno nima žena niti najmanjše pravice do moževe vloge.
V	bi ga tel j za more dvigniti denar vsak čas. Denar se obrestuje ]>o r' letno.
n. 'nar naložen v poštni hranil-niei je popolnoma varen, bolj kr,-kor v kteri drugi banki. Stric Sam jamči za vsak cent. To j»» neprecenljive važnosti zlasti za de-lavee ob času finančne paniko in krize, ko privatne bajike ustavijo izplačevanje vlog. Zato ponovno svetujemo vsakemu slovenskemu delavcu, kteri si hoče prihraniti par centov, da jih naloži v novi poštni hranilnici.
Sodrugom v Milwaukee!
V nedeljo 1H. avgusta se vrsi seja kluba "Kdiuost" št. M. na kateri bodo važne točke na dnev nem redu. Ker je zadnji čas de lovanje kluba vsled mnogih pri reditev na drugih straneh in tudi vsled
vročine nekoliko mirovalo je dolžnost vsakega sod ril ga, da se te seje udeleži.
Sodrugi! nas čaka težko d<0o boj se je že pričel, na eni strani zbrane so vse reakcionarne stran kc, ktere nam prete iztrgati kar smo si s toliko težavo priborili na drugi strani pa stoji mogočna armada trpinov - delavcev, onih delavcev, ki vedo, da je le skupnem složnem delovanju na polju izobrazbe mogoče prodreti sovražne vrste. In v to armado moramo v prihodnje dati vse na še moči; proč s praznim govorjenjem ' Ne posnetnajmo onih. ki se le z jezikom bore pri čaši piva. Malo je naše število, a veliko lahko dosežemo. Sodrugi„ kteri ste zadri jo zimo toliko žrtvovali za našo sveto stvar, ne bojte se truda tudi za naprej. V*peh nam je gotov; ni več daleč čas. ko se bodo tudi oni. ki so danes duševno mrtvi, ali pa prav ne razumejo našega boja in socializma, probu-dili n vstopili v naše vrste. Treba je samo dela in truda. Od vseh strani, iz Milwaukee in Chieage prihajajo klici, kteri nas kličejo na delo in preslišati jih ne smemo. Naš cilj mora za sedaj biti: večji "Proletarec" in soc. dnevnik za Milwaukee, in to mora biti rešena na prihodnji seji.
Piknik, kateroga so trije soc. klubi skupno priredili, je končan z lepim vspeliom. kar se je zahvaliti velikemu požrtovanju «odru-
v
gov. ( oprav smo radi dežja dne 23 julija bili primorani celo prireditev preložiti na '10. in je tako povzročilo obilo novih stroškov, vendar je vspeh vsejedno lep.
Seveda bi bil vspeh mnogo večji, ko bi ne bilo med nami mlač-nežev, kterim je v*e drugo poprej briga kot socializem, kteri pri eni socialistični zmagi široko usta odpirajo po cesti in salonih, a ne verjamejo, da je treba istinitega lela
in mnogo truda, da se ena zmaga pribori, in še večjega pa to zmago narediti stalno. Sodru-
gi! Zmagali smo dvakrat, a če hočemo zmagati tretjič, moramo naleti vse sile, moramo naše delo podvojiti. Zato na delo vsi. Združimo naše moči v boju za naše pravice, v boju proti našim izko-i.ščevalcem.	®
Sygan, Pa., 31, julija 1911.
t cnj. uredništvo "Proletarea"!
Veselica v prid kluba "Mladi Vrh" in za povečanje lista ni kaj posebno dobro vspela, dasi je bila še precej dobro obiskana. To pa zato, ker postava za branju je pit i (bolje rečeno) okrepčilne pijače. Prebitka je bilo $16.00; od tega se je |K»slalo na "Proletarea" svoto $8.35 in v klubovo blagajno je šlo $8.25. Posebej so darovali za fond Se: I^ovro Kaučič $1.00, Adolf Pletcršnik $1.00, Ha It, Glažer $1.00, Matt Kaučič 5<>ct., Matt Dcrmota 25 ct., Val. Hrelih 25 ct., John Leveč 30ct.
I je pa zahvala rojakom v Burdi-nit. Pa. ker so se vdeležili v pre-, cejšnem številu, ter br. Koklič in Posega iz daljnega Canonsburg, Pa., ker sta bila toliko požrtoval-na. Hvala tudi tuk. slov. godbi, ki je dobro vršila svojo dolžnost.
V imenu kluba 44Mladi Vrh pozdravljam* vse.
Louis Glažer, tajnik.
I . Who makes the laws of this
state!
O. The legislature at (uaming capitals whatever state you live
in).
I . What is tlie. difference between cougres and the legislature!
< >, Congres makes the laws for the I'nited State« ami the legisla-ture the laws for the state.
I . On what day and year did this country gain its independence ?
O. July 4th, 1776. 1T. Who was the first president? O. George. Washington. I'. Who is the present president ?
O. Name president holding of.
fice.
"MOŽ Z BATOM" DOMA.
Za Waukegan, 111.
Sodrugom v VVaukegan, 111, se tem [Hitom naznanja, da se vrši klubova seja v soboto večer, to je 12. avgusta v navadnih prostorih. Torej opominjam vse sodruge, da se te seje polnoštevilno udeleže, da spravimo v red še od zadnje seje, ker jaz sem prevzel tajništvo kar tako, ne da bi bilo prej kaj v redu. Pridite torej vsi, da spravimo vse v red.
S socialističnim pozdravom, Jakob Podboj, tajnik.
UPRAÔANJA IN ODGOVORI ZA DOBAVO DRŽAVLJANSKE GA CERTIFIKATA.
Z
a soc.
> "Kdinost'' št. 37. Fr. Novak, tajnik.
rnz-1 p j
Grofje, baroni in druga plemenita zverjad v starodavnih gradovih .je živela ob znoju in žuljih delavcev in kmetov, ravno tako kakor žive danes kapitalisti. Imeli so justieo in zakone na svoji strani, kakor imajo dandanes kapitalisti zakone in sodišča na svoji strani. Plemeniti grofje in baroni so smatrali. <1a imajo po pol- j n<. pravico do krvavih dohodkov, ki so jih iztisnili iz kmetov-tla-i čanov. kakor smatrajo danes kn-' listi, da ima jo človeško in bo-' pravico do krvavega profita. | '.prcša.jo iz delavčev
< )
fice 1 O.
r.
Za Indianapolis. Ind.
Tem potom se vabi vse sodruge. člane soc. kluba, št. 25. v India-napolisu, Ind, da se udeleže dne 13. avgnMa popoldan shoda, ki se viši na 552 554 \V. Washington St. Novoustanovljeni klub Srbsko -bolgarski se je potrudil, da pri-redi svoj prvi javni shod v namen agitacije za so» ialistično propagando, med našimi sobrati Jugoslovani .Vsled tega nas veže dolžnost. da se kar mogoče polnoštevilno udeležimo shoda in s tem pripomoremo našim sodrugom do večjega vspeha in napredka delavske soc. stranke. V ta namen pride kot govornik sodri ur H. K. Savi«' i/ Chieage, Govoril bode tudi sodr Fr. Oodiria v slovenskem | ako bo dovol j slov, sodrugov. To-1 rej na del«. \ si /. roko v roki da
ka jti , Telefon:
Kdor želi postati državljan Ze-dinjenih držav, se mora pripravi-ti. da prav odgovarja na upra-šan-ja. ki jih stavita zvezni sodnik ali zvezni državni pravdnik.
V naslednjem prinašamo celotno besedilo uprašanj in odgovorov, ki jih je treba navadno razumeti in znati odgovarjati v an-gleškem jeziku.
Fpraš. Who make« the laws for the United States? Odg. C ouirress at Washington. 1'. ITow many houses of congres are there? O. Two.
r. What are the names of the two houses?
O. The senate ami house of re-iresentatives.
TT. Did you ever read the constitution? O. Yes.
F. How many senators go to Washington from each state? O. Two from each state. TT. flow long are they elected j for?
O. Six vears. F. Who ele< *ts them? O. Legislature from each state. I'. How many representatives from each state arc there? O. One for even 30.000 votes r. Who e lects the president? The electors.
How long does, he hold of-
r our years. Who elect«
tives.'
< The people. I*. How long an for?
O. Two vears.
— I z Ely sem se podal nazaj v Duluth. Ko setn dospel tje. je bila moja prva zadeva, da poiščem so-druga Moris Kaplana, člana državnega komiteja socialistične stranke za državo Minnesoto.
Najti sem ga hotel že ob prihodu iz Chieage. pa ni bilo časa.
Kaplana sem dobil v zadružni groceriji. kjer je nastavljen kot manager. Po seznanju sva se podala na gl. stan na drugo cesto. Tam sem se sestal s Toni Le-wisom. agitatorjem in govornikom. ki kroži po državah po načrtih in navodilih gl. stana Soc. Party. Lewi* mi je svetoval, naj pošljemo v New Duluth hrvatskega govornika. Slovencev v Dulut-
hu---razen par — ni. Zvečer sta
obdržavala Kaplan in Lewis poulične govore. Kaplan je v Duluthu že star zajec in je že ronal park rat za majorja na soc. " ticket 11 *Lewis in Lena Morow Lewis sta v Duluthu zamenjala Kaplana, ker kakor je som pravil govori — če ni slabo vreme, they elected j že leta ob večerih poiilicah in so • j se ga eni že naveličali. Nove govorniške sile so vedno bolje.
the representa-
da vodijo privatna podjetja vsled Zmaj. ki predstavi] konkurent nega sistem*, ki jc v narayno i/ Kitajski Kapitalistični družbi temeljni ka- jen še iz za Alaskr
do najnizkotnejših sredstev, stave iz letu 1000. Stal jc $28.000 na se posamezniki vzdrže na po-1 Dolg je 150 čevljev ter ga nosi I kforct'jv., izprešsjo iz dcla\ vršju. — Kaj'mislite o zadružni pri sprevodu 150 Kitajcev. Glava» Vokda.nji plenienitnsl so si bili v
¡Mroserijif - - -	' --ki jc veltkn-r primeri 30*1 litrske-j i. d i njih moč temel ji le na
----ga soda. je okrašena z velikimi ignorato-i in. praznoverju tlačene-
Seattle. Wash, dragimi kamenji in vse truplo jc r\ Iju 'stva. kak >r so si v syesti k ,0*1 17, — 23 julija so prozno- po noči razsvetljeno z električno J da ntninji kapitalisti, da njih nad-vali tukajšni biznismani "5 zlatih razsvetljavo. Tz njegovih oči švi vi d i leži v gor Bili so v resnici zlati dnevi ga ogenj in zmaj se pri sprevodu
poma gamo d nji? le v zveznem dcln ge zagotovljena.
na she
drugemu, bo moč d i
Najboljša Kuhinja!
Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
• Jedi pripravljene po domače.	odprto pa dnevi in po noči.
V. IVIALV, 1412 W. M. St.. Chieaflo, III.
Canal
Torej sta. Val nega
odbor no >a '
dne 11, avgu ira socialistic-
tuka ¡šne graftarje, če se jiomi- giblje, kakor bi bil živ. Sprevod da jo 300.000 tujcev v teb dne-j je spremi jevalo nebroj Kitajcev ^ebiskalo mesto Seattle.	iz lampijoni. Cel sprevod jc bil
Pred litimi leti na 17. julija je magično'razsvetljen, podoben ve-|Priplul V pristanišče Seattla prvi liki goreči baklji in zato vseka-^rnik "Portland" iz Klondike. I kor vreden pogleda Že radi umet*
^Ae. n	..... j,. }, |n x krča	-ti
P« ^ srečoloveev, zlatoiskalcev. Zanimiv sprevod je bil sprevod
vlada b sfi delavskih m
î^a večne case
ta sni nevedno« s. Delavci ! Hočete ><¡tati tlačani in
Na n
sklenili, gosi so dan t« ' day. V valo do«
Za La Sille, 111.
Inji redni seji so sodrugi
da se pri mil veselica .Tu-kluba, it. 4. in sicer na icptcmbra. to jo nn Labor' to svrbo se bode potrebo- j
, ..........!<i «oçlrugov za dejo, za to«'
poni ni hlapci? Ali se mofe res ! so naprošeni vsi sodrugi, da se tH reči. da vam je po sto in stolet- seje. ki se vrši dne 27. augusta, nem hlapčevstvu vaših dedov, zanesljivo vdeli^že, da se ukrene pradedov in predpradedov priro- ; vse potrebno za veselico, jena hlapčevska kri in hlapčevska. Zatorej sodrugi vsi na sejo do pamet, da na drugo ne morete mi- enega! slit i kot na poklekovanje? !
Val. Potisek. tajnik.
POZOR!
•--NA
POZOR!
Mednarodni Picknik
katerega prirede
Socialistične Organizacij^ v Cook County
dne 3. septembra *I1
V RIVERWIEW PARK
Na pickniku bo govoril sodr. Emil Seidel. župan iz Milwaukee. Vstopnice 2 Sc.
in se jih dobi pri upravniAtvu 'Trolctsrca" sli pa pri agitatorjih. NA TA DAN VSI NA KROV!	'
Toda la večer je govoril tudi kapla'n in nicer na avojein starem mestu na 2. ulici Kaplan je dober, khkoumljiv govornik. Govoril je od 8 do 10 ure nad 400 poslušalcem.
Ko sem ob 1/*1>11 uri odhajal na "dipoM, sem ai sam pri aebi mislil': uče bo šlo tako naprej v Duluthu, bo Kaplan kmalu "Major" in bo celo mesto obrnil po vzoru Cooperativne Groaerije. Velik "krovd" je imel tudi Lewis na 24,ti cesti, kjer je bril prave norce iz policajev.
Ob enajstih sem se odpeljal v Minneapolis, kamor sem prišel drugo jutro. Tam sem obiskal prijatelja, ki se zanima za kmetijstvo. — Naših ljudi ni dosti tamkaj. Zato se tudi nisem dolgo mudil. ampak jo odkuril proti Ohi-cagi.
V Milwaukee bi bil rad izstopil, a ni kazalo! ne da bi bila škoda na blagajni, ker sem pri nakupu voznega listka pozabil skleniti tozadevni kontrakt. In tako sem spet doma.
Najbolj tužne spomine sem prinesel seveda z "Rančov", kjer pri vsaki priliki narodnega praznika zapijo Kranjski fantje, da se postavijo $50.000.
Sklenil sem, da bom začel zbirati številke, na podlagi kterih bi se dala sestaviti statistika, koliko zapijo povprečno Kranjci v celi Ameriki. Namen tej statistiki je namreč ta. da se dožene, če bi mogli računati na podjetje, kjer bi izdelovali ječmenovca. Za "manage rja" temu podjetju bi bil najprimerncji nudnik Lojze od "01. Amcr"., ki se najbolj razu-
¡81ii «j
Zaslišal se je pisk. Kakor tenak prvim razredu v drugim raz-curek se je vil v tišini, otožno in redu 113 in v kabinah tretjega
blagoglasno je stikal po pusti te mini in se približeval . . . Naenkrat je pod oknom izginil, kakor da bi se bil pogreznil v leseno steno.
V veži so zaškrtale noge, mati se je stresla, napela obrvi in vstala.
Vrata so se odprla. Najprvo se
razreda in tretjem razredu 1026.
Predsodek.
Oseba, ki ima presodek proti kaki stvari in ueče iK)slučati razlogov, taka oseba je fanatik. Predsodek še nikdar ničesar ni dokazal, pa tudi pomagal ni nikomur.
kadar imate krče. Vaš presodek
bo zginili. Po lekarnah Jos. Trinor 133$—39 So. Ashland Ave. Chicago, Hl.
me na reklamo: "svoji k svojim."
P. S. Zadnji teden me ni bilo Aa delu, ker sem se bil prehladil. Toliko v vednost.
"Mož z batom".
Tiskovni fond.
Preje izkazano.........
Svgan, Pa.: Jugosl. soe. klub št. 13..
Lovro Kaučič ..........
Adolf Pleteršnik ........
Halt. Glažer ............
Matt Kaučič ............
Matt Dermota .........
Val. Brelih .............
John Leveč ............
Wondling. Oregon;
J. Fischer ..............
P. Gorehan .............
A. Kijavec .............
V. Poje ................
h. Kužič ...............
M. Ruiič ...............
Preostanek z Riverside.., Ant. Palčič, Eveleth, Minn Jugosl. soe, klub št. 26... John MahniČ, Panama. 111. Martin Povetz. Hunting
ton, Ark..............
Chicago:
M. Zupan ..............
M. Skočir ..............
M. Ciganič .............
G. Grilc ................
John Pozen el, K. Pal
tine, O.............
Jos. Brie, Herminie, Pa
es-
8.35 1.00 1.00 1.00
.50 .25 M .30
.50 .50 .50 .25 .25 .25 .50 .50
.25
.10
.25 .25 .25 .25
1.00 .25
—	Dober večer!
Mati se je molče priklonila.
—	Ali Pavla še ni domu T
» iuin »v/ sv vuj»»««« - - ^ 1* ' "
je v sobi pokazala glava z veliko,1 Presodek povzroči, da je oseba kosmato kučmo, nato pa je priie- •kP* Največje prednodke imajo zlo dolgo sklonjeno telo, ki ae je Uudje# l)roti raznim zdravilom, ki zravnalo, počasi povzdignilo des- se pripravljajo v velikih muoži-nico in z gostim globokim glasom nah- v nekaterih «lučajih je to dejalo-	♦ prav, toda v največ slučajih ne-
pravično. Vzemite n. pr. Trinerje-vo ameriško grenko vino. Odložite ta presodek na stran in prepri-Človek je počasi slekel svoj ko-! ('aJte 8e> 4,a Obstoj* ta izdelek iz žuh, privzdignil eno nogo, s kuč- \ ^«tcga rudečega grozdja, ki je mo otepel sneg s čevlja, potem , bilo popolnoma zrelo, in iz »dra-ponovil to proceduro na drugi , vilnih rož' k»tere bi vi sami pri-nogi, vrgel kučmo v kot in ziba- Poročali svojemu prijatelju, kadar joč se na svojih dolgih nogah , 8e bolnega. Sprevideli bodete, vstopil v izbo. Pristopil je k stolu, J*' Trinerjevo ameriško grenko ga pogledal, če je dosti trden in vin° popolnoma dobro proti zasedel; nato je pokril usta z roko I)rtJu glavobolu, v revmatičnih in zazeval.	j bolečinah, v hrbtobolu. kedar so
Glava njegova je bila pravilno prebavljalni Organi v neredu in
okrogla in gladko ostrižena, lica —-------------------------
obrita, brki pa so mu viseli nav-
'' NATURALIZA OLJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiflte rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje
r It ^-Ct j!» T	»t ibolJ *iroei' treba j®' da 8i V8Ek
reelin<£ rit tvery l)«y nabavi tozadevno knjižico, v kte-
fr	ri se razlaga, kako se postane
Napadi influence, kaši j a ali boleeiu v žlezah vsled Ttlikefa dela izginejo, če bodete imeli vedno
V svoji hiši in to ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte se ponaredb.
f. 40. RICHTER A CO.. 21S Ptarl It Rt« fart. I f
Dr. Hieltt»rJeT* Congo Pllula uUjâaJo.
Qk ali Mp )
Skupaj do danes.......*204.90
Popravek.
V predzadnji številki izkazila za tiskovni fond iz La Salle. 111.. je tiskovni škrat zmešal vse vrste, tako da so se čitale svote vse narobe. Prav bi se imele čitati takole :
J. Koklič ..............
Tom. Kralj ............
V. Koklič ...........
M. Derzanič .. .
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorki j.
Prvi del.
Koncem septembra je bilo. Po dnevi je na zmrzlo-pmljo padel suh, mehak sneg, in slišalo se je. kako je škripal pod nogami odhajajočega sina. Na okna se je naslonila gosta prežeča tema. Mati «e je podprla z rokami ob klop. sedela in se pričakujoče ozirala k vratom ...
Zdelo se ji je, kakor da bi se v temi z vseh strani'oprezno plazili k hiši sklonjeni n plašno se ozirajoče tuje, čudno oblečeni in molčeči. Kakor da nekdo že hodi okrog hiše in šari z rokami po «teni.
zdol.
Pozorno je ogledoval sobo, s svojimi velikimi sivimi, izbuljenimi očmi; poloiivši noge drugo na drugo se je zazibal na stolu in vprašal:
—	Ali je vaša ta bajta, ali ste le najemniki?
Mati jo sedla nasproti in odgovorila :
—	Najemniki smo ...
—	Nič posebnega ni ta bajta? — je pripomnil.
—	Paša se vrne vsak čas, počakajte malo! — je dejala mati.
—	Saj ga čakam! — je mirno odgovoril dolgonožec.
Njegov mir, mehki glas in preprost izraz so ohrabrili mater. Od-krito in blagohotno jo j^ gletfttl. $187.10 N njegovih globokih, prozornih o-čeh se je svetila vesela iskra, in j na vsej tej voglati, upognjeni po- j stavi / dolgimi nogami je bilo ne- j kaj zabavnega in privlačnega. O-' blečen je bil v modro srajco in v ' >podvozane črne hlače. Vprašala >i ga bila rada, kdo da je, odkod, ee že dolgo pozna njenega >ina.j v tem se je zazibal / vsem telesom ' in jo vprašal:
♦ - Kdo vam je prebil čelo, mati ?
Prijazno jo je vprašal, z na-j smetiom v očeh ; toda ženo .j»* vža-lilo to vprašanje. Stisnila je ustno ,molčala nekaj časa, potem pa je vprašala hladno in važno:
—	"Kaj vas to zanima?" Sklonil se je k njen in ji dejal:
—	Ne h udu jte'se. Zato sera vas vprašal, ker je imela tudi druga moja mati čelo prebito, prav tako kot vi. Glejte, ljubček njen, čevljar jo je vdaril s kopitom — tresk! Perica je bila, on pa čevljar. /e potem, ko me je vzela k sebi, je steknila nekje tega pijanca. v svojo nesrečo . . . Pretepal jo je, to vam rečem! Oil strahu *e je meni koža lupila . . .
Njegov
a odkritost jo je razorožila in domi/lila se je. da bi se Pavel nemara jezil nad njenim neprijaznim odgovorom: smehljaje je dejala:
—	Nisem huda. pač pa ste me vi naglo vprašali. Možiček mi to zapustil . . . bog mu bodi milo-«tljiv! Saj menda niste tatar, kaj?
Človek je zazibal noge in se je tako široko zasmejal, da so se ušesa dotaknile zatilnrka. Potem pa je resno dejal:
Ne . . . dozdaj še ne! Zdi se mi, da vaš izgovor ni ruski! je mati smehljaje pristavila.	1
■ Boljši je od ruskega! — je odgovoril gost in veselo zamahnil z glavo. Malorus sem, iz mesta' Kanjeva.
Ali ste že doljfo tu?
(Dalje sledi.)
_ ,
MARTHA WASHINGTON,
29. julija iz New Yorka. '
Parnik "M.-irfl,;, Washington" 1 last Austro - Amcrikanske paro-! i brodne družbe se je 29. julija od-! i peljal iz New Yorka v Trst z 208! j (dvesto in oceni) Slovencev. " ¡1 Kakor zastopnik "Austro '] rikane" ve je odpeljal Slovenec ! Mr. John Agnic h iz Kvebtha I Minn., in kateri bode tudi i/|,.t \ mke spremljeval v Ljubljano.
Z Martho Washington se je odpeljalo 1206 potnikov in sicer v
Za dobre fotografije
pri

~ dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne" in rtaf flne|&e
slike: otroke, družine, skunine, ženitve in društvene
skupine.
Fotografira tndi zvečer po naročilu.
1438-1440 BLIE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA vogalu 14. plače. telefon canal	USTANOVLJENO 1M9.
ameriški državljan.
Knjižica itane 16 ct. s poštnino in se jo narodi pri iodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica-go, 111.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chicago, JU
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Ohlcago. IL
Ima večjo saiogo ur, renti«, prau nov ia drugih drafotfa. Izvršuje mkovntna popravila t tej atroki >« zeJo nitki eeiu.
Obilčite gm!
Stara navada je zdraviti rev-| mutizem, trganje jlo udih, neural-Igijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevirn "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenici: in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
! ALOIS VANA
— izdelovatelj -—
sodovice, mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 11337 So. Fizk St. Tel Tanal. 140Ó
*1.00 1 00
.30
.25
Skladišče
zn dame, možke in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje }>o meri in prevzame vsa popravljalna dela. spadajoča v čevljarsko obrt!
. Za obila naročila «e priporoča si. občinstvu
Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico.
FRANK ZORNJAK 1837 So. Centre «ve., (Thicago, Tli.
•9 'ff if.fif
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
ČeVllev NaJPriPravn«j*a »n najceuejia paro-■	brodna ¿rta zi
Sodrugi! Na* lllt ,, _ močnejše oroije! NjeJ? Podpirajmo a iirtmoK rajmo, da bo ' PR0LET »e večji in močnejši I De brez «vojega časopuj. ..
Hvljenje brez .olnca ' . •
Delavci verjgmej0 v .„,.,
«tva«, a vedo p, |e malo «v,^
Jako važno vi»rasan|^
•AJ| «cm ie poalal IloiUU roenino na "Prolrtarea"» Se ne! —
^PodpirtjU
pUJe! Naročajte, čitaju fa, Proletarca'1 Priporočajte hr« •kim delavcem 'Eadničko Btr»^
Spomladanske ii
letne
"Nobby obleke"
po zmerni ceni
za odraščene in mladeniča
Najnovejše mode.
|AWNDale
Lmclothing H0USE
S^.Corner 26^&Gniral Parijo
Rudolph Laver,
lastnik.
JOSIP JECMENJAk, lastnik
Varicocele' Hydrocelei
ni<kz no/a IN nuLEtfN
Zdravljenje v 5 dneh
Oz»lra\im v«acega, kWor tr,,. na \ aricoceli, StructuH; dalje ozdravim nalezljivo zaatrupljenje, i»vino ne/možnost, vodenico in bolezni tičorib »e molkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravni-kom ne da bi bih ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljen» ,o tuoat.b zdravnikov, brezuspešno, da posedujm le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspeiAoT	J
p ,... Popravite Vaše zdravje
I ndite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasme ,n prednosti, k. sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pr, moških, če je upanja v vii zadevi vam pojasnem, kake se tr*ba zdraviti.	ue ''
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE
moške bolezni
/fuha l ato* a. o. le/m v ledicah in j trih
zdravim hitro za stalno
in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji
brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trslom in Reko.
Brzi jM>št n i in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parpike, ki bodo vozili 19 nnlj na uro. gradijo.—Parni ki odpluje 1831 So. Centre Ave . Chicaeo III. Npw Y<>rka 0b sredih ob ] po-
__poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2
Vcrku.—Vsi par imajo biezžični brzojav, elektri |p| '' " ra/.»vet av„ in s() moderno i. e t rn — Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naSe zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
6en'l Agt's, 2 Washington St., New York,
Zastopnik za Zapad,- K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111,
Največja trgovina
vinom in smodkanii
prva slovenska
Vinarna in Gostilni
v Kaliforniji,
in ¡nportir.no pilMMb
Pivo. I>rod.j« vina na ^^one jn M droST^
Ani. Schnabl»
cor. Trumbull are. in 26. Str., Chic«i,«.
Dr. W. C. Ohlendorf, JR. J
Zdravnik za notranj« bolesnl in ranocelnik.
liKlravniSka preiakava breziJač^-^ 1	»davila, 1924-36 Blur23
Ave Chicago. Za «hie an: Od 1 popol. Od 7 do 9 zvečer. Irre.
živeči bolniki naj pii«]0 .loT^ir^
m
Dolžnost vsakega socialiiU ji, podpirati svoje časopisje. Agitf. rajte za "Proletarca", Pridobiti mu nove naročnike.
Zastrupljenje
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priS«Je,l lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, po j dju in druge organske bolezni zdravim za stal-
na
„ najno
vejni metodi	(Preiskovanje brezplačno) no
Zdravljenje za stalno, Je.^kar želi v^kdor; ozdravim vsakogar kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve *o lostopne in primirn^^niHrn ^
(NMTttlUlaitonj!)° U " 0,,r°ki ,ahkL Vidite'dane. L
N. Clark Str.
med Randolph in Cla k
z žganjem, debelo.
Vse blago prve vrste! Dve prodajalne:
JOSEPH H. MILLER, et Comp.. 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Trincenton 2002.
Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa.
Pišite slovensko! Cene nizke.' Potreiba točna!
ROJAKI v WaukcflanuI
. .,„ v ^ k očete piti dobre pijače in se «a ha vi ti pp domače pojdite k
DR. ZI NS, 183 med Randolph in Cla>k vlllCdcO
0hnoWort 8ZJut, do4 _ B Mahnich u
.......................................711 Markpl Klrori U ....L.---
Hranitev denarja.
Nihče neve. kako lahko je hraniti denar, dokler tega nn poskusi M, imamo armado odraslih ljudi, ki so začeli hraniti z mnlimi vlogami in vsi so naredili dobro.	, *
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue I s huid Ave., Chicago, III.
Vio* ¿«z pol miljona dolarju. , Odprto f soboto od 6 do 8 un méer.

........ .................
714 Markel Street, Haukcflan.
Pri njem« je v«e najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
dobra, domača gostilna
v Clevelandu, Ohio
J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalrcve
tof\ vino pivo in »ranjo prvo vnu. Smorik« prvo k v»Ht eV na prodoj Za mn<>*obrr.^n Po*t m priporoma rojakom v Cl^olandu. pa potnikom	IjuMnlk.
POZO K! SLOVENCI! POZOR!
S A L O O N
s modernim kegljisden
Sreie pivo v sodčkih in bataljka! in drug* raznovrstne pijače ter aai^kl «modke. Potniki dobe ČMno 6i*čf tm nitko cono
Postrežba točna in Uborna.
Vaem 81oveocam in drugim 8loi »e toplo pri poroča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave Chic«|»
Valentin Potisel
gostilničar
1237-lst St..
La Salle. ID
Toči var, goat i Im podre jeu« páj* **** priporoča rojakom sa obte
M. A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
ÎTrâduje od 8 11 predpoldai
in od 6—9x zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel Canal 476 Chicago, ttl
J. Kosirnik, krojač
izdeluje m»ve obleke, čisti, lika in popravljja. One zmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26tli St,
Tel. I.anwdale 1761.	Chicaf*
LOUIS RAriSEL
moderno urejen salun
IA 461 6RAH0 A!E„ KEIOSHA, Vll|
Telefon 1199.