ito: Luci
Celje - skladišče
Per
III 127/1992
5000000217,45
COBISS 0
Izhaja vsako sreao. uiavm in oagovorm ureaniK janez sever. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15,63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 200 DIN, Avstrija 35 ATS, Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Italija 1.000 LIT
		
CENA 80 SIT	SLOVENIJA, SREDA, 25. NOVEMBER 1992	ŠT. 45, LETO XXVI
PECCI SHERAFEDIN:
RAVNE MI BODO PLAČALE
MILIJON MARK
VLADIMIR MARKOVIČ;
SLOVENCI ŠE VEDNO DELAJO VAROVALKE IZ LETA 38
IN BAVČAR STA ME NATEGNILA

U*
TOPLEK PODARJA
AVSTRIJCEM
KIDRIČEVO
FERŠ,
PTUJČANOM VRNI 29.432 DEM
NOV ŠKANDAL NA MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE
DEČEK, KI VIDI NEBEŠKI SIJ
POLNOČNE
SEANSE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
REŠITE LIBERALNO DEMOKRACIJO!
IMA PREVEC PAMETNIH! Ml SMO ZA REALNE.
... bemti državo, ki je obdavčila reveže!
MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (27)
MORIJI NI VIDETI KONCA
Morija v BiH traja in traja. Svet se Se vej dno obnaSa precej zadržano, Čeprav je le nekaj napredka. Modre Čelade zdaj smejo tudi streljati, za-padne ladje in letala blokirajo morje pred Črno goro. Srbija sicer Se vedno uvaža na veliko zlasti po Donavi in po kopnem.
Zima kaže kremplje. Slovenci smo zadnji hip rešili del rojakov iz Sarajeva. Delamo medvedjo uslugo Srbom, ki so veseli, Ce Slovencev tam ne bo. Na nek naCin je to pomoC etničnemu CiSCenju. Slovenci bi bili zgaga, saj smo tudi samostojna država. To, da smo v OZN, pa tudi pomeni, da smo za krizo v BiH Se bolj odgovorni.
V Srbiji pripravljajo volitve. Znova bo iz-- voljen MiloSeviČ^ _ ZDA skuSa pomagati opoziciji, ki najavlja nekakšne demoUSTr^cljer-na-ta-naCin, da jim bo priskrbela Tv opremo za propagando.
Bosna je Čedalje bolj bolna, tifus, ki se je zaCel Siriti iz Jajca, zdaj grozi iz Travnika. Srbski helikopterji Se vedno sejejo smrt, generalni sekretar OZN Butros Gali ob tem ni prepričan, da so vojaSki. Srbi zdaj uporabljajo tudi rakete, ki niso letala in tudi helikopterji ne in se smejejo v brk OZN. V Tuzli so straSili s klorom. Rezervoarji Se niso zadeti, ni pa reCeno, da ne bodo.
Albanija je vse bliže paktu NATO. Svet Se vedno ne dovoli Makedoncem, da bi nosili svoje ime. Isti svet pa priznava že zdaj delitev BiH, saj se pogovarja tako s Srbi kot s Hrvati, ki imajo že dolgo državo v državi, pa tudi bolj malo - z uradno oblastjo BiH.
Žalostne zgodbe se nadaljujejo, TV kaže uboge otroke, duSevno prizadete, kako so brez zdravil, hrane, vode, oskrbe. Otroci Muslimanov, na novo rojeni, ostajajo brez imen. Ker so oCetje v vojski, matere ne smejo dati otroku imena, Ce gospod oCe ni prisoten. Čisto verska zadeva in jasno je, da gre za muslimane in ne za Muslimane (narod).
Hrvati nadaljujejo svoje igre. Trudijo se, da bi nas Čimbolj oblatili, na primer z zdravili, ki jih je Slovenija pred leti kupila v Srbiji, jih dala v blagovne rezerve, zdaj pa so zdravila prišla na trg. Hrvati pravijo: „Glejte Slovence, ki v Srbiji kljub embargu kupujejo zdravila!" Po drugi strani je vse bolj jasno, da sta se Tudjman in Miloševič dogovorila za delitev BiH - Paraga, hrvaški pravaš, ki še Čaka na morebitno sojenje, grozi, da bo objavil dokaze. Bogve, Ce bo dočakal kaj takega.
Svet se še vedno vrti.
Zbiegnevv Kochanovvski
umi?. doba
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Tajnica redakcije: Suzana Bober
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
—	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066).23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
STRANKA, KI SE SKUŠA ZNEBITI VTISA, DA JE DESNO RADIKALNA
POLNOČNE SEANSE
Glede na to, da je g. Lampret, predsednik SKD v Celju, čutil potrebo, da javnost obvesti o „moji zamrznitvi članstva v SKD", želim dati tole pojasnilo:
javnimi tribunami, npr. o novi organiziranosti občine Celje, o lastninskem preoblikovanju podjetij, o aktivni politiki zaposlovanja itd.
Kljub prizadevanjem se
Janez La in p ret
Stranka SKD v Celju po mojem mnenju ni bila dovolj aktivna prav zaradi zaviralnega „delovanja“ nekaterih članov, ki so se v stranki večkrat nesramno prepirali, in zaradi nenehnega čakanja, kdaj bo imel g. Lampret čas, da pride iz Ljubljane na sestanek v Celje. Tako je stranka prakticirala pozne večerne seanse in se izgubljala v pripovedi g. Lampreta o pomembnosti njegovega dela v Ljubljani. V zadnjem dve in pol letnem delovanju stranka tako ni imela in ni mogla imeti bistvenega vpliva na politično dogajanje v Celju, niti ne na korekcijo oz. izboljšanje celjskih pozicij v državi Sloveniji.
Z nekaterimi člani SKD sem poskušal stvari programsko zastaviti, tako npr. s programsko konferenco leta 1991, zelo dobro obiskanimi
ki je 45 let trpel totalitarizem, vsekakor pa je na mestu vprašanje, v koliki meri nam je koristna. Tako je vse v prerivanju, pojavlja se, kot pravi argentinski Slovenec A. Rot »brutalnost zatiralske mentalitete nekdanjih zatiranih ljudi" in ne nazadnje paranoje, ki bo po zaslugi »zanesljivih ljudi, sivih eminenc in povzpetnikov še dolgo med nami".
Mnogi demokrati tako pozabljajo, da je pri uresničevanju demokracije pomembno, da ima vsakdo pravico izreči svoje mnenje, in ni ga človeka, ki bi mu to pravico odvzel. In ne nazadnje se spomnimo krščanskega sporočila, ki sijajno odpira »pota do človeka" (po Trstenjaku) in do transcendence, „a zvodeni takoj, ko se zapre v zaključene kroge in v absolutne resnice". In ali se kristjani oz. krščanski demokrati lahko definiramo s politiko tipa „anti“, ali moramo in moremo sporočiti svetu tudi politiko tipa „pro“, ki ____-RaJU.CUjno^da.bo obče spre
stvari niso obrnile v programsko-konstruktivno smer, v stranki pa tudi ni bilo dovolj kooperativnosti. Vodstvo SKD v Celju tudi ni podprlo kadrovanja šefa davčne uprave v Celju g. Prepadnika, niti načelnika inšpekcijskih služb občine Celje g. Vrečka, čeprav sta oba člana stranke, hkrati pa ni imelo nobenega drugega kandidata. Pač po načelu: nihče ne more biti tako velik, kot je lahko šef stranke, pa čeprav le celjske veje. Toliko na kratko o prvotnih razlogih mojega »zamrzovanja".
S tem pa ne mislim reči, da je stranka Slovenskih krščanskih demokratov nasploh slaba oz. najslabša stranka v Celju, nedvomno pa je potrebna prenove. Potrebujemo jo v celotnem slovenskem prostoru, ki ga je zajela strankomanija. Ta je hkrati razumljiva za narod,
jeta. Tudi to je čar in hkrati past demokracije, v katero se lahko ujamemo.
In konkretni - zadnji razlog moje zamrznitve: Stranka SKD je dala nekritično podporo Z. Podlesniku iz stranke LDS pri kandidaturi z.-, mandatarja celjskega
mmmsm
lili”™™
izvršnega sveta. Ob tem ni pokazala dovolj pripravljenosti, da kadruje ustreznega mandatarja iz vrst strank, ki so zmagale na prvih demokratičnih volitvah po vojni. In tako se igra ponavlja:	v republiki izdajo
Demos Pučnikovi socialdemokrati (morda tudi zaradi Peterletove »enostrankarske privatizacije" vladnih zadev), v Celju pa se jim pridružijo še Lampretovi Krščanski demokrati, ki podprejo Školčeve oz. Drnovškove li-berale.
Saj se v takšnih okvirih ne moremo iti »nove politike". Da bi stranka ostala na oblasti oz. da bi nekateri njeni posamezniki zaščitili svoje osebne interese, bodo podprli vsakogar - samo da ni iz vrst stranke oz. njenih privržencev. Nove politike pa se brez resnih novih konceptov in novih ljudi, ki bodo te koncepte uresničili, ne moremo iti.
In če celjski odbor SKD uradno zapiše, da »v procesu demokratizacije še ne obvladuje političnih znanj in
političnega jezika"", je moja odločitev, da se ne grem več politike s tistimi, ki je ne zanjo oz. ne zmorejo, dovolj utemeljena.
Silvester Drevenšek, Celje
f
Ir; m II
Silvester Drevenšek
NAKUPNI CENTER
NAPOLITANKE SUNNY400 g-UVOZ 122 80 ifil 18
KAVA BAR 100 g	39,60	54,65
BELLE DUJ0UR	207,30	436,14
Č0K0LIN0 200 g	92 06	11172
NAPOLITANKE 400 g - UVOZ	14976	196,50
Na voljo vam je široka ponudba čokolad in keksov proizvajalca MANNER.
V času novoletnih nakupov nad 3.000,00 SIT vas čaka darilo.
Vabimo zaključene družbe v naš bife, kjer po predhodnem naročilu nudimo gostinske usluge.
RADIO ALFA d. o. o.
Cankarjeva 1, 62380 Slovenj Gradec,
Tel. 0602 41-630 FAX 0602 41-244
PRVA PROPAGANDNA AGENCIJA NA KOROŠKEM IN RADIO BREZ STALNE FREKVENCE
Smo producenti
PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE
Prisluhnite nam vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure na frekvencah 88,9 in 97,2 Mhz.
FARSA LASTNINSKEGA PREBEGA
DOBRO PRERAČUNANA PREVARA
Imamo državo brez mej, sodišča brez zakonov in parlament brez poslancev. Takorekoč živimo v neki anarho-šizoidni suverenosti, ki ji je celo lastna revščina v breme. Država s tisočerimi uradniki vzdržuje podjetja brez delavcev in se dnevo ukvarja s prerazporejanjem viškov v potrošnjo. Deklarativno podpira podjetne inicijatorje, ki izgubljeni tavajo v prostoru, imenovanem tržišče. Vse le zato, ker je država vsled preorganiziranosti obremenjena sama se seboj. V tesni navezi z monopoli, še posebej s finančnimi, izčrpava zdrave zaloge gospodarstva in ljudi, ki slepo verujejo v moč čarobnega napitka kompromisarske zakonodaje.
„ Tokrat bomo lastninili!" je nova formula odrešitve, s katero napovedujejo izhod iz krize. Kakor da se desetletne odnose da spreminjati preko noči. Z aktom, za katerim bedijo oči sodstva, naj bi se začela vladavina kapitala. Pri tem se predlagatelji ne zavedajo svoje usodne povezanosti z minulim vo-lontarističnim sistemom, ki je želje postavljal pred dejstva. Mogoče prav zato, ker se utopističnemu verovanju ne morejo odreči. Še manj praksi, da je uzakonjena ideja vredna žrtev.
Nesporno je, da nova imena v politiki vztrajno sledijo izkušnjam bivšega sistema. Želijo biti voljeni in voditi, vendar nihče ne ve kako. In v takšnih razmerah, ko skorajda ni razlik med zaposlenimi in brezposelnimi - vsi tolčejo ob isti prag bede - je bil sprejet zakon o lastninjenju. V razmerah, ko večina ljudi niti ne premore denarja za zdravo prehrano, naj bi le ti kupovali podjetja in deleže. Lačni, bosi in prezebli naj bi dajali vtis ameriških smetarjev. Da bo farsa popolna, so si predlagatelji zamislili scenarij, po katerem bo dobra država sredstva za odkup poklonila v obliki lastninskih certifikatov. Kako enostavno, kot da bi privatizacija ne bila proces, ki
sloni na predhodni akumulaciji. V našem gospodarstvu pa je ta približno enaka ničli.
Verjetno nikomur ni popolnoma jasno, tudi samim predlagateljem zakona ne, s katerimi sredstvi bi se lahko opravila lastninska preobrazba v gospodarstvu, ki že nekaj časa beleži vse večje izgube, kot pa znaša akumulacija. Poleg tega je država obremenjena s približno 60 odstotki bruto družbenega proizvoda javnega dolga in vprašanje je, kako ga bo poravnala ob njenih vse večjih apetitih, ki jih ima v sprotni porabi. 48-odstotni delež ne zadošča niti za tekoče potrebe, ki naraščajo line-rano z izgubami gospodarstva. Z nadaljnim upadanjem proizvodnje pa lahko pričakujemo le še večji delež sredstev za državno porabo. Potem je tu še večna sanacija bank in njihovih dolžnikov, velikih podjetij pred stečajem in megalomanskih projektov (za slovenske razmere), kamor sodijo železarne, ekološke sanacije degeneriranega okolja in onesnaževalcev, obveznosti do tujine in . . . nekje se ustavi. Na neki točki preprosto presahnejo viri gospodarske politike, ki se v prid kompromisarstvu odpoveduje razvoji strategiji.
Pragmatičnih rešitev za preokret usode slovenskega gospodarstva zakon po vsej verjetnosti ne bo prinsel. Napoveduje pa uspešno trgovanje z vrednotnicami, ki spominja na podajanje papirnatih jadrilic, podobno časom planskega gospodarstva. Imeli bomo papirje in na njih številke. Količine vrednosti, ki nas bodo prepričevale v bogastvo, ki ga je moč kupiti. In dokler bo papir na tej svojevrstni borzi obračal papir, bomo pač vztrajali v upanju. Šele ko bomo za papirnatega tigra ugotovili, da je čisto podoben naši domači mački, bomo verjetno spoznali anahronizem administrativnega upravljanja gospodarstva. To pa spričo tega, kakor je zakon zastavljen, lahko traja kar nekaj let.
Administrativno poigravanje z gospodarstvom in lastnino bo zopet pokazalo svojo egalitarno prepričanje. Kako ne zna ločevati med dobrimi in slabimi podjetji, perspektivnimi in neperspektivnimi programi in med prodornim in melanholičnim me-nagementom. Administracija je pač čustveno vezana na preteklost in le kot takšna lahko doživlja sedanjost in razmišlja o bodočnosti. Njeni pogledi ne dajejo nikakršne garancije, da bodo sredstva, ki se bodo stekala v razne paradržavne sklade, namenjena racionalnim naložbam in ne pokrivanju preteklih dolgov in posledic zgrešene ekonomske politike. Nasprotno, novi centri moči, od katerih bo Agencija Republike Slovenije za privatizacijo najpomembnejši, že nakazujejo konsolidacij-ske zveze, ki se vzpostavljajo med vlado in skladi. Vpli-
vanje vlade na gospodarsko politiko preko skladov bo le to odrešilo dela odgovornosti, ki jo ima do gospodarstva, ne pa tudi neposrednega vpliva na odločitve. S tem, ko bi se zameglilo bistvo odgovornosti vlade do stanja v gospodarstvu, bi se le povečala samostojnost in parcialnost odločitev posameznih državnih funkcionarjev. Takšne razmere bi ohranjale podobo sedanjega gospodarskega stanja, ki je v prid priviligiranim in vladno protežiranim podjetjem.
Brezplačna razdelitev lastninskih certifikatov v višini petih tisočev mark je v bistvu dobro preračuna prevara. Svojevrsten politični pritisk na parlament in pesek v oči sindikatom in državljanom. Slednji zaslepljeni s prividom ne uvidijo, da bo velika večina prejela le potiskan papir, ki bo že naslednje leto brez vsakršne vrednosti. Napačne naložbe, četudi v lastno podjetje, so v tržni ekonomiji vsakdanji pojav. In takšnih vlaganj ne bo malo. Mnoga podjetja že v naslednjem letu preko delavskega odkupa ne bodo mogla povrniti četrtinskega deleža iz sklada, saj jim kljub minimalnim plačam in odpovedovanju delavskemu standardu in pogojem, ne bo ostajalo niti za pokrivanje tekočih stroškov in obratnih sredstev. Zaposleni v ostalih podjetjih pa se bodo še nekaj naslednjih let pod vplivom solastniške zavesti odpovedovali osebnemu standardu in tako pridonašali h konkurenčni sposobnosti slovenske proizvodnje. Izgleda, da bodo še največ od vsega skupaj imeli tisti, ki se bodo ravnali po načelu: „Prodati, dokler je vse skupaj še kaj vredno!"
Matjaž Stare
DRAGI
»PREDSEDNIKU
Narekovaj je zategadelj, ker gre za predsedniške kandidate in kandidatkinje za prvega človeka Slovenije. Volitve so že blizu.
Poslušal sem vas vse skupaj na TVS. Zelo lepo so vas predstavili. Zmotilo pa meje, kaj ste povedali. Na primer o prisluškovanju. Vsi ste v bistvu z veliko hvale govorili o tistem obdobju, zlasti gospod Kacin, saj sploh ni bilo treba oklicati izrednih razmer. (Dejansko tudi ni jasno, če je bila vojna, kdo jo je razglasil ipd.) Hkrati pa ste, kot da bi pozabili, kaj ste trdili, govorili o tem, da so izredne razmere opravičevale prisluškovanje. Kdo je razglasil izredne razmere? Zadeva bi bila hitro jasna, če bi minister Bavčar pokazal dokument, s katerim je sodišče odobrilo prisluškovanje, pa če so izredne razmere bile ali ne.
O vojski ste govorili tako, kot da smo bogata država, brez problemov, s srečnimi ljudmi, brez revežev, brezposelnih ... Se vam ne zdi, da morajo biti državljani s svojo državo zadovoljni, da jo potem z veseljem branijo? Naj bi plačana vojska branila onesnaženo Slovenijo, reveže, brezposelne? Da, vendar je to premalo: Slovenci smo močni, če se upremo vsi, vsak po svojih zmožnostih.
Ne vem, če se bo našel kdo izmed vas, ki bo odgovoril ali kaj pojasnil. Morda pa le. Sicer pa, želim vam, da na volitvah uspete, saj drugih kandidatov ni, države brez predsednika ali predsednice pa seveda ne moremo imeti. Živeli!
VAŠ DRŽAVLJAN
SVOBODNA
MISEL
KIDRIČEVO: AVSTRIJCEM PODARJAJO TOVARNO
DELAVCI NE DAJO ZEOGLINA
Bivši socialistični gospodarski orjak Tovarna glinice in aluminija (TGA) v Kidričevem, ki je imel nalogo pokrivati kompletne jugoslovanske potrebe po svojih žlahtnih proizvodih, se je s spremembo političnega režima in prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva pod novim nazivom za staro fasado „Talum" znašel pred prav tako novo nalogo - dokapitalizacijo. Kljub temu, da je v Sloveniji evidentno kronično pomanjkanje denarja, je prodajanje Talumove delovne enote Zeoglin, nekdanje Glinice, Avstrijcem za bedno sumo treh milijončkov mark naravnost kriminalno dejanje.
Zeoglin — perspektivna tovarna
Zbor zeoglinskih delavcev je 8. oktobra sklenil, da ne dovoli prodaje svojega podjetja v obliki ustanovitve mešanega podjetji.. Sil-kem d.o.o. v večinski lasti Silkem Holdinga iz Dunaja. Svojo odločitev opravičujejo s tem, da ima Zeoglin vse možnosti za rentabilno poslovanje, saj se proizvodnja neprestano povečuje, odlično kvaliteto proizvodov pa dosegajo kljub temu, da
naprave stalno dograjujejo. Da bi Zeoglin lahko imel rožnato bodočnost, pričajo podatki o letni proizvodnji 30.000 ton zeolita, 12.000 ton vodnega stekla in 4.000 enakih enot specialnih glinic. Kar 70 odstotkov zeolita odkupujejo renominirani evropski proizvajalci pralnih praškov.
Glede na obseg proizvodnje so delavci zahtevali ohranjanje sedanjega števila delovnih mest in podprli Ze-olitovo vodilno strukturo, ki
je dolžna doseči pri pristojnih državnih organih, predvsem pri Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje gospodarstva, zaustavitev prodajnega postopka pod sramotnimi pogoji. Dejanski pomen in ceno podjetja naj bi določila kompetentna komisija.
Cena Zeoglina je bila skrivnost
Poročilo cenitve Zeoglina, ki so ga nekaj časa skrivali, znašalo pa je malenkostne tri milijone mark, je pri stodvajsetih delavcih izzvalo val ogorčenja. Nič čudnega, saj vrednotenje sploh ni zajelo ocene tehnologij. Slednje pa je zelo čudno, saj taka proizvodnja ne more potekati zgolj s pomočjo prostorov, kar je bojda glavni Talumov delež v bodočem mešanem podjetju, ampak je zato potrebna vrhunska tehnologija, ki so
o pri Zeoglinu razvili sami.
Kako nerealna je bila loločena vrednost nekda-ije Glinice, je razvidno iz .ega, da je Zeoglinu kon-curenčna tovarna zeolitov v Kanadi zgolj za nakup li-;ence plačala 3,5 milijona iolarjev. Realna cena Zeo-'lina, ki jo lahko potrdi vsak iravi strokovnjak, pa je nič nanj in kvečjemu več kot >0 milijonov DEM, saj je :a tekočo proizvodnjo pogrebno ogromno kvalitetne Irage opreme, kot so avtoklavi, filtri, reaktorji, vpar-aiki, sušilniki itd. V podjetju so razvili in izdelali tudi sušilnik za zeolit, ki predstavlja v Sloveniji tehnološko novost. Inovacija omogoča stalno povečevanje proizvodnje, la bo v kratkem narasla letno na 40.000 ton. Talum pa očitno vseh teh dejstev ni predstavil Agenciji RS za prestrukturiranje gospodarstva, ki je Zeoglin
ocenjevala kot ustavljeno, neposlujoče podjetje.
Glede na trenutno stanje so strokovni delavci Zeoglina 11. novembra predlagali, naj razveljavijo pogodbo o ustanovitvi Silkem d.o.o. in naj glede na nerealno nizko' oceno tovarno na novo ovrednotijo in ločijo od Taluma, katerega vodstvo jo želi prodati pod ceno.
Majhen direktor se boji večjega
Vsa prizadevanja delavcev in strokovnjakov Zeoglina pa so očitno Sizifovo delo, saj je Jože Jerovšek direktor Zeoglina samo na papirju. Svojega velikega brata Toplaka iz Taluma se boji v tolikšni meri, da novinarjem, ki jih ne spusti v tovarno, ne upa ničesar več izdati, saj bi bil baje takoj v disciplinskem postopku. Takšni rigorozni
ukrepi do neposlušnih direktorjev so seveda mogoči zaradi slavnega Markovičevega zakona.
Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj želi Talum prodati Zeoglin ravno avstrijskemu Silkemu, če vemo, da so za nakup bili zainteresirani tudi Unileven, Ben Kiser, Benke! Wien, Henkel Zlatorog, Frisco, Prokter Geinbel in še kdo. So se za podarjanje Zeoglina Avstrijcem dogovorili v Kidričevem ob obisku ministrov Avberška in Šešoka?
Zastavimo lahko še drugačna vprašanja. Ge so v Sloveniji našli ogromne denarje za rešitev železarn, jih ne bi mogli tudi za Zeoglin, perspektivno tovarno? Misli naša država prodati tujcem vse, kar je količkaj vredno?
Franc Furlane!
GOLJUFI V SLOVENSKI POLITIKI
KDO Sl, »DOKTOR« FERŠ?
Po osamosvojitvi naše lepe deželice je sila modno vračanje takšnih in drugačnih poslovnežev in kvazipolitikov slovenskega porekla. Iz tujine prinašajo poleg denarja, po običaju le na papirju, tudi ideje o „odrešitvi“ Slovencev, ki jo lahko izpolnijo le oni. Eden takšnih je najbrž tudi Re-imund Zlatko Ferš, ki ga imajo nekateri za doktorja, drugi pa za navadnega goljufa. Kdo in kakšen je v resnici predsednik Štajerske demokratsko krščanske stranke, nam lahko deloma odgovori epizodica iz njegove bližnje preteklosti.
Nepričakovani šok
Ko je Anton Čoki, direktor Obrtne zadruge Panorama na Ptuju, zagledal na televizijskem ekranu obraz Reimunda Zlatka Ferša, ki so mu televizijci prilepili doktorsko titulo, je bil silno presenečen. Najprej zato, ker lahko z vso gotovostjo zatrdi, da novopečeni uvoženi politik niti ne ve, kaj je doktorska disertacija in drugič, ker je imel z njim pred dobrimi tremi leti slabo poslovno izkušnjo, čoklovo nezadovoljstvo se je samo še stopnjevalo, ko je v Večeru prebiral članke o Ferševi skrbi za bosanske begunce, v katerih se je predsednik Štajerske demokratsko krščanske stranke in direktor firme Intertechnik iz Rosenheima hvalil, da je za pregnance storil več kot vsi ostali v Mariboru.
Glede na slabo izkušnjo s Feršem izpred treh let je direktor Panorame prepričan,
da direktor Intertechnika pri neuspelem poskusu postavljanja raškega begunskega centra ni dobil napada humanosti, temveč se je ravnal le po profitni logiki.
Ležaji so izhlapeli
Da je Ferš res mojster svojega poklica, je pokazal pred tremi leti, ko je Panorama pri njegovi firmi naročila štiri tisoč ležajev, po naš ki „kugellagerjev“, zanje plačala točno 29.432 nemških mark, videla pa jih nikoli. Posrednik v poslu med podjetjema je bil Ferromoto, ki je zaradi nedobavljanja ležajev in iz tega izvirajočega nevračanja denarja Panorami sprožil proti Intertechniku pravni spor. Iz vsega skupaj ni bilo nič glede na to, da uvozniki na reševanje tovrstnih „mednarodnih sporov" nimajo veliko vpliva. Po domače povedano, Pano-1 rama je podarila Feršu trideset tisoč nemških mark.
Impont - čjcpont GiAc/\ii£t&{uhiie.i: Raimund Feji* /flux-$04t/!&-PZa.tj /2 a, 8200 StMC/i/icčm
Panorama
Z. Hd. Frau Ivanka Krajnce Trustenjakova 2
,YU-62250 Ptuj
INTERTECHNIK	; 2 &
8200 Rosenheim Tol. t (00031) ne.M BTX : (C8C31) 11553 Fax : (C8031) 33924
'TO:
Ferromoto Maribor
X7IN: ..F.r.^..L.°.Vr?C.
FAX NO: .??.3.8.-62-23457.
FRCM:
Intertechnik,

VoAt/ichickkonto Pliinchtn	jjp REF:
Kta. /V«. '233771-602
NO. OF PAGES:
Y0UR REFi ..............
PATE: . ..30.08.1989
Datum, 07.06.1989
Rechnung N r.	02/89	(Proformarechnung)
Kugellager 6304-2RS	2000 Stiick a DM 8,283 DM 16 566,00
Sehr verehrte Frau Lovrec,
mit Ihrer Storr.ierung sind vir einversLanden. Die voiVezahl te Leistung in Hche von DM 29.432,-- fUr 4.000 Kugellager vird sofort ersetzt. Im Falle einer veiterer. Bcstellung verden vir Beatellungen in dieser Richtung nur aus Ihrem Hause akzeptieren.
Kugellager 6004-2RS	2000 StUck a DM 6,433 DM 12 866,00
DM 29 432,00
Lieferung 8 Tage nach Bezahlung.
•Mit freundlichen Griiflen 1» t i. A.
8200 Rosonhe/
Inte*ttcJmLk, impont-čjcpont, fttiK-tfo-ic.lt-Plat t 12 a, 8200 Rti-ic/iAeuu
TU. 0 803/// 75 53 - oTX 0 So ?/// 75 55 - fnx o 80 3'13 39 29
krščanska stranka, sprejema v svoje vrste ljudi, ne da bi preverjala njihovo prete-
klost. Človek, ki ni sposoben moralnega poslovanja, ne more pošteno delati niti v politiki", je prepričan An- , ton čoki.
Da imamo v slovenski politiki enega antipoštenjaka
več, 'pa ni nikakršna posebna izguba, saj se jih je že doslej zarodilo lepo število. Ali drugače, ker je slovenski politiki zmanjkalo domačih goljufov, smo jih prisiljeni uvažati iz tujine.
Franc Furland
Faksimile
Kje si, morala?
„ Feršu oproščam teh trideset tisoč mark, ne mo-
rem pa razumeti, kako lahko slovenska politika, konkretno Štajerska demokratsko
IN KDO A. ŠTORMAN?
Velenjčani se krohotajo po vsakem televizijskem nastopu svojega someščana, samoizvoljenega predsednika Republikanske zveze Slovenije Adolfa Štormana, starega znanca organov pregona, prekupčevalca z orožjem, cestnega roparja in pretepača, ki bi namesto v zapor rad v slovensko skupščino.
Ali bo Štorman končno v kehi?
Adolf Štorman, v Novi dobi smo dvakrat pisali o njem, je vzniknil iz lokalnega podzemlja z osvoboditvijo in to s težkim mitraljezom v roki. Zagotovo je bil po ali med osvobajanjem najbolje opremljeni in oboroženi civil v svoji ali Teritorialni obrambi.
V Velenju se je izkazal s trdimi pestmi, nekajkrat tudi na oni strani zakona, največje junaštvo pa mu je uspelo 90. leta v Mozirju, ko je s pištolo streljal v gostilni in k sreči le ranil gosta. Uradnim organom pregona ni preveč zaupal, zato si je pravico krojil sam. Že pred vstopom v politiko si je medijsko popularnost prislužil z oboroženim ropom, ko je s prijateljem od nekega prevoznika z orožjem izterjal 100.000 mark.
Ni znano, A. Štornam pa trdi, da mu tudi sama ministra I. Bavčar in J. Janša dolgujeta 72.000 mark, kolikor bi naj bilo vredno orožje, ki so mu ga zaplenili v ljubljanskem Tivoliju in bi mu naj baje uvoz ter prodajo odobrila omenjena ministra.
Kot sam trdi, je žrtev omenjenih ministrov, zato se je odločil, da bo dolg na ta ali oni način izterjal, povrhu pa naj bi do konca izpol-
nil dolg do domovine in Velenje očistil vseh „Srbakov“ in »Bošnjakov". Zato je najprej prisluhnil somišljeniku Zmagu Jelinčiču. Toda o tem, zakaj sta se razšla in kdo se je razšel, nerad govori.
Ni znano, kaj si slovensko občestvo misli o nastopih Adolfa Štormana, 37-letnega prvaka Republikanske stranke Slovenije ob televizijskem omizju, dejstvo pa je, da je slavnostno korakanje A. Štormana v slovensko skupščino v veliki meri odvisno od Milene Bukvič-Dežman, vodje enote temeljnega celjskega sodišča v Velenju. Gospod A. Štorman bi namreč že moral na odsluženje poldrugega leta zapora zaradi omenjenega streljanja, zoper njega pa sta vloženi še dve ovadbi. Zaporu se je že dvakrat izmuznil, nazadnje baje s ponarejenim zdravniškim spričevalom. Zdaj bi moral v zapor čez nekaj dni, točneje 30. novembra.
Moja stranka je trn v Janševem očesu
Ob zadnjem obisku v uredništvu Nove dobe je g. A. Štorman trdil, da je žrtev političnih spletk in da bo javnosti do podrobnosti razgrnil vso resnico. Del tega že
v Ormožu, na javnem shodu, ko je med drugim optoževal tudi ministra i. Bavčarja, vendar ta na njegove pripombe ni reagiral.
Zanimivo je, da se Štorman ni pritožil, kar bi se po zakonu lahko, na postavitev roka za odhod na Dob. Potemtakem bi vkorakal namesto na volišče v zapor. To pa daje celi zadevi še posebno draž, kajti v tem zmešanem času ne bi bilo nič nevsakdanjega, če Štorman svojega odhoda na Dob ne bi znal s pridom izkoristiti kot žrtev režima in političnih nasprotnikov.
„ Jaz in moja stranka sva trn v Janševem očesu, saj Janša ve, da jaz vem, kaj se je dogajalo med osvoboditvijo, kdo je švercal orožje in kdo kupoval. Res pa je, da sem se mu - Janši - dal ujeti v past. Tudi program moje stranke sedanji oblasti ni pogodu, ker je ta oblast nadaljevanje komunističnih načrtov o uničenju slovenske države in demokracije v njej. Poglejte to sramoto, da nekaj sto rojenih Slovencev ne dobi državljanstva, državljanstvo pa so dali sto-tisočem iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Za 600 tolarjev si dobil slovensko državljanstvo, če pa pelješ cepiti psa, te to velja skoraj jurja ..."
Stormanova dvojna merila in pravila
Vse kaže, da se je prvak Republikanske zveze Slovenije in kandidat za poslanca v državnem zboru Skupščine Slovenije vseeno uštel. Uštel v tistem delu zakonodaje, ki točno odmerja, kdo je lahko - poslanec.
Ustava in zakoni (čeprav v enem delu ohlapno) kljub vsemu odmerjajo, da je volilna pravica z ustavo za-jamčna človekova pravica in temeljna svoboščina. Torej lahko voli tudi državljan, ki je na prestajaju kazni.
Kaj pa biti izvoljen? Tudi to je zajamčna pravica, če državljan ni bil kaznovan z zaporom več kot šest. mesecev.
Adolf Štorman lahko legalno in legitimno kandidira na volitvah, lahko je celo izvoljen in dobi poslanski mandat, vendar le do trenutka, če ga državni zbor potrdi. Po tretji alineji 9. člena zakona o poslancih (pravnomočna obsodba za nepogojno kazen, daljšo od šestih mesecev) pa državni zbor Štormanu mandata ne bi smel potrditi. Seveda je zdaj vprašanje, kako bo Adolf Štorman ravnal v teh dneh do 30. novembra, ko bi moral začeti na Dobu pre- ne bi bil izvoljen, bi odpa- čeprav že obstoječi podatki s tajati kazen oziroma, ali ne dli vsi zapleti, vsekakor pa o njegovih kaznih to izbi bilo smotrneje počakati Štormanovo naj učinkovitejše ključujejo. na izid volitev. V pri- predvolilno orožje, da je na-
meru, da g. Adolf Štorman mreč žrtev političnih spletk,	I. A.
NOVe^OBA
v .__
JANEZ GORŠIČ: ENI SO V PARLAMENT VSTOPALI Z NEPLAČANIMI ZVONOVI, MENI PA JE VODA ODNESLA ŠE BOBNE
OBLJUBE Z DOLGO BRADO
»Dolgo časa nisem dojel, zakaj je bilo moderno kritizirati Beograd ali Ljubljano, občine pa ne. Če si prst upiral v prve, si bil hraber, če v občino, si plačal. In jaz sem vedno kritiziral občino. Verjel sem prvim volitvam in ugotovil, da tisti, ki sem jih jaz izbral, niso bili izvoljeni. In zdaj strmim, med kandidati so spet tisti, ki so me razočarali. Torej se je stvari treba lotiti na drugem koncu in sam ... “
Janez Goršič. Nekdaj pevec slavnega ansambla Pepel in kri, potem bobnar plesnega orkestra Žabe in še popularnejši športnik. Bratje Goršiči, Tone, Edi in Janez. Prva dva profesorja, on obrtnik. Sin, ki je spoštoval očetovo voljo. Vsi trije pa sinovi glasbe in športa. Sinovi legendarne dramske in filmske igralke Marije Goršičeve in Edvarda Goršiča, tistega Edvarda, ki je na brniškem letališču naše izseljence vedno pričakal s harmoniko. S harmoniko, ki jo je sam prinesel iz Amerike.
Vaša kandidatura in vstop v politiko sta marsikoga, ki vas je poznal kot športnika in glasbenika, milo rečeno, presenetila.
»Zanimivo je, da se s politiko ukvarjam dlje kot moja brata, ki se s politiko sploh ne ubadata in vendar so nekateri začudeni. Ugotavljam, da me večina ljudi ohranja v spominu kot glasbenika in športnika in ne kot obrtnika in podjetnika, ki že desetletja bije neenakopravni boj z oblastjo. Zdaj z da-carji, zdaj s politiko."
Pred nekaj leti ste bili res gorki tedanjim oblastnikom, ko ste jim na različnih shodili v brk povedali, da govorijo eno, delajo pa drugo in se z vso vnemo lotevali težav obrti in porajajočega podjetništva.
„Oče, kije star nergač, in je po vrnitvi iz Amerike nenehno psoval, da mu bodo komunisti uničili domovino, zaradi tega je tudi sedel, je venomer vse primerjal z Ameriko. Jaz Amerike nisem videl, vedel pa sem, da se da tudi pri nas mnogo tega spremeniti. Zato sem zaupal zdaj temu, zdaj onemu in bil na koncu vedno razočaran, ker se je sčasoma pokazalo, da tudi ti niso opravičili zaupanega poslanstva. Se več, iz Celja so potegnili najboljše kadre in tako moje rodno mesto še bolj osiromašili."
Tu vam je statistika v prid, Celje nenehno drsi po lestvici navzdol, čeprav je bilo nekoč med najmočnejšimi industrijskimi centri, regijsko mesto ...
»Tega nihče ne razume. Nikoli doslej nismo imeli Celjani toliko pomembnih položajev v državi in vendar gre še kar navzdol. Žal je ob tem treba priznati, da so prav nekateri Celjani s svo-
jim ravnanjem naredili mnogo škode tej mladi demokraciji in državi ...
Tudi sam sem bil osupnjen, kaj se je začelo dogajati in kako krasti. To niso bile več niti kraje, to je bil že rop.
Zaupal sem Peterletovi vladi in zaupam Drnovškovi, vendar sem ugotovil, da še taka vlada ne more storiti ničesar, če nima za sabo parlamenta. In to, kar se je dogajalo v sedanjem parlamentu, meji že na burlesko. Zato sem rekel, da več nikomur ne zaupam, da se bom poskušal še sam boriti tam, kjer se v resnici odloča, preden vse skupaj ne razprodajo, si razdelijo ali uničijo."
Spet iste obljube istih ljudi
Začeli ste v obrtnem združenju, bili med ustanovitelji Štajerske banke obrti in podjetništva ...
„0 tem sem govoril na začetku. Šlo je za to, da so se le pri koritu zamenjali, na članstvo pa pozabili. Morebiti sem res tako zabit, da ne doumem, kako je s to stvarjo, vendar vztrajam, da bi bilo lahko drugače in bi moralo biti. Presenečen sem, da toliko ljudi najprej vse podredi lastni koristi in šele zatem okolju ali državi.
Žal moram priznati, da tudi okolica tako reagira:	kakšno hišo imaš,
kakšen avtomobil voziš, kam in kolikokrat si šel na dopust, potovanje ..."
Vam to ni v prid, saj ljudje vedo, da primete za vsako delo, da ste prodajali že tudi sladoled, kar seveda nima z vašo obrtjo vulkanizerja nobene zveze
„0, ima, ima. Še kako ima. Ko sem ugotovil, da velika podjetja več ne plačujejo računov in sem moral odpustiti delavca, sem se lotil sladoleda in sendvičev zato, da ohranim obrt, ki je v družini že več kot pol stoletja.
Res pa je, da nekateri še zdaj živijo v prepričanju, da se trenutno vozim z lado, ker hočem ustvariti lažni videz in prikrivam denar za mercedez."
Rekli ste, da ste že dolgo v politiki, vendar nikoli v kakšni stranki. Zdaj pa ste med demokrati?
»Kot rečeno je imel oče težave, ker je javno psoval nekatere komuniste. Trdim, da upravičeno, žal jih je na glas psoval šele, ko je popil dva deci.
Gledal sem, kaj se dogaja, bil žalosten in razočaran, o tem sva že tudi nekaj rekla, potem sem se odločil. Demokrati imajo dober program, ne obljubljajo nič nemogočega, predvsem pa ne gre za ljudi, ki so že zapravili zaupanje. In sem tu."
V čem je po vašem mnenju razlika?
»Demokrati se ne ubadajo s preteklostjo, upoštevajo vsakega, ki se potrjuje s sposobnostjo in poštenostjo.
Priznam, da sem doslej stranke ocenjeval po ljudeh, ki sem jih osebno poznal ali spoznaval s pomočjo medijev in tako ocenjeval njihovo delo. Ko so me povabili medse, sem vse še enkrat pre-
tehtal in prišel do spoznanja, da ima edino stranka, ki je strogo sredinska in si s tem omogoča ali ima prostor za koalicijo v levo ali desno, možnost tvorno vplivati na spremembe. Torej udeja-niti to, za kar smo glasovali po odcepitvi in kar bi radi doživeli po teh volitvah."
Kaj bi vi obljubili, če bi morali začeti obljubljati?
»Predvsem bom v Ljubljani ostal Celjan. In drugo, kar zmorem, to pa je, da takoj zaposlim človeka, če država zmanjša dajatve. Ne enega, dva. Kajti obrtniki in podjetniki ne rabijo pomoči, če jih ta država ne bi več izčrpavala s tolikšnimi dajatvami. Verjemite mi, da je ta pogoltna država kriva za siromaštvo, ki nas je doletelo. Rekel sem, da je v družini več kot pol stoletja obrt, preživeli smo vse reforme in vem, da je rešitev tu, na dosegu, samo politiko je treba spremniti. Zato sem vstopil v politiko skozi široka vrata in glasno.
Eni so v stranke vstopali z darovi in denarjem, zvonovi, jaz še bobnov nimam, ker mi jih je uničila poplava. Vem pa, kaj hočem in to, kar hočem, hočejo tudi drugi, vendar več ne zaupamo vsem in vsakemu. Videli bomo, koliko meni zaupajo drugi ..."
Janez Sever
CELJSKA OBČINA^ ODGANJA ZDOMCE
Marjana in Franc Gregl sta zdomca, ki sta se po dvaindvajsetih letih dela v Nemčiji vrnila domov v Celje. Ker sta v dolgih letih dela v tujini privarčevala nekaj denarja, sta ustanovila podjetje Tri G d.o.o. in želita delati kot zasebnika.
Vprašanje pa je, ali jima Dodala je še, da bi bilo,
bo to tudi uspelo. Zakonca Gregl sta se namreč odločila za precej neklasično gostinsko dejavnost, ki je pri nas še dokaj v povojih. Za gostinstvo z mobilnimi prikolicami, kjer bi bilo moč kupiti že pripravljeno hrano in jo odnesti domov. Mobilne prikolice, kot že samo njihovo ime pove, ne bi imele stalnega mesta, pač pa bi bile danes na enem mestu, jutri drugje.
Ker za to seveda potrebujeta dovoljenje občinskih organov, sta se napotila na občino.
»Sanitarna inšpektorica I-vanka Turnšek ni delala težav, zahtevala je le sanitarno neoporečnost", pripoveduje Marjana Gregl. „Po pogovoru z njo sva se z možem napotila na zavod za planiranje, kjer je samostojna svetovalka za urbanizem Maja Sekulič odločno izjavila, da mobilna gostinska dejavnost nikakor ne pride v poštev, pač pa bi bilo mogoče postaviti prikolico le na enem mestu, vendar tudi to ni v občinskem interesu, saj bi le še povečevalo konkurenco zasebnim gostincem, ki jih je že tako dovolj. Omenila je tudi, da tu ni Balkan, saj je po njenem mnenju mobilna gostinska dejavnost znak balkanizacije.
preden nam dajo dovoljenje, potrebno objaviti razpis za lokacijo in dati tudi drugim možnost, da se nanj prijavijo. Na to je moj mož odvrnil, da bo verjetno tačas že v pokoju in da tudi nima dovolj denarja, da bi lahko upal na uspeh. (S tem je mislil na podkupnino.) Gospa Maja Sekulič je bila nato zelo užaljena in se ni hotela več pogovarjati, pač pa nam je rekla, naj se za pridobitev lokacijskega dovoljenje obrnemo na drugega.
Res ne vem, kaj je mislila z balkanizacijo", je nadaljevala Marjana Gregl. »Mobilne prikolice so zelo razširjene po vsej Nemčiji, saj takšen način dela omogoča kar lep zaslužek. Menda ja ne misli, da je tudi Nemčija na Balkanu."
Marjana Gregl tudi ne razume, zakaj naj bi občinarje skrbela prevelika konkurenca gostincev, ko je vendar jasno, da bo obstal in uspel najboljši. Občinarjem zato tudi priporoča, naj obiščejo Nemčijo in si tam ogledajo, kaj sploh je konkurenca.
In kaj na to pravi urba-nistka Maja Sekulič:	»Jaz
sem gospe Gregl in njenemu možu povedala, da sicer za izdajo lokacijskih dovoljenj nisem pristojna, da pa, kolikor vem, lokacij za kioske ni na razpolago. Zato
sem ju napotila na predstojnika oddelka Petra Drozga, ki je za takšne zadeve pristojen. Omenila sem tudi, da se lokacijska dovoljenja za takšne zadeve podeljujejo preko javnih razpisov. Takoj na to pa je gospa izjavila, da smo podkupljeni in da bo lokacijo dobil tisti, ki bo zanjo največ plačal.
Takšne obtožbe nikakor niso resnične, res pa je, da imajo pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj za takšne namene prednost nezaposleni in tisti, ki bi koga zaposlili. Kot sem že omenila, sem gospo napotila k Petru Drozgu, kamor menda ni hotela iti."
Kakšni so pogoji za pridobitev lokacijskih dovoljenj za mobilno gostinsko dejavnost smo se pozanimali tudi pri Petru Drozgu, ki nam je pojasnil, da komisija lokacijska dovoljenja za to podeljuje preko javnih razpisov in to po kriteriju izpolnjevanja razpisnih pogojev. Pogoji pa morajo biti seveda za vse enaki. »Če bi dali dovoljenje gospe Gregl brez javnega razpisa, bi se hitro oglasilo dvajset drugih interesentov, ki bi nas obtožili pristranskosti. Občina mora dati enake možnosti vsem zainteresiranim in se pač odločiti na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev. Gospa Gregl ima povsem enake možnosti za pridobitev dovoljenja kot kdorkoli drug", pravi Peter Drozg.
Janez Vodnar
RAVNE; PECCS POVOZIL OBČINO
TOŽBA ZA MILIJON MARK
Papirnata vojna med Peccijem Sherafedinom, lastnikom disco kluba California na Ravnah, in občinskimi oblastmi se po veliki zmagi prvega nadaljuje. Oškodovani zabavljač po tistem, ko je pred letom dni poskuša! z gladovno stavko opozoriti državne oblasti na nemogoče ravnanje ravenske občine, pravico pa je dosegel na vrhovnem sodišču šele v začetku tekočega meseca, toži občinski komite za gospodarstvo in družbene dejavnosti za povračilo nastale škode. Če bo z upravičeno zahtevo uspel, bodo milijonček zbrali — davkoplačevalci.
Z lakoto proti občini
Gospod, ki sliši na ime Pecci, bivši lastnik diskoteke Super Fleck v Velenju, je imel od samega odpiranja štirietažnega zabavišča „California“ v
Pecci Sherafedin: zmaga v papirnati vojni
centru Raven z Občinarji velike probleme. V ..odličnih" odnosih je bil tudi s sosedo Hedo Lečnik, kolegico po dejavnosti, poslanko v občinski skupščini, ki se je pritožila po tistem, ko je dobil obrtno dovoljenje. Trdila je, da je podjetni Pecci adaptiral staro stavbo brez ustreznih dovoljenj.
Lečnikova je neljubega soseda še večkrat prijavila, do najhujšega špetira pa je prišlo zaradi hrupa iz diskoteke, ki naj bi baje motil sosede pri nočnem
počitku. Na občini so po pritožbi Lečnikove vzeli Pecciju obrtno dovoljenje. Slovenjegraško temeljno sodišče je lanskega 30. septembra odločbo o zaprtju diska razveljavilo in naložilo ravenski občini, naj vrne uradne papirje. Ker tega seveda ni storila, je razočarani lastnik diska posegel po zadnjem sredstvu - gladovni stavki. Dolgo pa njemu, ženi in šestim zaposlenim ni krulilo po želodcih, saj je naslednji dan republiški urbanistični inšpektor dovolil nadaljevanje biznisa.
Občinarji so prekoračili pooblastila
„Vse skupaj je začela Lečnikova", trdi Pecci in nadaljuje:	»Povezala se
je z gospodom Čretnikom, nekdanjim predsednikom Demosa in sedanjim narodnim demokratom. Težave sem imel tudi zaradi Peterletove vlade, ki se je vtikala v mojo zadevo. 2e pred gladovno stavko je kontrola, ki jo je minister Pirnat naročil v Californiji, 'odkrila' nepravilnosti pri izdaji mojega obrtnega dovoljenja.
Ko mi je Paševo ministrstvo odpravilo obrtno dovoljenje, je bilo občini naloženo, naj v tridesetih dneh obnovi postopek in ugotovi, ali dejavnost opravljam v mejah dovoljenega hrupa. Obnove postopka ni bilo šest mesecev.
Štiri mesece po gladovni stavki pa je občinski komite za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj izdal odločbo, s katero je začel ves postopek na novo. 14. januarja letošnjega leta sem se pritožil pri ministru Pašu, ki ni reagiral niti po z zakonom določenih
Vilko Černovšek: „Pecci nima možnosti za kakršenkoli uspeh."
šestdesetih dneh. Ko ministrstvo za turizem in gostinstvo po sedmih dneh ni reagiralo, sem se pritožil na vrhovno sodišče.
Z zamenjavo vlade, s prihodom Drnovška, Siršeta in Kozinca se je začela klopka odmotavati. Slovenija je končno postala pravna država. 1. oktobra je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo moji pritožbi, 12. novembra pa je ministrstvo za turizem in gostinstvo izdalo odločbo o ponovni izdaji obrtnega dovoljenja."
V obrazložitvi omenjene odločbe je med drugim zapisano:	„V ponovlje-
nem postopku bi moral prvostopni organ samo ugotoviti, ali poslovni prostor Trg svoboda 3, Ravne na Koroškem, izpolnjuje vse pogoje varstva pred hrupom, o čemer v spisu obstaja pozitivna dokumentacija in ponovno izdati obrtno dovoljenje. Prvostopni organ je v ponovnem postopku prekoračil naročilo drugostopnega organa, zato je bilo odločiti kot zgoraj."
Pecci hoče milijon mark
Lastnik Kalifornije namerava zaradi velikanske škode, ki je nastala za-
radi pokvarjene hrane, pijače, neobra-tovanja lokala, nezaposlenosti osmih ljudi, kar je po njegovem zakrivilo neupravičeno ravnanje občinskega komiteja za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj ravenske občine, slednjega tožiti.
Vilko Černovšek, sekretar omenjenega občinskega resorja, pa se preveč ne boji: »Slišal sem, da bo Pecci tožil občino za milijon nemških mark. Mislim, da nima možnosti za kakršenkoli uspeh, saj ni občina ničesar zakrivila. Vsi smo zainteresirani, da je lokal, ki ga bo menda Pecci prodal, odprt, seveda, le če izpolnjuje vse zakonske pogoje".
California bo odprta že danes, v sredo, 25. novembra, Pecci pa ne pričakuje več toliko gostov kot nekoč, ko jih je čez 80 odstotkov prihajalo iz Avstrije. Od le teh so imele korist tudi ravenske črpalke, trgovine in druge oštarije, tudi Lečnikova, katere lastnica je baje s petimi tožbami, ki jih je vložla proti neljubemu sosedu, izgubila 212.000 tolarčkov.
Kolikšna bo izguba ravenskih davkoplačevalcev, ki bodo morali plačati napako občinskih uradnikov, pa je znano v naprej.
Franc Furland
Heda Lečnik, oseba iz ozadja
ZAKAJ CVETO BLAGOJEVIČ NE DOBI SLOVENSKEGA DRŽAVLJANSTVA
PRETEKLOST KROJI SEDANJOST
Ob opisovanju različnih peripetij, ki se v zadnjem času dogajajo okrog pridobivanja slovenskega državljanstva, bi najbrž porabili ves papir, ki ga v enem dnevu izdela papirnica v Količevu. Famozni dokument - dokazilo tega, da je določen človek državljan deželice na sončni strani Alp, je zelo iskani artikel. Med drugimi so ga dobili tudi ljudje, ki nimajo s slovenstvom niti toliko skupnega kot pes in mačka. Drugi, ki bi si po zakonu „laskavi“ papir zaslužili, pa so izviseli. Tudi Cveto Blagojevič.
Danes sedeminštirideset-letni Cveto je prišel iz Do-boja v Celje v sedemdesetih letih, ko so gradili cin-karniški Titan. Po tistem, ko seje poročil z domačinko, seje leta 1974 zaposlil v Cinkarni, kjer je najprej delal na terenu.
Bil pa je tudi zagret športnik. Leta 1978 je začel delati v prvoligaškem rokometnem klubu Aero kot član izvršnega odbora in tehnični vodja. Klub mu je pomenil toliko, da je, kakor sam prizna, napravil veliko napako.
»Kot invalid tretje kategorije, kar mi je prinesel kronični hepatitis, sem dobil lažje delo. Postal sem vodja skladišča odpadnega materiala in odpisanih osnovnih
sredstev.
Za klub sem protipravno priskrbel denar preko prodaje odpadnega materiala Dinosu in Surovini, ki sta del denarja nakazovala na klubski žiro račun, del pa na roke Vladu Privšku, ki je bil sekretar rokometnega kluba. Takrat so mi dokazali 54 milijonov takratnih dinarjev," se spominja Cveto Blagojevič.
Za to goljufijo so ga seveda obtožili in obsodili v letu 1983. Je pa zanimivo, da sodišče oseb iz vodstva rokometnega kluba ni treti-ralo kot osumljence. Ni jim bilo niti jasno, kaj je žrtveno jagnje dejansko delalo v Cinkarni. Cveto se spominja, da so zaprli skladiščnika, preiskavo vodili proti vodji
skladišča in obsodili referenta tehnične nabave. Vse tri v eni osebi.
Kazen ni bila lahka - od-lerili so mu dolgih sedem :t, katerih pa je zaradi do-rega vedenja odsedel le po-ivico. Ko je prišel 25. no-embra 1986. leta iz are-:a, ga ni pričakal noben pri-itelj iz kluba, ki so mu po-rej obljubljali vso podporo. Ivanje v zaporu mu je razilo družino, vendar mu je spelo ohraniti pristne stike sinom in hčerko. Na srečo iu je uspelo dobiti zaposli-2v v Obnovi, kjer je de-d do njenega stečaja 1990. ■ta nakar ie šel med obr-
tnike. Čeprav mu posel s hladilništvom in toplovodom ravno ne cvete, je do danes redno plačeval vse dajatve.
Ko je Cveto lanskega oktobra vložil prošnjo za državljanstvo, ni pričakoval, da se bodo nanj spravili tudi občinski uradniki. Pred mesecem in pol so ga poklicali na občino in od njega zahtevali, naj pismeno odgovori na tri vprašanja:	Kaj mi-
vvTTfTTrvTTTTrtrgTTTTTnfTtfTTTTTTnrirTTTnrinrinrinrs
BREZ DLAKE NA JEZIKU
—)!l-
MaIIBWKS IaUSS &TUMMT 95:9MHz6*
rmrmrrmTnrmTmTrmTmrrmTm
sli o svoji kazni? Če je sploh »Napisal sem, da sem bil kdaj delal, ko je prišel iz za- v naporu po starem zakonu pora? Od česa živi?	v stari državi. Službo sem si
našel takoj po odpustu iz zapora, in da sem tudi kot obrtnik do danes plačeval vse dajatve. Sem invalid, ki sploh ne bi smel opravljati takšnega poklica.
Odkar sem oddal prošnjo, so mi iz Ljubljane vedno odgovarjali, da je še v obdelavi. Zanima me, kako sta lahko oba meja otroka, sin je pravkar odslužil Teritorialno obrambo, Slovenca, oče pa ne more dobiti državljanstva. Zanima me, če v svetu obstaja kakšna država, ki lahko ločuje starše od otrok," se sprašuje Cveto Blagojevič.
V Cvetovem primeru je odgovor na vprašanje pozitiven. Ta država je Slovenija. Socialistična republika ga je fizično ločila od sina, ki mu je učiteljica v šoli gozila, „da bo šel tja, kjer je oče, če ne bo priden", na osnovi kazenskega prava, Republika Slovenija pa ga administrativno ločuje na osnovi Zakona o državljanstvu, ki si ga vsak tolmači, kakor mu odgovarja.
Anci Solan
mw. DOBA
-----gpt---
TUJINA NAGRAJUJE, ČESAR Ml NE CENIMO: VRHUNSKI DOSEŽKI SLOVENSKEGA IZUMITELJA VLADIMIRJA MARKOVIČA
NAŠ IZUMITELJ PRESENETIL SVET
Vladimir Markovič je na predstavitvi svojih izumov in inovacij na 41. svetovnem sejmu za izume, razvoj in industrijske inovacije v Bruslju prejel zlato medaljo posebnega pomena za svoj izum invalidskega vozička z izredno učinkovitim in lahkotnim ročnim pogonom mycycle. Za ta model invalidskega vozička in model dvokolesa mycycle, ki je dobil srebrno nagrado in ki tudi temelji na povsem novem načinu pogona, je prejel tudi poseben pokal belgijskega ministra za gospodarstvo in to za najvišji inovativni nivo sejma.
„Zakaj slovenski inovatorji in izumitelji tako težko prodrete doina“, smo povprašali, čeprav resnico poznamo.
„Kdor ustvarja res kaj novega, povsod težko prodre. Štiri leta sem bil v Nemčiji, potoval pa sem tudi po vseh kontinentih. Kjerkoli sem delal kot izumitelj, povsod je bilo težko. Nemčija je idealna dežela za izumitelje le takrat, ko je v vojni. Drugače so Nemci ravno tako konvencionalni kot vsi drugi.
Ta moj projekt je pred dvema letoma pomagalo financirati Ministrstvo za znanost in tehnologijo in takrat so ga zaradi tega strašno napadali, čeprav projekta nihče od kritikov niti približno ni poznal. Govorili so, da je denar, ki ga je ministrstvo namenilo za podporo mojemu projektu, vnaprej izgubljen, da sem goljuf, ki je podkupil ljudi v ministrstvu in podobno. To so izjavljali tudi nekateri Kidričevi nagrajenci. Ker pa sem v Sloveniji eden redkih profesionalnih izumiteljev, sem že dolgo navajen na metanje polen pod noge.
Kljub visokim nagradam in priznanjem, ki so mi jih podelili tujci za ta dva moja projekta, to ne pomeni bistvene spremembe, saj doma proizvajalcev za te izdelke še vedno nimam. Glede tujine sicer teh težav ni, vendar se mi ne mudi prodajati licenc tujcem. Doma sem se dogovoril edino s Sočo, kjer bomo do novega leta naredili deset prototipov inva-
lidskega vozička z menjalniki. Vso zadevo je potrebno pri nas in v tujini homolo-girati, saj ni nikjer po svetu v predpisih takšnega invalidskega vozička.
Pri mycyciklu je spremenjena filozofija pogona. Dvokolesa so ljudje že celo stoletje dolgo poizkušali narediti tudi s stopalkami, ker se ve, da kroženje pedal ni idealna rešitev.
Najraje bi imel, da bi te izdelke izdelovali v Sloveniji in da bi jih tu prodajali izgotovljene, če pa to ne bo šlo, bom pač prodal licenco, saj imam dovolj konkretnih ponudb iz tujine. V Bruslju je bilo veliko kupcev, ki so že prinesli konkretne pogodbe, ki pa jih zaenkrat še nisem podpisal.“
Je težko biti izumitelj?
„Bogat je le malokateri izumitelj, ker nenehno vlaga v raziskave in prototipe. Projekt z mycycle pogonskimi sistemi je v bistvu moj prvi projekt, ki ga delam za široko porabo. Še vedno razvijam stroje za posebne namene, kot so na primer vrtalne naprave za zemljo, da ni potrebno razkopavati cest, ker tako imenovane rakete omogočajo napeljavo vodovodnih, toplovodnih, signalnih energetskih in telefonskih napeljav pod cestiščem.
Rakete uporabljajo PTT podjetja za napeljavo telefonskih kablov. Vendar pa cestna podjetja teh strojev nočejo nabaviti. Pravijo takole:	Markovič, stroje po-
znamo, so super, vendar, če jih kupimo, bomo bankro-
eks*
tirali:	Cena teh raket je
nizka, z njihovo uporabo pa bi opravili isto delo za zgolj desetino sedanje cene...Tako po nepotrebnem zapravljajo ogromno proračunskega denarja, ki ga dobijo in porabijo za vzdrževanje cest, za vse to nepotrebno razkopavanje cest. To je na robu družbega kriminala. Vendar je pri nas že leta dolgo povsem protizakonita praksa, da soglasja za razkopavanje cest izdajajo cestna podjetja sama sebi, kar je proti vsem zakonom in predpisom in česar ni nikjer na svetu."
Kaj je potrebno za izumitelja?
„Na žalost je izumljanje pri nas še vedno zelo nedonosno, celo v Nemčiji od sedmih projektov uspe le eden, ki gre naprej v proizvodnjo. Vendar pa ne mislim, da je zato potrebna posebna podedovana genialnost, pač pa, da je to prej delo in poklic, ki se ga pa večina ljudi na žalost nima kje naučiti. Veliko je talentiranih ljudi z znanjem in sposobnostjo, vendar jim nihče ni razložil delovanje možganov, sistematičnosti premišljevanja, kako križno povezovati znanje in izkušnje z raznih področij."
Omenili ste, da vam je pri zadnjem projektu mycyckla pomagalo Ministrstvo za razvoj in tehnologijo. Kaj pa prej pri vašem delu, vam je kdo finančno pomagal?
„Za noben drug projekt nisem prejel nobene pomoči. Klima se je nekoliko spremenila šele z odhodom komunistov z oblasti. Pri nas so bile dolga leta razmere v gospodarstvu takšne, da nihče ni smel biti v čemerkoli bolj pameten kot direktor. Najbolj in edini pametni so bili direktorji, ki so vse vedeli, samo ni se jim ljubilo pretirano razmišljati, posebno ne o stvareh, za katere so bili totalno nekvalificirani. Posameznik, ki je s čimerkoli odstopal, je bil kaznovan -odrinjeni, razglašen za anarhista ipd. Posledice tega vidimo še danes. Še danes so največja zavora direktorji, saj zadeve ponavadi obtičijo pri njih.
Že leta trdim, da se da izvažati vsako stvar, ki je dejansko tržna noviteta. Tržna noviteta ima na zahodu prav zato, ker je tržna noviteta, 30 do 40 odstotkov višjo ceno. če bi te novitete imeli, bi lahko brez težav izvažali na zahod. Tako pa smo obsojeni na naj nižje cenovne razrede in prisiljeni izvažati skoraj po dampinških cenah. Lani je bilo v Nemčiji okoli 28 odstotkov tržnih novitet. Torej je bilo od vsega, kar so na tržišču ponujali, 28 odstotkov novih stvari. V Sloveniji ni bilo nikoli več kot
Ministrstvu za malo gospodarstvo gre zasluga za organizacijo skupnega nastopa slovenskih izumiteljev na sejmu v Bruslju. Tako je omogočilo lažji pristop slovenskim izumiteljem na največji svetovni sejem izumov.
en odstotek novitet. Poglejte, pri nas še vedno izdelujemo električno varovalko točno takšno, kot so jo izdelovali leta 38. To tujce šokira.
Da bi lahko te stvari spremenili, bi bilo po moji oceni potrebno 70 odstotkov vseh managerjev in direktorjev zamenjati. Seveda jih ne sme zamenjati vlada, pač pa lastnik, ki pa ga še nekaj let ne bo."
Kako prodajate svoje izdelke na domačem trgu. Dostikrat dobrih izdelkov in idej pri nas ne znamo prodati.
„Pri nas je težava s prodajo dobrih izdelkov, saj velika večina managerjev vseh teh novoustanovljenih d.o.o. danes ne dela nič drugega, kot na račun lastnega dobrega zaslužka povzroča Sloveniji inflacijo, zgolj poceni
kupujejo in drago prodajajo. Poglejte, za svoje stroje dajem tistim, ki z njimi tržijo, do 25 odstotkov rabata, pa ni nobene konkurence kljub temu, da so moji izdelki do 40 odstotkov cenejši kot nemški. A vseeno ni podjetij, ki bi želela prevzeti ekskluzivno prodajo."
Kako vi kot raziskovalec in izumitelj ocenjujete slovenske znanstveno raziskovalne inštitucije?
„ Javno si upam povedati, da je v naših raziskovalnih inštitucijah ogromno plevela. Potrebna bi bila veliko kvalitetnejša selekcija -zakaj jim dajati denar in koliko. Nujno potrebno bi bilo čim hitreje z zakonsko regu-lativo vse te inštitute ozko in strogo z jeklenimi verigami navezati na gospodarstvo, ki bi jim moralo določati raziskovalne naloge, ne da
si jih gospodje sedaj sami zmišljujejo. Tako bi kmalu opravili potrebno selekcijo. Efekti dela znanstveno raziskovalne sfere so sedaj za nas, ki to plačujemo, tako-rekoč nični, če gospodje v inštitutih trdijo, kako velik znanstveni potencial so oni, naj to dokažejo s praktičnim delom. Nihče mi naj ne govori, da sploh obstaja znanost, ki se ne da vnovčiti ali vsaj koristno uporabiti.
Moram pohvaliti ministra Tanciga, da je prvi po vojni pričel sofinancirati razne aplikativne projekte izven inštitutov, kar je bilo dokaj drzno dejanje. Kljub temu je to malenkost v primerjavi s tistim, kar gre vsako leto v razne inštitute, ki praktično ob koncu leta nimajo kaj pokazati."
Janez Vodnar
ABakus d.o.o.
izobraževanje in računalniški inženiring
Vabi k sodelovanju nove sodelavce, predvsem študente dodiplomskega in podiplomskega študija.
Če Vas zanima delo na aplikacijah ali raziskovalnih projektih, nam pošlijite pisne prošnje z življenjepisom na
naslov:
ABakus d.o.o. Skaletova 4 Celje 63000
25. novembra
STRAN 8
17. STRAN
25. novembra
W0tfP|90Bfl
I
RES JE...
-	da smo za Martinovo opolnoči izvedeli, kdo so kandidati za državni zbor in za predsednika države, Miklavž nam bo prinesel odločitve volilcev (to je le upanje, saj bodo pri nas računali in seštevali glasove več dni), že za Božič pa nam zna novi parlament zagreniti Novo leto.
-	da Hrvati pošiljajo kar na zasebne naslove nekakšne odločbe o obdavčitvi Slovencev, lastnikov zemljišč in stavb zlasti v Istri. Očitno ne vedo, da gre za drugo državo. Lastnikom svetujemo, da papirje odvržejo. Hrvati bodo morali začeti postopek preko naše države. Če bo kaj spornega, bo pomagalo Mednarodno sodišče.
-	da se Zeleni, ki so bili v protikomunistični" vladi Demosa in so zdaj tudi v „levi“ vladi dr. Drnovška, hvalijo, da so nevladna organizacija. Čudna hvala.
-	da gospod Janez Kopač, duhovni oče velikih slovenskih davkov, zlastih tistih za reveže, spet kandidira za poslanca. Zdaj obljublja, skupaj s stranko, za četrtino manjše davke. Sram ga naj bo, saj je jasno, da gre za predvolilni golaž, davki bodo ostali in - kot je očitno - bodo še višji. Na primer: Če se nekdo življenjsko zavaruje, kar je v interesu države, plača poleg premij še prometni davek. Fuj!
-	da je v ItaUji policija zasegla mafijsko premoženje v vrednosti skoraj 400 milijonov dolarjev. Res pa je tudi, da pri nas kaj podobnega nikomur ne pade na pamet, saj bi drugače morali že davno podržaviti premoženje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. ~FaTcajTTičT jeT ta"mafija še ‘ve1" dno na oblasti in svojega seveda ne da.
-	da bodo ladje Nata odslej pregledovale vse ladje namenjene v tako imenovano ZRJ. Cinik bi se vprašal, le kaj so vse te flote počele na Jadranu do sedaj.
-	da bo na volitvah kandidiral tudi predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič in to v imenu socialistov. Čudno, da se nihče ne vpraša, kolikšen je bil prispevek socialistov in njihovega predsednika Viktorja Žaklja, ki je trenutno podpredsednik slovenske vlade, k razveljavitvi kolektivnih pogodb za negospodarstvo, kar si je privoščila sedanja vlada.
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
MAJHNA ZGODOVINA VELIKEGA DOGODKA
POL STOLETJA DOLGA LJUBEZEN
Podvršnikova oCe in mati sta praznovala zlato poroko in z njo petdeset let skupaj prehojenih poti. V dobrem in slabem sta ostala skupaj, trdna in odločna, dobra in poštena starša sedmim otrokom, razumevajoča drug drugemu.	Jožefa je vse
svoje življenje ljubila zemljo, črpala iz nje moč in vitalnost, Jože, poštenjak in dobričina, je skrbel za družino. Dopolnjevala sta se iri res je, še vedno se znata skupaj smejati.
Živita v Galiciji na kmetiji, ki ji po domače rečejo „Pri Koroščevih". Na hribu, ki ni preveč naseljen, malo bliže bogu in zvezdam, kraljuje lesena hiša, ki s svojo kmečko domačnostjo spominja na pravljične domove. Poleti obdana s cvetjem, pozimi s snegom, ostaja dom dveh Podvršnikov, nedeljski dom njunih otrok in toplo stičišče vnukom. Vsem v veselje, ko cvetijo vrtnice in zorijo jagode ...
Srečujejo se radi in včasih je tako lepo, da se koča trese, kot pravi Podvršnikova mati, ki se je na kme-
Na poroki leta 1942 ..,
tijo priženila in ljubezen do zemlje ji je pomagala preživeti vojno brez moža, ki so ga mesec dni po poroki mobilizirali v nemško vojsko in poslali na rusko fronto. Jožefa je ostala na kmetiji sama z bolnim moževim očetom in gospodarila tri leta, kakor je vedela in znala. Leta 1944 se je Jože vrnil iz vojske, z več sreče kot katerikoli Galiča n, kot rad pravi: ..Dodelili so mi dopust in v Gradcu sem srečal slovenskega oficirja, ki me je prosil za cigarete, beseda je dala besedo in uredil mi je pot do Celja. V Štorah sem skočil z vlaka, ravno v času zračnega alarma, in jo potegnil domov, kjer sem bil šele dobro uro in že so prišli partizani." Koroščeva domačija je bila znana partizanska hiša, Jožefa jim je že ves čas po svojih močeh pomagala, moževa vrnitev zato niti ni bila prelomnica.	Jože je po-
stal načelnik narodne zaščite za svoj okraj, kasneje pa vodja bolnice v Kjumberku, kjer je deloval do osvoboditve. Po vojni so ga namestili na postaji milice kot komandirja, potem je bil tajnik občine na Dobrni, nato pa so ga na njegovo željo premestili v Galicijo, kjer je postal gozdar. Zaradi poškodbe in težke operacije na srcu tega dela, ki ga je imel rad, ni mogel več opravljati, in postal je vratar v celjski mesni industriji, kjer je dočakal tudi upokojitev.
Povojna leta so za Podvršnikova predstavljala šele začetek skupnega življenja. In končno tudi rojstvo otrok, prvega tik pred osvoboditvijo. Konec vojne ju je dočakala nedograjena hiša in gospodarsko poslopje v razsulu in, kar ne gre pozabiti - dobri ljudje. „Ker sva bila tudi midva do-TSra do ljudi, So"-nama ogromno -pomagati,—predvsem sosedje, in že leta 1951 smo dogradili novo gospodarsko poslopje," se spominja Jože, ki rodno kmetijo nosi globoko v srcu, gradili sojo „na hrbtih", vso opeko in material nosili v strm hrib. To je bilo daljnega leta 1930. Osemnajstletnega Jožeta je takratni župnik čarf poslal v Ljubljano na dopisniški tečaj za ,.Slovenca" in ..Domoljuba", kar je zanj lep spomin in kot pravi, podlaga za njegovo kasnejše izobraževanje in življenje. Do začetka vojne je veliko dopisoval v takratne časopise, rad je bral in ljubezen do knjig je živa še danes.
Z vojno so vsi odrasli in življenje je teklo naprej, po poti družine v življenje sedmih otrok, Marije, Janka, Vere, Anice, Rozike, Jožice in Martine. »Otroci so
... in petdeset let skupaj, ko je obrodila trta
težko odraščali, saj denarja ni bilo. Obleko so nam ljudje že dali, za čevlje pa je bilo hudo. V šolo so hodili na pet kilometrov oddaljeno Dobrno. Deležni so bili trde, a poštene vzgoje," pripoveduje Pod-brežnikova mati. »Najpomembnejše je bilo, da sva jih vzgajala v luči poštenja in spoštovanja," pravi Jože, a Jožefa ga hitro dopolni, da tudi precej v strogem. On nekoliko bolj mil in nežen, ona trda in nepopustljiva, včasih v vlogi matere in očeta. Jože je de-lal za preživetje, bil je tudi knjižničar in tajnik prosvetnega društva, medtem ko je žena držala niti v rčT kah v družini in na kmetiji.
Po upokojitvi seje Jože pridružil društvu upokojencev in prevzel organizacijo izletov, kar šestinsedemde-set jih je bilo, ki sta jih doživela skupaj z ženo, potovali so po vsej Sloveniji, po Hrvaškem, Italiji in Avstriji. »Vedno z istim šoferjem, ki je tako pel, da se je avtobus gugal," pravi nasmejana Jožefa.
Do konca in naprej ...
Čas je minljiv, ljubezen pa je čustvo, ki ostane. Tudi pol stoletja in še naprej, še vedno znata užiti drug drugega, v stiski in veselju, v svojih otrokih in vnu-
kih. Je bilo lepo?
»Vsega je bilo, lepega in hudega. Od začetka več težav, kasneje se je začelo obračati na bolje," pravi Jožefa. »Razumeva se, vse se znava zmeniti, predvsem pa prisluhniti drug drugemu. Včasih je obdržala moja beseda, včasih ženina. In če se tako vzame, res je, bila sva srečna," odločno sklene Jože. Težavam sta se znala postaviti po robu, z močno vero ob svoji strani, kot sta oba prepričana. »Ampak, večkrat sem ga morala spovedati," pravi Jožefa in mož ji ne ostane
tno.
Na gališkem hribu sta našla svoj mir in zadovoljstvo. Jožeta nadleguje astma in bolno srce, Jožefa pa je še vedno pri močeh in z veselim srcem v delu na kmetiji. »Zemlja mi je čez vse," pravi Podvršnikova mati ... »in vrtne jagode," jo dopolni Jože.
Na zlati poroki Podvršnikov se je zbralo se-deminštirideset svatov, nihče ni vabila odklonil. Rajali so pozno v noč skupaj s trinsedemdesetletnim ženinom in tri leta mlajšo nevesto.
Ksenija Lekič
AURA, ČLOVEKOVO ENERGIJSKO POLJE SEDMIH TELES
DEČEK, KI VIDI DRUGAČE
„Če bi se rodil še enkrat, bi bil rad roža," pravi osemletni Rok, eden izmed redkih, ki mu je dana visoka perceptivnost in jasnovidnost zaznavanja aure, energijskega ovoja ljudi, živali, rastlin in tudi stvari. Moderna znanost nas uči, da človekovega organizma ne predstavlja samo fizična struktura, sestavljena iz molekul, ampak da ljudi, kot vse ostalo, gradijo energijska polja. Kot morje tudi človek doživlja svoje plime in oseke.
Ot-rok, drugačen in nerazumljiv
»Rok je bil že od rojstva nenavaden, imeli smo ga za trmastega, razvajenega in neprilagodljivega. Znal je vztrajati na nekaterih fiksnih idejah, ki jih nismo mogli razumeti," pripoveduje Rokova mati, ki se s sinovimi prvimi leti življenja ni znala ujeti.
Ko je bil star pet let, ni hotel hoditi po stopnišču domače stolpnice, prepričan, da vidi čudne reči, ki so ga plašile in niso ga mogli prepričati ne zlepa ne zgrda. Po stopnicah se je podal le v spremstvu staršev, številnih ljudi seje izogibal in z njimi zavračal kakršnekoli stike, brez razloga, ki bi bil staršem dojemljiv. Dokončno jih je presenetil, ko je nekega dne samozavestno izjavil: »Mami, okoli glave imaš meglo." Na vseh, ki so ga obkrožali, je videval meglo, rdečo, rumeno, modro... Za starša je ta dogodek pomenil prelomnico, kajti stopila sta v stik z bioenergetikom, ki jima je razložil, da ima Rok sposobnost videnja aure in najbrž še mnoge nerazkrite darove.
»Otroka, ki smo ga prej dojemali kot razvajenega in neznosnega, smo končno začenjali razumeti. Vsi smo se morali ogromno naučiti in prej nemogoči od-
nosi so se popolnoma spremenili, sin pa je spoznal, da te stvari obstajajo tudi pri drugih," pravi Rokova mati. Ko se je v njem videnje aure komaj prebudilo, je nekaj časa rad izkazoval in potrjeval svoje sposobnosti, skoraj vsak teden se je zgodilo kaj nenavadnega. »Opažati smo začeli, da je bil v vrtcu rad predvsem z nemočnimi in šibkejšimi otroki, prijateljstva je sklepal le z vase zaprtimi. Ko se je kaj zgodilo, če se je kdo poškodoval na primer, je vedno želel pomagati, biti s poškodovanim v fizičnem dotiku," se spominja mati. Ko sta se vračala iz vrtca, je rad povedal, kdo je doma in kaj dela. Nikoli se ni zmotil. Z zavezanimi očmi se je po prostoru normalno gibal.
Zanimivo izkušnjo, ki ostaja nepojasnjena, so doživeli, ko so zdravniki ugotovili, da Rok izredno slabo vidi. Fant je bil zelo žalosten in je želel še enkrat na pregled, vendar so ostali rezultati nespremenjeni. Dobil je napotnico in do pregleda v bolnici se je neznosno obnašal, ni mogel sprejeti, da bo moral nositi očala. Čez kakšen teden pa je v bolnici vse normalno videl. Ko sta z mamico odhajala, ji je dejal: »Oči so samo ene..."
Roka je navdajala bolnišnica z nezaupanjem in od-
porom, rad pa je obiskoval bioenergetika. Ko je bil še v vrtcu, je hudo zbolel, sapnik mu je otekel, da skoraj ni govoril in na trenutke je že pomodrel. Zdravnik jih je napotil v bolnico, a Rok se je uprl, želel je k bioenergetiku. Starša sta se znašla v precepu, razpeta med napotnico, ki sta jo držala v rokah ter zdravnikovo ugotovitvijo, da se otrok lahko zaduši, in Rokovim vztrajanjem, da v bolnico ne gre. »Noč smo prebedeli in nekako smo le zdržali do jutra. K biote-rapevtu smo ga pripeljali v žalostnem stanju, z visoko vročino, govoriti ni več mogel, le hropel je. Po petnajstih minutah terapije je vročina padla in oteklina splahnela. Na poti domov je iz napotnice naredil avionček," se spominja mati.
V osemletniku se skriva nežna duša, rad je v zaščitniški vlogi, čeravno je tudi sam nemočen in nebogljen. V naravi uživa, posebno rad ima rože. Ovenela roža je zanj še vedno lepa.
Igrače in predmeti, ki jih zbira, se razlikujejo od stvari njegovih vrstnikov. V sobi hrani le zlate, srebrne, bele, rumene predmete, dobro se počuti med pozitivnimi barvami.
S starši je rad v telesnem kontaktu, a ne prihaja samo po toplino in ljubezen, včasih tudi po energijo, ki jo da ali pa odvzame. Kot je prepričana mati, povsem podzavestno čuti, da dobro rodi dobro, pridobiti si zna slehernega človeka. »Smej se, smej se," pravi Rok, dokler ne odpre dobre volje v nerazpoloženem človeku.
»Ko je začel hoditi v šolo, nas je skrbelo, kako se bo
znašel, ker je bil nežen in občutljiv, a tudi to je znal premostiti. Prelomnica seje nagnila le v tej smeri, da je začel svoje sposobnosti prikrivati. Puščamo mu odprte roke, da bo svoje videnje sam usmerjal. Želim pa, da bi spoznal, da je to poseben dar, ki bi ga moral razvijati in negovati," je menila Rokova mati, ki apelira tudi na ostale straše otrok s podobnimi sposobnostmi, da bi se med seboj srečevali, otrokom in staršem bi tako uspelo drug drugega bolje razumeti.
Ksenija Lekič
NI RES...
-	da sta ministra Bavčar in Rupel odpotovala v Sarajevo zgolj zato, da bi pomagala Slovencem iz BiH priti v Slovenijo. V Sarajevo sta odšla tudi zaradi bližajočih se vo: litev - naj se vidi, kdo si upa.
-	da je Janez Drnovšek navdušen nad svojo stranko. Zlasti ga moti njeno radikalno krilo, ki ga sestavljajo Jožef Skoljč, Jaša L. Zlobec, Franco Juri, Metka Mencin, pa še kdo bi se našel. Zato ni čudno, daje Škoti č pred časom ves preplašen razlagal, da jih je Drnovšek hotel prodati komunistom, ki naj bi jih vzeli pod svoje okri-tie. Ja, morda pa ni dovolj spustil cene?
-	da Slovenci vemo, koga bomo volili. Vemo pa, koga ne bomo.
-	da Slovengi manjka liberalnih strank. Imamo jih celo preveč. Tako so sedaj kar štiri, ki se kot takšne deklarirajo, nerodno je le to, da imajo nekatere tudi skoraj ista imena in celo simbole.
-	da je Slovencev premalo. Le predstavljajte si, kako bi bilo, če bi nas bilo kakšnih dvesto ali tristo milijonov, tako kot Američanov. Saj bi se vendar požrli med sabo.
Sedem (ne)vidnih teles
V literaturi z alternativno tematiko je aura obravnavana kot znanstveno dokazana energija, ki obdaja človekovo telo. Če verjamemo, lahko prebiramo naprej. Človekovo energijsko polje razumejo kot manifestacijo univerzalne energije. Raziskovalci so izdelali kar nekaj teoretičnih modelov, v katerih je aura razdeljena v več slojev-aH-telesr-ki so evit» d-r u g o-okoU .dru -. g ega in se sukcesivno prežemajo. Vsako naslednje telo sestavljajo finejše substance in višje vibracije. V sedem slojev razdeljeno auro definirajo skozi lokacijo, barvo, sijaj, obliko, gostoto, fluidnost in funkcijo. Sloji so povezani s sedmimi čakrami aurinega polja, ki imajo tri osnovne funkcije: oživljajo vsako aurino telo in s tem tudi fizično telo, doprinašajo k razvoju različnih aspektov samo-zavesti in med posameznimi sloji aure prenašajo energijo.
Prvi sloj aure predstavlja eterično telo, ki ima enako strukturo kot fizično, zajema vse anatomske dele in organe. Razteza se tri do pet centimetrov od fizičnega telesa, v barvah od svetlo-plave do sive.
Drugi sloj je emotivno telo, finejše od eteričnega, povezano je s čustvovanjem. V grobih obrisih spremlja linijo fizičnega telesa, oddaljeno je približno sedem in pol centimetrov, pojavlja se v barvah, ki varirajo od sijočih jasnih tonov do temno meglenih, kar je odvisno od jakosti in jasnosti čustev. Čustvo ljubezni, veselja in tudi besa se izrazi v svetlih barvah, zmedeni občutki v temnih in motnih.
Tretje je mentalno telo, njegove substance so povezane z mislimi in mentalnimi procesi. Običajno se pojavlja kot sijoče rumeno žarčenje okoli glave in ramen in se nadaljuje okoli vsega telesa, oddaljeno od sedem do dvajset centimetrov.
Četrti sloj je astralno telo, sestavljeno iz oblaka barv, običajno prežetega z vijoličasto svetlobo ljubezni. Oddaljeno je od petnajst do trideset centimetrov.
Na petem nivoju se nahaja eterično telo oziroma kalup, ki zajema vse pojavne oblike obstoječe na fizičnem področju. Deluje kot negativ fotografije oziroma odtis fizičnega telesa. Oddaljen je od trideset do šestdeset centimetrov.
Šesta pojavna oblika aure je nebeško telo, ki predstavlja emotivni nivo spiritualnega, razteza se od šestdeset do petinosemdeset centimetrov od fizičnega telesa. Gre za nivo, na katerem lahko doživimo spiritualno ekstazo, skozi meditacijo na primer. Telo žari v svetlobi zlato srebrnega sijaja.
Zadnji sloj aure pa predstavlja keterični kalup kot mentalni nivo spiritualnega, oddaljen od fizičnega telesa petinsedemdeset do stopet centimetrov. Vsebuje zlato mrežasto strukturo fizičnega telesa in vseh čaker, na najvišjem nivoju, kamor lahko seže človek, izžareva zlato svetlobo.
Uspeh, ki ga je v zadnjem času dosegel duet Roxette, se niti ne da primerjati. Vsaka pesem, ki jo spustijo na tržišče, je hit. Najbolj znane pesmi, kot so Spending my time (Zapravljam svoj čas), Fadding like a flovver (Venem kakor cvet) in številne druge niso prinesle le vsote neštetega denarja, ampak tudi nagrade. Letos sta osvojila zlati Otto, kar niti ni presenečenje. Naj novejša uspešnica How Do you Do (Kako to počneš) in njena naslednica Queen of rain (Kraljica dežja) sta prav tako dosegli vrh večine lestvic na svetu. Nikakor ni videti,da bi duetu zmanjkovalo idej ali energije, zato pričakujemo še kakšen senzacionalen singl. Stoodstotno.
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
HOROSKOP
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA
TA TEDEN NA TV
Petek, 27. november TVS 1
NOČ ŽIVIH MRLIČEV, ameriška čr-no-bela grozljivka, 1968. Scenarij John Russo in George Romero, režija George Romero, igrajo Judith 0’Dea, Karl Hardman, Keit Wayne in drugi.
Leta 1968, tik pred svojo smrtjo, je Boris Karloff posnel film Kačji ljudje. Istega leta je nek drug zvezdnik, Christopher Lee, posnel film Drakulovo maščevanje. Oba filma sta ostala neopažena, kar je bil samo še dokaz več, da se je tradicionalna „hollywoodska“ grozljivka izčrpala. Nastopil je pravi trenutek za nove avtorje. In res je tega istega leta George Romero posnel svoj prvi celovečerec Noč živih mrličev.
Posnel ga je z minimalnimi sredstvi, snemal je ob vikendih, pri nastajanju filma so mu pomagali predvsem znanci, za nameček pa je film posnet v črno-beli tehniki! Kritike filma so bile porazne, tako ja Variety napisal, da gre za „prvorazreden amaterizem11; sploh so kritiki kar tekmovali, kdo bo film bolj raztrgal.
Petindvajset let pozneje so se stvari dodobra spremenile. Dandanes se nihče več ne spominja, kdo neki je Vincent Canby (kritik The New York Timesa), vse enciklopedije pa soglasno navajajo, daje prav George Romero s svojim prvencem Noč živih mrtvecev izpisal povsem novo stran v žanru grozljivke; še več, prav ta film je žanru odprl novo perspektivo, tako da gre nedvomno za prelomen film. Predvsem pa še danes ostaja zelo grozen film, filmski kritik Leonard Maltin celo svetuje, da ga nikar ne glejte sami!
Med obiskom na pokopališču brata in sestro napade počasi se premikajoč neznanec. Njega ubije, ona pa zgrožena zbeži. Zateče se v hišo, kjer je tudi temnopolti moški, ki že ve, da se dogajajo srhljive stvari - mrliči oživljajo in napadajo ljudi. Tudi televizija že poroča o teh dogodkih, kot razlog zanje pa navede radiacijo pokvarjene vesoljske rakete.
Toda Romero se ne ustavlja pri vzrokih groze, ampak se osredotoča na grozo samo. V hišo se zateče še nekaj prestrašenih ljudi; grabi jih panika in med seboj se prepirajo, kako bi se rešili. Okrog hiše pa se zbirajo zombiji, čedalje več jih je.
In Romero pokaže, kaj naredijo s svojimi žrtvami:	pojejo jih. Bodo ob-
koljeni zdržali, dočakali pomoč šerifa in njegovih pomočnikov ali ...? Romero je svoj film posnel s precejšnjim verizmom, kije bil do takrat tuj žanru grozljivke, danes pa je njen vsakdanji atribut. „Amaterska“ kamera opozarja na neurejenost, iztirjenost sveta, zamolkla glasba, šumi, tišina približajo film-ski svet realnemu.
Čeprav je Romero posnel še danes grozljivo grozljivko, sije vseeno privoščil nekaj socialnih „drobcev“. Filmski junak je temnopolt in to v času, ko so se temnopolti še intenzivo borili za svojo enakopravnost. Nasprotno so šerif in njegovi pomočniki belci; čeprav organizirana oblast spominjajo na drhal, ki najprej strelja, potem sprašuje. Film Noč živih mrtvecev je z leti pridobival na priljubljenosti in ugledu, Romero je posnel še dve nadaljevanji, predvsem pa je njegov „univerzum“ zapolnil praznino v žanru grozljivke po ,,smrti“ Drakule, Mumije, Frankensteina in drugih pošasti starega Hollywooda.
SLOVENIJA 1
10.05	Program za otroke, Jakec in čarobna lučka, ponovitev, Norčije iz živalskega vrta, Uganke med nitkami
10.45	Šolska TV, analitična mehanika, angleščina, Muzzy, angleščina za najmlajše
12.00	Poročila
15.15	Športna sreda, ponovitev
17.00	Dnevnik
17.10	Program na otroke, Ebba in Di-drik, švedska nadaljevanka, Živ žav
18.35	Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Bela krajina v pričakovanju volitev
21.40	Bobenček, glasbena oddaja
22.45	Dnevik, vreme, šport
23.30	Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
0.45 Video strani
SLOVENIJA 2
16.45	Sova, ponovitev, Radio FM, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni programi - Koper
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik Koper-Capodistria
20.00	Štiri v vrsto, TV igrica
. 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka
21.00	Zelena ura
22.00	Umetniški večer, Povečava
00.00 Videostrani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
14.10	H-8, hrvaška drama, 1958
16.00	„Oresedici“ - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, tečaj italijanskega jezika, ponovitev, Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna oddaja
17.00	„Bersaglio“ - v študiju Tatiana Ju-ratovec, ponovitev
17.40	Arhitektovi nasveti
18.00	Slovenska kronika, Studio 2
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.50	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.40	Meridiani, aktualna tema
21.20	Eurogol
21.40	Vsedanes - TV dnevnik
21.50	Juke box, glasbena oddaja v živo
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, serijski film
10.00	Poročila 10.05 Tv šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Točno opoldne, poročila, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila
14.05	Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sha-dow of the Noose, nadaljevanka 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja
23.55	Poročila
HTV 2
17.50	Choises, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Humoristična oddaja 20.35 Shadow of the Noose, serijski film 21.30 Moč in slava, športni dokumentarec 22.05 Eurogol 22.20 Metal - manija 23.20 Horoskop
NEDELJA, 29. NOVEMBRA________PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
9.15	Program za otroke, ponovitev, Živ žav, Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka
10.35	Poj in piskaj prelepo, na to staro žveglico, ansambel Trutamora Slo-venica
11.05	Sprehodi po stari Ljubljani
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
12.35	Videomeh, ponovitev
13.05	Begunci, tu z nami
15.45	Maksim Gorki: Življenje Klima Sa-mgina, ruska nadaljevanka
17.00	Dnevnik
17.10	Go Towards the Light, ameriški film
18.50	TV mernik
19.05	Risanja
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme, šport, Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija
22.25	Dnevnik, vreme, šport
23.00	Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, a-meriška nanizanka
00.15 Video strani
SLOVENIJA 2
12.30	Športna nedelja, posnetek 1. teka slaloma (M)
13.00	Slalom, prenos 2. teka
13.45	Tenis, Ivaniševič:	Beker, posne-
tek iz Zagreba
15.15	DP v nogometu
17.00	Bloudkove nagrade
17.20	Dokumentarec meseca:	Skrivno-
stna polja barv, ponovitev
18.00	Sova, ponovitev, Popolna tujca, a-meriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
19.30	Dnevnik
20.00	Druga godba 92, Trevor Watt’s
20.25	TV prodaja nepremičnin
20.30	Glive James-avtomobilski dirkač, angleška dokumentarna oddaja
12.20	Damiani: Leninov vlak, koprodukcijska nadaljevanka
22.20	Mali koncert, Vasilij Meljnikov - vi-
olina
22.30	bportni pregled
23.00	Video strani
TV KOPER
13.00	Horoskop
13.10	Ryan - soap opera
13.30	Istrska paberkovanja
14.15	Koča strica Toma, nemški barvni film, 1965, 2. del
15.25	Rokomet (ž), predkolo kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu, Slovenija - Luksemburg (povratna tekma), skrajšan posnetek
16.30	Projekt NLP, ameriška nanizanka
17.20	Stanje stvari, zabeležke o devetdesetih, ponovitev
18.20	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.50	Zdravniki s krili, avstralski serijski film 1961
22.10	Žrebanje lota
22.15	Vsedanes - TV dnevnik
22.25	Rhythm & News
23.25	Projekt NLP, ameriška nanizanka
HTV 1
8.25	Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko 9.30 Hišni ljubljenci 10.00 Poročila 10.05 Huckle-berry Finn in prijatelji 10.30 Nedeljski živec 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Africa Screams, ameriški film za otroke 15.00 Opera box
15.30	Družinski zabavnik 17.10 Where The HelTs That Gold, ameriški film 18.50 Bubimir 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Dramska serija 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.05 čudežni stroj
21.00	Odletel bom, serijski film 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport
23.20	Jazz
SLOVENIJA 1
9.10	Program za otroke, F. Puntar: Gugalnica, lutkovna igrica
9.50	L. Feuchtvvangen: Uspeh, ponovitev nemške nadaljevanka
10.35	Tv mernik
10.50	Forum, ponovitev
11.10	Utrip, ponovitev
11.40	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Dnevnik
17.10	Program za otroke, Radovedni
Taček, Zidar-Troha:	Utonilo je
sonce:	Sledovi časa, Oscar Ju-
nior: Boter dolgčas, italijanska nanizanka
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.45	Werner Fend:	Moja knjiga o
džungli, nemška poljudnoznanstvena serija
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Stranke z volivci, 1. del
21.40	Mednarodna obzorja: Nemčija
22.25	Dnevnik
23.00	Sova, Brroklynski most, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, a-meriška nanizanka, ameriška kronika, dokumentarna serija
00.40 Video strani
SLOVENIJA 2
16.15	Sova, ponovitev, Družina Addams, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
17.30	Športni pregled
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni programi - Ljubljana
19.00	Videošpon
19.30	Dnevnik
20.00	Besede, besede, besede
20.30	Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizan ka
21.00	Gospodarska oddaja, 10.000 obratov
21.30	Sedma steza
22.00	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah Spet trte so rodile, ponovitev
22.45	Ciklus filmov znanih režiserjev
in ustvarjalcev - Robert Corinan: Trip, ameriški film 00.00 Kriminal 00.30 Video strani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film	•
14.10	General in pol, ameriška komedija
15.35	N. Y. P. D., serijski film
16.00	„Oresedici“ - TV novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program.
17.00	Rhythm &; News
18.00	Primorska kronika, Studio 2, šport
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.55	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.45	Ponedeljkov športni pregled
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Glasba
22.25	Chicago story, ameriška TV nanizanka
23.25	N. Y. P. D., serijski film
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, serijski film
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Jaz, lutkar 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne, poročila, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.04 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija, Huckleberry Finn in prijatelji 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 This was Than - This is Now, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila
HTV 2
17.50	Hoodvvinked, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Murphy Brown 20.30 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu
21.25	Serijski film 22.20 Fluid rock cafe
22.55	Chillers, nadaljevanka 23.50 Horoskop

	
PETEK, 27. NOVEMBRA	SOBOTA, 28- NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
9.20	Program za otroke, Moja družina in ostale živali, Stol pod potico, posnetek 3. dela lutkovne igrice
10.20	Zelena ura, ponovitev
11.20	Alpe-Dinava-Jadran, ponovitev
12.00	Poročila
14.20	Umetniški večer, Povečava, ponovitev
16.20	Gospodarska oddaja R & R, ponovitev
17.00	Dnevnik
17.10	Tok, tok, oddaja za mladostnike
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport, forum
20.30	L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka
21.20	Bagdad Cafe, ameriška nanizanka
21.45	Dnevnik, šport, vreme
22.15	Sova, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka, Noč živih mrtvecev, ameriški film (ČB)
0.50 Video strani
SLOVENIJA 2
16.45	Sova, ponovitev, Dragi John, a-meriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni program-Maribor
19.00	Jazz in blues
19.30	Dnevnik RAI 3
20.00	Štiri v vrsto, Tv igrica
20.30	Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka
21.00	Večerni gost
21.50	Studio city
23.20	Koncert simfonikov RTVS, posne-tek
00.20 Video strani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
14.20	Juke box, glasbena oddaja, ponovitev
16.00	„Oresedici“ -Tv novice
16.05	Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija, Deček Dominic, angleška nadaljevanka
17.00	Projekt NLP, ameriška nanizanka
18.00	Primorka kronika, Primorski forum, Primorsko poslovno
19.00	Vsedanes -TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.50	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.40	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Globus
22.55	Projekt NLP, ameriška nanizanka
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, serijski film
10.00	Poročila 10.05 TV šola 11.30 Legenda in resničnost 11.45 Biblijske zgodbe
12.00	Točno opoldne, poročila, serijskj film
13.30	Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Točno opoldne 14.50 Shadovv od the No-ose, serijski film 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj angleškega jezika
16.35	Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem a la carte 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik
20.05	Film-video-film, Modri baržun, a-meriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poro.čila
HTV 2
17.45	Neme komedije Charlija Chaplina
19.15	Vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.00	Hiša naprodaj, humoristična nadaljevanka 20.30 Glasba v času 21.30 Mal-boro mušic shovv 22.10 Maigret, serijski film 23.05 Nočna izmena: Allo, allo, hu-motističma serija, Policaj, francoski film
03.00	Horoskop
SLOVENIJA 1
7.55	Izbor:	Radovedni taček, Lonček
kuhaj, Oscar Junior:	Tat koles,
italijanska nanizanka, Zidar-Troha: Utonilo je sonce, amerika je daleč
12.00	Poročila
13.45	Večerni gost, ponovitev
15.25	Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka
16.15	Novosti založb, Od obzorja do obzorja
16.25	Marijana, francoska risanka
17.00	Dnevnik
17.10	Glive James na safariju, ponovitev angleške dokumentarne oddaje
18.00	Prisluhnimo tišini
18.30	Dober tek, kuharski nasveti Paula Bocuseja
19.00	Risanka
19.15	Žrebanje 3 krat 3
19.30	Dnevnik, vreme, šport, utrip
20.45	Komu gori pod nogami
21.50	T. Hayes: Hilton, Bangkok, avstralska nadaljevanka
23.15	Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Beverly Hills, ameriška nanizanka, Poletje groze, ameriški film
02.05	Video strani
SLOVENIJA 2
12.30	Posnetek 1. teka Sestriere:	VLS
(M)	,	.
13.00	Prenos 2. teka do 13.45 Sestriere: VLS (M)
14.35	Tok, tok, ponovitev
16.30	Sova, ponovitev, Bagdad cafe, a-meriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
17.45	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh
19.00	Cirkuški festival v Monte Carlu, 1. del
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Čarobnost plesa in glasbe
20.25	The Great Scout and Cathouse Thurday, ameriški film
22.05	Akcent
23.35	Video strani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
14.10	Koča strica Toma, nemški barvni film, 1965
15.20	Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameri-ška risana serija, Mala čarovnica, češkoslovaški risani film
16.55	Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
18.00	Globus
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Jutri je nedelja, verska oddaja
19.35	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.30	Element zločina, danska kriminalka
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Stanje stvari, zabeležka o devetdesetih
23.20	Bravissimo!, italijanska komedija, 1955
00.55 Horoskop
HTV 1
8.50	TV koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Edukon, šolska kontaktna oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mladino 12.00 Poročila
12.05	Beverly Hills 12.50 AUo, allo 13.20 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.10 Dokumentarna oddaja 16.55 Blufonci 17.20 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 V začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik
20.00	TV teden 20-20 Hoodvvinked, a-meriški film 22.00 Dokumentarna oddaja
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja
23.55	Poročila
HTV 2
19.30	Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 črno-belo v barvi, V avtobusu, humoristična oddaja, film 23.30 Hit depo
TOREK, 1- DECEMBRA
SREDA, 2. DECEMBRA
SLOVENIJA 1
9.00	Program za otroke, Zgodbe iz školjke
9.50	Šolska TV, ponovitev
11.00	Sedma steza, ponovitev
11.30	Prisluhnimo tišini, ponovitev
12.00	Poročila
14.55	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah Spet trte so rodile, ponovitev
15.40	Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Trip, ameriški film
17.00	Dnevnik
17.10	Program za otroke, Lonček kuhaj: Hladna sadna rižota, Prvi uspeh: Daša Maravič - klavir, Denver - poslednji dinozaver, ameriška naniza-nja, Jakec in čarobna lučka, Dekleva: Po belih in črnih tipkah
18.35	Potovanje v modro, otroška plesna predstava
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Stranke z volivci, 2. del
21.40	R. Cowen-D. Lipman: Sestre, ameriška nadaljevanka
22.35	Dnevnik
23.00	Poslovna borza
23.20	Sova, Ilaggard II, angleška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
00.35 Video strani
SLOVENIJA 2
15.00	Mednarodna obzorja, Nemčija, ponovitev
15.40	Sova, ponovitev, Brooklynski most, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka, ameriška kronika, dokumentarna serija
17.20	Svet poroča
18.00	Regionalna kronika
18.10	Regionalni programi - Koper
19.00	Orion
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Besede, besede, besede
20.30	Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka
21.00	Glasba, shovv in cirkus
22.10	Osmi dan
23.00	Novosti založb
23.10	Svet poroča, ponovitev
23.50	Video strani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
15.10	Projekt NLP, ameriška nanizanka
16.00	..Oresedici" - TV novice
19.00	Vsedanes -TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.50	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.40	Hiša ob cesti, ameriška drama, 1948
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Festival avtorske popevke „Termoli ’92“, 1. oddaja
23.05	Projekt NLP, ameriška nanizanka
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, poročila, Tv koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, nadaljevanka 13.30 Monofon
14.00	Poročila 14.05 Slika na sliko, po-
novitev 14.50 Klovni so prinesli solze
15.35	The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško:	Kako uporabljamo ze-
mljišče 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara
19.30	Dnevnik 20.05 Politična biografija Jeana-Paula Sartra, dokumentarna oddaja 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko
23.45	Poročila v angleščini 23.50 Poročila
HTV 2
17.30	TV koledar 17.40 This vvas than
-	This is novv, ameriški film 19.20 Loto
19.30	Dnevnik 20.05 Državnik novega kova, humoristična serija 20.35 Vaš video 12.25 Klovni so prinesli solze, serijski film 23.05 Premiere, ki jih ni bilo
-	Z. Berkovič:	Poišči ženo 23.55 Horo-
skop
SLOVENIJA 1
10.00	Program za otroke, Denver - posle-
dnji dinozaver, ameriška naizanka, Dekleva:	Po belih in črnih tip-
kah, ponovitev
11.00	Covven-Lipman: Sestre, ponovitev ameriške nadaljevanka
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
17.00	Dnevnik
17.10	Klub klobuk, oddaja za otroke
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Film tedna, Zuckerbaby, nemški film
21.35	Sprehodi po stari Ljubljani
22.10	Dnevnik, vreme, šport
22.45	Sova, Radio FM, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
00.00 Video strani
SLOVENIJA 2
15.55	Osmi dan, ponovitev
16.45	Sova, ponovitev, Ilaggard II, angleška nanizanka, Beverly Hils 90210, ameriška nanizanka
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni programi - Maribor
19.00	Psiho
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Besede, besede, besede, TV igrica
20.30	Športna sreda
22.30	Bodi zdrava, domovina, Ljubljanski oktet
23.50	Video strani
TV KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
14.10	Škrlatna maska, ameriški pustolovski film, 1955
15.30	Glasba
16.00	„Oresedici“ -TV novice
16.05	čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija, Deček Dominic, angleška nadaljevanka
17.15	Festival avtorske popevke „Terinoli ’92“, 1. oddaja, poovitev
18.00	Primorska kronika, Studio 2, Mladi
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.50	Zdravniki s krili, avstralski serijski film
20.40	Bersaglio, v študiju Tatiana Jurato-vec
21.20	Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija
21.50	Vsedanes - TV dnevnik
22.00	Arhitektovi nasveti
22.20	Opičji prijem, avstralska drama, 1982
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Zgodbe o lisici 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon
14.00	Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Klovni so prinesli solze 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Preteklost v sedanjosti: Tito Strozzi 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 An-toineta, francoski film 21.45 Moja hiška - moja svoboda, dokumentarna oddaja
22.35	Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.25	TV koledar 17.35 Where The IlelPs That Gold, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Najstrašnejši umor, humoristična serija 20.40 Reka, dokumentarni film 21.45 Rainbovv, serijski film 22.45 Glasbeni večer 00.15 Horoskop
TAJNICA, PODALJŠANA ŠEFOVA ROKA IN REZERVNI MOŽGANI
DAME IZ SPREDNJE SOBE
Brez tajnic bi bili poslovneži nemočni in neorganizirani. Sposobne so tipkati s stopetdesetimi udarci na minuto, vodijo razne kartoteke, planirajo sestanke, organizirajo poslovna potovanja, vedo, kako in kdaj se morajo rešiti nadležnežev po telefonu ... vse storijo z obilo takta, samostojno, inteligentno, z ljubeznivim nasmehom in prijazno besedo.
Tajnice vodijo delo pisarn, v veliki meri tudi priva- darle preteklost, kar od njih zahtevajo, je najprej pro-tno življenje svojih šefov, kar nemalokrat vznevolji nji- fesionalnost.
hove soproge. Ampak tajnica - vamp ženska je ven- Poslovnež Jochen Koenen je lahko izbiral med
TEREZA NA RUŠEVINAH
dvainštiridesetimi ženskami, toliko se jih je prijavilo na razpis, vse komunikativne, zanesljive, diskretne, izjemno dobre v stenografiranju, izobražene dame skratka. Vsem pa je nekaj manjkalo in tisto nekaj je imela šele petnajsta kandidatka Heidi Koke, tridesetletna privlačna plavolaska. 2e po nekaj minutah razgovora je šef ugotovil, da sta na isti valovni dolžini, zanj je bila ravno to najpomembnejša predpostavka za harmoničen pisarniški zakon. V odnosu tajnice in nadrejenega ne šteje samo posel, pač pa tudi nivo medsebojnega zaupanja.
Statistični podatki kažejo, da sedi v nemških uradih 300 tisoC tajnic, ki so včlanjene v dve strokovni organizaciji, vsaka druga ima v žepu državno diplomo ali naslov kvalificirane tajnice. Šolajo se v štiridesetih strokovnih šolah pri Združenju nemških tajnic in na akademiji za biro komunikacije v Mannheimu.
Rezultati Sternove ankete so prikazali idealno tajnico kot bolj požrtvovalno od stevvardese, bolj potrpežljivo od sestre usmiljenke in bolj diplomatsko od kateregakoli ambasadorja. MolCe zna požirati vsa šefova slaba razpoloženja, vedno ga spoštuje in upošteva kot naj večjo avtoriteto. A takšnih super žensk je vedno manj, poslovneži jih skušajo stimulirati z dobrimi plačami. Navadna tajnica v povprečju zasluži 3240 nemških mark, tajnice sektorjev 4000, asistentka velikega šefa pa zasluži 5210 nemških mark, nekatere tudi do 8000.
Ljubezenske avanture med šefi in tajnicami so najpogosteje izmišljotine zaposlenih v podjetju, a roko na srce, včasih ogovarjanja tudi držijo. Interni podatki kažejo, da se vsaka tretja tajnica poroči s svojim šefom ali z nekom iz istega podjetja. Tudi bivši nemški minister za zunanje zadeve Dietrich Gen-scher na primer se je poročil s svojo tajnico Ber-bel Schmidt.
Vedno več poslovnežev meni, da je dobra tajnica prava dragocenost. Zenska, ki ne obvlada pravopisa in se le dobro maje v bokih, inspirira le še pisce cenenih scenarijev in karakturiste.
še pred dobrim letom dni je v Konavlah blizu Cavtata stala vila Tereze Kesovije, opremljena z dragocenim pohištvom, umetniškimi slikami in nepogrešljivim klavirjem. Ob vrnitvi je pevko pričakalo žalostno pogorišče, na katerem je našla le nekaj spominkov, ki so začuda ostali nepoškodovani, materino torbico, uro, vnukinjino igračko ...
sli so, kar je bilo dragoceno, ostalo pa uničili na barbarski način. Na stenah so ostala izpisana nekatera sporočila, kot na primer „še poceni si jo odnesla" ali „moji dragi Terezi v dolgotrajen spomin, Gune iz Nikšiča".
Dobro leto ni imela poguma za vrnitev in srečanje s stvarnostjo. Zaveda se, da so bile njenemu kraju prizadete tudi druge rane, njena hiša je le ena od tisoč uničenih. Pa vendar njen dom, od katerega so ostali le štirje zidovi in delček strehe, plamen je uničil vse, kar razdiralski roki ni uspelo. Odne-
AIDS KOT INSPIRACIJA
Igralec Tom Hanks je sprejel eno najzanimivejših vlog v današnjem Hollywoodu, v filmu „People Like Us" naj bi odigral odvetnika, obolelega za aidsom. Med igralci, ki se bodo spoprijeli z liki ostalih homo-seksulacev, sta tudi Daniel Day Levvis in Denzel Wa-shington.
S ŠOLO OSEBNE REINTEGRACIJE V GLOBINSKO MEDITACIJO
x
PREBUJENJE SPEČEGA DUHOVNEGA ATOMA
Projekt Centra za duhovno kulturo v Ljubljani je tudi šola osebne reintegracije, ki jo izvajajo v obliki sedemdnevnih tečajev, nadaljevalnih tečajev in šole. Namen je privlačen in hitro živečemu človeku nujno potreben, morda le kot namišljena opora in izhod ali pa vendarle rezultira kot resnično spremenjeno življenje, ki postane bolj zdravo, sproščeno, samozavestno, s posluhom zase in za soljudi.
„ Te čaj gama, ki je osnova šole osebne reintegracije, je nastal na naših tleh, prilagojen je našemu načinu življenja in prostoru. Upoštevali smo dognanja vzhodnih duhovnih sistemov in zahodnih meditativnih praks ter spoznanja sodobne nevrofiziologije in humanistične psihologije in tako oblikovali tečaj, ki ga uspešno izvajamo že tretje leto," je povedal Brane Krapež,
Brane Krapež
eden izmed treh učiteljev osebne reintegracije in voditelj tečaja.
Gamo razumejo njeni stvaritelji kot metodo za širjenje zavedanja, za vzpostavitev globokega stika s samim seboj, kot pot za izboljšanje kakovosti življenja na duhovni, duševni, telesni in medčloveški ravni, naj ne bi šlo za filozofijo, religijo ali hipnozo, pač pa za osebno prakso, uporabno za direktorje, gospodinje, študente, obrtnike, znanstvenike, umetnike, upokojence. „Šola je namenjena vsem, ki želijo vzpostaviti stik z najbolj pristnim v sebi, s tistim, kar v resnici smo. Namen je, da začnejo ljudje izražati pravi smisel življenja in ga uresničevati," je menil Brane Krapež. In kaj je tisti tako iskani pravi smisel življenja, ki ga lahko uresničujemo s šolo osebne reintegracije?
„Gama je metoda globinske meditacije, ki prebuja duhovno jedro v vsakem človeku, duhovni atom začne v človeku žareti in spremembe nastopijo zaradi tega žarenja, vse kvalitete, ki so
v vsakem človeku, a preveč zaspane, se začnejo prebujati. Duhovno jedro je vir in ustvarjalnost, kreativen človek črpa iz duhovnega jedra, vede ali nevede. Gama stanje prečiščuje človekovo a uro in iz nje odstranjuje blokade in motnje, hkrati polni auro s svežim tokom energije, ki odpira človeku novo vizijo življenjskega smisla," je povedal B. Krapež.
Teoretično ozadje tečaja osebne reintegracije je naslonjeno na prastara spoznanja o človekovi naravi in njegovem življenju, začne in konča se z duhovnim jedrom, ki ga obravnavajo štiri tako imenovane resnice. Prva je, da v vsakem človeku obstaja duhovno jedro, simbolično gre za duhovni atom, ki je središče človekovega bitja, podobno, kot je Sonce središče osončja. Druga resnica tolmači duhovno jedro kot izvir človekove zavesti in njegove prave identitete, vrelec ustvarjalnih sil in domovanje najglobljega smisla, tretja označuje speče duhovno jedro kot vzrok življenjske praznine. Zadnja resnica pa odkriva pot do prebujenega duhovnega jedra po poti duhovne reintegracije ali ponovne povezave s človekovim bistvom.
„Ko se povežemo z notranjim jazom, nam vedno bolj uspe živeti navzven iz tega spoznanja. Če človek ne ve, kdo je, je kot da bi drevo ra-stlo brez korenin. Ob zavedanju samega sebe pa dobiva hrbtenico, samozavest in odločnost, če tega ni, vedno škili k sosedom in se rad primerja. Zaživeti z notranjim jazom pomeni spoznati smisel življenja, kaj naj bi počel, da bi bilo moje življenje izpolnjeno. številni ostajajo prepuščeni življenjskim okoliščinam in nenehnemu podrejanju, ljudje, ki slutijo, kaj bi radi, pa kot da nimajo moči, da bi svoje Zelje izpolnili," je menil Brane Krapež.
Iz Sole osebne reintegracije je izšlo okoli šesto ljudi, večinoma vsi zadovoljni, saj so meditativne tehnike zelo enostavne, po drugi strani pa menda precej učinkovite in za tiste, kijih osvojijo, v nadaljnem življenju nepogrešljive.
Enkrat tedensko organizirajo voditelji šole srečanja, katerih moto je človek človeku prijatelj. Preberejo pismo in skušajo rešiti konkreten problem, najti vzrok in rešitev. Gama tečaji pa potekajo v Ljubljani, Novi gorici, v Škofji Loki, kot novost pa bodo gama tečaj z uvodnim predavanjem predstavili tudi v Celju.
Ksenija Lekič
POPOLNA IZGUBA LAS
Za razliko od navadne dedne plešavosti alopecija areata lahko prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih, tako moške kot ženske. Popolna izguba las in dlak na telesu, alopecija univerzalis je zadnja oblika motnje, o kateri vedo le malo, ki pa je vendar zelo pogosta in znana kot alopecija areata. Eden od sto moških bo v starosti do pedesetih let doživel to nepredvidljivo in neprijetno bolezen, zaradi katere lasne korenine naenkrat prenehajo delovati.
Pri nekaterih se to zgodi le za kratko obdobje in je omejeno zgolj na eno plešasto mesto. V takšnih primerih lasje najverjetneje ponovno zrastejo v roku enega leta, tudi brez kakršnegakoli zdravljenja. Vendar pa se izgubljanje las pogosto ponavlja in celo zavzema vedno večjo površino. Nekateri moški izgubijo vse lase na glavi (alopecija totalis), nekateri pa poleg las tudi vse dlake po telesu vključno s trepalnicami in obrvmi. Večja, kot je izguba las in dlak, manj je verjetno-
sti, da bo kakršnokoli znano zdravljenje uspelo, čeprav lasne korenine ostanejo žive in sposobne za ponovno normalno delovanje.
Zaradi tega tudi tistim, ki so izgubili vse lase, ostaja upanje, da jim bodo lasje nekega dne le pričeli ponovno rasti. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da bodo, preden se bo to zgodilo, potrebne še mnoge raziskave, da bi odkrili vzrok ali vzroke alopecije areate in našli pravo zdravilo za to težavo. Kljub temu pa že sedaj različni tretmaji lahko povzročijo ponovno rast las pri mnogih pacientih.
Alopecija areata lahko prizadene osebe kakršnekoli starosti, četudi je pogostejša med otroci in mladimi ljudmi. Za razliko od navadne dedne plešavosti, ki soji podvrženi predvsem moški, so alo-
peciji areati podvrženi tako moški kot Zenske. V nekaterih primerih je lahko vzrok za izgubo las stres, izguba Iju-bljne osebe ali kakšna težka bolezen.
Dr. Vera Priče, dermatologinja pri medicinskem centru Kaiser Perma-nent Medical Center v San Franciscu in direktorica medicinske fonda-cije, pravi, da je potrebno paciente prepričati, da niso sami povzročili bolezni in da nihče ni odgovoren zanjo. Alo-poecija areata se obnaša kot obolenje, vezano z lastno imuniteto, pri katerem telo napada lastna tkiva. Pri alo-peciji areati se zdi, da so cilj napada imunološkega sestava lasne korenine.
Z mikroskopskim opazovanjem so ugotovlili, da so uspavane koreninice obkrožene s celicami, ki se proizvajajo, kadar telo sproži imunološko reakcijo na tujke, kot so npr. bakterije, ki prenašajo okužbe. Pri diagnosticiranju te bolezni jo morajo zdravniki najprej razlikovati od drugih vzrokov za odpadanje las. Znaki za prepoznavanje alopecije areate vključujejo eno ali več gladkih mest na koži lobanje, okrogle ali ovalne oblike, brez brazgotin in enega samega lasu. Za razliko od postopne izgube las pri navadni plešavosti pri tej bolezni plešasta mesta na glavi nastajajo dokaj hitro, v samo nekaj tednih. Pri odraslih, ki trpijo za takšno izgubo las, so najobičajnejše zdravljenje injekcije kortizona v in okoli plešastih mest. Te injekcije ponavljajo vsak mesec, novi lasje pa začno rasti po približno mesecu dni. Na žalost pa se lahko medtem, ko se obstoječa plešasta mesta popravljajo, pojavijo nova. Četudi novi lasje zrastejo povsod, lahko ponovno odpadejo, ko zdravljenje prekinejo.
Alternativa tem injekcijam je lokalna uporaba zdravila za psorijazo, antra-linske kreme. S to kremo se je potrebno vsakodnevno mazati in jo pustiti 30 do 60 minut na koži lobanje, nato pa izprati. Ta način zdravljenja pride v poštev predvsem pri otrocih, ki težko prenašajo injekcije.
Raziskave minioksidilov, ki se uporablja za zdravljenje plešavosti pri moških, kažejo, da bi lahko to zdravilo pomagalo tudi pri alopeciji areate. Okoli 40 odstotkov pacientov, ki jim leto dni dvakrat na dan nanašajo minoksi-dil na plešasta mesta, lahko pričakuje, da jim bodo lasje lepo zrasli. Vendar pa so za to potrebne večje koncentracije od tistih, ki so sedaj na trgu, to zdravilo pa tudi ni pomagalo tistim, ki so Jim lasje povsem izpadli.
MOZART PROTI PLEŠAVOSTI
COUNTRT
CHER
Pevka in igralka Cher namerava posneti novi album, za razliko od prejšnjih plošč, ki so bile orientirane v pop glasbo, naj bi se preizkusila v zanjo novem vestern in country stilu, kar je v zadnjem času, vsaj glede na top lestvice, zelo popularno, predvsem pa donosno.
Iz Tokia sporočajo:	pozabite na
vsa zdravila in razne zmazke proti plešavosti. Pomirite se in poslušajte Mozarta. ..Glasba pomirja in ljudi osvobaja stresa", pravi predstavnik japonskega farmacevtskega podjetja „Daii-chi".
To podjetje ob zdravilih prodaja tudi komplet plošč z Mozartovo glasbo, ki znatno zadržuje proces izgube las.
..Daiichi" je v preteklih sedmih mesecih prodal okoli 18.000 CD plošč z Mozartovo glasbo!
MUZIKA JE BIZNIS
Nikakor ne bi želeli, da bi glasbena stran počasi postala servis za rock podjetnike, toda v zadnjem času se pojavlja vse več znamenj, ki kažejo, daje na slovenski rock sceni še najbolj ugodno organizirati avtobusne prevoze na velike koncerte. Če ste namreč v zadnjih dneh opazili povečano število avtobusov na slovenskih cestah, ste verjetno ugotovili, da potniki niso prev nič podobni beguncem ali romarjem na poti v Lurd. Da, da, uganili ste, v Munchnu in na Dunaju se je zgodila Metallica. In ker so organizatorji po Slovenij po vseh nesrečnih pripetijah z ameriškimi skupinami imeli le zgubo, se je kot donosen posel izkazalo prav organiziranje romanj dolgolascev na Bavarsko. Prav Metallica so nas spomnili na tiste čase, ko so bili rock koncerti še deklarirana eksotika in je bil vsak stadionski cirkus s kitarami povezan z valečimi se kolonami avtobusov. Tam nekje v daljnem letu 1982 se je Slovencem zgodil eksodus v Zagreb. Da, to je bil tisti koncert Dire Straits, ki je skoraj ohromil promet na ulicah hrvaške prestolnice. In če se dandanes hrvaški promo-terji udinjajo v drugih poklicih, je vzrok jasen: vojna in vse to. Ker pa pri nas nimamo Tudjmana, ki bi enkrat govoril, da je vojna že končana in drugič da še ni, postaja odsotnost večjih koncertov že kar malce moteča. Samo vprašamo se lahko, kdaj se bodo takšni koncerti začeli dogajati tudi pri nas. Vojne je bilo vendar konec že pred dobrim letom, tudi na svetovnem zemljevidu se nahajamo dlje kot teden dni. Zdi se, da bomo resnično priznani šele takrat, ko si bodo „tuff guys“ Public Enemy ali drotarji Metallica upali nastopiti v Ljubljani. Naš predlog je torej takšen: slovenski politiki naj s knjigami o dokončni osmosvojitvi počakajo vsaj do prvega koncerta svetovno priznanih mainstream-pop zvezd v Ljubljani. O popolnem priznanju Slovenije bomo namreč lahko govorili šele takrat, ko bo svetovni pop biznis zavohal denar tudi pri nas.
Ministry: 150 decibelov.
VIDENO
M1NISTRV + HELMET, 10.11., Nachtwerk, M nenehen
Zdi se, daje takoimenovana „Industri-al Dance" scena postala v zadnjem letu precej popularnejša, kot je bila pred leti. Morda celo najbolj v vsej zgodovini te glasbene usmeritve. In kljub temu, da so najbolj plodni časi že minili, je moč v glasbenem časopisju zaslediti vse več zapisov in reklam za back-kataloge založb, ki se ukvarjajo s to glasbeno vejo. Miuistry sicer ne sodijo več v isti koš, toda stranski projekti, ki so jih na tem področju realizirali Jourgensen k Co., so po raz-poroki z založbo Wax Trax povzročili nov val navdušenja za tovrstno dejavnost. Nedvomno pa je na revitalizacijo precej vplivalpresenetljiv uspeh albuma „Psalm 69", ki so ga Ministry izdali pred dobrega pol leta. Vzrok se bržkone skriva v dejstvu, da Mi-nistry še nikoli niso zveneli tako metalno kot prav na zadnjem albumu, he-
avy metal pa je v popularni glasbi sinonim za dober biznis brez velikega tveganja. Ministry so na tej plošči užgali preizkušeno vižo: Motorhead, Slayer, PIL in podobne kultno-komercialne zadeve. Potrebno pa je tudi pripomniti, da gre za eno izmed najboljših plošč tega leta. Zato se ne gre čuditi, daje bil klub Na-chtvverk odločno premajhen za več kot dvatisočglavo množico oboževalcev.
Kot predskupina so nastopili razbijači Helmet. Kvartet iz New Yorka se je v skoraj uro dolgem nastopu nastopu pokazal v najboljši luči. Njihov moderni punk rock z očitnim ameriškim genetskim poreklom je že na začetku vzalo-val nagneteno množico, ki se je na nastop odzvala tako, kot če bi šlo za samostojen koncert tega benda. Intenziven glasbeni šus je očitno močno vznemiril občinstvo, tako da so Ministry stopili na oder, ko se je temperatura v dvorani že počasi bližala vrelišču.
Tu pa se je vsa norišnica šele začela. Semplirani bobni so otvorili pesem N.W.
O.	in množica pod odrom je podivjala. Ministry so s tremi kitarami, basom, bobni in semplerskimi zankami nadvse agresivno zaorali skozi retrospektivo najbolj udarnih komadov. Pred mikrofonom sta se izmenjevala Al J ourgensen in Chris Conolly - dva izrazita indi-vidualca, ki sta svoji pozi že skoraj pripeljala do popolnosti. Treba je reči, da gre za pozerstvo v najboljšem pomenu besede, saj se zdi, da je v svojem početju tako dober (boljši?) le še Henry Rollins. Conolly in Jourgensen sicer ne kažeta mišic, toda njun nastop je kljub izraziti statičnosti zelo prepričljiv in impresiven. Ministry so zaigrali vse hite, med drugimi tudi „So what“, „Thieves“, „The Missing", „Scarecrow“ in „Supernaut“ (istoimenski EP stranskega projekta 1000 Homo D.J.’s), niso pa se lotili „Jesus bu-ilt my Hotrod", kar po enournem koncertu in polurnem dodatku niti ni bilo več tako pomembno. Jourgensen je očitno takšen perfekcionist, da te pesmi ni hotel izvajati brez Gibbya iz But-itholov, kije na plošči izdrdral glavno vo-
kalno linijo. Sploh pa je bilo ves koncert opaziti, da so Rieflin, Bar ker, Co-nolly in Jourgensen glavni mojstri ceremonije, med njimi pa, jasno, najbolj izstopa prav slednji. Koncert so spremljale sinhronizirane projekcije na zaslonih ob vsaki strani odra, vse skupaj pa je bilo tako glasno, da so pokali bobenčki v ušesih.
Koncert je bil namenjen fanom in kot eden izmed njih lahko rečem le, da je bil to poleg Bad Brains, Mud-honey in Rapeman najboljši živi nastop, ki sem ga kdajkoli videl. Trditev je sicer res popolnoma subjektivna, toda tu ni pomoči. Morali bi biti tam.
V	četrtek, 1.12., bodo v klubu K4 nastopili ameriški beli hip hop raperji CONSOLIDATED. Organizatorji napovedujejo koncert kot dogodek sezone, kar utegne držati, saj je kalifornijski trio tenutno ena izmed najbolj vročih neodvisnih skupin, ki se to jesen klatijo po Evropi.
V	četrtek, 26.11. bodo v dvorani ŠTUK v Mariboru nastopili BORGHE-SIA, ki bodo predstavili album „Dreame-rs in Colors".
Istega dne bo v celjskem klubu Bar-fly dixieland party. Nastopili bodo Janez Goršič k Co.
Če pa imate radi glasbo DRAGA MLINARCA, si oglejte njegov koncert, ki bo prav tako v četrtek, 26.11., v klubu K4.
KONCERTI
■
TREND
Opravljati plemenito poslanstvo in čečkati po reklamnih plakatih slovenskih političnih strank.
Velika Britanija (NME)-singli
1.	BOYZ II MEN - End of the Road
2.	ARRESTED DEVELOPMENT -People Everyday
3.	RAGE - Run to you
4.	TASMIN ARCHER - Sleeping Sa-tellite
5.	BIZARRE INC. - I’m gonna get you
6.	THE SHAMEN - Boss Drum
7.	MADONNA - Erotica
8.	TAKE THAT - A Million Love Songs
9.	AMABSSADORS OF FUNK - Super Mario Land
10.	ERASURE - Who needs Love like that
Velika Britanija (NME)-albumi
1.	SIMPLE MINDS - Glittering Prize 81-92
2.	MADONNA - Erotica
3.	MICHAEL BOLTON - Timeless
4.	ABBA - Gold
5.	AC/DC - Live
6.	R.E.M. - Automatic for the People
7.	BOYZ II MEN - Cooleyhighhar-mony
8.	LIONEL RICHIE - Back to Front
9.	BELINDA CARLISLE - The Best of Belinda Vol. 1
10.	SADE - Love Deluxe
ZDA (Billboard)-albumi
1.	GARTH BROOKS - The Chase
2.	MADONNA - Erotica
3.	ERIČ CLAPTON - Unplugged
4.	BILLY RAY CYRUS - Some gave ali
5.	R.E.M. - Automatic for the People
6.	MICHAEL BOLTON - Timeless
7.	PEARL JAM - Ten
8.	PRINCE k THE NPG - Love Sym-bol
9.	GEORGE STRAIT - Pure Country-Soundtrack
10.	MARY J. BLIGE - What’s the 411?
Slovenija-ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	RAMONES - Poison Heart
2.	SMASHING PUMPKINS - I Am One
3.	METALLICA - Sad but true
4.	SONIC YOUTH - Youth against Fa-scism
5.	INSPIRAL CARPETS - Bitches Br-
ew
6.	E.M.F. - They’re here
7.	SUGAR - Changes
8.	SUICIDAL TENDENCIES - No-body hears
9.	STEREO MC’s - Conected
10.	THE WALKABOUTS - Deadman
rise
»to: Lu<

DRŽAVA IN
DRŽAVLJANSTVO PRED VOLITVAMI 1992
Nekaj časa je že, odkar sem dobil potrdilo o državljanstvu, toda tisto občutenje me sili, da to sporočim. Bil sem vesel in hkati zaskrbljen.
Vesel, da sem končno državljan Slovenije. Odkar se zavedam, sem Slovenec, ker mi je tako mati djala, toda v prejšnji državi je bilo to včasih tudi greh, saj je bilo uradno bolj zaželjeno, da bi bil Jugoslovan. To pa ni pomenilo nič ali pa nacionalno srbstvo. Tako je bila država Jugoslavija dejansko mačeha vsem drugim razen Srbom. Prava mati je tako bilo upanje v državo Slovenijo. To smo dosegli po znanih dogodkih leta 1991 in složno vsi Slovenci. Tako imamo sedaj državo, kije naša v toliko, kolikor je dobra mati vsem Slovencem in drugim državljanom. To pa je, če je pravična, če ne dopušča privilegijev in če preprečuje kriminal in nasilje.
Zaskrbljenost pa je povzročil podpis ministra g. Igorja Bavčarja. Gospod Igor Bavčar vsekakor kot človek zasluži po znanem človekoljubnem dejanju za osvoboditev četvorke JBTZ posebno spoštovanje. Kol tak in kot strokovnjak policijske vede je prišel v prvo demokratično izvoljeno vlado po zaslugi SDZ. Do tu vse lepo in prav. Toda od tu pa se začne zaskrbljenost, če gledam na njegova dejanja kot ministra in državo kot inštitucijo ljudstva-državljanov. Država je in ni pomembna.
Pri popolni nacionalni zavesti in demokratičnih mednarodnih odnosih, ki temeljijo na spoštovanju človekovih različnosti in svobodi, pravicah in dolžnostih, ni več tako pomembna.
Toda za izgradnjo tega pa je, kot kaže zgodovina, nujno potrebna. Država je tista, ki edina lahko in mora omogočiti prebivalcem, da se razvijajo osebno in socialno. To se dogaja, če je država demokratična in pravična, če je dosledna v spoštovanju človeka, njegove različnosti in svobode, če je dosledna pri omogočanju izpolnjevanja njegovi)', pravic in odgovornosti.
Državo vodijo politiki, ki so strankarsko opredeljeni in kot taki dobijo zaupanje, če imajo dober program in ga dosledno izvajajo v okviru možnosti in interesa večine državljanov. Pri tem so pomembne volitve, ki so dobre, če gre za tehtanje kvalitete in odgovornosti. Da bi se to dogajalo, želim opozoriti na nekatera• dejstva.
Minister g. Igor Bavčar in nekateri njegovi kolegi ministri ali vplivni poslanci so na nelegitimen (brez volitevJ in nedemokratičen način (z nespoštovanjem večine v SDZ, s pomočjo stranke so postali ministri in funkcionarji) ustanovili svojo stranko, ki se je začela obnašati kot parlamentarna stranka, čeprav še ni sodelovala na volitvah kot taka. To je bil prvi neljubi dogodek. Takoj je sledil drugi, ki ga lahko pripišemo privilegiju, to je nezakonita uporaba proračunskega denarja, ki gre po zakonu o političnih strankah parlamentarnim strankam. Tu gre dejansko za nelegalno prisvajanje kapitala in samovoljno tolmačenje zakonov.
In tretji greh ali napaka pa je bilo razbijanje ali deljenje Slovencev z neutemeljenimi apeli, kot so bili zaustavljanje desnice, nevarnost klerikalizma in omalovaževanje narodne identite in mednarodne politike u okviru države.
Vse to prizadevanje je ustvarilo pogoje za izsiljen padec prve povolilne vlade.
Demokratska stranka je ob tem začela predčasno in zelo luksuzno predvolilno aktivnost in tudi tu kršila zakonsko dogovarjanje. Pogoj demokratičnosti je poštenost in zmernost. Kakšna je torej v naši državi strankarska demokracija? Je demokracija možna brez moralne katarze?
Stranka, njeni politiki in ministri, ki se tako obnašajo, upravičeno vzbujajo nezaupanje in zaskrbljenost, pa čeprav so kot posamezniki spoštovane in cenjene osebnosti. Država predstavlja oblast, ki je kot taka že privilegij, zato toleriranje nepravilnosti in samovoljnosti v teh funkcijah ni dopustno, ker se lahko izrodi v navado in totalitarizem. Na volitvah je treba to upoštevati in ne nasedati avtoritetam, ki hočejo biti elita in ne osebnosti, manipulacijam in sprenevedanjem. Tudi pri volitvah naj velja pregovor „Clara pada, boni amici“ -
„Cisti računi, dobri prijatelji", kar pri politiki pomeni tudi priznavanje napak in kdor
je v malem zvest, njemu se da velika pest.
Moral sem to zapisati zaradi čiste vesti, čeprav mi ni ljubo, ker smo bili na začetku skupaj v SDZ kot perspektivni in progresivni stranki.
Oblast naredi svoje, ali kakor pravi pregovor, ako hočeš koga spoznati, mu moraš oblast dati. Prav tako izhaja iz evangelijskega nauka, da so pri oblasti vedno od najboljših slabi.
Sicer pa velja vsem oblastnikom kot posameznikom moje iskreno spoštovanje in za vse, kar je bilo dobrega za to državo, tudi iskrena hvala. Zlasti pa velja to za vzpostavitev večstrankarske demokracije in demokratične države, kjer bodo lahko vsako četrto oziroma peto leto volili svoje predstavnike.
Še vedno zvest volilec načel SDT in koalicije Demos.
FRANC ZABUKOŠEK, dr. stom., Šentjur
SPOŠTOVANI,
moje ime je Boštjan Žargaj, na vas pa se obračam z majhno prošnjo.
Sem invalid (diagnoza: progresivna mišična amiotrophia), kar pomeni, da je moja bolezen napredujoča. Zaradi tega sem priklenjen na invalidski voziček. Potrebujem pomoč drugih ljudi, da lahko opravim stvari, ki jih drugi z lahkoto opravijo sami.
Moja edina možnost v življenju je, da postanem dober računalniški strokovnjak in se morda nekoč preživljam z delom na računalniku. Tukaj pa se začnejo problemi in to je tudi razlog, da vam pišem.
Da bi lahko delal na računalniku, na katerem znam delati in želim delati še bolje, ga moram imeti pri sebi doma. Žal nimam nikakršnih sredstev, da bi si ga lahko privoščil, pa tudi starši mi težko pomagajo, saj je mama že leto dni na „čakanju“, oče pa je delavec. Poleg tega pa imam še brata s popolnoma enako diagnozo. Trenutno imam doma računalnik, sposojen od prijatelja, vendar to ni moj računalnik, ki si ga tako želim in potrebujem.
Na vas se torej obračam z majhno prošnjo s katero si bom kupil nekaj računalniške opreme. Na ta način ne bom drugim v breme, lahko bom komuniciral s svetom, to pa je za človeka, ki je svoje življenje preživel za zidovi bolnišnic in zavodov že zelo veliko. Ne želim, da razumete mojo prošnjo za beračenje, saj vam ponujam protiuslugo: delati znam na področju D.T.P.-ja, (Ventura Publisher 3.0, COREL Dram 3.0, Word for Windows 2.0, Aldus Page maker 4-0 itd.), obvladam edi-torje (WORDSTAR 7, WORD 5.5 itd), obvladam QUATTRO PRO 3.0, AUTO-CARD, WINDOWS, DOS ...
Zelo dobro se spoznam na harduiere. Za vse zgoraj naštete aplikacije in harduiere imam ustrezno šolanje. Morda vam bodo moje usluge še kdaj koristile.
Moj naslov: DOLENJSKA CESTA 437 61291 ŠKOFLJICA Št. žiro računa: LB 51520-621-21 05 1640119-457787
Lep pozdrav, BOŠTJAN ŽARGAJ
SPOROČILO ZA JAVNOST
Zaradi površnega, enostranskega in nepopolnega obveščanja nekaterih sredstev javnega obveščanja o volitah predstavnikov v državni svet s področja delojemalcev se ustvarja vtis, da sta v Republiki Sloveniji samo dva splošna sindikata, kar pomeni ne-posredo zavajanje javnosti, zato smo prisiljeni obvestiti javnost o naslednjem:
1.	V skladu z zakonom o državnem svetu smo pravočasno vložili vse potrebne listine za sodelovanje na volitvah.
2.	Da smo zadostili vsem predpisom, nam je potrdila tudi Republiška volilna komisija dne 10. 11. 1992 ob 11.30 pri pregledu predloženih listin, in sicer: a) kandidatura za člana državnega sveta, predstavnika za področje delojemalcev, b) soglasje kandidata o pristanku na kandidaturo, c) zapisnik o delu Sveta Konference sindikatov 90 Slovenije, d) statut Konference sindikatov 90 Slovenije, e) izjava o številu članov, f) seznam 14 izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta z vsemi potrebnimi podatki.
3.	Konferenca sindikatov 90 dvomi o izjavi o številu članov Semoličevega sindikata ZSSS 435.716, zlasti pa v 162.000 članov Tomšičevega sindikata Neodvisnost. O tem dvomijo tudi nekatere uradne inštitucije, vendar o tem raje molčijo, in tudi nekateri drugi sindikati.
4- Pri Republiški volilni komisiji smo večkrat, a brezuspešno, poizkušali dobiti uradne podatke o sindikatih, ki so prijavili predstavnike v volilno telo in kandidate za člane državnega sveta s področja delojemalcev ter število članov posameznega
sindikata. Nemoč pridobiti uradne podatke pri Republiški volilni komisiji še dodatno sili v dvom o resničnosti objavljenih številk v časopisih in nam jemlje možnost pravočasnega ukrepanja pred volitvami.
5. Dobro nam je znano, da v tem trenutku ni zakonskih osnov in drugih možnosti za preverjanje števila članov posameznih sindikatov, zato menimo, da bodo volitve predstavnikov delojemalcev v državni svet vsaj v enem delu velika in umazana farsa, s katera si bodo nekateri sidikati umazali roke in še dodatno zastrupili odnose med sindikati. ČIGAVA IGRA JE TO?
Predsedujoči BORIS MAZALIN, Koper
IZJAVA O NAŠI UDELEŽBI NA VOLITVAH
Celjska organizacija borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja je nadstrankarska organizacija. Združuje okoli 2.000 članov, med njimi je dobra tretjina žensk, če poleg zakonskih sodrugov upoštevamo še naše otroke in vnuke, ki se svojim staršem in njihovemu deležu v narodnoosvobodilni vojni in povojni graditvi zanesljivo niso odpovedali, je število podobno mislečih še znatno večje.
Kot volilci smo vedno opravili svojo volilno dolžnost. Tudi letošnjih volitev predsednika Republike Slovenije ter poslancev v Državni zbor in Državni svet, ki bodo 6. decembra, se bomo udeležili skupaj s svojci v čimvečjem številu. Neudeležba na volitvah nam ne bo koristila. Odpovedali bi se našemu vplivu na vodenje države Slovenije v prihodnjih štirih oziroma petih letih.
S svojo volilno odločitvijo bomo potrdili na srečanju celjskih upokojencev v dvorani Golovec dano podporo sedanjemu predsedniku Republike Slovenije in kandidatu za predsednika Republike Slovenije Milanu Kučanu. Za Državni zbor in Državni svet pa bomo dali svoj glas poslanskim kandidatom ene izmed tistih strank, ki so se pozitivno opredeljevale do naše narodnoosvobodilne borbe, ki so vodile odločno, a vendar umsrjeno aktivnost pri uveljavljanju sedanje družbene ureditve doma in v svetu, se vsaj trudile, če že niso povsem uspele zaustaviti gospodarskega nazadovanja in se zoperstavljale poskusom nadaljnega poslabšanja materialnega in socialnega položaja delavcev -naših hčera in sinov, upokojencev ter odvzemu nekaterih pravic borcem narodnoosvobodilne vojne.
Na kandidatnih listah se bomo na dan volitev izognili imenom tistih sedanjih poslancev in imenom novih poslanskih kandidatov, ki so v preteklosti zlorabljali govorniški oder ali javne medije za neargumentirano blatenje naše preteklosti in omalovaževali ali celo zanikovali vse tiste rezultate, ki so nesporni in dokazani in je vanje vtkano tudi naše delo, delo naše mladosti. Volilci namreč nismo pred dvema letoma in tudi sedaj ne bomo dali svojega glasu za revanšizem, razbijaštvo, razdvajanje naroda ter podcenjevanje socialnih vidikov razvoja. Takim ni mogoče naložiti odgovornega poslanstva, da nas vodijo, predstavljajo naše interese in upravljajo z državo Slovenijo.
ZATO VSI NA VOLITVE, Z JASNO OPREDELITVIJO, DA ZMAGAJO STRANKE IN POSAMEZNIKI, KATERIM VELJA ZAUPATI!
POTREBUJEMO GOSPODARSKO U-SPEŠNOST IN SOCIALNO PRAVIČNOST!
POTREBUJEMO DOBREGA PREDSEDNIKA IN DOBER PARLAMENT!
Udeleženci zbora borcev občine Celje
IZJAVA ZA JAVNOST
1.	Protestiramo zoper neenakopravnost pri pokrivanju predvolilnih aktivnosti na TV Slovenija in Delu. Vrsta dogodkov, kijih or-
ganizira Združena lista v slovenskih krajih, je javnosti zamolčana. Naši volilci, ki množično sodelujejo na shodih in zborovanjih Združene liste, ogorčeno ugotavljajo, da se mnogim manj obiskanim in rutinskim strankarskim sestankom daje prednost.
2.	V nasprotju z obljubami škofovske konference in nadškofa dr. Šuštarja se cerkev neposredno vmešava v volilni boj. Kričeč primer takšega vmešavanja je poziv v glasilu župnije Senovo, ki 15. novembra 1992 naroča vernikom, da na volitvah glasujejo v prvi vrsti za krščanske demokrate, potem pa tudi za kandidate drugih opozicijskih strank. Odločno obsojamo takšno protiustavno delovanje predstavnikov RKC v Sloveniji.
3.	V združeni listi smo ogorčeni nad vandalizmom, ki ga počenjajo skrajneži s trganjem plakatov in „grafitarji“ s popačeno slovenščino. Ker si želimo pošteno volilno tekmo, apeliramo na vse stranke, tako kot to zahteva Združena lista od svojih volilcev in simpatizerjev, da svojim privržencem odsvetujejo take in podobne metode volilne tekme. Vandalizem, ki smo mu priča, ne more in ne sme biti značilnost slovenske demokracije, saj škodi tako notranji kot zunanji podobi Slovenije.
Ljubljana
Predsednik Delavske stranke Slovenije VLADO RANČIGAJ
Predsednik demokratične stranke upokojencev Slovenije DRAGO LIPIČ
Predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije DR. RADO BOHINC Predesdnik S D P-Socialdemokratske prenove Slovenije DR, CIRIL RIBIČIČ
RUŠENJE PRAVOSLAVNE CERKVE V MARIBORU
Ko sem u vašem časopisu prebral spis „Iz oči v oči" pisca Antona časa dne 11. oktobra, sem opazil, da je, kar se tiče rušenja pravoslavne cerkve v Mariboru, napačno navedel čas le tega.
Rad bi povedal svojo verzijo, ki mislim, daje resnična. Že sam čas, ko navaja bombardiranje Maribora, je napačen, ker je cerkev bila porušena šele ob koncu leta 1943. Nemcem takoj po prihodu ni bilo po volji, da so Srbi zgradili pravoslavno cerkev prav na mestu, kjer so na treh arih odstranili velik Tegethofelov spomenik obdan z močno verigo od stebra do stebra, katere člen je tehtal najmanj dva kilograma. Zato so to pravoslavno cerkev takoj zaminirali. Vojni ujetniki, ki so bili večinoma iz Nove Zelandije ali Avstralije, so bili prisiljeni odstraniti vse ruševine v pičlem mesecu in nazaj so postavili Tegethofelov spomenik. O kakšnem bombardiranju pravoslavne cerkve ni bilo govora, kot sem omenil že prej.
Ne vem pa, kaj so v tem času v Beogradu delali slovenski ministri Korošec, Krek in še nekateri, da so dovolili pozidati pravoslavno cerkev, saj je takrat v Mariboru bilo zelo malo Srbov. Slovenija je takrat bila Dravska banovina in o Sloveniji se ni niti govorilo. Šele v času OF in upora slovenskega naroda v drugi polovici v drugi polovici leta 1941 smo govorili o slovenski vojski in Sloveniji. K P je bila jugoslovanska. Vodil jo je Tito in kasneje tudi narodno osvajanje. Vojna se je vodila iz Ko-mandantnega štaba, katerega komandant je bil prav tako Tito. Sledili so mu Kardelj in drugi. Kaj so pa delali pred letom dni slovenski ministri klerikalci, pa ne vem, saj sem v tistem času bil še premlad za politiko.
Pisec, ki piše kaka zgodovinska dejstva, pa naj bi le bil upoznan z dejstvi, saj nihče noče brati zgodovinske ne-resnice.
SREČKO GRAŠIČ, Radeče
NAROČILNICA
PRI NOVI DOBI, Aškerčeva 15, Celje, nepreklicno naročam(o) izvodov knjižice ONESNAŽENOST OKOLJA V CELJU. Cena 290 SIT.
Naročamo pošljite na naslov
Ulica, poštna št., kraj:...................
Ime in priimek podpisnika
1.	Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjige
2.	Naročeno pošljite po povzetju
Žig Podpis naročnika
Naročniki imajo s to naročilnico Nove dobe 10-odstotni popust
NOVffiiOBA
__ ?•••■
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
V današnji tekmi s časom in v potrošniški mrzlici je le še malo ljudi, ki sočustvujejo z drugimi, si vzamejo zanje čas in se posvetijo tujim težavam in bolečinam. Ali znate tudi vi prisluhniti ljudem?
1. H komu ste se kot otrok raje zatekali, mami ali očetu?
A) Raje k očetu ............. 1
E!) K mami................... 5
C) K obema enako............. 3
6. Menite, da ste vi tisti, ki pogosto napravi prvi korak k pomiritvi z nekom, s katerim ste se sprli?
A)	Mislim, da tako ravnam ....... 5
B)	Prav gotovo ne ................ 1
C)	Odvisno od situacije .......... 3
Do 10 točk
Prav gotovo si zaradi sočustvovanja z drugimi ne belite glave. Prilagajate se stvarnosti. Če nekdo res potrebuje dobro besedo in čustveno podporo, jo bo dobil. Če temu ni tako, ste hladni in rečete, da je to njegov problem. Če je kdo iz vaše okolice v resničnih težavah, bo v vas našel zanesljivega prijatelja.
Od 11 do 20 točk
Kadar vidite, da je vaša pomoč potrebna, ne oklevate. Pri tem ste realni in ne dopustite, da bi vas kdo izkoriščal, v kolikor kdo to poskuša, ga zavrnete in odidete. V vas je občutek ljubezni do bližnjega, vendar do določene mere.
21 in več točk
Ste silno mehkega srca in zelo hitro sočustvujete z drugimi, včasih kar prehitro. Pametno bi bilo, da bi ohranili kritično distanco in trezno presojo, ne pa da se začnete spontano ukvarjati s tujimi težavami. Prijatelji to vašo lastnost imajo prej za slabost kot vrlino.

Žk

2. Poglejte ta dva kipa in presodite, v katerega je umetnik vložil več
dela in spretnosti7
A)	V človeški kip ............... 0
B)	V plastiko	zmaja.............. 4
3. Dajte domišljiji prosto pot in povejte, katero plastiko bi raje videli v barvi?
A)	Človeka ....................... 4
B)	Zmaja .......................... 0
4. Se vam zgodi, da med pripovedovanjem kakšne zgodbe v družbi
pričnete pretiravati?
A) To se mi pogosto dogaja ...... 5
BJ Poredko........................ 3
C) Nikoli........................ l
5. Ali mislite, da bi mačka na sliki dovolila, da jo pogladi tujec?
A) Bi ............................ 3
BJ Nikakor ...................... J
C) Ne vem ........................ 2
PREVERITE SAMI SEBE
ALI ZNATE
SOČUSTVOVATI
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
Pred vami se odpirajo možnosti za trajnejše spremembe, ampak bolje bo, če z odločilnimi dejanji počakate še kakšen teden. Ne tvegajte, da ne boste obžalovali. Na poslovnem planu se vam ne obetajo dobri časi, še zmeraj boste v kritični situaciji. Bodite bolj aktivni. Srečne številke: 5, 9, 10, 13, 22.
Bik 21. 4.-20. 5.
V ljubezni ste popolnoma odvisni od vašega partnerja, ki je barometer vaše sreče. Če se s partnerjem ujemata, bodo naslednji dnevi polni izpolnitve, četudi vas bo morda morila misel, da sreča ne bo dolgotrajna. Ne obremenjujte se z neumnostmi in nepomembnimi dogodki. Srečne številke: 3, 7, 15, 17, 25.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Spremlja vas slabo razpoloženje pogojeno z okoljem, ki vas kaj hitro vrže iz ravnotežja. V bogatem družabnem življenju se bodo tudi za vas našli lepi trenutki. Pazite, kaj
govorite, možni so prepiri na delovnem mestu in v družini. V ljubezenskem življenju boste ranljivi.
Rak 22. 6.-22. 7.
Pred vami je vznemirljiv teden, v delu in v ljubezni. Če ste v lovu za spremembo, je pravi trenutek, da stopite v odločilen korak in ne bo vam žal. Več pozornosti namenite poslovnim zadevam, le tako se bo popravilo vaše finančno stanje. Bodite aktivni in pazite na zdravje. Srečne številke: 5, 6, 11, 14, 28.
Lev 23. 7.-23. 8.
Dobili boste novo energijo za MM spopad s starimi težavami, ki so še vedno na relaciji delo — družina. Osveženi ljubezenski stiki vam bodo pomagali v sprostitvi, čeprav poslovne zahteve ne bodo nič manjše. Vsakodnevnih obveznosti je vedno več, finančno pa nazadujete. Srečne številke: 4, 8, 10, 12, 26.
Devica 24. 8.-23. 9.
Četudi je vse po starem in ni sprememb, ki jih pričakujete,
se počutite še dokaj dobro. Še najbolj bi vam odgovarjalo, če bi se trend izboljševanja ljubezenske situacije nadaljeval. Lahko se zgodi, da se vam bodo poslabšali izgledi na poslovnem področju. Pazite na zdravje.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
H Naslednji teden boste preživeli jv spremenljivem razpoloženju in v občutljivem družinskem vzdušju. Posvetite se privatnim odnosom, predvsem partnerju, da se boste lažje znašli v novi vlogi in lažje razmislili o nadaljnih odločitvah. Finančno stanje bo boljše. Srečne številke: 2, 6, 8, 9, 19.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Mogoče je izboljšanje materi-■OUB alnega statusa, poslovno stanje je dokaj zadovoljivo, lahko pa pričakujete manjše težave v tekočih obveznostih, zamujanje, odlaganje in nesporazume. Če želite potovati, sledite le dobremu načrtu. Površnost in netemeljitost vam ne pristaja. Srečne številke: 4, 7, 9, 10, 23.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Napoveduje se vam obdobje večje aktivnosti in nove zaloge energije. Čas je primeren za posel in nove načrte, čeprav boste v naslednjem tednu še vedno zaskrbljeni zaradi nekaterih zamud in odlaganja ob-
veznosti. Računate lahko na dobro sodelovanje in razumevanje okolja. Srečne številke: 1, 13. 17, 21, 29.
Kozo-og 22. 12.-20. 1.
Zaželeli si boste nežnejšega in KtStl notranje bogatejšega življenja, zato boste morda mračno razpoloženi ali prizadeti zaradi reagiranja najbližjih. Bistveni premiki se ne bodo zgodili na poslovnem planu, ampak v vašem čustvovanju. Morda vas partner ne bo mogel razumeti. Srečne številke: 3, 4, 6, 11, 23.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Probleme, s katerimi ste se I spopadali kar precej časa, vam bo uspelo počasi rešiti. Težave na delovnem mestu bodo imele le še formalen predznak, kakšen dolgočasen sestanek, manjšo zamudo ali pisarniški prepir. Zdravstveno stanje se izboljšuje, a še vedno bodite pazljivi. Srečne številke: 5, 7, 8, 10, 22.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Poslovni odnosi se bodo zaostrili, napovedujejo se torej skrbi in obveznosti na delovnem mestu. Utrujeni boste in preobremenjeni, ostalo pa vam bo dovolj moči, da se boste dobro znašli v novih nalogah. V ljubezni in prijateljskih stikih se vam obetajo lepi dnevi. Srečne številke: 6, 7, 11, 14, 25.
ANTHONY DE MELLO: ŽABJA MOLITEV
UJETI LEV
Lev se je znašel v ujetništvu in pripeljali so ga v koncentracijsko taborišče, kjer je na svoje začudenje našel še druge leve, ki so bili tam že leta, nekateri celo vse življenje, saj so se tam rodili. Kmalu je spoznal družbene dejavnosti levov v taborišču. Povezovali so se v skupine. Ena skupina se je ukvarjala s socializacijo, druga je prirejala predstave, spet druga se je udejstvovala kulturno in njen namen je bil skrbno ohranjanje navad, tradicije in zgodovine čistih časov, ko so levi živeli v svobodi. Druge skupine so bile religiozne - večinoma so se zbirale, da so prepevale ganljive pesmi o džungli prihodnosti, kjer ne bo ograj. V nekaterih skupinah so se zbirali literarno in umetniško navdihnjeni levi, še v drugih revolucionarno usmerjeni -ti so se združili zato, da bi kovali zarote proti tistim, ki so jih ujeli, ali proti drugim revolucionarnim skupinam. Sem in tja je izbruhnila revolucija, ena skupina je uničila drugo, ali pa so levi pobili vse paznike, ki so bili takoj nadomeščeni z drugimi.
Ko se je novi prišlek razgledoval naokrog, je opazil leva, ki je bil videti vedno globoko zatopljen v misli, samotnež, ki ni pripadal nobeni skupini in se je večinoma držal daleč stran od vseh. Nekaj nenavadnega je bilo na njem, t.ar je po eni strani druge navdajalo z občudovanjem, po drugi strani pa s sovražnostjo, kajti njegova navzočnost je vzbujala strah in dvom vase. Rekel je novemu prišleku: „Ne pridruži se nobeni skupini. Ti ubogi bedaki se ukvarjajo z vsem, samo ne z bistvenim. “
„ln kaj je to?" je vprašal novi lev.
„Preučevati lastnosti ograje."
Nič - res čisto nič - drugega ni pomembno!
NA RAZSTAVI STAREGA STEKLA IN KERAMIKE V CELJU
HACKELOV
KOZAREC
Kozarec z apostoli, ena izmed redkih ohranjenih stvaritev Hackela, najpomembnejšega steklore-zca na Štajerskem
Steklorezec češkega rodu je deloval na Celjskem med leti 1820 do 1844, a ohranjenih je zelo malo njegovih kozarcev, ki so znani kot imenitne stvaritve, na katerih je upodabljal predvsem religiozne prizore, najpogosteje motiv Zadnje večerje. Na nekaterih se je tudi podpisal in tisti so najdragocenejši. Znanih je sedem njegovih kozarcev, ki jih imajo v muzejih v Londonu, Pragi, na Dunaju in še kje drugje. Predstavljajo jih na vseh vidnih evropskih razstavah, ki prikazujejo steklo.
„Hackelu pripisujejo štiri kozarce, ki so v Sloveniji, dva v mariborskem pokrajinskem muzeju in v dva v kamniškem. Najzanimivejši je kozarec, na katerem so v medaljonih upodobljeni apostoli in ima letnico 1821. Narejen je iz brezbarvnega stekla, valjaste oblike, brušen in graviran. Za razstavo starega stekla so nam ga bili mariborski kustosi pripravljeni posoditi,“ je povedala Milena Moškon, kustosinja celjskega pokrajinskega muzeja, „kozarec bo v Celju prvič razstavljen, ponovno se vrača v mesto nastanka in bo v vrsti eksponatov,
ki bodo na razstavi zastopani, še posebej izpostavljen ogledu. Žal v našem mestu ni ohranjeno nobeno njegovo delo, vsaj kolikor je doslej znano.“
Razstavo starega stekla in keramike so priredili tudi v Muzeju stekla Barnbach in iz nje je izšla pomembna kulturna prireditev med Celjem in avstrijskim mestom, imenovana Stekleni mostovi.
K. L.
SNTERPEDAGOGSKA, RAZSTAVA UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV V GRADCU
V KORAKU S TUJINO
Na graški razstavi, ki so jo poimenovali „Interpeda- Pozornost je vzbudilo atra-gogika“, predstavljali so se nemški in avstrijski ktivno šolsko bio pohištvo založniki, je bilo moč videti predvsem široko po- in oprema, prijazno in to-nudbo didaktičnih učil za nižje razrede osnovne plo, zanimivi so bili tudi šole, hkrati pa dobiti nekatere uporabne ideje in jih drobni izdelki, uporabni v prenesti v naš šolski prostor, ki vendarle žalostno didaktični igri. Sejem ni ne zaostaja za svojimi v standardu precej višje ran- bil preobsežen, ravno do-giranimi sosedi.	volj velik, da je učitelj ob-
.	...	..	delal svojo stroko in pogle-
Za slovenske učitelje je energije najmlajšim, ki se s da, v • se dogaja drugje, bila razstava vredna ogleda, pomagah lažje učijo, med- yčya in pripomočki za dosegljiva prostorsko in fi- tem ko so na višji stopnji ze prve razrede, ki jim ie nančno, zanimiva v srni- sposobni bolj abstraktnega bi]o namenjeno veliko prositi projekcije našega učitelja učenja. Celotno podobo raz- stora in truja n;ti niso zelo v širši evropski prostor, stave smo doživeli v smi- presenetila, v okviru in-,,Predstavitev učil in učnih slu potrditve naših prizade- tegriranega pouka pri nas pripomočkov je bila zelo vanj, da smo vendarle v ko- uporabljajo podobna poma-kompleksna, zajemala je tako raku s časom. Ce bi raz- gala. „Razstavljenim učilom naravoslovje kot družboslovje, stavili naša učila, se nam Ju pripomočkom nedvomno posebej izpostavljena pa so ne bi bilo treba sramovati,“ lahko pripišemo kvaliteto, bila učila, za nižje razrede, je „Interpedagogiko“ ocenila vse je jz dobrih materialov, iz česar je razvidno, da so ravnateljica lil. osnovne šole izstopajo domiselne ilustra-tudi v tujini namenili veliko v Celju Judita Kežman.	cije, ne gre samo za vse-
binsko kvaliteto, ampak tudi oči uživajo. Dobili smo marsikatero pametno idejo, ki jo bomo koristno uporabili v našem sistemu. Med drugim so prezentirali tudi vključevanje računalništva v pouk, kar pa tudi nam ni neznanka,“ je menila Judita Kežman.
Graška razstava torej ni povzročila revolucionarnih premikov v inovativnih metodah, učilih in učnih pripomočkih, potolaženi lahko zaključimo, da naš šolski sistem, čeprav v rezultatih in funkcioniranju včasih vprašljiv, v zasledovanju modernih prijemov in v inovativnosti ne zaostaja, vsaj osnovnošolski.
PROMOCIJA SLOVENIJE Z RAZSTAVO NARODNEGA MUZEJA LJUBLJANA
SLOVENIA - ISTORIA
Na pobudo Akademije lepih umetnosti iz Saba-della je Narodni muzej v času olimpijade v Barceloni, torej julija in avgusta letošnjega leta gostoval v Kataloniji z numizmatično razstavo Eslove-nia - Monedes - Istoria.
Razstava je bila izredno dobro sprejeta v selektivnem katalonskem ambientu, saj so o njej ter o Sloveniji pisali njihovi časniki, kot so La Vanguardia (trije uvodniki), El Pais, Diari de Sa-badell, ABC, El Observa-dor in drugi. Po podatkih organizatorja je bila slovenska razstava ena izmed najbolj obiskanih tovrstnih prireditev v tem času v Kataloniji, saj je z besedo kulture in znanosti znala spre-
govoriti o državi, ki je v Španiji v realnih okvirih bolj malo znana, čeprav je politična osamosvojitev Slovenije žela mnogo priznanj in navdušenja.
Ob razstavi je v obeh nacionalnih jezikih, torej v ka-stiljščini in katalonščini izšel tudi odličen katalog, ki so ga poslali na osemsto naslovov vidnih imen španske politike in kulture. Zaradi velikega odmeva so razstavo povabili še v Vilafranco del Pe-
nedes, kjer so jo odprli v začetku oktobra, načrtujejo pa tudi gostovanja v Sevilli in Madridu.
Takšna predstavitev neke nove države v kalejdoskopu tradicionalnih evropskih držav je nedvomno pravo jamstvo, da cilji uspejo. O tem priča velik odmev v tisku in drugih javnih medijih in povabila v številna španska mesta. Med enim in drugim gostovanjem je Narodni muzej prikazal razstavo tudi v tovarni LEK v Ljubljani v želji, da bi s strokovnimi ocenami morebiti še izboljšal svojo predstavitev na tujem in dodatno obogatil svoj prikaz.
Razstavo v avli Lekovega poslovno-informacijskega centra so odprli minuli ponedeljek in bo na ogled do 11. decembra. „Pričujoča razstava naj v znaku spirale kot simbola porajajočega se življenja v novi državi, kakršen je upodobljen na prvih spominskih kovancih samostojne slovenske države, jasno zariše lok spoznanja, ki se pne od obdobja globoke prazgodovine na slovenskih tleh do razglasitve slovenske suverenosti pred letom dni ter povezuje bogato zgodovino tega koščka Evrope v smiselno celoto," pravijo v Numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani.
NOVA DOBA NAGRAJUJE
RAČUNALNIČARJI Z LIKOVNO ŽILICO NA PLAN
Ob prodoru računalniške tehnologije je na mah tudi likovno ustvarjanje po svetu zajelo navdušenje za računalniško grah ko. Na mednarodnih prireditvah so razstavljali dosežke, ki jih je napravil programirani stroj, obiskovalci in gledalci pa so lahko neposredno za računalniki preizkusili svoje znanje In sposobnosti v oblikovanju grafičnega lista.
m
Cp
01
Marsikdo med vami se poigrava z upodabljajočimi možnostmi In nenavadnimi učinki ki jih lahko iztisne lz stroja! Pokažite, kaj ste napravili. p<
*........... ' e\l
Sljlte najboljše Izdelke . „„ dnistvo Nove dobe, Aškerčeva
ro-
ure-
15, Celje.
Ml bodo vsak teden objavljali totograhjo izbrane računalniške grahke, avtorje grahke meseca pa čakajo lepe nagrado.
Ne oklevajte, postavite vas izdelek na ogled.

POLEMIKE	x
RAZLIČNA POTA DO RESNICE V MARIBORSKEM ARHIVU
V zvezi s pisanjem Spomenice g. Antona Ožingerja in avtorjem tolmačenja (analize) le-te g. V. Vrka se Pokrajinski arhiv Maribor popolnoma distancira od kakršnekoli polemike o navedenih neresnicah. To trdimo arhivski delavci, ki jih pisec uvršča med priviligirane. Avtor si ni pridobil resničnih informacij, saj te izhajajo iz nepoznavanja dejstev in nepoznavanja delovnega programa arhiva.
Spomenica, kakor tudi analiza te, je tipičen primer reakcije „jeznih mož", ki se zavedajo, da sta napad in spor najboljša obramba in najboljše sredstvo za prikrivanje negativnega odnosa do izvrševanja delovnih obveznosti in dolžnosti.
Kaj menimo o predlogih spomenice, ki jih je podal pisec Spomenice, smo odgovorili pristojnim že v mesecu oktobru in ga še en-
krat v celoti predstavljamo:
„Družbene spremembe, ki smo jim priča, so pripeljale v situacijo, ko se lahko poenoti status vseh škofijskih arhivov v Sloveniji, neoziraje se na določila in drugačne pogodbe. Zato razumemo Spomenico g. Antona Ožingerja kot podporo predlogu o ustanovitvi dveh samostojnih škofijskih arhivov in enega nadškofijskega v slovenskem prostoru.
V zvezi s celotno dejavnostjo mariborskega arhiva predlagamo, da ekspertna skupina za arhivsko dejavnost pri Ministrstvu za kulturo pregleda delo Pokrajinskega arhiva Maribor in v skladu s tem pripravi analogno analizo opravljenega dela vsaj še v dveh izbranih arhivih.
Preseneča nas, da prof. Anton Ožinger Spomenice ni naslovil najprej na upravo
arhiva, kjer bi si lahko predhodno pridobil točne informacije. Ker njegovo navajanje sloni no predpostavkah, ne pa na dejstvih, je s tem pomen Spomenice zmanjšan.
Pokrajinski arhiv Maribor predlaga Ministrstvu za kulturo, da v nadaljnem komuniciranju z nezadovoljnimi delavci in pri oblikovanju svojih stališč upošteva dejstva in argumente, ne pa trenutnega razpoloženja posameznikov in navajanja njihovih napačnih informacij.
Mariborski arhiv bo tudi v bodoče aktivno izvajal delovni program, ki si ga je za--dal, vodstvo arhiva pa bo v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej zahtevalo od vseh delavcev enotno opravljanje obveznosti, red in disciplino.
V upanju, da bo Pokrajinski arhiv Maribor dobil za svoje nadaljne delo oporo
tudi na Ministrstvu za kulturo, vas še enkrat lepo pozdravljamo. “
Vabimo vsakega, ki ga zanima resnična slika mariborskega arhiva, da se osebno prepriča o rezultatih, ki jih je mariborski arhiv doslej dosegel. Nihče med nami ne bo zardeval, saj imamo kaj pokazati na strokovnem in mednarodnem področju.
Zaključimo pa naj z dejstvom, ki smo se ga naučili na številnih srečanjih od naših večletnih strokovnih kolegov - sodelavcev iz tujine: DO RESNICE (v mariborskem arhivu) SE PRIDE SAMO PO POTI DELA, DISCIPLINE IN REDA.
V imenu uprave in priviligiranih delavcev
Dr. PETER P KLASINC, Ravnatelj, Maribor
NE GRE LE ZA BABJI LOŽIČ
V „ ODPRTEM PISMU" je Franc Tarča, medvojni borec iz Prlekije, Občinski skupščini in Izvršnemu svetu občine Ljutomer postavil vprašanje:	„Kaj nameravata sto-
riti, da se zadeva zaključi" in ga poslal različnim medijem (Vestnik, Nova doba, Mladina itd.). Čeprav BABJI LOŽlč v pismu g. Tarče ni bil konkretno omenjen, me je nanj opozoril zapis v Mladini. Ta je napovedala nadaljevanje procesa, ki ga vzpodbuja „zaradi prepočasnega in ne preveč resnega dela Občinske komisije za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov v občini Ljutomer".
Ker te komisije prepočasi in premalo resno delajo tudi v drugih občinah, celo na republiški ravni, razen tega pa Tarča v svoji obrazložitvi postavlja vprašanja, omenja tudi dogajanja v Prekmurju, se mi zdi nujno nekatere stvari osvetliti. Zavoljo resnice!
Zaradi tega sem moral pobrskati ne le po lastnem spominu, ampak prebrati vrsto člankov, ugovorov in popravkov, zlasti v Mladini, pa tudi tipkopis Miroslava Štublja „Okupacijska doba (Prekmurja) 6. IV. 1941 - 3. IV. 1945“, Staneta Červiča-Bojana „Spomini na partizansko leto 1944 v Prekmurju" ipd.
Pri tem branju sem ugotovil, da Tarča s svojim javno zastavljenim vprašanjem ob
Babjem ložiču začenja vrsto nepojasnjenih, namerno zastrtih in še vedno prikrivanih dejanj in dogodkov pa izmišljenih in ponarejenih pričevanj, dvomljivih ali „izginulih“ dokumentov itd.
če iz tega, kar je g. Tarča spočel, ko je „spregovoril“, kot je v naslovu konec minulega leta zapisal Vestnik, in iz polemik, ki so temu sledile istotam, zlasti pa v Mladini, izluščim le bistveno, lahko ugotovim, da ne gre le za Babji ložič, ampak tudi za takšna konkretna vprašanja: Ali je Ivan Nemec- Vojko, član Plenuma OF Slovenije, ki je med vojno deloval v Sloven-
skih goricah in Prlekiji, Stanka Červiča-Bojana poslal v Prekmurje kot aktivista in kdaj? Alije Bojan s svojo nekonspirativno dejavnostjo sokriv obširnih aretacij v Prekmurju in Medjimurju maja 1944 ? Ali je v tem času bil sodelavec in zaupnik Nemcev na podlagi nekega dokumenta, katerega verodostojnost pa Bojan oporeka, raziskavo tega dokumenta pa je ustavil Janez Vipotnik kot predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOB in zakaj? Ali je možno, da so aretirani v Prekmurju in Medjimurju bili žrtve „dvomljivih borcev in dvomljivih, da ne rečem celo lažnih borcev in aktivistov"? Zakaj Drago Novak v knjigi „Prlekija 1941 - 1945“ z besedo ni omenil likvidacij v Babjem ložiču? Zakaj pri-
stojni razjasnitev teh zadev zavlačujejo in kdo je zaščitnik krivcev? Kaj menijo o dejavnosti Bojana Franček Alt-Milan, Gabrijela Letonja-Atena, narodni heroj Dane Šumenjak-Miran, ki jih navaja g. Tarča, pa Jože Kramar-Juš, Joško Brumen, Miroslav Štubelj?
Mislim, da bo cventuelno nadaljevanje procesa, v to vključujem tudi bolj zavzeto in resnejše delo komisij za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov v občinah Ljutomer in Murska Sobota, a tudi v republiki. Mislim tudi, da so stvari v dokumentih, ki jih navaja Tarča, dovolj jasno opredeljene, četudi - vsaj kar zadeva Prekmurje - v posameznosti niso vedno povsem točne.
Namen mojega prispevka je osvetlili dogajanja in dejstva, katera poznam ali jih lahko argumentirano ovržem oziroma jih postavim na pravo mesto. Pri tem poudarjam, da g. Tarče ne poznam, niti sem ga kdajkoli doslej srečal. Menim pa, da problemi, ki jih je sprožil, ne zadevajo samo njega, temveč NOG v Prlekiji in Prekmurju nasploh in posebej.
Predvsem potrjujem trditev Ivana Nemca-Vojka, kot jo navaja Tarča. Namreč, „da červiča ni poznal kot aktivista v Prekmurju ... Z Ivanom Nemcem sva se bliže spoznala v letu 1938, ko sva v soboškem srezu
skupaj ustanavljala društva kmečkih fantov in deklet, dokler me niso septembra 1940 zaprli. Zaradi vojne in ujetništva sva se z Vojkom ponovno srečala šele kmalu po vojni, čeprav smo v Prekmurju - tudi med vojno dobili kakšno pošto z njegovim podpisom s „položaja ", za katerega pa nismo vedeli. Zato me je (16. aprila 1944) prijetno presenetil obisk Bojana (Stanko červič) v Puconcih s sporočilom: „Prišel sem po nalogu Ivana Nemca- Vojka, s katerim se poznata, zaradi povezave in pomoči narodnoosvobodilnemu gibanju (NOG) v Prekmurju".
Po tem obisku je bilo med nama z Bojanom in Nadjo (Dragica Vrbnjak) sorazmerno malo srečanj, saj so se v Prekmurju 10. maja 1944 začele verižne aretacije, ki so trajale deset dni in zajele okrog osemdeset ljudi. Nekatere so izpustili že pred zaporom v Soboti, druge pa so nas odpeljali v Čakovec.
Tako je bilo pičlih 26 dni premalo za temeljitejše in nujne pogovore Bojana z mano oziroma takratnim vodstvom NOG v Prekmurju. Začuda pa dovolj za Bojanove poti in dejavnosti mimo tega vodstva, h kateremu je bil izrecno poslan „zaradi povezave in v pomoč", ne pa za samostojne akcije! Treba je priznati, da je bil pri tem uspešen in drzen. Celo predrzen, saj se je kljub opozorilom na nevarnost kar podnevi gibal z „Ievente“ kapo obveznikov pred-vojaške vzgoje na glavi po vaseh in Murski Soboti, kjer je vsak domačin v njem lahko spoznal tujca ali vsaj „sumljivo osebo".
(Dalje prihodnjič)
ŠTEFAN KUHAR
SLOVENKE IN SLOVENCI, KAJ SO VAM STORILI
Naše preljube parlamentarne stranke naj sedaj, ko je čas za poračun, povedo, kaj so storile za vas, Slovenke in Slovenci!!!
Seveda vse ni črno, Slovenija je samostojna evropska država, toda gospodarstvo je mnogo bolj na psu, kot bi lahko bilo, če bi stranke upoštevale minimum homogenosti, ki jo zahteva slovenski nacionalni program ozdravitve gospodarstva in duha (miselnosti).
Bilo je tudi mnogo zapletov, ki niso le stvar nerodnosti in neizkušenosti, ampak prej nasprotno, preračunljivosti in delovanja proti slovenskemu človeku, slovenskemu narodu. Zato pretehtajte naslednje:
1.	Ali je normalno, da je prvak LDS obtoževal partijske kolege Jugoslavije, da so sami krivi, ker niso preprečili Sloveniji poti v samostojnost?
2.	Ali je normalno, da so ob osamosvojitvi Slovenije strogo zaupne informacije pricurljale v tujino iz samega predsedstva Slovenije?
3.	Ali je normalno, da so si komunistični direktorji ob podpori vseh levičarskih strank (SDP, SSS, LDS, SDSS) prigre-bli podjetja, ki so bila ustvarjena z žulji
vseh Slovencev? To so nesposobne osebnosti, ki nas bodo vodile še v večji propad.
4.	Ali je normalno, da slovenska oblast varuje Grubelica in druge podobne stvore, ki so si sposojali težko prigaran denar poštenih Slovencev in ga nikoli vrnili?
5.	Ali je normalno, da se SD in druge stranke šopirijo s plakati, izdelanimi iz denarja, ki so ga oropali vam?
6.	Ali je normalno, da slovenska oblast prepušča paradne konje slovenskega gospodarstva tujcem (večinoma Nemcem), ki zahtevajo, da Slovenec na lastni zemlji govori nemško?
7.	Ali je normalno in zgolj slučajno, da slovenska oblast dopušča kapitalu sosednjih držav (predvsem nemškemu), da pokupijo Slovenijo ter jo najprej gospodarsko, potem pa še kulturno in jezikovno, privežejo nase?
8.	Ali je normalno, da so si parlamentarne stranke napisale zakon, po katerem gredo poslanci s 25 leti (NE)delovne dobe v pokoj? To je treba takoj odpraviti, vsakega nasprotnika pa javno razgaliti, sicer bo birokratske zalege, ki jo vzdržuje pošten slo-
venski narod, čedalje več!
9.	Ali je normalno, da raznorazni ministri, ki so se prej vozili s kolesi, sedaj kupujejo najmodernejše limuzine in drugo luksuzno opremo, medtem ko slovensko gospodarstvo in prav tako slovenski narod črkujeta ?
10.	Ali je normalno, da sicer zelo lep slovenski denar nominalno ni dosti vreden?
11.	Ali je normalno, da je 2 milijonska Slovenija sprejela preko 100.000 beguncev, ko pa jih še 50 milj. evropske države z močnim gospodarstvom zavračajo? Ali so popolnoma nedemokratični in kršijo človekove pravice ali pa je Slovenija mazohistična?
12.	Alije normalno, da slovenska država dopušča, da njeni otroci ostajajo lačni, medtem ko se begunci norčujejo iz hrane, izsiljujejo in ropajo Slovenijo, oblasti pa jih varujejo kot luksuzne turiste?
13.	Ali je normalno, da se LDS ob vsem tem zavzema za multikulturnost (popolno razbitje slovenske države in identitete ter pripojitev kosov zemlje sosednjim državam)?
14- Ali je normalno, da je slovenska
oblast za smešno nizke cene podarila stanovanja večinoma južnjakom, ki se upirajo prilagoditi minimalnim človeškim normam ter poleg vsega še maltretirajo Slovence na lastni zemlji?
15.	Ali je normalno, da v blokovskem naselju slovenske prestolnice južnjaki kurijo kres, pečejo odojke in plešejo kolo ter razgrajajo celo noč, da streljajo iz avtomatskega orožja in maltretirajo Slovence, slovenska oblast pa ne ukrepa?
16.	Ali je normalno, da so se SDP, SSS, LDS in DS tako goreče zavzele za dodelitev državljanstva vsem južnjakom le zato, da bi si pridobile volilno bazo in Slove nijo dolgoročno vezale z jugom?
17.	Ali je normalno, da imajo agresorski vojaki, ki so streljali na naš narod, sedaj brezplačna stanovanja in 2000 J S M mesečne plače?
18.	Alije normalno in slučajno, da je nekaj mesecev pred volitvami pod streli profesionalca umrl g. Ivan Kramberger, ki se je boril za navadnega človeka in je bil srdit antikomunist?
19.	Ali je normalno, da se slovenski politiki ponižno slinijo in klečeplazijo pri sosedih in v drugih državah, brez hrbtenice in brez sposobnosti zastopati in braniti slovenske interese?! To ponižuje Slovence ter močno zmanjšuje ugled in kredibilnost Slovenije v svetu!
20.	Ali je normalno, da slovenska oblast na vsak ultimat Hrvaške ali druge države takoj odgovori s cmeravo uklonitvijo njenim zahtevam?
GREGOR URANIČ, SNS za Spodnjo Štajersko, Celje
OKRUTNA ZLOČINA VZNEMIRILA TRŽAČANE
DVA UMORA V TEDNU DNI
Dva grozovita umora, ki sta si sledila v dobrem tednu dni, sta vznemirila prebivalce Trsta. Prva žrtev je bila 40-letna Hrvatica Irma Lubi-ana, ki ji je v gozdu na Krasu sredi dneva sodil bivši ljubimec 52-letni Ri-naldo Taurisini, geometer iz Trsta. Drugi tragični dogodek pa se je zgodil neke noči v vrtu Ul. S. Michele. 29-letni Dražen Kuljič je ž brcami m pestmi do smrti potolkel 30-letno ženo Patrizio Ferluga.
Patrizia Ferluga
Irmo Lubiano, očarljivo žensko, dobro ženo in mati, so našli zadavljeno v njenem avtomobilu na samotni poti na Krasu nad Trstom. Brez milosti je roke okoli njenega vratu stisnil nekdanji ljubimec.
Irma in Rinaldo sta bila vrsto let ljubimca. Spoznala sta se v času, ko je Irma delala kot samska učiteljica, Rinalno je že imel ženo in dva otroka. Irma se je vanj silno zaljubila na prvi pogled, njemu pa zveza ni prav veliko pomenila, ni
Dražen Kuljič
hotel uničiti družine in se pridružiti ljubici. Sčasoma je Irma spoznala, da ob Rinaldu nima bodočnosti, poročila se je, rodila sina in verjela, da bo pozabila na nesrečno ljubezen.
Pred kratkim je Rinalna po naključju spet srečala in stara čustva so vzplamtela. Telefonarila mu je in iskala stike z njim. Rinaldo jo je odbijal, kočno pa ji je napovedal sestanek na mestu, ki ga obiskujejo le lovcu in gobarji. Srečala sta se na samotni poti. Po silovi-
tem prepiru je Rinaldo izgubil glavo in zadavil žensko, ki ga je imela preveč rada. Odšel je domov in se v ponedeljek miren in spočit pojavil na delovnem mestu. V časopisu je prebral novico, da je nek lovec našel Irmino truplo.
Zahvaljujoč tržaškim preiskovalnim organom in morda »prišepetavanju" znancev nekdanjih ljubimcev so policisti hitro prišli na sled 52-letnemu geometru, ki je veljal za uglednega poslovneža, vzornega moža in očeta.
S pestmi nad ženo
V pičnih šestih dneh se je moral namestnik javnega tožilca Piervalerio Reinotti spet spoprijeti z zločinom. Tokrat še mnogo bolj surovim in strahotnim.
Okrutna smrt Patrizie Ferluga je bila epilog osemmesečne zgodbe na pragu človeške družbe. Svojega morilca je spoznala pred osmimi meseci in se brezglavo zaljubila vanj. Dražen Kuljič po rodu iz Koprivnice se je malo prej preselil v Trst. Po treh mesecih sta se poročila. Njeno življenje je postalo kmalu po poroki pravi pekel, Dražen ni bil zaposlen, mnogo je pil in ženo pogosto pretepal. Morala sta zapustiti stanovanje, ker nista plačevala najemnine. Odtlej sta prenočevala pri znancih ali pa v podrtijah in praznih hišah. Preživljala sta se z manjšimi tatvinami
Vrt v Ul. S. Michele, kjer je Kuljič umoril svojo ženo
in policaji so ju nekajkrat zasačili.
Kuljič je postajal vse bolj nasilen. V pretep je pred kakšnim tednom posegla policija in pozvala žensko, naj barabo prijavi, a Partizia je trdila, da se je poškodovala med padcem. Tržaške oblasti so se hotele znebiti nasilneža, izdali so nalog za izgon iz države, na žalost pa je bilo za Patrizio prepozno.
V noči na minuli petek se je Kuljič spet surovo znesel nad drobno ženo. Po večeru, ki sta ga prebila po
gostilnah, sta zašla v vrt v ulici S. Michele, bedno zbirališče brezdomcev in narkomanov.
Kuljič je izjavil, daje ženo začel pretepati, ker mu je lagala. Ženska se sploh ni upirala, surovo in brez milosti jo je tolkel, dokler ni omagala v mlaki krvi. Preiskovalci so jo našli na eni od klopi ob treh zjutraj. Po mučni agoniji je umrla le nekaj minut pred njihovim prihodom. Nekaj ur kasneje so prijeli storilca in ga odpeljali v koronejski zapor.
Iz Hrvaške je v Trst prišla vest, da je Kuljič umsko bolan, večkrat naj bi bil na zdravljenju v psihiatričnih bolnišnicah prav zaradi povsem nerazumljivo nasilnega obnašanja. Vse kaže, da se je morilec tudi v Trstu nekajkrat „izkazal“ z dejanji, ki mejijo na blaznost. V tržaški kvesturi naj bi hranili zapisnik izvidnice na njegovem domu, ko naj bi ga policisti zalotili med vivisekcijo kanarčka.
Vukica Vlajič
NOVA AFERA Z RAČUNALNIKI
SLOVENCI SE BOJIMO NARKOMANOV
CRKNITI AU V ITALIJO
Kdor je v torek, ko je na koledarju veljal 17. april, zdržal dolgovezno nakladanje ob izidu tematske številke Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo z naslovom „Droge na tehnici" v ljubljanskem ŠKUC-u, že ni narkoman. Tudi »čistemu" poslušalcu se je bolj splačalo zapustiti smrdeči prostor, sredi katerega so se na vzvišenem mestu »govorniki" ob znanstvenem teoretiziranju obilno nalivali s sokom. Ali ima dr. Rugelj prav, ko pravi, da so narkomani paraziti, je za podvomiti, kar pa ne velja za »teoretike narkomanije".
V dobrem mesecu dni še druga afera z računalniki. Po sramoti, ki so jo odkrili na Ministrstvu za šolstvo je zdaj na pomolu škandal enakega obsega, gre za nekaj deset milijonov tolarjev. Spet bi se naj za »javnim razpisom" skrivali dogovori po meri izbranih in po dogovorjenih cenah, trdijo prizadeti, ki so izpadli iz poštene igre.
Zato je bilo pametneje odkorakati po Starem trgu, ne vstopiti na Mestnega, temveč zaviti na levo čez Šuštarski most, pa ne po mladost, kot poje neka slovenska pesmica, ampak na pivo v »Zlato ladjico11. Je pač lepše sedeti ali stati med takšnimi ali drugačnimi pijanci s kozarčkom v roki, kakor poslušati besedičenja ljudi, ki mislijo, da odvi-snežem od drog pomagajo z blebetanjem o tem, kako naj bi in bi lahko bilo, pa ni.
V Sloveniji obstajajo za podobne stvari različna merila. Kakorkoli vzeto sta alkoholizem in narkomanija zelo podobni odvisnosti, ki v končni fazi privedeta človeka v prerani grob. Do pitja alkoholnih pijač vlada v deželici dobrega vinca, piva
in žganja zelo toleranten odnos. Tovrstna ljubezen je v vsakdanjem družbenem komuniciranju tudi do pijočih ljudi - vse do takrat, dokler lahko dajejo za pijačo tudi drugim, dokler vsega ne zapijejo. Ko jih alkohol privede do tega, da postanejo klošarji, pa so v trenutku stokrat popljuvani in izobčeni iz družbe. Seveda je za pijance, ki še niso prodali zadnje cape, poskrbljeno v toliko, da jih poskušajo »ozdraviti" z »ruskimi metodami" v psihiatričnih bolnišnicah dvomljivega slovesa. Klošarjem so njih dveri seveda zaprte.
Vrata se ne odpro niti zasvojencem z drogami, ki jim že lep čas obetajo »čisto njihovo" ustanovo, po vzoru takšnih, ki jih v zahodnih
državah poznajo že desetletja. Po tistem, ko so v Sloveniji končno priznali, da narkomanija obstaja kot problem, pa narkomanov še vedno ne vidijo oziroma nočejo videti. Niti tistih, ki bi se želeli znebiti svoje tragične bolezenske odvisnosti. Edina možnost jim je potovanje na »zdravljenje" v kakšno zahodno državo. Takšna stvar pa seveda ni zastonj, kar pomeni, da si jo lahko privoščijo le izbranci.
Težko je reči, zakaj se ljudje, posebej v ruralnem okolju, bojijo narkomanov. Nedvomno je temu veliko prispeval s svojimi nesprejemljivimi tezami o fiksarjih dr. Janez Rugelj, za nekatere zdravnik, za druge šarlatan, najbrž pa oboje v določeni meri, Ker ni pričakovati, da bo kmečki živelj kdajkoli sprejel medse peščico narkomanov, za kar ga ne moremo obsojati, saj je narkomanija bolezem urbanega okolja podeželju tuja, bi bilo vendarle pametno razmisliti o lociranju komune v mestu ali v povsem nenaseljenem okolju. Dotlej pa bo izkopano veliko nepotrebnih grobov. Franc Furland
Tokrat gre za Zavod za informiranje, ki je v Uradnem listu avgusta zapisal, da želi kupiti najmanj 1.500 osebnih računalnikov, najmanj 75 prenosnih računalnikov s procesorjem in najmanj 800 različnih tiskalnikov. Na razpis se je prijavilo 52 ponudnikov, od teh kar 48 v zakonitem roku, med katerimi bi naj komisija izbrala najboljšo ponudbo.
Sum v poštenost komisije, v njej je bil tudi Mi-hajlo Madžarevič iz Ministrstva za finance, ki je predpisalo pogoje, je sprožil gospod Marko Mlakar, direktor podjetja Mlacom, katero upravičeno sodi med naše največje in najstarejše ter najuspešnejše oskrbovalce z računalniško opremo.
Zavod za informiranje sodi pod Ministrstvo za pravo-
sodje in upravo, ki je bilo pred dnevi javnosti predstavljeno v poročilu SDK. To poročilo pa je imelo širok odmev v javnosti in vrglo grdo senco na tedanjega ministra in ministrstvo. Tudi v tistem poročilu je bilo govora o računalniški opremi in pomanjkljivi dokumentaciji. Kaže, da je bilo tovrstno opremljanje z računalniki sila donosna reč, kako tudi ne, skušajte pomnožiti številno opremo z najmanj sto markami čistega po kosu . . . Prav neverjetno je, kaj vse so si privoščili in kaj počeli z denarjem obubožanih Slovencev-	I. A.
VULKANIZA C!J A 63ooo celje
GORŠIČ JANEZ	MARIBORSKA 54/a TELEFON 063 31-401
DA R0 VOŽNJA TUDI POZIMI VARNA!
Na zalogi imamo zimske in letne gume, obnovljene po ugodnih cenah in z enoletno garancijo.
Gume Sava prodajamo na tri čeke.
Montaža zastonj.
SE PRIPOROČAMO, ŠE VEDNO SMO NAJBOLJŠI
■v>>,
Ir'-]
■V-.v-

MALI OGLASI
VIDEO KAMERO PANASONIC super VHS MS 8000, maj 92, prodam za 2400 DEM. Metod Bore, Dolinškova 92 Mengeš, tel.: 061/737-146
140 L SKRINJO, staro eno leto in pol, prodam. Cena (dva obroka) 20.000,00 SIT. Milan Mohorko, Mariborska 42, Celje, tel.: 063/29-328 DELO NA VAŠEM DOMU, plačilo v DEM. Tel.: 063/441-677
PLAČILO V DEVIZAH! Pošljite kratek življenjepis s kuverto in znamko. Dobili boste nadaljnja navodila. Aleš Medved, Mladinska 10, 62367 Vuzenica
TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, 71 m2, toplovod, CK, telefon, obnovljeno, prodam za gotovino 65.000 DEM. Tel.: 063/853-683
VULKANIZACIJA
in
AVTOPRALNICA

nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji
Rosando
PREVOLNIK
Teharje,
tel.: (063) 32-900
PREŠE d.o.Oo
razpisuje prosti delovni mesti:
POSLOVNEGA SEKRETARJA
Pogoji:
a)	najmanj popolna srednja šola
b)	obvladanje administrativnih opravil
c)	aktivno znanje nemščine in pasivno še enega svetovnega jezika
č) najmanj deset let delovnih izkušenj
VODJE TRŽENJA
Pogoji:
a)	višja ali visoka šola ekonomske smeri
b)	aktivno znanje enega svetovnega jezika
c)	najmanj pet let delovnih izkušenj
Rok prijave je osem dni.
Prijave sprejemamo na naslov: Preše d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. 063/ 441-606, 441-215.
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
S^tnrTnnrtnnnnrTTnnrvTnrvTnnrvvTVTnnnrinnnnrirtnno
E Talne obloge:
VINIL
I
JOTBKS
JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON: 38 63/712-121, TELEFAX: 38 63 714-117

BLUE LINE - TOLIKO PREDNOSTI, DA JIH NE KAŽE PREZRETI!
V vseh boljših trgovinah lahko kupite VINIL talne obloge BLUE LINE.
Vinil talne obloge, ki jih proizvaja JUTEKS iz Žalca, so dodatno zaščitene s posebnim premazom Blue Line.
Zaradi tega Vinil oblog z oznako Blue Line med njihovo uporabo ni treba premazovati z zaščitnimi sredstvi.
Čistimo jih samo z vodo.
JUTEKS vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njegovih talnih oblog.
•AAiLftJLAJUUULAJLAJL8JLiLAJLAJUUULIULlLAXJLAAJUUlJ!JULx
PRIJETNO S KORISTNIM
Kevin Costner je popeljal svojo družino na počitnice na Irsko in tudi tokrat znal združiti prijetno s koristnim. Medtem ko se je njegova soproga Cindy s tremi otroki sprehajala po naravi, je iskal Kevin primerne lokacije za snemanje filma „The Michael Collins Story“, gre za zgodbo o šefu tajne službe IRA, za katerega predvidevajo, da so ga ubili leta 1920. Costner bo film režiral in v njem odigral tudi glavno vlogo.

lrtiedved
PESKANJE
POPOLNA ODSTRANITEV RJE IN BARVE NA:
-	TOVORNIH IN OSEBNIH VOZILIH
-	GRADBENIH IN KMETIJSKIH STROJIH
-	ŽELEZNIH KONSTRUKCIJAH TER OSTALIH PREDMETIH
miGA GORA IS
TEL. (063) 748-198 63232 PONIKVA
v
STOPITE NA TRDNA TLA!
STOPITE NA
KLINKER
A-i
KERAMIČNE
PLOŠČICE
-	ITALIJANSKA SANITARNA KERAMIKA
-	PLAČILO NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI
V. - . ;	-	•• './•*-■	> - .
PRODAJALNA KLINKER
je odprta vsak dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7 do 12. ure.
Informacije po telefonu: 063/33421, faks: 063/31-808.
na Ce\k
■■■■siiiii
p

N0W. DOBA
NAROČILNICA
Ime................................ priimek . . .
naslov..............
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite ................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
NOV£#OBA
——— :.fx^	-
SMRT PRIJATELJA IN ALPINISTA DAMJANA VIDMARJA PREPREČILA NADALJEVANJE SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE »JANNU EAST 1992«
JANNU EAST - GORA, KI JE BILA PREBLIZU
Pi5e: Danijel Bedrač	41
Posebno zabavno, vendar psihično in fiziCno utrujajoče je bilo nabavljanje hrane za celo odpravo. Potrebno je povedati. da je odprava na terenu pravzaprav več kot dva meseca, od tega traja pristop do baznega tabora od kraja, kamor po tridnevni vožnji s kamionom dodobra izčrpani privlečemo sebe, opremo in hrano, Se približno dvanajst dni, prav toliko (morda kak dan manj) traja tudi povratek, mesec dni pa preživi v bazi ekipa približno desetih ljudi. Na pristopu, torej tistih dvanajst prej omenjenih dni, je odprava večja za kakSnih Štirideset nosačev. In ves ta narod, ta masa ljudi, ki sestavlja odpravo, je vsaj dvakrat, če že ne trikrat na dan!
Večina nosačev nosi torej hrano za posadko baze (plezalci, zvezni oficir, sirdar, kuhar in njegov pomočnik) in zase. Gre torej dobesedno za tono
Seveda pa je dober kot kruh in krasen prijatelj in svoje mišičevje uporablja raje za težavne vzpone, ne pa za pretepe, čeprav ga tudi k slednjim ni treba predolgo nagovarjati. Je tudi nepopustljiv in bister, kadar ga hoče kdo kaj nategniti. Tak sem tudi jaz, poleg tega dobro govorim angleško in znam hitro presoditi človeka, njegov značaj in uganiti, kaj si kdo pravzaprav želi. Nimam pa Čifove moči in delujem bolj krotko in pohlevno. Skratka, bila sva krasen par, ravno prava dva norca za cen-kanje in nategovanje s trgovci in prodajalci. In pri tem sva uživala.
Seveda smo se, predno smo se lotili nakupovanja hrane, seznanili z našim sirdarjem (šef šerp in nosačev), kije bil hkrati tudi glavni kuhar in z njegovim pomočnikom. Prvi, s katerim sva kasneje postala dobra prijatelja in si sedaj dopisujeva, se imenuje Ang Sol-dim, drugi pa je Ang Karsang. Cela zaveda pa je potekala tako, da je Sol-

il rane, ki jo je potrebno nabaviti izredno premišljeno, potrebno je namreč najti kompromis med denarjem, ki ga ima odprava na razpolago v ta namen, najmanjšo možno ceno in optimalno količino hrane, da o njeni raznovrstnosti sploh ne govorim. Ves ta čas seveda ne moreš jesti samo riža. Torej, za to nadvse delikatno zadevo sva se odločila Čif in jaz in še vedno mislim, da je bila to najbolj posrečena kombinacija, morda ravno zaradi najine različnosti.
Čif je namreč na pogled tak, da s svežnji mišic, iz katerih je zgrajen, vzbuja splošno začudenje in preplah.
dim napravil spisek hrane in potrebne opreme za kuhinjo, nato pa smo se vsi trije vsedli v rikšo in šli po nakupih. Ker se v Nepalu nikomur nikamor preveč ne mudi, smo s trgovci barantali cele ure, vmes pili pivo, se včasih nasmejali do solz in se vedno razšli z občutkom, da smo drug drugega nategnili, kar je bilo delno tudi res. Seveda je sirdar Soldim toliko pameten, da je znal delati v prid odprave, ker je tam seveda najet oziroma zaposlen, hkrati pa so na naš račun nekaj časa živeli tudi njegovi svojci. In prav je tako, zadeve tečejo brez zapletov in v treh dneh smo nakupili vse po-
trebno za dvomesečno bivanje v divjini.
V dneh pred odhodom iz Kathman-duja smo dobili tudi svojega zveznega oficirja. Klicali smo ga Moha, saj je bilo njegovo pravo ime preveč zahtevno za naše okorne jezike. Prej je bil učitelj na neki srednji šoli, nato pa se je zaposlil pri policiji in tam skrbel za komunikacije. Bil je čudovit, miren in vedno tam, kjer je, glede na dogodke, ki so sledili, moral biti.
Po manjših zapletih pri najemanju kamiona smo nanj, ko je končno priropo-tal na dvorišče naše agencije, začeli zlagati hrano in ostalo opremo. Na prvi pogled je tovornjak, kljub okrašenosti s slikami bogov, pisanimi in svetlečimi trakci in številnimi lučmi, kazal vse simptome svoje najbrž častitljive starosti in ni vzbujal pretiranega zaupanja. A kot je v Nepalu v navadi, smo vedeli, da bo vzdržal, da bo vse potekalo tako, kot je treba. In res je bilo tako.
Posadko in potnike prej opisanega prevoznega sredstva, ki je bilo, milo rečeno, resnično primerno za nastop v kakšni verziji filma o Pobesnelem Maksu, smo sestavljali:	šofer in njegov
pomočnik, ki je hkrati tudi mehanik in navigator; slednje dobesedno, saj na serpentinastih gorskih cestah stoji zunaj tovornjaka in z udarci po vratih kabine daje vedeti šoferju, koliko milimetrov je še do roba prepada. Sprva srhljivo, pozneje začenjaš uživati ... Poleg omenjenih dveh izredno sposobnih in zarolanih tipov so v kabini vozila, kamor lahko stlačiš tudi do sedem ljudi, sprva sedeli še zveznik Moha, sirdar Soldim, Tomaž in Damč. Duš, Rudi, štirje šerpe (eden od njih, klicali smo ga mister 0'Boy, zaradi njegove kape, je imel na skrbi najemanje in delo z lokalnimi nosači) so si našli prostor med sodi in vrečami s hrano in opremo; Čif, sirdarjev pomočnik Karsang in jaz pa smo se spravili na ograjeno in temu namenjeno streho kabine. Nora vožnja.
Na strehi moraš biti pazljiv, saj so nizko nad cesto speljane električne žice ali pa cevi za vodo. Mislim, da je dobro, če se pravočasno skloniš. Seveda smo se v dobrih treh dneh, kolikor je trajala vožnja s Pobesnelim Maksom, menjavali na opisanih položajih, tako daje vsakdo najebal enakomerno, ne glede na kasto, alpinistične dosežke ali formalno šolsko izobrazbo.
šofer je bil ves čas nasmejan; kjer se je dalo, je pritisnil na naj ljubši mu pedal do konca; takoj sem dojel, da tako kot jaz popolnoma verjame v reinkarnacijo in moč usode. Sicer se pa s tako sposobnim in iznajdljivim šoferjem nisem vozil še nikoli dotlej. Naše potovanje s tovornjakom, ki je, kot sem že omenil, trajalo dobre tri dni, nas je najprej vodilo s planote, na kateri gnezdi Kathmandu, čez hribe, skozi precej obljudene in eksotične nepalske vasi in mesteca proti jugu na rob bengalske nižine, torej proti indijski meji. Dogajalo se ni nič posebnega, če sem ne štejem nenehne paranoje, ki me je dajala zaradi električnih kablov nizko nad cesto in zaradi vožnje po skrajnem robu ..ceste", odkoder si lahko videl kakšnih 800 metrov pod seboj zelo slikovite rečice in terasasta riževa polja ...Da bi jo premagal (paranojo namreč), sem na strehi tovornjaka ob nenehnem sklanjanju glave zaradi prej omenjenih žic, učil Čifa govoriti angleško. Karsang, ki tako kot večina šerp dobro govori in še bolje razume angleško, se je kraljevsko zabaval, saj so Čifa zanimale predvsem praktične, življenjske stvari:	kako si
naročiš pivo, kako ji je treba dovolj vljudno in seveda zjasnim namenom povedati, da ti je všeč in temu podobno. Zabavno je bilo ugibati, ali gre pri bolj vulgarnih glagolih za običajne ali kakšne druge glagolske oblike (primer: fuck, fucked, to be fucked ...).
A zabavali smo se vendarle, vmes smo tudi kaj zapeli, skadili kakšen cigaret in za padali v različne, vse prej kot resne debate. Kolesa pod nami so se vrtela, šoferje vozil kot nor, nad nami seje razprostiralo globoko, z zvezdami in zadnjimi monsunskimi oblaki na gosto posejano nepalsko nebo, vse je bilo tako, kot najbrž po naravi stvari mora tudi biti.
Vseh občutij ob tako norih dogodkih se ne da (žal!) dosledno prenesti na papir, so pa tako bogata, da na trenutke čutiš, kako ti hočejo raznesti glavo; pamet oziroma resnost pa sta tako ali tako odšli rakom žvižgat že ob prihodu v Kathmandu, a smo bili prepričani, da se bosta vrnili, ko bo to potrebno, ko bodo cepini in dereze zagrabili v led, ko se bodo prsti dotaknili še nikoli doslej uporabljenih oprimkov v vzhodni steni Jannuja.
Se nadaljuje
STVARJENJE SVETA IN IZRAELSKA VLADA
Neprevidna izraelska ministrica za vzgojo Schulamit Aloni je skoraj povzročila padec izraelske vlade in to samo zato, ker je izrazila dvom o tem, da je bil „svet, kot to trdi stara zaveza, ustvarjen v šestih dneh“
Na zahtevo premiera Jicaka Rabina, ki mu je njena izjava skoraj sesula vlado, se je Alonijeva opravičila, češ da ni hotela prizadeti čustev verujočih. Koa-
licijski partnerji so se tudi dogovorili, da bo večje pristojnosti dobila namestnica Alonijeve, ki sicer pripada stranki Sas.
Opozicijske stranke so to razumele kot hudo kršenje verskih temeljev in zagnale vik in krik. Tudi najmanjša partnerica vladajoče izraelsko levo - sredinske koalicije, ki pa igra vlogo jezička na tehtnici, močno religiozno usmerjena stranka Šas, je bila ogorčena nad takšno izjavo liberalne ministrice.
Vendar je levo - sredinska koalicija, v kateri so že več tednov potekali hudi no-
tranji spori, ravno zaradi te „bogokletne‘ izjave le nekaj ur pred zasedanjem parlamenta, kjer naj bi glasovali o nezaupnici povezani s sporom, uspela razrešiti nasprotja s stranko Šas, tako da je le - ta sporočila, da ne soglaša s predlogi opozicije, zato se bo vzdržala glasovanja. Ker ima opozicija v knesetu tako le 53 glasov, je glasovanje o nezaupnici obsojeno na neuspeh.
PETROL
z vami na poti
N0B#08fl
___m\—
Mate Soban govori otvoreno
BiH tek treba napraviti!
Kako je vrijeme odmicalo, radilo je za Matu Bo-bana, njegove sada več nesporne političke, organizatorske i druge sposobnosti došle su do konačnog izražaja, te je stao na čelo bosankohercegovačkog HDZ-a. Doima se odlučno u svemu i govori — bez dlake na jeziku.
O zastavi i sukobima
„Mi ne priznajemo tu zastavu j er nas niko nije nista pitao kad a se o njo j odlučivalo. Više puta sam predlagao Aliji Izetbegoviču da se dogovorimo o zastavi. Čim se dogovorimo, u svakom če mjestu pod kon-trolom HZ Herceg-Bosne, uz povijesnu hrvatsku, biti izvješena i zastava BiH. . .
Mi smo cesto mislili da smo postigli dogovor s Mu-slimanima. Medjutim, ti dogovori nikad nisu implenti-rani u vrijeme i prostor, nikad nisu provedeni. Mi sve naše resurse, i materialne i duhovne, želimo staviti na raspolaganje kako bi se ti dogovori realizirali. Ali, oni na to nisu spremni. . .
Ne mogu reči zašto Muslimani bojkotiraju naše pri-vremene organe vlasti. Imam o torne svoje mišljenje, ali ga ne želim iznosi ti sada kako —ntr br pogoršao-situacijtt-na— terenu."
O puču
„Puč je izvršen unutar muslimanskih korpusa u BiH zapravo unutar musliman-skog vodstva. Mi imamo dosta važnih dokaza za ta-kvu tvrdnju. Riječ je o vi-zuelnim, tonskim i pisanim dokazima. . . Dio muslimanskih zapovjednika prešao je u lipnju, srpnju, čak i u kolovozu ove godine u Armiju BiH. Oni su sudjelovali u zločinima JA ne samo u Hr-vatskoj, nego i u BiH. Ti su ljudi, vjerojatno u nekoj obvezi. Ali, čak i kad. ne bi bilo tako, oni se ponašaju kako j edin o, nakon dugog staža u JNA, znaju. ..Ta gospoda pretpostavljaju da je HVO sličan svakoj dru-goj vojnoj organizaciji ko j a ugrožava BiH. . . Oni sad ne mogu doživjeti HVO kao savjeznika. .. Izetbegovičeva vlast je formalna. Hrvati, sudjelujuči u njoj, pokušavaju zadržati njezin legitimitet i legalitet. To je najbolji znak da su Hrvati za državu BiH koju tek treba napraviti, izgraditi... Mi ne možemo prihvatiti nikakav ustroj BiH bez jednakog prava na nju, a u njoj prava na sebe."
tek desetak pošto postrojbi OS BiH. Jajce je palo zato što punih 48 sati muslimanske snage na nekim točkama izmedju Gornjeg Vakufa i Jajca nisu dopustile prolaz ljudstvu i sredstvima za od-branu Jajca iz Hercegovine. Jajce je palo samo zbog toga. Mi čemo ga vratiti."
O uredjenju i vojsci
„Več dugo uvjeravam svi-jet i domaču javnost da Hrvati BiH nisu nikad spominjali, nikad nisu tražili kan-tonizaciju. Odgovorni hr-vatski političari u Bih nikad a nisu tražili kantone ili regije, nego smo svo vrijeme govorili o konstitutivnim je-dinicama. O jednoj od tri konstitutivne jedinice . . .
Mi smo kazali da se hrvatska konstititivna j edinka može sastojati od više prostornih jedinica. One se zovu pravincije ... Nama -pr iguvaraju-za^etnicko ured**— jenje BiH što nije točno! Mi predlažemo da se konstitutivna zajednica može sastojati od više provincija. I ako Hrvati budu u večini u dvije provincije, te če dvije pro-vincije čini ti hrvtsku konsti-tutivnu jedinicu.
Osim toga, mi predlažemo demilitarizaciju BiH, mislimc da BiH ni vojska ne treba. Imamo dvije opcije: ili Bosni i Hercegovini uopče ne treba vojska, ili če postojati vojska u kojoj če biti ravno-
Mate Boban: „Vratičemo Jajce!"
pravno zastupljeni Srbi, Hrvati i Muslimani, sa samo-stalnim i zajedničkim zapov-jedništvom.
Globalni hrvatski nacionalni interes nije podjela BiH: Ako Srbi doista ne prilivate Vanceov i Ovvenov pri-
de i selo i zaselak, a ovo ime nosi i jama du-boka ko zna koliko u bližini Sokoloviča u opštini Ro-gatica. Sam naziv ne sluti na dobro i izaza-ziva u čovjeku jezu i slutnju na zlo. A zla je pro-teklih mjeseci bilo i previse u Arbinjskoj propasti, a ima ga i danas. I u ovo vrijeme krva-vog rata, Arbinjska propast teže pada uz saz-naju daje kolovodja zlodjela srbočetnika na prostori ma oko Sokoloviča i Arbinjske propasti akademski gradjanin, doktor Branko Djerič, do rata ugledni profesor Ekonomskog fakulteta u Sarajevu i mi-nistar u vladi BiH.
O jajcu
„Devedeset pošto obrane Jajca vodio ie HVO. Bilo je
Številki iS organizacija BS, ni katerega lahko nahaznjete denarno pomot beguncem li BIH, i pripi-som z* BiH:
60101-678-61679
Ali i ovaj naizgled do-bročudni brkajlija sa naoča-lima, povampirio se kao i razni Karadjiči, Koljeviči, Ostojiči, Maksimoviči, Plav-šiči, Mladiči, Čančari i drugi iz užeg jezgra terorističke i zločinačke Srpske demokratske stranke, čim su namiri-sali muslimansku i hrvatsku kr v. U njima su tad ugasli humanistički porivi, a prora-dili zločinački geni.
Branko Djerič postao je krvnik, pod njegovim okriljem i znanjem počinjeni i čine se nevidjeni zločini oko
Arabinjske propasti. Prova-lija ili jama, ko j a u svom imenu nosi neku slutnju zla, postala je grobnicom veli-kog broja Muslimana iz Rogatca, Višegrada, Romanije i Sjemeča. četničke horde zla dovodile su i dalje dovode zarobljene nedužne ci-vile muslimanske narodnosti, a potom ih sunavračaju u bezdan Arbinjske propasti. Kažu, dubinu ove jame još niko nije ispitao, ali oni ko ji su joj u mirna vremena pril azili, tvrde, da kamen bačen u njenu tamnu
Traži se obltelj!
b sala Onštera kod Zvonika tzbjegla je moja obltelj. Soproga ml se sove Manira. S njem je torka Baslja 1 snaha Pata.
Hlinio Okanovlč, Bet
Arbiniska propast
jedlog, onda još jasnije daju putokaz i nama i Muslima-nima da moramo uskladiti naše vizije političkog ustroja Bosne i Hercegovine. Kad dvojica kažu da BiH treba biti ovako ili on ako ured-jena, treči če morati na to pristati."
utrobu leti više od jednog minuta.
Koliko li je bio dugačak taj minut za žive ko j e su četnici tako nemilosrdno gu-rali u smrt? Jer, svjedoka ovog nezapamčenog zločina ima, koji tvrde, da je uz znanje i blagoslov doktora Branka Djeriča, koji je pravi gazda u ovom selu, u Ar-binjsku propast kamionima dovoženo na stotine mrtvih, ubijenih Muslimana u ovom krvavom ratu. Zločin nad zločinima je bacanje i živih ljudi u jamu. Svjedoci kažu, da su žive, ako su se oglasili jaukom, četnici ušutkivali bacanjem za njima i na njih u dubini jame „grozdove“ bombi.
Dragi pr	ijatGlji!
V lelji da tram vaša nesreča što više olakš&mo, a redukciji nsšeg časopisa Mova doba odločili smo, da mu stranica namienimo specialno farna. Ako nelto Srebate, nekog traiite, n nebrejesno-sti ste, slebedne sovite naše brojeve: 063/441-606 tli 441-216. Sa srečom! Red&kelia Nove dobo	
Elitne nbiee Hiloševieeve vojske Psi rala	
U etničkom čiščenju Bosne i Hercegovine učestvuju elitne srbočetničke jedinice, To su specialno obučene formacije dobro plačenih komandosa koji pripadaju bivšoj jugoslovenskoj armiji. Jedan od posljednjih bra- tih formacija odabrani su nilaca Jajca sječa se: „Kakva od profesionalaca iz speci al-vojska i kakvi četnici. Izašli nih jedinica za posebne na-bi mi sa njima na kraj. Med-	
jutim, iznenada noču došli su oni - mi ih zovemo cr-nokošuljaši. Odjeveni su u pancirne črne kostime. Na sebi imaju oružja koliko svi naši borci zajedno, kreču se nečujno, napadajii ne-	Traži se otac! Moj otac Ramo Radenlca prema nekim informacijama odveden je iz Brčkog n jedan od krčanskih logora. Ima U Betko vilesti o nlemnT
opaženo. Kad a smo ih ot-krili otvorili smo rafalnu va-tru na njih. Neko je povi-kao:	'Pucajte im u glave!’ No, kako to da učinimo kad a pola od nas nisu znali da drže puške ..." U te elitne jedinice bivša jugoslovenska armija u trošil a je i troši ogromno bogastvo. Samo za njihovo obučavanje utrošeno je računa se oko mil ion dolar a. Pripadnici	Sanela Radenlca, Dunja
	mene. Oni se sa bojišta na bojiš te prebacuju heli-kopterima. Stacionirani su u Batajnici, pored Beograda. One su pod direktnem voj-nom komandom Oružanog savjeta - čitaj Slobodana Miloševiča. Kasarnu mogu napustiti samo uz njegov blagoslov.
Četnici orgije	
U Bosanskoj K ost aj niči je prije srbočetniške agresije živjeio oko 800 Muslimana, 500 Srba i stotinjak Hrvata. Danas ih gotovo i nema. Mnogi su izbjegli pred ko-ljačima sa kokardama, koji na sve strane teririšu nesrp-ski živalj. U centru grada za-paljen je veči broj kuča, a mnoge su opljačkane. Ne-prijatelj je najprije uništio džamiju, a potom i minaret koji je u prvom bjesnilu ostao poštjeden. Sa zemljom je sravnjena i katolička cr-kva.
Nedavno se na nogome-tnom igralištu, pričaju pre-bjezi iz tog pakla, spu-stio helikopter srboarmije. Mnogi su pomislili da je sti-gla humanitarna pomoč jer
nema hrane i glad ozbiljno prijeti pučanstvu. No, umjesto toga, iz helikoptera su iskrcali nekoliko mrtvih četnika i 13 ranjenika, na-
Traži se brat
Hoj bral Šalih Šabič (SZ) ste-aovao je na ataroj čeijezničke! slanici n »oboja, gdje je rofflo kao ieljeznlčar. Soproga Jasminka je radila n »Fazaneriji«, a Imajo rinove Senada (19) 1 Sad-mira (8).
Hajdra Skopljak, Bjemačka
kon što je okupator pretrpio težak poraz od boraca HVO-a i Armije BiH kod Der-vente.
BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIMCENTRIMA
NOVA GORICA - LOKO VEC 065/49-521. NOVA GO
STOJNA 067/21-085. POSTOJNA 067/22-382. PTUJ
RIGA - DESKLE 065/52-004, 062/771-131. PTUJ 062/771-NOVO MESTO 068/24-601, 542, RADOVLJICA 064/723-ORMOŽ 062/714-141, PO- 491, RADLJE - RIBNICA NA
POHORJU 0602/68-026, RADIJE - MUTA 0602/61-500, RAVNE NA KOROŠKEM 0602/35-110, RIBNICA 061/ 862-049, SEVNICA 0608/81-.
314, 0608/81-574, SLOVENSKA BISTRICA 062/810-028, SLOVENJ GRADEC 0602/41-340, ŠKOFJA LOKA 064/622-765, ŠKOFJA LOKA 064/651 -
037, ŠKOFJA LOKA 064/621- 068/48^321^TRžIc 064/50-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 444, VELENJE 063/855-313, 063/816-068. ŠMARJE PRI ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠ-JELŠAH 063/814-950, TOL- NJA GORA (GROSUPLJE) MIN 065/81-460, TREBNJE 061/784-099,
ZA IZBJEGLICE IZ BOSNE I HERCEGOVINE
HOVf i-DOBA —M----------
TOPITE BLIŽE, VOLIL*