titovo velenje, 1. marca 1990 številka 8, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE: 4. 30 let Centra srednjih šol 6. Volilni mnogoboj 11. Titovo Velenje — Velenje? 12. Razpis štipendij Danes v glasbeni šoli kandidat ZKS — stranke demokratične prenove Milan Kučan Na povabilo občinskega komiteja ZKS-Stranke demokratične prenove Velenje bo danes popoldne obiskal Titovo Velenje prvi kandidat te stranke, kandidat za predsednika slovenskega predsedstva Milan Kučan. Ob 16. uri se bo sestal z velenjskimi rudarji, ob 18. uri bo v Glasbeni šoli javna tribuna, na katero vabijo poleg članov te stranke vse občane, ki jih zanima program stranke demokratične prenove, Evropa zdaj, so ga poimenovali. V tej stranki namreč menijo, da je v očeh volilcev program stranke vreden toliko, kolikor so vredni ljudje, ki ga želijo uresničevati. Prepričani so, da jim je uspelo zbrati okoli svojega prvega človeka takšne kandidate (tudi njih bodo predstavili na javni tribuni), ki z rezultati svojega dosedanjega dela zagotavljajo, da se bo Slovenija še naprej razvijala v miru, in da bo svojo suverenost uporabljala v prid ljudi, za materialno in duhovno blagostanje, ki nas bo jutri uvrščalo med razvite evropske narode. Program Evropa zdaj ste sicer že lahko prebrali in se z njim seznanili, vendar vam ga bo znal donedavna prvi človek te stranke, zdaj pa njen prvi kandidat, gotovo še bolje približati. Vabljeni torej drevi ob 18. uri vsi, tudi tisti, ki mislite drugače, v dvorano velenjske glasbene šole na pogovor z njim. rvi alaram, da je treba nekaj ukreniti. Posebno velja to za kašelj, ki traja delj časa, ne da bi bil za to kak vzrok, prav tako vsak kašelj, ki se po gripi ali prehladu predolgo vleče, pri hujših kadilcih pa je pomemben znak vsaka sprememba v načinu kašljanja. Sploh velja, da jutranji kašelj kadilca ni vedno samo posledica kajenja. V vseh takih primerih priporočamo pregled pljuč na Dispanzerju za pljučne bolezni, kjer lahko vsakdo pride na pregled, ne da bi za to potreboval napotnico. Večkrat je potrebno tudi daljše opazovanje, da se lahko odločimo o tem, ali gre za bolezen ali ne. Najbolj alarmanten znak je običajno izkašljevanje krvi, česar se bolniki tudi najbolj ustrašijo. To je pri raku sicer pogosto, vendar še ne pomeni, da gre za rakavo obolenje. Obstaja še vrsta bolezni, pri katerih se pojavi kri v izpljunku, je pa vsak tak pojav treba temeljito pregledati. O vzrokih za nastanek pljučnega raka vemo danes prav tako malo kot o drugih vrstah raka. Če nam pa statistika pokaže, da je med desetimi bolniki, ki so zboleli za pljučnim rakom, 9 kadilcev, nam to le nekaj pove. Pljuča so izredno nežen organ, skozenj gre v 24 urah preko 10.0001 zraka, ki je vedno bolj umazan in vsebuje vedno več škodljivih snovi. Strokovnjaki v svetu danes na prvo mesto škodljivih snovi, ki bi bile vzrok za razvoj pljučnega raka, uvrščajo tobačni dim in to predvsem cigaretni. Poleg tega je nevaren povzročitelj še azbest, ki ga v svetu prav zaradi tega opuščajo. Žve-plov dioksid sam po sebi ni kan-cerogen, pripomore pa k razvoju kroničnega bronhitisa, iz katerega se z leti rad razvije rak. Kakšen je pri tem delež radioaktivnega sevanja, predvsem radona, še ni čisto jasno. Težava je v tem, da skoro vsi oboleli kadijo in je pri tem težko vrednotiti delež drugih škodljivih snovi. Verjetno pa se škodljive snovi iz okolja kopičijo in bo zaradi tega kadilec, ki je izpostavljen še nekemu drugemu dražljaju, toliko bolj izpostavljen ter ima večjo možnost, da zboli za rakom. Če smo že rekli, da je zdravljenje pljučnega raka težko in omejeno na čisto začetne oblike; je mnogo bolj uspešno, da poskusimo bolezen preprečiti. Najuspešnejša bo tu intenzivna borba proti kajenju, ki se mora začeti že pri otrocih, tako da ne bodo nikoli začeli kaditi. Odrasli pa se morajo tudi vedno zavedati nevarnosti, ki se ji s kajenjem izpostavljajo. Treba je imeti stalno pred očmi podatek, ki sem ga že enkrat omenil, namreč, da je med desetimi bolniki 9 kadilcev. In šele, ko bodo v večini nekadilci, bomo lahko začeli objektivno ocenjevati škodljivost EFE zidakov in njihovega sevanja na razvoj pljučnega raka. Dr. BORIS KOLŠEK Nastajanje arhitekture lahko označimo kot sklop najrazličnejših odločitev, ne samo na področju arhitekturne stroke, temveč tudi v družbenih sferah. Se pravi, da moramo arhitekturo opazovati tudi kot konkreten družbeni pojav. Neke ambicije, neke možnosti, sposobnosti ali nesposobnosti in ne nazadnje nek kulturni nivo družbe, se da lepo razbrati ravno iz njene arhitekture. In če opažamo v našem prostoru snovanje arhitekture iz izključno trenutnih utilitarnih potreb (PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMU DOMU), oziroma obravnavanje arhitekture kot samostojno, samo sebi namenjeno likovno delo (GLASBENA ŠOLA) in še huje če se stroka zlorablja z namenom uničevanja svojih lastnih arhitekturnih mestnih spomenikov (DELAVSKI KLUB), takrat kritika ne obravnava samo neodgovornost stroke, temveč tudi neznanje, nepoučenost družbe v branje arhitekturnega pojava mesta Titovo Velenje, kar pa postavi pod vprašaj upravičenosti upravljanja taiste družbe s svojim mestom. V prejšnjem članku sva opisala razvojna hotenja v realizaciji prvega obdobja. V drugem obdobju izgradnje centra Titovega Velenja že opazimo nerazumevanje zastavljenega mestnega koncepta. Agresiven vdor kapitala (NAMA) onemogoči čitljivo oblikovanje CANKARJEVE v nakupovalni center mesta. DELAVSKI KLUB ni bil samo arhitekturni spomenik našega mesta, temveč pravi arhitekturni biser. Z njegovim preoblikovanjem ni samo izničena njegova umetniška vrednost, temveč smo priča vdoru »kolodvorske vsebine« v pomemben objekt nap omembni lokaciji. PRIZIDEK K ZDRAVSTVENEMU DOMU je popolna negacija mesta, rušenje obstoječih meril mesta, primer nasilnega grabeža mestnega prostora v izključno lastne militarne namene. Objekt, ki bi naj predstavljal zdravstveno dejavnost, se navzven kaže v nasilni obliki. Kljub svoji še tako humanitarni namembnosti, se ne moremo znebiti negativnih vtisov ob zunanjem opazo- vanju. Projekt, ki ga je poljudna kritika javnosti že krstila »Alkatraz« lahko tako postane simbol nečesa negativnega. ČE SE KRITIKA NE OMEJI NA SAMO REGISTRIRANJE POJAVA (umetnostna kritika arhitekture), TEMVEČ SKUŠA RAZUMETI BISTVO TEH NEGATIVNIH POJAVOV, NE MORE MIMO DEJSTVA, DA SO VSI MESTNO IN DRUŽBENO POMEMBNI OBJEKTI OBŠLI STOPNJO SOODLOČANJA. JAVNOSTI. REALIZACIJA OBJEKTOV JE POTEKALA IZKLJUČNO NA NIVOJU INVESTITORJA IN PROJEKTANTA IN JE VPRAŠLJIVA ŽE SAMA MORALNOST DELOVANJA (še živeči avtor Delavskega kluba Gaspari o spremembah na njegovem avtorskem umetniškem delu ni bil obveščen). SKRATKA, KRITIKO ARHITEKTURE NASTALE V ZADNJEM RAZVOJNEM OBDOBJU TITOVEGA VELENJA, MORAMO SPREJETI TUDI KOT KRITIKO NEKEGA STANJA V NAŠI DRUŽBI. Nande Korpnik Edi Vučina OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VELENJE Predavanje »rak na dojki« § Na zbore volilcev — kdaj in kam? Društvo za boj proti raku Velenje vabi vse občane, še zlasti pa dekleta in žene, na predavanje znanega onkologa dr. Jurija Lindt-nerja iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Predavanje na temo »RAK NA DOJKI« bo v torek, dne 6.3.1990 ob 18.00 uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje. AKTIVNOSTI OB TEDNU BOJA PROTI RAKU V ČASU OD l.-8. MARCA 1990: 1. četrtek, 1. 3. 1990 — Radio val 202 Ljubljana — kontaktna oddaja (dopoldan). Seznanitev z dejavnostmi ob tednu boja proti raku. Kratka predstavitev dela Društev za boj proti raku in plan dela za leto 1990. 2. PETEK, 2. 3. 1990 — Radio VAL 202 Ljubljana — kontaktna oddaja (dopoldan). Problematika in delo Onkološkega instituta Ljubljana — doc. dr. Rudolf. Vloga društev za boj proti raku v prevenci-ji in pravočasnem odkrivanju raka — Janez Ogorelc. Delo društev onokoloških bolnikov — dr. Vegova. 3. TOREK, 6. 3. 1990 ob 11.05 - Radio LJ — I. program — Oddaja Človek in zdravje — Rak, bolezen našega časa. TOREK, 6. 3. 1990 ob 18.00 uri — Sejna dvorana Skupščine občine Velenje. Predavanje onkologa dr. Lindtnerja na temo »Rak na dojki«. SREDA, 7. 3. 1990 — ob 13.00 uri. -Odprta vrata Onkološkega instituta — ogled vodi doc. dr. Rudolf (v avli D oddelka). Društvo za boj proti raku Ljubljana v sodelovanju z Onkološkim institutom in Društvom onkoloških bolnikov in Društvo za boj proti raku Velenje vabimo občane, da prisluhnete oddajam v tednu boja proti raku. Onesnaženost zraka V dneh od 19. 2. do 25. 2. 90, so bile na posameznih merilnih postajah, EIS-TEŠ, izmerjene naslednje koncentracije SOi višje od polurne MIK 0.75 mg/m1 in najvišje dopustne povprečne dnevne MIK 0.30 mg/m3: Datum Merilna podaja Ura Max. 1/2 urna Dnevna povp. 19.2. Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje 13.00 12.30 03.00 07.00 0.87 1.17 0.88 1.53 0.49 20. 2. Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje 13.30 14.30 07.00 15.00 0.84 1.05 1.46 2.19 0.40 21. 2. Veliki vrh Zavodnje 24.00 10.00 1.46 1.32 _ 22. 2. Veliki vrh 00.30 1.38 — 23. 2. Šoštanj Topolšica Zavodnje Velenje 12.00 13.30 14.30 13.(H) 1.47 1.27 0.82 1.55 - 24. 2. Topolšica Veliki vrh Zavodnje 15.00 05.30 09.30 1.27 1.80 0.95 0.49 25. 2. Veliki vrh 01.(H) 0.95 Občinska volilna komisija obvešča volivce, da so v krajevnih skupnostih občine Velenje že sklicali zbore volivcev. Na njih bodo volivci izmed predlaganih kandidatov določali kandidate za volitve delegatov v zbor občin in družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Velenje ter kandidate za volitve predsednika in člane Predsedstva SR Slovenije. V občini Velenje bodo zbori volivcev potekali takole: • KS Bele vode: v nedeljo, 4. marca ob 9.30. uri v osnovni šoli; • KS Bevče: v nedeljo, 4. marca ob 10. uri v domu krajanov; • KS Cirkovce: v nedeljo, 4. marca ob 9. uri v osnovni šoli; • KS Družmirje Gaberke: v soboto, 3. marca ob 18. uri v novem gasilskem domu; • KS Gorenje: v petek, 2. marca ob 18. uri v gasilskem domu Paška vas; • KS Lokovica: v petek, 2. marca ob 19. uri v domu krajanov ; KS Paka: v nedeljo, 4. marca ob 9. uri v osnovni šoli; KS Franc Leskošek Luka Pe-sje: v petek, 2. marca ob 18. uri v domu krajanov; KS Plešivec: v nedeljo, 4. marca ob 8.30 uri v osnovni šoli; KS Podkraj Kavče: v petek, 2. marca ob 18. uri v toplovodni podpostaji v Podkraju in v soboto, 3. marca ob 18. uri v domu krajevne skupnosti v Kavčah; KS Ravne: v soboto, 3. marca ob 18. uri v domu družbenopolitičnih organizacij — stara šola; KS Skorno Florjan, v petek, 2. marca ob 18. uri v domu krajevne skupnosti ; KS Šentilj: v nedeljo, 4. marca ob 8.30. uri v domu krajanov; KS Skale: v nedeljo, 4. marca ob 10. uri v gasilskem domu; KS Šmartno ob Paki: v ponedeljek, 5. marca ob 19. uri v kulturnem domu; KS Šoštanj: v sredo, 28. februarja ob 18. uri v domu krajevne skupnosti; • KS Titovo Velenje Center desni breg: v petek, 2. marca ob 17. uri v osnovni šoli Miha Pintar Toledo; • KS Titovo Velenje E. Kardelja: v petek, 2. marca ob 18. uri v osnovni šoli Veljka Vla-hoviča; • KS Gorica: v petek, 2. marca ob 18. uri v osnovni šoli bratov Mravljakov; • KS Konovo: v četrtek, 1. marca ob 18. uri v domu krajanov; • KS Titovo Velenje Center levi breg: v četrtek, 1. marca ob 18. uri v dvorani Skupščine občine Velenje, Titov trg 1 ; • KS Stara vas: v petek, 2. marca ob 18. uri v domu krajanov; • KS Staro Velenje: v petek, 2. marca ob 19. uri v gasilskem domu; • KS Šalek: v četrtek, 1. marca ob 18. uri v gasilskem domu; • KS Titovo Velenje Šmartno : v četrtek, 1. marca ob 18. uri v osnovni šoli Veljka Vlahovi-ča; • KS Topolšica: v nedeljo, 4. marca ob 11. uri v gasilskem domu — domu krajanov; • KS Zavodnje: v nedeljo, 4. marca ob 10.30. uri v prosvetnem domu. m Za koledar Gorenja 1990 vse nagrade V ponedeljek, 26. februarja, je bila v Zagrebu priložnostna slovesnost, ki jo je pripravila Poslovna skupnost grafične industrije Jugoslavije v okviru 12. Jugoslovanskega natečaja stenskih koledarjev. 52 založnikov oziroma tiskarn je poslalo v oceno 136 stenskih koledarjev za leto 1990. Koledar Gorenja 1990 »Prijeten je dom« je prejel vse možne nagrade. Strokovna žirija mu je podelila velikega »Zlatega zmaja Grafoimpexa« (prejel je vseh 200 možnih točk), nagrajen pa je bil še s posebnimi nagradami žirije za najoriginalnejšo idejo. najboljšo propagandno zamisel, za najboljši design in za najboljšo grafično izvedbo (tudi pri teh posebnih nagradah je osvojil vseh 300 možnih točk). Koledar Gorenje 1990 je oblikoval Studio Breg iz Ljubljane s Harijem Dra-ušbaherjem na čelu, natisnila pa ga je Tiskarna Ljubljana v nakladi 19.000 izvodov. V Zagrebu je bil na 11. jugoslovanskem natečaju stenskih koledarjev že nagrajen koledar Gorenja 1989, ki so ga prav tako oblikovali v Studiu Breg. Na svojstven način, z novo obliko marketinške koncepcije komuni- ciranja, pa Gorenje s svojim koledarjem sporoča za leto 1990, da je proizvajalec gospodinjskih aparatov in da skrbi za zdravo prehrano in varuje okolje. Vseh 5 nagrad, ki jih je dobil koledar Gorenja 1990 v Zagrebu kaže, da so njegovi snovalci in oblikovalci izbrali pravo smer komuniciranja (vsakič so osvojili po vseh možnih 300 točk). »Zlati zmaj Grafoimpeksa« in posebne nagrade predstavljajo priznanje vsem, ki so sodelovali pri uresničevanju projekta »Koledar Gorenja 1990«, poudarja Hari Draušbaher. Anketa V Zgornja Savinjska dolina Tudi krščanski demokrati v predvolilnem boju RADOVAN MALEŠEV: »Demokracija je to, kar je bilo v četrtek popoldne na Titovem trgu pred Domom kulture. Tako bi morala nastopati vsaka stranka, ne pa da razpravlja za zaprtimi vrati. Ni pa seveda demokracija to, da lahko zineš kar ti pade na pamet. Meja seveda mora biti. Zdi se mi, da doslej demokracije ni bilo veliko. Upam, da je bo več zdaj, ko so stranke.« ŠTEFAN MIHALINEC: »Demokracija? To je svoboda, samomišljenje, resnica. Rad bi, da bi bilo boljše kot je sedaj, in da bi bil delavec cenjen. Boljše plačan za tisto, kar dela. To bi bila zame demokracija.« MAJDA PLEVNIK: »Demokracija je svoboda govora in tiska. Kako se bo to obneslo, bomo pa videli. Vendar je treba za vsako stvar imeti tudi argumente. Ne da blatiš vse povprek, vse po vrsti.« (mkp. M. Z.) Ni nam šlo tako slabo, da nam ne bi moglo iti še slabše Sredi februarja so na Ljubnem ob Savinji ustanovili občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov. Nov partner v predvolilnem boju v Zgornji Savinjski dolini torej. Po uvodnem delu je predstavnik slovenskih krščanskih demokratov gospod Franc Miklavčič zbrane seznanil z vzroki in nameni ustanovitve stranke, program te stranke pa je predstavil gospod Nace Polajner, prav tako iz Ljubljane. Svoje sta v razpravi prispevala tudi predstavnik občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Velenje gospod Anton Lovrenc ter predstavnik Demosa za Zgornjo Savinjsko dolino dr. Tonč Zunter. V nadaljevanju so izvolili upravni odbor, ki bo občinski odbor stranke vodil v naslednjih letih, ustanovni zbor pa so sklenili s pogovorom, na katerem so gostje odgovarjali na vprašanja udeležencev. Od več kot sto prisotnih seje v stranko vključilo 38 članov. Upravni odbor je takoj pričel z delom in bo v tem obdobju svoj program predstavil po vseh krajih Zgornje Savinjske doline ter skušal pridobiti čim več članov. Prvi krajevni odbor so v nedeljo že ustanovili v Novi Štifti, naslednjega pa nameravajo to nedeljo v Mozirju. Na letošnjih volitvah krščanski demokrati svojih kandidatov ne bodo imeli, podprli pa bodo kandidate Demosa s katerim so se tudi povezali. Slovenski krščanski demokrati želijo sodelovati pri prenovi in obnovi slovenskega političnega življenja v sodelovanju z vsemi demokratičnimi skupinami. Zato v svoje vrste vabijo vse, ki želijo sodelovati na družbenem polju na podlagi krščanskega etosa. Temeljne programske točke slovenskih krščanskih demokratov zajemajo odnos do človeka, do družine, naroda, družbe in države. Nalagajo si politično in družbeno rehabilitacijo, prebujenje socialnega čuta in razvijanje politične ustvarjalnosti slovenskih kristjanov. ; »Zato se bomo borili, da bo človek spet postal človek, mati mati in zdrava družinska celica kot pogoj za zdravo družbo v zdravem okolju. Mimo narave ne moremo, na nesrečo pa je prav ta v povojnem razvoju postala predmet manipuliranja ambicioznih ideologov. Kakšen strahoten nesmisel. Uničena in opusto-šena ter brez klenih in modrih ljudi je bila domala že vsa slovenska krajina in to predvsem zaradi birokratskih premikov in zagotovljenih stočkov po uradih. Slovenski narod in z njim kultura, ki se je ohranjala predvsem po zaslugi krščanskih ustanov in njih pripadnikov, komaj še živi. Veliki misleci in ustvarjalni ljudje so morali zapustiti slovenska tla, ker jim je bil tu onemogočen vsak pameten, razumen napredek. Vse to in še veliko je dejstev zaradi katerih moramo ukrepati. Za dobrobit o^fsamih, naših potomcev, naše zemlje, naše duhovne rasti in končno zaradi obstoja slovenskega naroda na zdravi slovenski zemlji. Zato bodimo ljudje, bratje po Bogu in zmagali bomo,« je sklepna misel njihovega zbora in seveda bodočega delovanja. Dileme današnjega časa se vse bolj grobo dotikajo vsakega izmed nas, ki bomo že čez dober mesec postavljeni pred odgovornost, koga voliti, ki bo sposoben voditi državo v prid večine ljudi. Zato sprašujem, katera od strank je naredila natančno analizo vzrokov in napak v preteklosti, da se je naša uspešnost tako hitro sesula? Ne odkrivanje političnih zločinov ampak odkrivanje napak v gospodarjenju in strategija njihovega odpravljanja nam bo zagotovila preživetje v prihodnosti. Programi strank so samo pobožne želje, kako naj bi naša prihodnost izgledala. Nič pa ni napisanega, kako jih bomo dosegli, na čigavih ramah in s kakšnimi žrtvami. Nekatere stranke bi samo kopirale posamezni sistem najuspešnejše zahodne države. Ali bi bila taka presaditev sistema k nam uspešna? 40 let smo živeli bistveno drugače kot na zahodu, to je vplivalo na drugačno miselnost naših ljudi, ki je ne moreš spremeniti skupaj s sistemom. 40 let je država prevzemala skrb za solidarnost in moramo ji priznati, bila je uspešna. Bi jo moral gojiti sedaj vsak sam? Bo sedaj naše življenje odvisno od solidarnostnega čuta posameznikov? Ko smo bili lačni, smo bili skoraj vsi. Ko nam je šlo bolje, nam je večini. Hišo si je lahko zgradil inženir, pa tudi delavec. Ko sedaj kritiziramo, da nismo znali nagraditi sposobnih ljudi, ali to pomeni, da jim nismo omogočili, da bi imeli veliko več kot ostali? Nismo dovoljevali podjetništva, ali to pomeni, da ni-smom dovoljevali uporabljati drugih ljudi za dosego svojih ciljev? Nismo imeli tržnega gospodarstva, trga delovne sile, trga idej in kapitala. Ali to pomeni, da smo ljudem prihranili boj'za obstanek, ki je vedno trd, nesoli-daren, neusmiljen in nečloveški. Kdo mi bo odgovoril, v čem je nemškemu delavcu lepše kot našemu? Več zasluži? Ali si lahko postavi svoj dom, svojo hišo? Ali lahko preživi več prostega časa s svojo družino? Ima boljšo hrano? Ima zagotovljeno delo? Imajo njegovi otroci boljšo vzgojo? Ali je enakovreden ali pa ima občutek, da so ga potisnili v nižji družbeni sloj in nekdo bogati na njegov račun? Na transparentih vzhodnonemških demonstracij je pisalo: »Ne kapitalizem, ne komunizem, ampak nekaj novega.« Kdo bo sposoben ustvariti nek nov red, ki bo humanejši od kapitalizma in svobodnejši od komunizma? Kdo jamči, da bomo sposobni uvesti pri nas danski sistem mešanice kapitalizma in socializma, ki so ga oni gradili na desetih generacijah? Kdo jamči in s čim, da ne bomo imeli italijanskih kriz, grških bojev za oblast, južnoameriških pučev, turške bede? Kdo mi jamči, da ne bomo s tujim kapitalom zgubili velik del svoje svobode in samobitnosti, znašli pa se sredi nevarnosti ekoloških katastrof? Ali so vse zahodnoevropske države res svobodne, kaj ni na njihovem ozemlju ogromnih vojaških oporišč s potencialnimi nevarnostmi katastrof? Kdo je danes pri nas najbolj nezadovoljen: tisti, ki živi zares skromno ali tisti, ki mu sistem ni dovoljeval obogateti? (Obogati pa se vedno na račun drugega.) Ali smo pripravljeni na razsloje-vanje, na različne kvalitete zdravstvenih uslug, šolstva po sposobnosti plačila, na izgubo enakopravnosti ženske? Kdo bo ščitil interese delavcev? Zakon? Nismo ga navajeni spoštovati. Komu si bo delavec upal potožiti, Ja ima nevzdržne delovne pogoje, da prejema bedno plačo, ne da bi se bal, da bo izgubil še tisto delo, ki ga opravlja? Ali bo uvedena samostojna kontrola delavskih razmer ali bo delovala samo na pritožbe delavcev? (Plače naj bi bile tajnost, komu v prid?) Ce sedanjost nakazuje našo prihodnost, sedanjost stečajev, novega delovnega časa za vsako ceno, tehnoloških viškov, brezposelnosti, me je strah pred njo. Dolga leta smo nagovarjali delavce. naj se odrečejo dobičku v prid razvoja tovarne, sedaj njihova dolgoletna odrekanja v stečajih razprodajamo. Kdo je kriv za tehnološke viške delavcev, najbrž ljudje v razvojnih oddelkih, ki s svojim delom niso opravičili svoje visoke plače. Ali skupaj z delavci tudi oni postanejo tehnološki višek? Le nekaj pozitivnega se kaže v današnjem času. Vrnilo se bo spoštovanje do zemlje. Zemlja bo spet pojem sigurnosti, možnosti preživetja. Toda koliko ljudem smo vzeli to neizčrpno bogastvo, to sigurnost obstanka in jih prisilili, da so sprejeli negotovost delavca? In še jim jo jemljemo in uničujemo. Koga naj torej volim, da bo s svojim čutom odgovornosti in humanosti pregnal moj strah pred prihodnostjo? Marija Šaror Neodvisna lista novih družbenih gibanj Zgornja Savinjska dolina Kmetje za bogatejše življenje Neodvisna lista novih družbenih gibanj kandidira za družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije. Nosilec liste je Marko Hren, kandidature pa so vložene v treh volilnih okrožjih v Ljubljani ter v Mariboru, Kranju, Novem mestu, Titovem Velenju in Kopru. Na seznamu kandidatk in kandidatov neodvisne liste novih družbenih gibanj so: Marko Hren (nosilec liste), Alenka Arko, Matjaž Albreht, Ingrid Bakše, Peter-Tomaž Do-brila, Vitold Flaker, Vlasta Jalušič, Ignac Krivec, Tonči Kužmanič, Bogdan Lešnik, Peter Lovšin, Branimir Moze- tič, Emilija Milka Pance, Iztok Saksida, Zoja Skušek-Močnik, Zdenka Šitnonovič, Gregor Tome, Jože Vogripc, Srečo Zaje in Darka Zvonar. Z našega območja je kandidat Ignac Krivec, 10. 6. 1960, Celje, Rakovlje 50, Braslovš-če, ing. gradbeništva, GIP Ve-grad Velenje, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Ena ključnih osebnosti na sceni NDG sredi osemdesetih in proti koncu osemdesetih let, avtor nekaj zelo - relevantnih tekstov o NDG, znan kot koordinator in posrednik med NDG in RK ZSMS, kjer je tudi profesionalno deloval kot mediator delovanja NDG. PROGRAM: STRANKA? Neodvisna lista novih družbenih gibanj izraža različne pobude, ki se združujejo v skupen političen projekt; projekt skupaj ustvarjamo neodvisne posameznice in posamezniki različnih političnih, verskih, kulturnih, nacionalnih, svetovnonazorskih, seksualnih in interesnih usmeritev. PROGRAM? Izhajamo iz nekdanjih in novih projektov raznih skupin, pobud in stališč, ki so postala znana pod imenom nova družbena gibanja (punk, mirovnih, feminističnih, gay in lezbiških, ekoloških in duhovnih). Želimo jih avtonomno nadaljevati, ne pa prepustiti na milost in nemilost katerikoli stranki, zvezi ali koaliciji. S temi nameravamo sodelovati in jih bomo — ne glede na ideološko usmerjenost — podpirali v vseh skupnih točkah. Naš projekt je marginalen in odprt in zato lahko že jutri postavi v ospredje danes neznan problem. BOJ ZA OBLAST? Naše izhodišče je minimalistično, naše zahteve pa maksimalne (Slovenija brez vojske in nukleark, brez diskriminacije po spolu in spolni usmerjenosti, brez norišnic, z enako zastopanimi ženskami in manjšinami v politiki, s številnimi moškimi — gospodinjci, brez vojaške industrije ...) Gre nam za to, da dobimo neposredno izvoljene, za državljane in državljanke legalne in za nas legitimne govorce/govorke v najvišji parlamentarni instituciji, da bodo te zahteve izgovarjali/izgovarjale. DEJANJA? Smo zagovorniki in zagovornice kulture miru in zagovorniki politike; torej moči besed. Nemo je samo nasilje, fizično ali drugačno. »Velika vprašanja« politike pogosto prikrivajo male vsakdanje prevare. Gre nam za stvari, ki jih »velika politika« razglasi za »majhne in nepomembne« in za tiste, o katerih molči. Politika je preveč resna stvar, da bi jo prepustili resnobni heteroseksualni možatosti. Brez humorja, ironije in drugačnosti politike ni. Temeljni program sloven ske kmečke zveze je v glavnem znan. Prva usmeritev je razvoj družinske kmetije kot najučinkovitejše in najbolj smotrne oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki obenem edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine, skupaj z vsemi ostalimi nalogami in njihovim uresničevanjem pa tudi kmetje želijo zgraditi sodobno, socialno in pravno državo, ki bo svojim državljanom zagotavljala svobodno, duhovno in gmotno bogatejše življenje. Naštevanje točk iz programa je razumljivo dokaj suhoparna zadeva, kot je pač suhoparno naštevanje točk vsakega programa. Poglobitev v vsebino nam seveda razkrije marsikaj, ob tem se zavemo nekaterih zgodovinskih dejstev, ki so sicer uradna, še do nedavnega pa se o njih ni smelo govoriti. Zato velja ugotovitev, da z uresničitvijo postavljenih ciljev lahko resnično pričakujemo Boljše čase za kmeta in kmetijstvo. Kjer je razvita država je razvito tudi kmetijstvo in obratno; kjer država razvija in podpira kmetijstvo pričakuje, da bo tudi drugi del prebivalstva živel v materialni in duhovni blaginji. Ob splošnih izhodiščih so svoj program oblikovali tudi člani slovenske kmečke zveze iz občine Mozirje. Jasno je, da si bodo na spomladanskih volitvah izvoljeni predstavniki prizadevali za podporo kmetijstvu, ob tem pa tudi za razvoj ostalih področij našega vsakdana. Vse to je posebej poudarjeno v programih strank v okviru Demosa, kmetje v Zgornji Savinjski dolini pa se bodo ob tem zavzemali za cilje, ki so za njih posebej pomembni. Zadružništvo je tema o kateri se je v zadnjih desetletjih veliko govorilo, očitno predvsem s pretvezo kako kmeta čimbolj oskubi-ti. V dosedanjih zadrugah, ki so bile izenačene z organizacijami združenega dela, se je poleg stro-kovno-pospeševalnega dela opravljalo tudi delo pokojninskih skupnosti, davčne uprave, inšpekcije, da ne omenjamo gozdarskih TOK-ov kjer so opravljali še naloge policije. Takšne zadruge in takšni TOK-i seveda niso mogli biti kmetovi, za kar smo se sicer vsi pridušali, da so. Za to seveda niso, ali so še najmanj krivi, delavci v teh zadrugah in TOK-ih. Takšen je bil sistem za ureditev zadružništva, ki je očitno imel za cilj »podružbiti« (beri iztrebiti) kmeta. V samem parlamentarnem sistemu si bodo kmetje prizadevali za sprejetje takšne zakonodaje, ki bo omogočila nastanek močnih zadrug po dejanskih željah večine kmetov na določenem območju in bodo omogočale tudi enakopravno sodelovanje vseh zaposlenih v takšni zadrugi. Kmetje si želijo enotno kmetij-sko-gozdarsko zadrugo in zakaj jim je ne bi omogočili?! Že desetletja, vse od ukinitve sirarne in klavnice v mozirski ob- čini, odtekajo potoki mleka in se odvaža živina na druga območja. Tam se ustvaija dohodek, ki ga koristijo drugi. Kmetje bodo zahtevali, da se ustrezen del vrne nazaj za razvoj kmetijstv a in mo-zirske občine kot celote. Tudi na področju ekonomskega dela gospodarjenja z gozdovi bodo zahtevali ukinitev monopola ene organizacije in odpravo obvezne oddaje lesa. Tako gozdarska kot kmetijska pospeševalna služba morata biti javni službi, neodvisni od ozkega interesa konkretnega delodajalca. To morata biti službi, ki sta zadolženi za svoje delovno področje in odgovorni ne le neposrednim koristnikom njihovih uslug, ampak vsem prebivalcem, ki si želijo zdrave hrane, čistega zraka in vode, pa lepega okolja, ki vsem daje možnost za zdravo življenje. Zato bodo dali velik poudarek ekološkim vprašanjem, še posebej sanaciji vseh dimnikov, ki bruhajo neverjetne količine strupov in vsakršnim nesmotrnim in škodljivim posegom v prostor. To bo tudi osnova za razvoj turizma, gostinstva, trgovine in vsega kar zraven sodi. Kmečka zveza torej ne deluje v smeri ustvarjanja razkoraka med kmetom in delavcem, ampak prav nasprotno. Kadar bodo zadovoljni tako delavec kot kmet, študent in upokojenec, šele takrat bomo lahko rekli, da smo v razviti Evropi. Tisti, ki to obljubljajo na kongresih, nas tja vozijo že 45 let. Evropski delovni čas V premislek tistim, ki kandidirajo m bodo izvoljeni na spomladanskih volitvah. Največja tragedija je, da smo po premikih urnih kazalcev pred začetkom pomladi prihajali v službo eno uro pr«j namesto eno uro pozneje. Že to kaže, kako gledamo na naše otroke; da o posledicah takega ravnanja na splošno niti ne govorimo. Sedaj pa smo zopet pred drugo odločitvijo, ki bo imela še druge posledice, če jo bomo uveljavili; za vse od otroškega varstva pa do vprašanja celodnevne šole. In za vse to je potreben denar — tu se nehajo bivše Popitove želje. Recept je enostaven: delati efektivno, kvalitetno, gospodarno vsaj 6—8 ur, šele ko bomo to dosegli, pa lahko preidemo na evropski delavnik. Predvsem pa je vse to odvisno od tega, koliko bo plačilo za redno delo primerno za dostojno življenje in sploh za res neki življenjski standard, neodvisen od tega, koliko solate si pridelamo po službi in koliko še drugih dobrin si pridobimo z dejavnostmi po njej — vse do »fuša«. Ze prek 45 let obljubljanja, da bo jutri boljše. smo delavci siti. Bi se pa hitro kar raztrgali od delovne vneme, če bi dobili plačo okoli 2000 DEM. O prednosti nove ureditve delovnega časa bom prepričan šele tedaj, ko bo delavka za trakom v Gorenju zaslužila prek 2000 DEM in ko bo cena pralnega stroja dostopna za vse kategorije delavcev. In še na drugo tragedijo naj opomnim, in sicer na brezposelnost; konkretno pri tem mislim na delavce v Gorenju EKO — da o problemu v drugih podjetjih sploh ne govorim. Pa če kar pred svojim pragom pometemo, vidimo, da že dušimo proizvodnjo električne energije kakor tudi premoga ... To je nekaj misli o teh vprašanjih za presojo, da ne bi spet iz nas delavcev delali poskusne zajce. Pa še tole: V šali mi je neki delavec napol kmet rekel: »Hvala bogu — kako mi bodo s tako novo ureditvijo delovnega časa ustregli, saj bom potem doma lahko še pred >šihtom vse porihtal«.« Ivam Ojstršek Demokracija = (gr. demokratia iz demos ljudstvo, kratein vladati) lju-dovlada, tj. polit, ureditev, kjer pripada najvišja oblast ljudstvu, in sicer bodisi neposredno, če o državnih zadevah odločajo vsi državljani ne glede na premoženjsko stanje, družbeni položaj ipd., ali posredno, če ljudstvo izvaja oblast po izvoljenih zastopnikih; po marksistični teoriji je demokracija le oblika države in razrednega gospostva, najvišja oblika demokracije v razredni družbi je socialistična demokracija (gl.) fig. politična in družbena enakost, zlasti enakost pravic. Tako v Slovarju tujk, France Vrbinc, 1968. Demokracije so nas zadnje čase polna usta. Kaj pa si pravzaprav pod demokracijo predstavljamo? Izbor je zelo različen in pester. Mi pa smo to težko vprašanje, postavili štirim, ki smo jih srečali v petek dopoldnè na velenjskih ulicah. Kaj so povedali? DRAGICA BLAŽIČ: »Za demokracijo sem že slišala, moram pa priznati, da ne vem, kaj naj bi to bilo. Morda je demokracija to, da lahko vsak pove kar misli, ne da bi za to komu odgovarjal. Ne smeš pa pri tem blatiti brez dokazov. Zdaj nisi smel povedati vsega, kar si imel. Ampak saj vsega tudi danes ne smeš.« Pogovor z dr. Mihaelo Klun Ljubno ob Savinji Dnevi domačega filma V mozirski občini se v teh tednih vrstijo najrazličnejše kulturne prireditve, ki so jih letos že petič poimenovali »Mesec kulture«. O njih na drugem mestu, tokrat pa velja povedati, da tudi film sodi na področje kulture. Ker se tega tiče, je kulturna raven v kinematografih mozirske občine na zaskrbljujoči ravni. Prevladujejo najrazličnejši akcijski, erotični in drugi »spektakli«, zares dober film je prava redkost, pa še to starejšega datuma, da o dobrem domačem, še posebej slovenskem filmu, sploh ne govorimo. V kinematografih se pač ravnajo »tržno« in predvajajo filme, ki polnijo dvorane, raven filma ima še najmanjšo vlogo, oziroma je sploh nima. Za 15—20 obiskovalcev se filma pač ne »splača« vrteti. Pri tem je dokaj žalostno dejstvo, da kinematografi Ljubno, Nazarje in Mozirje pri izbiri in načrtovanju programa sploh ne sodelujejo, kar bi bilo nedvomno koristno pri vsakem posameznem filmu, pri domačih pa še posebej. Edini, ki se trudijo ljudem pokazati dober domač in slovenski film, so na Ljubnèm. Trdno so odločeni, da na tej poti vztrajajo, ne glede na za- četno število gledalcev. Prepričani so, da jih bo kaj kmalu več. Tako je tudi letos. V rednem sporedu imajo precej slovenskih filmov, tudi »ta pravo« Vesno, v mesecu kulture pa pripravljajo še dneve domačega filma. Prvič so s tem poskusili v letu 1986, ko so predstavili šest domačih filmov, zraven enega pa so bili vsi starejši. Filme so krajani Ljubnega in vse doline lepo sprejeli, saj je bil obisk kar za 200 odstotkov večji kot če bi jih predvajali v rednem sporedu. Takrat so se tudi odločili, da naj bi takšne predstavitev postala tradicionalna. Žal v naslednjih letih to ni bilo možno, ker so temeljito prenavljali dvorano, letos pa bodo vendarle nadaljevali. Izbrali so filme iz lanskoletnega tedna domačega filma v Celju. Tako bo danes, v četrtek, na vrsti »Kavarna Astoria«, v petek »Hudičev raj«, v soboto pa »Zbirni center«. Vse dneve bodo predstave ob 17.30 in 19.30. V nedeljo ob 17. uri bodo predvajali še »Krvosese«, po predstavi pa bodo pripravili razgovor s filmskimi delavci o domačem filmu in o kinematografiji v Jugoslaviji sploh. J. P. V knjižnici, kjer se je zbralo ravno prav ljudi za intimno ozračje, smo gostili filozofinjo in prevajalko knjige >Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo<. Raj-ko je z ubranimi zvoki kitare in meditativnim petjem odprl večer, ki je bil v znamenju vedno večjega pomena, ki ga ima naša zavest, za duhovno bivanje. Nekoliko priletna, je gospa Klun iz Maribora skušala skupaj z nami, v dialogu pokazati na pot, ki je že zelo stara a tudi zahtevna, to je pot ljubezni. Nismo slišali velikih besed o veliki ljubezni, o vroči zaljubljenosti, ki je gotovo nekaj lepega. Besede so se izbirale med pomeni, ki simbolizirajo čustvo pozitivnega sprejemanja vsega, kar obstaja in vse to je v nekem odprtem stiku s silami, ki na nam nedostopen način oživljajo samo bivanje. Ob tem sem se spomnil na igrico S. Makarovič Korenčkov palček, kjer Sapramiška pravi, da sedaj, ko je Korenčkov palček odšel, korenje nima nobenega okusa. In v tem metaforičnem pomenu sem sledil pripo- Komedija Bernarda Sladeja, ki sta jo uprizorila priznana igralca Ivo Ban in Polona Vetrih, gotovo ni bila klasična komedija, kjer bi se do dna nasmejali. Čeprav ni manjkalo smeha, pa je bil njen pomen in sporočilo globlje. Ko se dva poročena človeka vsako leto sestaneta za nekaj dni in se ljubita v tujem kraju, vsak skrit za svojim izgovorom, se sčasoma pokaže, da sta pravzaprav sužnja svoje nedodelane osebnosti. Bolj ko med njima teče čas, bolj postaja njun odnos zrcalna slika njunega negativnega dela, ki jma nikjer ne dovoli polne skladnosti. Skozi igro se pretakajo različne vloge, ki se jih opri-meta v slepem upanju, da bo odslej drugače. Oba nosi nori tok sodobnega življenja, ki postavlja užitke na prvo mesto. Razdvojenost, ki s tem vedno bolj raste, se jima nikakor ne odpre, saj stalno bežita pred usodnim soočenjem z lastno vestjo. Pogoste obrambe in laži, ju karakterno pustošijo in temu neprijetnemu občutku pravita odraslost. Ko iz njiju izhla-peva mladost, moralni ozir in svežina spremembe, zadebeli pred nami oglata starost oblasti in pokvarjenosti. vedi, ki mi je vzbujala občutek lastnega, notranjega palčka, to je ljubezni. Brez nje je vse samo stvar, samo oblika, samo zunanjost. Spet sem začutil, da mora človek sam hote ljubiti, da se mora sam potruditi, tudi potrpeti in s svojo voljo vedno znova sprejemati ponujeno z ljubeznijo. To je seveda pogosto težko, a vsaka pot mora imeti tudi svojo vrnitev, vsaka avantura v neznano svoj nevidni stik z znanim, domačim, kar nam služi kot toplota in smisel. Naša gostja nas je opozorila, da gotovo obstaja še drugačen svet, popolnejši in za vsakega od nas drugačen. Mogoče je v tem nekaj pravljičnega, a to daje sodobnosti pridih zlate klasike, ki vse skupaj osmišlja v globlje življenje. Na koncu so pesmi, katerih avtorji so še otroci, potrdile, da je ljubezen pozdrav travi in roži, pozdrav živi in mrtvi naravi. In v vsakem, v katerem je njegov osebni otrok še živ, se odpirajo možnosti novega obarvanja sveta. Bernard Krajnc Tako on kot ona, ostaneta nespremenjena in iluzije izginjajo. Njegova seksualna avantura ne more trajno prekriti zakonske impotence in čustveni naboj od-gaja vedno bolj v prazno. In kje je bila napaka? Najbrž tam, kjer sta samemu sebi dovolila igrico za osvežitev in nista prisluhnila glasu vesti. Kvazisvoboda jima je nadela dvojne verige, medtem ko je resnična svoboda ostala pod pragom obeh. V plesu romantike in egoizma je zmagal slednji, ki jasno govori o populaciji slabi-čev. Predstava je pravzaprav šola za današnjega človeka. A le za tistega, ki je zanjo že dozorel . . . Kot umetniški dogodek je bila igra gotovo zelo zahtevna, saj sta morala igralca naštudirati in uskladiti precej značajsko nasprotnih vlog. To je napravilo predstavo zelo barvito in globoko. Med nas je prihajala sila zanosa in moči, ki jo je stkala velika igralska ljubezen Polone Vetrih in Iva Bana. In človek se zamisli nad lastnim življenjem . .. Bernard Krajnc Sociološko-psihološke teme so tiste, okoli katerih v Gorenju vsake toliko časa pripravijo kakšno zanimivo okroglo mizo, z zanimivimi sogovorniki seveda. Tokrat so medse povabili dr. Manco Košir (diplomirana učiteljica matematike in fizike, diplomirana novinarka, magistra socioloških znanosti in doktorica filoloških ved), pogovor pa pripravili v petek zvečer v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik in tako dali možnost tudi drugim, ne samo delavcem koncema Gorenje, da so zraven. Pomen avtoritete v današnjem času, je bil naslov okrogle mize. Morda tema izbrana zato, ker živimo v času avtoritet? Vendar avtoriteta ni samo tisto, kar ima negativen predznak, kar je nepotrebno in kar omejuje ustvarjalnost. Od izrazito negativnih stališč lahko gremo tudi v izrazito pozitivna, kajti avtoritete se ne da označiti enoznačno. Epistemološko avtoriteto recimo potrebujemo. Z njo se socializiramo. Temelji na znanju, védenju, poznavanju določenega področja. V človeka s to vrsto avtoritete imamo zaupanje, drugače pa je z denotično avtoriteto, smt> zvedeli, ki temelji bolj na pravilih in navodilih. Kdo jo premore pa marsikdo tako ali tako ve. To je bil >teoretični< del pogovora, v živem delu, kasneje, pa se je vse vrtelo bolj okoli drugih stvari, tako so želeli z vprašanji in pogovorom udeleženci sami. Pogovor o avtoriteti je vodil Marjo Jeraj, psiholog iz Gorenja koncem. (mkp) Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 1. marca Leta 1881 1. marec 1881 je bil za Šoštanj in za celo Šaleško dolino zelo pomemben mejnik, saj so od tega dneva dalje sklenili na občinskem odboru občine Šoštanj — okolica, da bodo urado-vali slovensko. Kratko novico o tej pomembni odločitvi je prinesel Slovenski gospodar. Čeprav odločitve niso v časniku komentirali in Vam zato ne moremo postreči z aktualnim komentarjem, sama naša rubrika pa tudi ne dopušča daljših komentarjev, je potrebno ob tej novici poudariti vsaj to, da je bil to prvi občinski odbor, ki je sprejel tak sklep in se ga tudi držal, žal pa ne moremo reči, da so ga ostali odbori v dolini posnemali. Še mnogo let in bojev je moralo miniti, da seje slovenščina uveljavila kot glavni uradovalni jezik tudi v naši mali dolini. Leta 1923 Po vojni je zelo hitro postalo življenje v Jugoslaviji zelo težko. Na eni strani posledice vojne, na drugi strani evropska gospodarska kriza, ki je vplivala tudi na jugoslovansko gospodarstvo in seveda že prislovična ekonomska uspešnost Jugoslavije v vseh njenih agregatnih stanjih je privedlo do velike krize in spremljajoče je revščine. Enega od obrobnih odmevov te krize najdemo tudi zabeleženega v celjskem tedniku Nova doba, ki je leta 1923 izšel na današnji dan: »Orožništvo je izsledilo v Mislinjah tovarniška delavca Josipa Malija in Alojzija Herlaha, ki sta lansko jesen ukradla v Woschnaggovi usnjarni v Šoštanju večjo množino usnja v vrednosti 20 000 kron ter z istim krošnjarila po hribovskih vaseh.« Revščina pač vedno sproži »iznajdljivosti« vseh vrst in oblik. Leta 1968 V Večeru je bila med ostalim natisnjena tudi naslednja novička: »V Velenju so z odlokom ustanovili komisijo za verska vprašanja pri občinski skupščini. Komisija, ki sojo že tudi izvolili ima predsednika in šest Članov. Skrbela bo za dosledno izvajanje temeljnega zakona o položaju verskih skupnosti in dajala občinskim organom smernice za njihovo delo.« Brez zlobe moremo zabeležiti kot edine rezultate te komisije in njej podobnih predhodnic le dve izginuli cerkvi, atomsko zaklonišče, ki fungira namesto cerkve sv. Mihaela v Šoštanju in vsake toliko časa »razprava« o džamiji v Velenju. Leta 1969 Za konec današnje rubrike pa še dve novički iz Večera: »Mladina RŠC v Velenju bo marca organizirala posebno mladinsko politično šolo. Tudi sicer si šolska mladinska organizacija močno prizadeva, da bi izboljšali učne uspehe in pospeševali medsebojno pomoč učencev. Sklenili so, da bodo ob koncu šolskega leta 20 najboljših učencev nagradili z desetdnevnim letovanjem na morju, razred pa, ki bo dosegel najboljši učni uspeh, bo dobil nagrado v višini 300 dinarjev.« »Kot bi mignil so minila štiri leta, odkar so v Velenju ustanovili gimnazijo. Letos bodo skozi gimnazijska vrata stopili prvi maturanti. Ob koncu marca bodo v prostorih hotela Pa-ka pripravili prvi velenjski maturantski ples, na katerega bodo razen staršev, bližnjih sorodnikov, profesorjev in maturantov rudarsko tehniške šole povabili tudi predstavnike delovnih organizacij in občinske skupščine.« Kaže, da bomo morali od letošnjega leta na novo začeti beležiti zgodovino gimnazije, le občinske funkcionarje verjetno ne bodo bodoči nadebudni maturantje več vabili s tolikšnim navdušenjem na svoja pirovanja. (Razen če seveda ne bodo s seboj nosili primerno napetih mošnjičkov!) Pripravil: Tone Ravnikar Korenčkov palček Spominjam se veselja, ki je zaživelo, ko je lutkovno gledališče iz Ljubljane dobilo svoje sedanje prostore. Tako je tudi lutka dobila ustreznejše stanovanje in dom za svoje življenje. Tudi v Kulturnem domu nas je sprejela enkratno lepa in domiselna scena. Kot se je med predstavo razkrilo, je vsebovala vrteča se okroglina potok, praprot, gobice, sončnice, podzemno hiško in še marsikaj. Ves čas sem imel bogat občutek, da si lutkarji ria vso moč prizadevajo, da bi v nas zbudili občutek pravljičnosti, drugačnosti, predstavo sveta, kjer ima pravzaprav vsaka spodobna stvar svojega palčka. Od korenčka, kajti njegov palček je glavni junak, do praproti, ki ima pod zemljo svojega dopolnjevalca. Čudovite marjonete in izvirna, gibajoča se scena, so ustvarili drobcen cvet tenkočutnosti, ob katerem so pesmi avtorice Svetlane Makarovič zvenele kot vse iz enega kosa. Svetlana, ki je svojo igrico podarila našim otrokom postaja, če to že ni, slovenska Astrid Lindgren. Vrtci in šole, gledališča in kasete, to je prostor, kjer živi. Da, knjige, tudi vanje je že davno stopila. Postala je pojem. Zgodbica je duhovita in topla ter prav značilno fantazijsko bogata. Nadvse posrečen je mišji strah, ki je v bistvu dober značaj in strah le po službeni dolžnosti. Mnogo simbolike je tam . . . Sam pri sebi pa sem sledil otroku pri sebi, ki k sreči še ni umrl in zavzeto sledil igrici. Nekako srečen sem odhajal domov, saj sem nekoliko izživel svoje otroške lutkovne želje, ki jih v moji mladosti nisem mogel. Prireditev je lahko ponovno postavila most med člani družine in marsikje gaje. Sicer pa, vsem so vrata odprta, le hoteti je treba in se prepustiti življenju v nas. Bernard Krajnc Kratke iz živalskega sveta Kača Kača se je selila iz stare in udobne kože v novo, tesno srajčico. Vprašali so jo, zakaj je tako besna ob pre-oblačenju. Odgovor skozi stisnjene strupene zobe: »In kdo je zadovoljen, če ga iz udobnega fotelja nasilno preselijo na trd stol?! Mišja ljubezen Prelepa miška je varala zato se je mišek odločil za samomor. Popil je večjo količino strupa za miši in ostal živ! Nehote je postal odporen na vse strupe. Vrsto let je namreč pil »zdravo« vodo iz bližnje reke. PET PEDI Svinjski dnevnik Večina Slovencev ve, kdaj je ura doI osmih, kajti takrat se prične centralna obveščevalna oddaja RTV Ljubljana z imenom Dnevnik 2. Pred njim se na modri (kakšni pa, če ne na modri) podlagi prikaže ura. RTV Ljubljana je najbolj neodvisna novinarska hiša v Slovenski državi. Davek na neodvisnost plačuje tako da ima, kot pravijo televizijci, vedno premalo denarja. Naročniki se lahko zaman razburjamo, da to ni res, saj odgovorni na RTV vedo povedati, da je naročnina neznatni delež za življenje TV hiše. Pravijo, da večino denarja, ki ga porabijo, zaslužijo z reklamami. Zato ni čudno, da vse možne termine med oddajami napolnijo z EPP. Ura pred dnevnikom je zaradi aktualne situacije najbolj gledana špica katerekoli oddaje in bi zategadelj bilo resnično neumno, če bi na uri pisalo samo to da je ura. Že precej časa nam RTV Ljubljana z uro ponuja to ali ono podjetje, hišo, časopis, no in pred nedavnim se nam je vsak večer ob pol osmih prikazala svinjska farma. Pod dvanajsto je namreč pisalo: 30 LET FARME IHAN. Tržno obnašanje televizije ji pač narekuje, da ne sme gledati na vsebino napisa, ampak na denar, ki ga tisti, ki napis plača, da. Čeprav večina gledalcev dnevnika najbrž ne ve, da je v Ihanu farma tisočerih svinj, je ravno zaradi tega to eden najprimernejših napisov, ki smo jih gledali pred Dnevnikom 2. Farma svinj je namreč pravšnji uvod v dogajanje, ki mu potem sledimo dvajset minut. Škoda je, da televizijci niso bolj domiselni in niso namesto suhoparnega imena Farma Ihan napisali kakšen bolj udaren stavek, ki bi svinjski farmi prinesel več tržnega uspeha. Napisali bi lahko: 30 LET SVINJSKEGA ŽIVLJENJA JE ZA NAMI, ali S SVINJAMI V NOVE ZMAGE, ali KAMEN NA KAMEN PALAČA, SVINJA DO SVINJE - FARMA IHAN, ali SLOVENCI 30 LET PITAMO SVINJE, ali S SVINJAMI V LEPŠO BODOČNOST... Tržno gospodarstvo je »svinjsko zajebano« in tako se je treba obnašati! Televizija se še ni znašla v novih razmerah. Biti neodvisen ni enostavna zahteva in za TV Ljubljana je že jasno, daje bolj, . kot od naročnikov, odvisna od svinj. Peter Rezman IZZIV »HRASTU« »NAŠ ČAS« prebiram — ne tako kot včasih rad; ostrine nima več: »HRAST« je že v pokoju? Ko vsaj bi se kot social — demokrat pojavil v predvolilnem boju! »KAJTI MAR« KAJ - TI - MAR! Siplješ čast in slavo Hrastu Kajtimar lepa hvala za besede čedne; a raje pusti hvalo vnemar — ošili svinčnik in napiši graje vredne! Hrast UMAZANA DUŠA Problem navidez je obrobni: včeraj so zastrupili nam psa. Ali družba res pokvarjena je vsa, ali res postali smo vsi zlobni? Dušo umazano — skriva nam obleka. Ni važno, da je zdaj posredi pes ; če človek je postal pokvarjen ves — jutri bo ubil soseda — sočloveka. Ivan Jakopanec Gorenjeva okrogla miza z dr. Manco Košir Ob letu osorej Iz dela gasilskih društev Gasilsko društvo Šalek Uspehi niso izostali Šoferji in avtomehaniki občine Mozirje Preventivi več podpore Sredi prejšnjega meseca so se na redno letno konferenco, 57. po vrsti, sešli člani gasilskega društva Šalek. Ob oceni opravljenega dela so ugotovili, da se je društvu lani pridružilo 56 pionirjev, in da je danes v njihove vrste vključenih že več kot 220 krajanov. 21 pokalov in 38 raznih priznanj in diplom zgovorno priča, da so bili gasilci Saleka v preteklem letu na tekmovalnem področju znova uspešni. Sploh ponosni so na tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki se ga vsako leto udeleži več desetin iz cele Slovenije. Nenazadnje pa tudi priznanje rezervnih vojaških starešin naše občine, za najbolj delovno društvo v občini veliko pove. Prednostna naloga gasilcev Šaleka je bila in bo zagotovo tudi v prihodnje nudenje pomoči človeku v nesreči. Zato se ne mislijo opredeliti za nobeno stranko, ampak si prizadevali biti na svojem področju čimbolj učinkoviti. Veliko prostovoljnega dela so vrli člani tega društva v prete- klem letu namenili tudi obnovi doma. Z več kot 1200 prostovoljno opravljenimi urami so si prihranili približno 16 tisoč dinarjev, ki so jih namenili za nakup opreme in orodja. Njihova velika želja je, da bi zastarelo orodno vozilo še v tem ali vsaj v naslednjem letu zamenjalo novo. Svoj strojni park pa bi radi obogatili še z vozilom za hribovite predele Paškega Kozjaka in Loka, kjer krajani nimajo urejenih cest za težja gasilska vozila. Da na področju preventivne dejavnosti uspehi niso izostali, kažejo naslednji podatki. Čeprav zajema požarnovarnostni okoliš tega društva kar 5 krajevnih skupnosti, so lani zabeležili le štiri požare. Materialna škoda prav zaradi pravočasnega posredovanja ni bila prevelika. Delovni program za letos ne bo drugačen od lanskega. Preventiva, urjenje na raznih tekmovanjih, pridobivanje novih članov ter izobraževanje slednjih so naloge, ki jim bodo namenjali v gasilskem društvu največ skrbi. Gasilsko društvo Gaberke 60-letnica in nov dom Sobota, 17. februarja je bila za člane gasilskega društva in pravzaprav za vse krajane krajevne skupnosti Gaberke praznik. Z izgradnjo novega gasilskega doma v središču kraja je namreč konec njihovih skrbi za zagotavljanje primernih prostorov za delo društva in za organiziranje kulturnih prireditev ter družabnih srečanj. Letošnjega praznovanja 60-le-tnice uspešnega dela tamkajšnjega gasilskega društva, ki ga slavijo letos, si resnično ne bi mogli želeti. Dom, za katerega so temeljni kamen položili 27. aprila lani, so zgradili predvsem s sredstvi iz naslova rudarskih škod. Stal pa je, po lanskih aprilskih cenah, 278 tisoč konvertibilnih dinarjev. Gasilsko društvo pa je za dodatna dela primaknilo še 98 tisoč dinarjev. V njem so prostori za operativo (tri garaže), ženske in moške garderobe, ročna delavnica za popravilo opreme in orodja, klubska soba z učilnico ter večnamenska dvorana. Ob tem je treba zapisati še to, da se pri izgradnji novega gasilskega doma ni izkazal le investitor, ampak tudi krajani, ki so darovali les in člani društva, ki so opravili 995 udarniških ur. Tako kot je uspešno tekla izgradnja nadomestnega gasilskega doma, je teklo tudi delo na operativnem področju. Ob bok prednostnima nalogama — skrbi za opremo ter preventiva, so ga-brski gasilci namenili v preteklem letu precej pozornosti še izobraževanju, bodisi z rednimi vajami, predavanji, tečaji. Mimogrede tudi na raznih meddruštve-nih in občinskem tekmovanju so bili z 12 desetinami od pionirskih, mladinskih, članskih do veteranskih — mnogokrat najmno-žičnejše društvo. Uspehi seveda niso izostali. V jubilejnem letu delovanja društva, 24. junija letos bodo nov gasilski dom tudi uradno predali namenu, bodo gasilci Gaberk največ časa, truda in volje namenili opremi društva, saj bodo le tako tudi uspešni pri izvajanju preventivnih nalog. Med letošnjimi prednostnimi nalogami pa seveda ostaja še izobraževanje članov, sodelovanje v akcijah krajevne skupnosti, urjenje desetin na raznih tekmovanjih. Skupaj z drugimi organizacijami in društvi v kraju pa si bodo prizadevali, da bi bilo tudi kulturno in družabno življenje v kraju še pestrejše. Na sobotnem občnem zboru so se z zlato plaketo zahvalili Rudniku lignita Velenje za pomoč pri izgradnji gasilskega doma, okrog 20 posameznikov pa je prejelo tudi posebna priznanja društva za dolgoletno delo. T. P Šoferji in avtomehaniki občine Mozirje so se pred nedavnim zbrali na letnem občnem zboru svojega združenja. Kot je ob takšnih prilikah v navadi, so ocenili delo v preteklem letu, pripravili podlago za delo v letu 1990 in na podlagi tega sprejeli konkretne naloge. Posebej so poudarili, da so v lanskem letu načrtovane naloge na področju preventive opravili v celoti, niso pa te najpomembnejše dejavnosti okrepili kakor so pričakovali. Akcija deset odstotkov manj nesreč vključuje tudi aktivnosti združenja, žal pa ni bila materialno podprta, slonela je zgolj na željah, hotenjih in dobri volji članov, njen učinek pa seveda ni bil v skladu s pričakovanji. Avto šola pri ZŠAM Mozirje je v celoti uresničila zelo visoko zastavljene cilje na področju usposabljanja in izobraževanja voznikov. Veseli so, da so znova uspeli približati oblike izobraževanja kandidatom po dolini, saj so tečaje in testiranja opravili tudi v Lučah in v Gornjem gradu. Vseh kandidatov je bilo skoraj 300, opravljenih ur izobraževanja pa 9.300, ali nekaj manj kot 40 na vsakega kandidata, kar je v primerjavi z ostalimi avto šolami dokaj ugoden podatek. Dobili so tudi dve novi vozili za poučevanje in jih imajo sedaj skupno šest s povprečno starostjo poldrugo leto in še motorno kolo. Seveda v letošnjem letu želijo dosežke še izboljšati, obenem pa načrtujejo drugačno organiziranost avto šole, ko bodo za to dani zakonski pogoji. Osnutke potrebnih dokumentov so na zboru že sprejeli, z novo tvorbo pa želijo zagotoviti predvsem boljše gospodarjenje, izobraževanje • in okrepiti materialno osnovo, ki bo obenem pomenila tudi boljšo osnovo za delovanje združenja. Načrti za letošnje leto so seveda približno enaki kot so bili lani in še pred tem. Na prvem mestu je preventivna dejavnost. Pri tej člani združenja posebej poudarjajo, da se mora širša družbenopolitična skupnost jasno odločiti, če to dejavnost zares želimo ali ne, jo seveda primerno materialno podpreti, saj so samo pobude in priznanja vsekakor premalo za doseganje njenih temeljnih smotrov. Druga prednostna naloga je tudi vnaprej izobraževanje voznikov, ki ji pa lahko ob bok postavimo tudi skrb za spremenjeni in seveda boljši status voznikov. Za doseganje tega je vsekakor dovolj prostora in možnosti, ugodnosti pa si bo seveda treba priboriti. Kakorkoli že, šoferji in avtomehaniki mozirske občine se dela in prelitega znoja ne bojijo, pričakujejo pa več razumevanja in otipljive pomoči. j. p. Prometna varnost v občini Mozirje Ne deset, ampak 16 odstotkov manj nesreč Na vso srečo se je stanje na področju prometne varnosti v mozir-ski občini lani precej izboljšalo. Zmanjšalo se je število nesreč s hujšimi posledicami, manj je bilo mrtvih (Ž), manj lažje poškodovanih, zanemarljiv pa je porast huje telesno poškodovanih. To seveda ne pomeni, da se delavci milice in vsi ostali dejavniki ne bodo še naprej trudili, da bi prometno varnost še izboljšali, seveda z nujnim in večjim sodelovanjem širše družbene skupnosti. Za obupno stanje nekaterih cestnih odsekov, neznosne gneče v strnjenih naseljih in podobno, miličniki zares niso krivi. Kljub temu so sproti spremljali pojave in stanja, ki odločilno vplivajo na stanje prometne varnosti. Na prvem mestu je cesta med Ljubnim in Lučami, na drugem pa avtobusna postaja v Mozirju in zmeda ob konicah, za katero je rešitev le obvoznica, ki so jo na vso srečo le pričeli graditi. Tretje je stanje vozil, ki so vse starejša in s tem tehnično manj brezhibna, kar varnost udeležencev v prometu še posebej ogroža. Pri nadzoru cestnega prometa so lani ukrepali več kot v prejšnjih letih, saj ugotavljajo, da samo opozorila niso dosegala namena, predvsem zaradi nizkih kazni. Ugodno je dejstvo, da lani niso obravnavali nobene nesreče s pobegom, zasluga za to pa gre tudi večji raziskanosti podobnih primerov v prejšnjih letih in seveda večji prometni kulturi voznikov. Vključevanje v akcijo deset odstotkov nesreč manj je bilo v mozirski občini uspešno. Veliko preventivnih akcij je doseglo pomembne učinke, tudi zaradi represivnih ukrepov. Lani so tako podali 1.069 predlogov za uvedbo prekrška, od tega 168 voznikom zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 90 voznikov pa je prei-skus odklonilo. Brez vozniškega dovoljenja so ustavili 421 voznikov, 159 ni imelo registriranih vozil, napisali so 1.486 mandatnih kazni in 94 plačilnih nalogov. Zanimivo pri tem je, da se nad tem ni pritožil niti eden od voznikov. Nesreč je bilo torej lani manj kot v prejšnjem letu, blažje so bile tudi posledice. Skupno se je pripetilo 32 prometnih nezgod, kar je za 15,7 odstotka manj, kot leto poprej. Osnovni namen akcije deset odstotkov nesreč manj je bil dosežen, upajo, da bodo letos rezultati še boljši, saj se je do konca prejšnjega tedna v letošnjem letu zgodila le ena prometna nesreča s hujšimi posledicami. Med vsemi poškodovanimi v prometnih nesrečah je bilo lani 11 otrok in mladoletnikov, kar je za 10 odstotkov več kot v letu 1988. Najpogostejši udeleženci v prometnih nesrečah so bili vozniki osebnih vozil, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so takoj za njimi med udeleženci vozniki koles z motorjem, to pa so -otroci in mladoletniki. Med vzroki za nezgode je že vrsto let na prvem mestu neprimerna hitrost, na drugem pa vožnja pod vplivom alkohola. Obema bodo v tem obdobju miličniki namenili veliko več pozornosti, preventivnega in represivnega ukrepanja. j p 93. občni zbor GD Titovo Velenje V soboto, 17. februarja, so se v dvorani prostovoljnega gasilskega društva Titovo Velenje na svojem 93. občnem zboru zbrali gasilci, zbora pa so se udeležili tudi mnogi gostje. Iz poročila predsednika društva Karla Majdaka in poveljnika Franca Pečečnika je razvidno, da so lani gasili 42 večjih požarov, sedemkrat pomagali pri težkih prometnih nesrečah, pogasili osem manjših požarov in opravili nad 20 tisoč udarniških ur. Pomagali pa so tudi pri prevozu pitne vode. Udeleževali so se tekmovanj in dosegali vidne uspehe. Lani so pripravili tudi nekaj izobraževalnih tečajev, tako je devet gasilcev opravilo tečaje za gašenje v višinah in gašenje v jami RLV, višji gasilski časniki pa so postali Mirko Kasesnik, Zdenko Buršič in Sandi Canč. Za nižjega gasilskega časnika L stopnje je tečaj opravilo 5 članov, enajst gasilcev pa je opravilo tečaj za izprašane gasilce. Seminarja o gašenju nevarnih snovi se je udeležilo šest članov. Gasilci ne bodo pripadali nobeni stranki, so se odločili, še naprej bodo prostovoljci. Mladi gasilci, ki so v društvu zrasli iz pionirjev v mladince pa so v soboto opravili še gasilsko zaprisego in tako vstopili v članske vrste gasilskega društva Titovo Velenje. L. Ojsleršek Angela Glušič in hčerka Marica Melanšek Visok jubilej Angele Glušič 23. februarja je visok jubilej, 90 let življenja, praznovala Angela Glušič iz Pesjega. Angelina življenjska pot je bila trda in težka. Že kot otrok je okusila vse tegobe takratnega življenja. »Dorna v Šoštanju smo imeli trgovino, gostilno in mesarijo, pri hiši pa smo bili jaz in dva brata. Že s tremi leti so me dali za rejenko k dobrim ljudem v Pesje, Mežnarju po domače, in tu sem se z devetnajstimi leti priženila h Glu-šiču, rekla bi prvemu sosedu, kjer sem sedaj. V zakonu sta se nama rodila sin Ivan in hčerka Marica, poročena Melanšek. Sedaj me obiskujejo vnuki in pravnuki, rada imam obiske. Zase pa lahko rečem, da živim srečno. Zdravje mi služi, bolj resnih bolezni ne poznam. Sama gospodinjim in še kaj pomagam snahi in lepo se imamo, da se bolj ne moremo imeti.« Angela Glušič ima rada obiske, rada klepeta, rada bere in rada kam gre. Ko sem obiskal slavljenko, sem bil presenečen, kajti tako korajžne, tako vitalne in tako gibčne ženske, ko slavi devetdeset let, ne srečaš na vsakem koraku. Lahko rečem, da bo slavljenka zagotovo dočakala tudi stoto obletnico, to ji iz srca želimo tudi v uredništvu Našega časa. L. Ojsteršek Spodnja Rečica Prebujena vasica, tudi s satelitom Vas Spodnja Rečica se na obeh bregovih Savinje razteza od delavnic nazarskega gozdnega gospodarstva v spodnjem delu do odcepa za Rečico ob glavni cesti na zgornjem, na desnem bregu Savinje pa od Dobletine do Trnovca. Nekako ob robu krajevne skupnosti torej, ne pa na robu dogajanj in prizadevanj za lepši jutri. Tudi za danes seveda, saj so pri vaškem odboru imenovali gradbeni odbor, ki ga v šali imenujejo kar »olepševalni«, saj je prva njihova naloga ureditev vasi. Sem štejejo popravilo mostu, ureditev javne razsvetljave, avtobusno postajo, zelenice in obnovo spomenikov, dokončno pa bi radi uredili še zadevo s staro in propadajočo hišo, ki vsakemu takoj »pade v oči«. K delu želijo zlasti spodbuditi mlade, saj prostovoljnih delovnih akcij že skoraj ne poznajo več, volje in zagnanosti pa jim vendarle ne manjka. Iz malega raste veliko, pravijo in na pravi poti so. K skupnim akcijam so jih privedle tudi želje, da si uredijo kabelski razdelilni sistem. Razdalja do središča krajevne skupnosti je vendarle prevelika, zato so se odločili za individualne satelitske sisteme. Najprej so načrtovali nakup samo zase, se pravi za kakšnih 20 naročnikov, za akcijo pa so zvedeli bližnji in daljnji sosedje in število se je bliskovito povečalo, celo preko 200. Zato so akcijo zastavili drugače, se dogovorili z ljubljanskim podjetjem PAP, za sistem Maspro in satelit Astra, se dogovorili na dobavo in montažo, poskrbeli celo za kredite in v prihodnjih tednih bodo dela stekla. Cena sistema je 9.600 dinarjev, zaenkrat bodo gledali 10 programov in do konca leta še dodatnih 16. Zares, iz malega raste veliko. j. p. Prenova pionirske organizacije Vzporedno s prenovo drugih političnih organizacij, v zadnjem obdobju veliko razpravljamo tudi o prenovi pionirske organizacije. V začetku preteklega tedna je organizirala razpravo o tem tudi naša občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Udeleženci razprave so si bili enotni, da je treba politično vlogo pionirske organizacije opustiti in večji poudarek nameniti skrbi za otroka v najširšem pomenu te besede. To seveda pomeni, da je treba poleg skrbnega načrtovanja učno vzgojnih procesov nameniti vso pozornost tudi vsestranskemu upoštevanju njegovih interesov. Doslej so se te težnje pravzaprav podvajale, saj so se prepletali med organiziranostjo v šolski skupnosti in pionirski organizaciji. To je treba zdaj poenotiti in doseči s tem tudi večje cilje. Ob tem se največje vprašanje postavlja, kako pionirje organizirati, saj se pravzaprav ni mogoče ogniti, mentorskemu pristopu, ki pa ga seveda uresničujejo odrasli, že s tem pa so pogosto zavrti interesi otrok. Na občinski zvezi prijateljev miadine Velenje zbirajo mnenja o tem, kako naj bi bila pionirska organizacija organizirana v bodoče. O njih bodo razpravljali te dni na republiškem svetu Zveze pionirjev. (mz) r Samostojni kandidat za predsednika slovenskega predsedstva Ivan Kramberger je pred tednom dni predstavil svoj program tudi v središču Šaleške doline, kjer seje zbrala velika množica občanov. Bili so njegovi pristaši in »firbci«. Kakorkoli že, demokracija je širok pojem, ki si ga vsakdo razlaga po svoje, predvsem pa omogoča vsakomur, da se politično opredeljuje tako kot sam želi in da si tudi pristaše pridobiva tako kot sam hoče. Kramberger je izbral za mnoge šokanten način, saj je še zlasti komuniste močno žalil. Opsoval je tudi nas, ker smo si drznili med vrsticami omeniti njegovo opico in ker je menil da nas ni na prizorišču. Pa smo bili. In to zato, ker smo demokratičen časopis, ki odmerja vsakomur v teh predvolilnih dneh svoj prostor. Imamo tudi dokaz: fotografijo Kramber-gerjevega srečanja z Velenjčani. »Zibkina« nagrajenka Manja Era je ob otvoritvi prenovljene Zibke, 8. februarja, letos obljubila, da bo posebej nagradila tistega dojenčka, ki se je rodil najbližje času, ko je bila trgovina odprta, to pa je bilo tega dne ob 10. uri. Javila se jim je Donata Tomažič iz Tomšičeve 5 v Titovem Velenju, ki je 8. februarja le tri minute pred deseto v slovenjgraški bolnišnici rodila punčko Manjo. Pred dnevi je družino Tomažič obiskala delegacija Ere oziroma trgovine Zibka in jim izročila obljubljeno darilo, za 1500 dinarjev vrednostnih bonov, ki jih lahko zakupijo v Zibki. Novorojenki in njeni mamici pa so seveda zaželeli zdravja in vse najlepše. (mz) Prerastlo okvire amaterskega društva Kaj zapisati o delu avto moto društva Šaleška dolina v preteklem letu? Slednjega so ocenjevali člani na petkovi programsko volilni skupščini v prostorih doma krajanov na Konovem, na kateri so poleg delovnega programa za letos izvedli še volitve v upravni odbor in imenovali člane posameznih komisij. Najbrž to, da je društvo doseglo lepe rezultate na vseh področjih dejavnosti, ni nič novega, saj so člani znani kot zagnani in delavoljni ljudje. Kar obsežen je seznam opravljenih nalog na področju preventive in šolske dejavnosti. Vključitev v akcijo minus 10 %, kolesarski izpiti s 307 udeleženci, 1400 slušateljev (predšolskih in šolskih otrok) na predavanjih v društvenem kabinetu, občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu so akcije, s katerimi so si prizadevali prispevati svoj delež k varnosti udeležencev v cestnem prometu. Prav tako z 12 tečaji za voznike motornih vozil in tremi tečaji za voznike koles z motorji. Skrb za pridobivanje novih članov je bila tudi lani prednostna naloga na področju društvene dejavnosti. Z nekaj manj kot 400 člani se avto moto društvo Šaleška dolina uvršča v sam vrh v republiki. Omenimo pa naj tudi številne ugodnosti, ki jih poleg zveze članom nudi še društvo. Ob rob tem uspehom morda le pomislek: čemu neki je botrovala tako slaba udeležba na petkovi skupščini? Vložen trud se. tako kot so si želeli, ni obrestoval na rekreacijskem centru Trebeliško. Poskušali so to izletniško točko »oživiti« na najrazličnejše načine, vendar iz vsega tega ni bilo nič. Čeprav je reševanje tega vprašanja bilo za društvo velik zalogaj, bodo morali Trebeliškemu v pri- hodnje gotovo nameniti še več pozornosti, da bo služil svojemu namenu. Kar nekaj sivih las pa so članom v minulem letu povzročile še kadrovske in organizacijske težave. Osnovni namen društva bo tudi v tem letu razvijanje in poglabljanje kulture voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu, kjer bo v ospredju človek, njegova varnost in življenje. Poskušali ga bodo kar najuspešneje izvajati na treh področjih delovanj, in sicer na področju društvene dejavnosti, šolstva ter gostinstva in rekreacije. Prav slednja je na petkovi programsko volilni skupščini pritegnila največ pozornosti delegatov. Vzrok za živahno razpravo, ki je pri prejšnjih točkah dnevnega reda ni bilo, je bil rekreacijski center Trebeliško. Da bi ta postal center v pravem pomenu besede ne samo za občane, ampak tudi obiskovalce iz širše in daljne okolice, bi mu bila nujno potrebna finančna injekcija. Te društvo ne zmore. Po mnenju udeležencev ga tudi morebitna trgovina z rabljenimi deli motornih vozil v zgornjem delu doma, kakor je bilo zapisano v predlogu delovnega programa za letos, ne bo rešila. Več obiskovalcev naj bi ob načrtovani športno rekreativni dejavnosti pritegnile predvsem moto kros dirke ali podobne zvrsti športa. Skratka, ponudba mora biti v prihodnje drugačna, predvsem mnogo boljša. Preveč truda je bilo po mnenju razpravljalcev vloženega v njegovo ureditev, da bi center spremenil svojo namembnost. Ker kljub kopici predlogov niso našli najprimernejšega odgovora o bodočnosti centra, so zadolžili upravni odbor, da pripravi delovni program, vključi vanj vse pripombe ter ga predstavi v javni razpravi. Ob koncu dolgotrajne skupščine so izvedli še volitve. Namesto predsedstva bo sedaj deloval upravni odbor, predsedoval pa mu bo Franc Türk. Zdravstvena predavanja za občane Zdravstveni vzgoji namenjajo pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje vsako leto več pozornosti. Že lani je bil delovni program na tem področju pester, letošnji pa je še nekoliko bolj. Predavanjem o boleznih sodobnega časa so krajani prisluhnili že v marsikateri krajevni skupnosti. V začetku tega tedna na primer v krajevni skupnosti Levi breg, kjer je dr. Aleksandra Žuber spregovorila o raku na dojki. V nedeljo, 4. marca pa bo krajevna človekoljubna organizacija Zavodnje organizirala za krajane predavanje o sladkorni bolezni. Začeli ga bodo ob 10.30 uri v prostorih krajevne skupnosti. Skromni rezultati pri preverjanju znanja V 12 tečajih za voznike motornih vozil in treh tečajih za voznike koles z motorjem, ki jih je lani organiziralo avto moto društvo Šaleška dolina, je obiskovalo 810 kandidatov. Ob teh jih je prvi preizkus znanja s cestno prometnih predpisov uspešno opravilo le nekaj manj kot 68 odstotkov. Po drugem preizkusu uspešnosti pa je bil rezultat nekoliko boljši, in sicer 84 odstotkov. Nič spodbudnejši niso rezultati pri opravljanju tako teoretičnega kot praktičnega dela izpita. Pri reševanju testnih pol je bilo namreč uspešnih le okrog 49 odstotkov kandidatov, republiško poprečje približno 57 odstotkov. Pri praktični vožnji znaša ta odstotek za občino Velenje nekaj več kot 50, republiški pa 55 odstotkov. 'KAŽE, p/t ß PMAm szirmic /o Mffltfom %u>M uu> W>č Opto- M me- ter KAKO JE, ČE IMAJO TRGOVCI MONOPOL Na desnem bregu v Titovem Velenju so občani odvisni le od ene trgovine z osnovno preskrbo, od Tržnice na Kidričevi cesti, ki jo je Era pred leti posodobila in razširila. A, kaj jim to pomaga. Trgovci imajo tu monopol, kupcev toliko, da jih lahko tudi odganjajo, če se jim to le zahoče. Petek popoldne je, ura 18.40. Pred dvema blagajnama v tej trgovini se vijeta dolgi vrsti, do zelenjave segata. Kupci se zaman ozirajo k štirim blagajnam, ki so zaprte. Končno eno odpro in hitro se oblikujejo tri vrste. A v tistem začne ena izmed preostalih dveh blagaj-ničark kričati, da mora zaključiti blagajno in potegne verigo pred dolgo vrsto. Moški, ki je bil na vrsti, čakal že lep čas, se razburi, pa ga druga blagajničarka nahru-li, da naj bi pa prišel prej, saj imajo odprto ves dan. Ste kaj takšnega že kdaj doživeli na tujem, kjer se morajo trgovci tržno obnašati. So vas na tujem že kdaj učili, kdaj lahko kupujete. So vas že odganjali, če ste vstopili, ko je trgovina še odprta. Prav gotovo ne, tudi v teh dneh, ko so v našem zamejstvu, ki ga zaradi nizkih cen vse bolj oblegamo, neznostne gneče. Gotovo bodo še večje, saj postajamo potrošniki zahtevnejši, občutljivejši, predvsem pa si ne dovolimo, da bi nas »zmirjali« samo zato, ker želimo nekaj kupiti. O LEPEM VREMENU IN KULTURI Nedeljske prireditve, ki potekajo v sklopu kulturnih dnevov v občini Mozirje, seje v Kulturnem domu v Bočni udeležilo 16 (!) občanov, sumimo pa, da so bili všteti nekateri svojci nastopajočih. V opravičilo »kulturnim Gornjezadrečanom« in še posebej Bočanom vzamemo čudovito nedeljsko vreme ter izbran čas, ob 15. popoldne. Kulturna skupina pevk in pevcev iz Rečice ob Savinji, ki so program izvedle prisrčno in »na nivoju«, je ob zaključku nastopa proglasila prireditev za redno vajo. SINDIKAT BO, TUDI ČE NE BO DELA Se vam je že zgodilo: hotel reči to, izpadlo ono? Nekaj takšnega se je zgodilo prejšnji teden na velenjskem občinskem sindikalnem svetu, ko so obravnavali predlagan sestav bodočega sveta. V njem je eno mesto predvideno tudi za predstavnika sindikata začasno nezaposlenih delavcev. »Samo bati se je, da se bodo ti prehitro menjavali,« se je prestrašil eden od razpravljalcev. Drugi ga je sicer popravil: »To bo za sindikat kvečjemu dobro.« Nihče pa ni pomislil na možnost, da bi poiskali kakšnega, ki cel mandat dela zagotovo ne bo dobil. Ali pa na še boljšo — da bi mesto cel mandat ostalo čisto prazno. Pustna Pust so eni dodobra izkoristili. To se vidi šele danes — iz ene stranke so preko noči skočili v drugo, kjer pomagajo čim bolj našemiti svojo prejšnjo. Če to ni hec? KRAMBERGER PREDSEDNIK ...? Po četrtkovem obisku Dobrotnika Ivana iz Nego-ve, ki se v našem kraju (žal) ni preveč proslavil (na mitingu predvolilne kampanje ga je nek občan plosknil z odra), je vse bolj jasno, da ne bo dobil večine glasov naših občanov. Privoščil si je, poleg že znanih politično verbalnih konstruktov, precej krepkih na račun naših, vladajočih mož in »zaslužnikov«, skoparil pa ni niti s furmanskimi izrazi na račun jugo-slovenskih politikov in konkurenčnih kandidatov. Zaradi nelojalne predvolilne kampanje je enemu volilnemu upravičencu zavrel alkohol v krvi... in bilo je prepozno za oba. Našega občana so »na mrtvo« pretepli, Kramberger pa se je le s težavo povrnil v pokončni položaj bodočega (?) predsednika. Ker se velenjski Humoristi vneto pripravljajo na svoje volitve, ni izključeno, da bi ga le ti podprli v volilni »glasonabiromaniji«. Vzeli bi ga celo za svojega predsednika. Že za tegadelj, ker se je izvedelo, da ima Ivan Kramberger že brez velenjskih glasov, dovolj podpisov, da bo prišel v prve bojne vrste za mandatarja slovenske vlade. Naprej! Krambergerjevi knjigi tudi za nepismene Nastop enega od kandidatov za predsednika predsedstva naše repuhlike Ivana Krambergerja je bil v minulem tednu prvovrsten medijski dogcdek v naši občini. Množica je navdušeno ploskala njegovim globoko-umnim obljubam, zmerjanju ... Njegov nastop, kaj vse bo naredil za siromake in našo občino, je bil tako prepričljiv, da je segel v žep in kupil dve njegovi deli približno 70-let star krajan Pesja. Nič ga ni motilo, da ne zna ne brati in ne pisati. Mi pa korakamo korakamo? Demokraciji, pluralizmu naproti in božjemu poslancu naproti. KADILCI IN NEKADILCI Na nedavni seji OK ZSMS Velenje so izvolili nove funkcionarje Sprememba je vidna nekadilce so za-menjali kadilci. Da bi le »pokadili« Sc na pravem mestu! tovem Atletika Mrazova in Hrpič prvaka Jugoslavije V Titogradu so se na državnem prvenstvu v krosu zbrali tekmovalci in tekmovalke iz kar 58 klubov iz vse Jugoslavije. Udeležba je bila zares odlična in tudi zaradi tega bo zvezni selektor Dane Korica lahko izbral kvalitetno ekipo za balkansko prvenstvo v Romuniji. Velenjska ekipa je na prvenstvo došla z odkritimi željami po skupni ekipni zmagi, ki pa ji je na koncu ušla za eno samo točko. Prav gotovo je v takšni konkurenci tudi drugo mesto izreden uspeh. Ekipne državne prvakinje so postale pionirke v postavi Bizjak, Cesar, Petek in Stein-bacher, ekipno drugi so bili pionirji ter mlajše in starejše pionirke, člani pa so bili tretji. Najbolj odmevni sta posamični zmagi Mrazove in Hrapiča. Mrazova je letos prvič tekla v konkurenci starejših mladink na 3.000 metrov. Že po tretjini proge so tek povedle tri tekmovalke, Mrazova je uspešno sledila tempu stalne članice reprezentance Golikove, tristo metrov pred ciljem pa je krenila v nezadržen finiš in premočno zmagala. Hrapič je veljal za favorita pri mlajših članih že pred tekom. Tekel je nekoliko zadržano, na koncu pa mu tekmeci niso mogli več slediti. Lep napredek je pokazala fantovska pionirska ekipa, ki je zasedla drugo mesto, prav tako drugi pa je bil pri posameznikih Jure Štajner. UVRSTITVE OSTALIH: pionirji: 18. Brajer, 19. Drobne; pionirke: 4. Bizjak, 5. Cesar, 16. Petek; ml. mladinci: 7. Kožar, 16. Fenko, 17. Roš; ml. mladinke: 3. Rant, 5. Ste-blovnik, 15. Šibanc; st. mladinci: 7. Pohar; st. mladinke: 11. Djedovič, 12. Raner. B. Šalamon Pohar z rekordom Na Dunaju je bil pred dnevi troboj atletskih reprezentanc Avstrije, Nemške demokratične republike in Jugoslavije. V naši reprezentanci sta uspešno nastopila tudi Natalija Mraz in Miha Pohar, oba v teku na 1.500 metrov. Natalija je že mladinka, tokrat pa je nastopila v članski konkurenci in osvojila 5. mesto, Miha pa je kot perspektivni atlet nastopil izven konkurence in dosegel odličen rezultat 3.52,04. Svoj dosežek na 1.500 metrov je tako izboljšal kar za 4 sekunde, obenem pa je to tudi državni mladinski rekord za dvorane. Velenje : Mlinotest 30:21 Nenavaden gol Goličeve VELENJE: Lakič, Misaljevič I, Golič 7, Topič 2, Zidar 11, Katic, Oder 2, Hudej 2, Vičar 3, Jan 2, Delie in Hrast. Naše kratko poročilo o uvodni tekmi pomladanskega dela prvenstva v 2. ZRL bomo pričeli na koncu. Gostje so izvajale dobre pol minute pred koncem zadnji napad, mlada Hrastova je odlično ubranila njihovo žogo, jo takoj vrnila v polje kapetanki Goličevi, ki je stala pred domačim golom, tam, kjer je devetmetrska črta. Casa ni bilo skoraj nič več. Velenjčanke so vodile že z devetimi zadetki, torej je bilo vse že zdavnaj odločeno, kljub temu pa je Goličeva v naglici še enkrat poskusila srečo. Takoj, ko je dobila žogo, je streljala (skorajda čez celo igrišče) in na presenečenje vseh premagala gostujočo vratarko. Sicer pa so rokometašice Velenja to tekmo morale odigrati v Celju, v tamkajšnji dvorani tehničnega centra (v Rdeči dvorani je bil pustni ples), zato je bilo na srečanju le kakšnih 50 gledalcev. »Domača« dekleta so bila premočan tekmec za Ajdovke, ki jih sedaj trenira v lanski sezoni trener Šoštanja Tone Tiselj. Čeprav je bilo v njihovi igri precej napak, so si že ob polčasu priigrale 4 zadetke prednosti, v prvih minutah nadaljevanja pa povsem zlomile odpor gostij in dosegle največjo razliko na tekmi 23:12. Se eno zanimivost je treba omeniti s tekme. Čeprav je bilo srečanje povsem mirno, nadvse športno, brez ostrih prekrškov, sta slaba sodnika Tezič in Božanovič iz Borova kar tekmovala med sabo kdo od njiju bo izključil več igralk. Velenjčanke so morale presedeti na klopi 16 minut, gostje pa 18. ( vos) Braslovče : Topolšica 0:3 Gladko s sosedi TOPOLŠICA: Jezeršek, Nantigai, Mihalinec, Perfeta, Sevčnikar, Medved, Kugonič, Žigon in Jerančič. V šaleško-savinjskeni derbiju so odbojkarji Topolšice na gostovanju brez težav premagali zadnjeuvrščeno ekipo Braslovč s 3:0 (6, 14, 2). Domačini so bili enakovredni le v drugem nizu, ki so ga izgubili na razliko. V prihodnjem kolu bodo Topolčani znova gostovali, tokrat pri Granitu v Slovenski Bistrici, s sosedom na sredini lestvice torej. Alpinistične novice Člana Šaleškega alpinističnega odseka Joža Luzar in Miran Mi-klič sta izkoristila lepo vreme dne 17. in 18. II. V Ospu pod Črnim ka-lom sta splezala Pajkovo streho z oceno VA2. Za ta 120 m visoko smer sta porabila dva dni plezanja. Prva dva raztežaja (70—80 m) potekata iz velike votline vodoravno po strehi. Za nju sta porabila prvi dan. Naslednji dan sta se po pritrjeni vrvi vrnila v steno. Splezala sta še pet bolj previsnih kot navpičnih raztežajev in po 9 urah izplezala na rob stene. Naslednjo nedeljo 25. II. je ista naveza splezala Jesensko smer (VI—/V 160 m) v južni steni Mrzle gore. ./. L. Šahovske novice Na občinskem šahovskem prvenstvu posameznikov za letošnje leto je nastopilo 41 šahistov. Vrstni red: 1. Goršek 8,5 (54) 2 Stropnik 8,5 (51), 3. Novak 6,5 (49,5), 4.-5. Vogler in Brešar 6 (52,5) itd. Na letošnjem ekipnem sindikalnem prvenstvu Gorenja je bil vrstni red naslednji: I. RLV-REK DSSS 13 (24,5), 2. Priprave 13 (22 5) 3. Jama Preloge 12 (21,5), 4. Mehanizacija II (21,5), 5. ESO 9 (16 5) itd. Nastopilo je 12 ekip. Še vrstni red posamičnega prvenstva REK-a: I. Milovanovič 6 (46,5), 2. Matko 5 (51,5), 3. Cvar 5 (50), 4. Pevnik 5 (43,5), 5. Fetič 5 (39,5). Na hitropoteznem republiškem prvenstvu za posameznike, ki je bilo v soboto v Celju je zmagal Mohr (11), pred Ostremanom Ples-cem, Mazijem (10) itd. Med več kot 100 šahisti so velenjski tekmovalci zasedli naslednja mesta: 34. Goršek (7,5), 41. Stropnik 7, 43. Matko 7. 46. Kristan 6,5, 87. Milovanovič 5. Pionirsko košarkarsko prvenstvo Na občinskem prvenstvu v košarki za mlajše pionirke in pionirje je nastopilo šest ekip pionirjev in pet ekip pionirk. V obeh kategorijah so se najprej pomerili v dveh skupinah, rezultati v finalni skupini pa so bili naslednji: pionirji: BR.Rudar 12:21, AA:Borec 16:36, Ru-dar:AA 16:12, Borec:BR 45:20; pionirke: AA:Kajuh 13:15, BR:Borec 17:5, Borec:Kajuh 18:4, BR:AA 20:4. Vrstni red — pionirji: I. Borec, 2. Rudar, 3. Bibe Röcka, 4. Antona Aškerca, 5.-6. Bratova Mravljakov in Kajuh: pionirke: 1. Bibe Röcka, 2. Borec, 3. Antona Aškerca, 4. Kajuh, 5. Bratov Mravljakov. Občinska košarkarska liga »Rekreacija« še brez poraza Boji v občinski ligi so vse bolj borbeni in napeti. Tri kola pred koncem še ni znano kdo bo zmagovalec in kdo bo zasedel »nehvaležno« zadnje mesto. Na lestvici vodi Rekreacija brez poraza, z enim ji sledi Gorenje, z dvema pa Šmartno. Med strelci imata Kramperšek (Fiskultu rniki) in Cavnik (Mislinja) veliko prednost pred zasledoval-ci. Organizacija tekmovanja je zelo dobra, o čemer priča vse več gledalcev, naslednje kolo pa bo na vrsti v soboto popoldne na OŠ Veljka Vlahovica. Rezultati 6. kola: Mislinja:Fiskulturniki 41:46, Scouts:Gorenje 27:43, ŠŠK:Mehanizacija 32:29 in Ravne:Rekreacija 18:38. J. Kramperšek Elektra : Nova Gorica 119:81 • v Vse bliže cilju ELEKTRA: Sevšek 20, Mrzel 17, Bogataj 7, Pečovnik 4, Dumbuya 24, Kitak 12, Podpečan, Mališevic 3, Brešar 4, Plešej 9 in Tomic 14. Košarkarji Elektre so nastopili precej oslabljeni, saj ni igral Lip-nik, poškodovani in oboleli pa so bili Mrzel, Dumbuya in Sevšek, zato je bil začetek izenačen. V nadaljevanju so si domačini z agresivno igro priigrali lepo prednost, ki je ob odmoru dosegla 16 točk. V drugem polčasu je bila igra do 16. minute še enakovredna nato pa je prišla do veljave boljša telesna pripravljenost domačinov, ki so v zadnjih minutah povsem nadigrali goste. Razlika je hitro rasla in tudi po vstopu mlajših gostje poraza niso uspeli ublažiti. Pri Elektri so najbolje zaigrali oboleli in poškodovani igralci, sicer pa so bili vsi zelo dobri. Ostali rezultati 5. kola: Sentjur:Idrija 75:68, Bistrica:Trebnje 68:62: vrstni red: Idrija 9, Elektra, Bistrica in Šentjur 8, Nova Gorica 7 in Trebnje 5. V naslednjem kolu bodo košarkarji Elektre gostovali v Trebnjem. Pridružijo se jim lahko tudi navijači, o vsem pa se lahko pozanimajo v bistroju »L« v Šaleku. 5. 5. Mislinja : Ljubno Glin 3:0 Prepričljiva zmaga vodilnih LJUBNO: Skok, Donko, Jeraj, Detmar, Jezernik, Venek, Rifelj, Rušnov in Košica. Odbojkarice Ljubnega GLIN so v tem kolu gostovale pri vodilni ekipi Mislinje in klonile po treh nizih z 0:3 (— 12, —7, — 10). Mislinj-čankam se bile enakovredne le v prvem nizu, sicer pa bodo v prihodnjem kolu v Gornjem gradu gostile ekipo Pionirja iz Novega mesta. Celje : Topolšica Kajuh 3:0 Dobro le v tretjem nizu TOPOLŠICA KAJUH: N. inj. Stevančevič, Türk, I. in M. Hojak, Čelofiga, Goltnik, Koren, Kavnik in Pirtovšek. Celjanke so bile prepričljivo boljše, igra pa je bila enakovredna le v tretjem nizu. Rezultat je bil torej 3:0 (9, 6, 14). za Celje, igralke Topolšice Kajuha pa bodo v soboto gostovale v Ljubljani pri ekipi Krima. DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, I. marca — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. D. Vra-bič, nočna dr. Zupančič in dr. Pirtovšek Petek, 2. marca — dopoldan dr. Smonkar, popoldan dr. Koče-var, nočna dr. D. Vrabič in dr. Mijin Soboto, 3. marca — dr. Pečnik in dr. Vidmar Nedeljo, 4. marca — dr. Pečnik in dr. Stupar Ponedeljek, 5. marca — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Kikec, nočna dr. Smonkar in dr. Rus Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 4. marca je dežurni zobozdravnik dr. Ivan Janežič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 2. marca do 9. marca je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, tel. 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 4. marca je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubi-ja, tel.: 831-219. Od 5. marca do 11. marca je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Mozirje Poroke: Boris Nadvežnik, 1969, avto-mehanik iz Poljan 18 in Antonija Krivec, 1966, prometni tehnik iz Poljan 18; Franc Gostečnik, 1958, kmetovalec iz Radegunde 38 in Marija Mikek, 1968, kmetijski tehnik iz Radegunde 32; Anton Sampel, 1964, delavec iz Gornjega grada 79 in Branka Potočnik, 1970, konfekcionarka iz Gornjega grada 79; Roman Čo-par, 1970, mizar iz Ljubije 14 in Magda Atelšek, 1969, konfekcio-narski tehnik iz Nizke 8. Smrti: Lambert Volovšek, 1905, upokojenec iz Mozirja, Cesta v Loke 3: Viktor Poplas, 1940, pek z Rečice ob savinji 141; Marija Šprug, 1911, upokojenka iz Lo-'-garske doline 8. Rojstva : V januarju se je v mozirski občini rodilo 8 dečkov in 5 deklic. Občina Velenje Smrti: Marija Špruk, upokojenka iz Logarske doline 8, roj. 1911, Marija Repič, upokojenka iz Ustja št. 14, roj. 1929, Genovefa Brdnik, upokojenka iz Malega vrha 24, roj. 1907, Lambert Volovšek, upokojenec iz Mozirja, Cesta v Loke 3, roj. 1905, Ladislav Vrta-čnik, upokojenec iz Titovega Velenja, Vrnjačke banje št. 5, roj. 1927, Jožef Herman, upokojenec iz Žalca, Partizanska 46, roj. 1919, Janez Glušič, upokojenec iz Lipja št. 9, roj. 1913, Alojz Švab, upokojenec iz Skomarij št. 75, roj. 1910, Matevž Tratnik, kmetovalec iz Tiroseka 64, roj. 1910. ADEG MARKT KRAU! SUPERDISKONT PUBERK v bližini cerkve - znižuje cene J S tem kuponom boste dobili -- ]P ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT " A iJJ video player na daljinsko upravljanje neto ^^^^^^^^ synthesizer keyboard neto ^^^ otroški avto sedež neto l l ^^^^ velik plastični tovornjak ____ -—c 199 kotalke ---D od neto ^^^^^^ rozine i kg 19 kompoti ananas in breskve 3 x 1 kg ^ 29 —* "D sveže prazena kava lks 36 stereo glasbeni stolp 50 watt. ____ , J 480 otroški voziček ° m f od neto H ^^ avtor adio ° ^,od neto velike ^^ Mf rolke skateboard M 1 neto ^^ nogavice FROTIR 10 kom ^ 100 čokoladni draže bomboni Ikg ^ „ 45 šunka l kg 69 nepražena' KAVA I kg 22 X i živila — tekstil — hi-fi ure — igrače Vedno najugodnejša ponudba! Moje pismo 1 Je predsednik zavedel delegate? V prejšnji številki Našega časa je bil pod naslovom »Nakup računalnikov ni potreben«, objavljen članek Jožeta Mraza, predsednika Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. V njem pojasnjuje razloge, s katerimi je skupščinske delegate prepričal, da pobuda ZELENIH Velenja o namestitvi treh monitorjev na javnih mestih za neposredno in sprotno obveščanje prebivalstva o onesnaženosti zraka NI POTREBNA. Svoje prepričanje je predsednik komiteja utemeljil z naslednjimi trditvami: 1) da ekološki informacijski sistem TEŠ že obratuje; 2) da je z njegovo pomočjo obveščanje prebivalstva o onesnaženosti zraka primerno in učinkovito; 3) da bi instaliranje treh monitorjev na javnih mestih služilo le »mimoidočim ali pa ekstremno zainteresiranim posameznikom«. Omenjeni predsednik je izkoristil verjetno eno zadnjih možnosti, da občinske delegate in prebivalstvo velenjske občine obvesti, v kako neproblematičnem okolju pravzaprav živi. Po njegovem mjie-nju vse deluje in obratuje brez problemov, po mojem prepričanju pa je vrag že zdavnaj odnesel šalo. Natančno tako: predsednik komiteja se šali! Dovolite mi, da to slabo šalo malo razčlenim! PRVIČ! Ekološki informacijski sistem TEŠ je začel obratovati z najmanj DVELETNO ZAMUDO. To dejstvo predsednik neskromno zamolči. DRUGIČ! Predsednik zagotavlja, kako EIS omogoča, da »vsi našteti subjekti« tekoče spremljajo koncentracije SO2 na terminalih. To je zelo zanimiva trditev, ki nam pove, da so o nevarnostih obveščeni le »subjekti«. In res je takov Kot vseh preteklih 45 let. Kaj pa prebivalstvo? TRETJIČ! Da, prebivalstvo! Njega »pristojni« obveščajo vsako jutro po Radiu Ljubljana, vendar le o koncentracijah SO2 v Zavodn-njah in le o meritvah, ki jih opravlja Hidrometeorološki zavod LJubljana, ne pa opevani EIS s šestimi merilnimi napravami! Uporabljajo tudi Radio Velenje in Slovenj Gradec, vendar le takrat, ko obe napravi delujeta, torej šele popoldan. Po CATV prebivalce obveščajo o koncentracijah PREJŠNJEGA DNE, v Našem času pa nas seznanijo o nevarnostih PREJŠNJEGA TEDNA. Ko-mitejeva služba za varstvo okolja dežura v pisarni LE V REDNEM DELOVNEM ČASU (če seveda ni na dopustu, kot se je zgodilo ob zadnji hudi inverziji!), izven njega pa lahko »zainteresirani« ljudje brskajo po telefonski centrali Termoelektrarn Šoštanj. Vse to po besedah samega predsednika funkcionira le tako dolgo, dokler ne »pride do izpada posamičnih meritev, okvar merilnih instrumentov ali prekinitev na PTT zvezah«. Do tega, pa na žalost, prihaja sumljivo pogosto! Ukrepanje predsednika in njegovih služb ob povišanih koncentracijah je posebna zgodba, vredna zakotnega pisca kriminalnih romanov. Najprej naj omenim, da so že mejne koncentracije, ob katerih bi MORAL ukrepati, daleč pod tistimi, ki jih pozna razviti svet. Najvišje polurne koncentracije SO; ob katerih bi moral predsednik reagirati, so po našem odloku (ki ga je pripravil on sam!) 0,75 mg/m3 zraka, v ZRN 0,40, v Švici pa celo 0,10 mg/m3. Zanimivo je npr. dejstvo, da mora pri vsaki prekoračitvi 0,75 mg/m3 zraka prebivalstvo o tem TAKOJ obvestiti! Če Radio Velenje ali Slovenj Gradec ne delujeta, mora po odloku uporabiti Radio Ljubljana. A tega ne počne! Ljudi raje veselo seznanja s svi- njarijo, ki so jo uživali DOPOLDNE, PREJŠNJO NOČ, PREJŠNJI DAN ALI CELO PREJŠNJI TEDEN. Kljub temu, da je to DOL ŽAN storiti TAKOJ! Preprosto povedano, ljudem pripoveduje, da so včeraj naredili napako, ker so zračili stanovanje, da so prejšnji teden brez potrebe vozili otroka na sprehod, da so preteklo noč hudo grešili, ker niso zaprli okna v spalnici. . . Predsednika sem zaradi prošenj prebivalcev (ki so SO2 goltali) osebno VEČKRAT po telefonu in neposredno opozarjal, da mora ukrepati, pa tega ni storil. Zaradi naštetih dejstev kljub najboljši volji njegovega besedovanja ne morem označiti drugače kot CINIZEM. Trditi, da bi neposredno obveščanje ljudi (kar je sicer njegova DOLŽNOST) o nevarnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku »služilo le mimoidočim ali pa ekstremno zainteresiranim posameznikom« je izjava in žalitev, ki v enem najbolj onesnaženih slovenskih območij ne bi smela ostati brez posledic. Označiti zaskrbljene, ogrožene in TUDI BOLNE ljudi za ekstremiste. . . VANE COSISI K predsednik ZELENIH VELENJA Zibka ! Novo! Reklame na televiziji, reklame v časopisu. Znanke me sprašujejo; »Si že obiskala prenovljeno trgovino?« Seveda takoj pohitim v novo trgovino. Zaletim se — mimo vrat (ker jih pač nisem opazila) in potem iščem vhod in se kot muha zaletavam v izložbena okna. No, prihodnjič bo že bolje, prihodnjič bom vrata že našla — takoj. Da se odpro šele, ko stopiš tik pred njih, to je vendar malenkost. Saj smo na poti v Evropo, kajne? V trgovini pa vse črno in bleš- čeče in bleščeče in črno in okro-gline in koti in... Morda sem pa zašla? To je trgovina za otroke. Igriva razigranost otroškega smeha. Ha-ha-ha. Zmedena hodim po trgovini. V glavi me tišči neznosen občutek, da me bo udarilo, razbilo, razkosalo. V strop se sploh ne upam uzreti. Sežem na polico. Ogledujem ponujeno blago. Kaj pa cena? Cena! Pri toliki razsvetljavi cene na polici ne morem razbrati, z artiklom moram pod luč. Otrok skače okoli mene. Vleče me za krilo in sitnari. Pa saj ima trgovina otroški kotiček. Poiščeva gledališče (črno, črno, črno!). Na televizorju risanka, kjer jo je Tom ravno dobil po glavi, črne klopi. Visoka ograja loči prostor od trgovine, od staršev. Imenitno. Saj so raziskave tako pokaza-ie, da imajo slovenski starši v poprečju deset minut časa za svojega šolajočega otroka. Samo deset minut časa si vzamejo, da so z njimi, ki so jih spravili na svet, da bi bili odgovorni zanje. Torej posadimo otroka pred televizor tudi v trgovini, saj med nakupovanjem samo sitnari. Meni in mojemu otroku pa se resnično toži po lesenem toboganu, lokomotivi in konjičku iz celjskih otroških trgovin in celo po gneči in tesnobi in prijetnosti stare Zibke. Tovariši trgovci, lahko bi prihranili marsikak dinar od tistih skoraj dveh milijonov din in dobili bi ljubko otroško trgovino, samo... Samo otroke in tiste, ki poznajo otroški svet, bi morali vprašati za nasvet. Potem bi imeli Velenjčani trgovino, v kateri bi veliki ljudje skupaj z malimi kupovali in se veselili. Meni pa se zdi, da so v to črno jamo, polno razbitih ogledal, pozabili vtakniti disko glasbo in mali šank, pa bi bila trgovina kar znosna za našo nadobudno na pol odraslo mladino. Pa še to! Le komu se je zazdelo, da se črno — roza zavese ujemajo z barvo fasade bloka na Kidričevi I? Konzervativna Veleničanka Vlasta Stajner Ekološke aktivnosti v naši dolini V sredstvih javnega obveščanja se večkrat postavljajo najia-zličnejša tendenciozna vprašanja v zvezi s pitno vodo, ki lahko pri nepoučenem bralcu vzbudijo dvome v njeno kvaliteto in zdravstveno neoporečnost. V primeru, da takšna vprašanja postavi društvo, ki združuje tudi strokovnjake in ima v svojem programu delovanja varstvo okolja, so lahko negativne posledice v tej zvezi obsežne in dolgotrajne. Na vaše vprašanje iz članka objavljenega dne 22. 2. 1990 vam dajemo sledeča pojasnila: 1. Vodnjak Šmartno ob Paki je lociran na vodosnem sloju podtalnice, ki ima zbirno območje v smeri naselij Veliki vrh in Gavce. Pred gradnjo vodnjaka so bile opravljene geološke raziskave, ki kažejo, da reka Paka ni- ma vpliva na podtalnico vodnjaka. Na podlagi raziskave so bile opredeljene varstvene cone vodnjaka, z občinskim Odlokom o varstvenih pasovih pa so predpisani tudi ukrepi za varstvo kvalitete podtalnice. 2. Kontrola kvalitete in zdravstvene neoporečnosti vode iz vodnjaka in omrežja vodovoda Šmartno ob Paki se izvaja v obsegu in rokih, ki jih predpisuje Pravilnik o pitni vodi. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je voda v bakteriološkem in kemičnem pogledu stabilna in ustreza pogojem, ki veljajo za neprečiš-čeno vodo. Pomembno je povda-riti, da te vode ni potrebno klorirati. Dosedaj smo izvedli klorira-nje le v letih 1979 in. 1982 in sicer samo v času narasle reke Pake, ker je obstajala nevarnost, da poplavi najožji varstveni pas vodnjaka. Kljub temu, da se voda ne klorira imamo iz tega območja večkrat pripombe nepoučenih ljudi, da so v vodi prekomerne doze klora. 3. Dokaz, da med reko Pako in podtalnico ni neposredne po- vezave so tudi analize Cr in cia- nidov, ki so se izvajale v času izlitja cianidov iz Galipa in čistilne naprave TGO. Kontrola vpliva na vodnjak se je pri teh primerih izvajala več tednov z vsakodnevnim odvzemom vzorcev. Glede na to, da smo upravljal-ci vodovoda želimo, da v bodoče pred objavo podobnih člankov pridobite ustrezne informacije pri nas ali pri organih, ki so zadolženi za nadzor nad kvaliteto vode. Vodja Sektorja VIK Stefan PRAZNIKAR Tehnični vodja TOZD KO Milan RAMŠAK Vandalizem v gozdovih Ekološko sporen moto rally Ekološka katastrofa v Šaleški dolini ni samo elektrarna z industrijo. Prav tako veliko gospodarsko in ekološko škodo delajo vrti-čkarji in njim podobni, ki se imajo za solastnike družbenih in zasebnih gozdov. Oblast preganja samo lastnike gozdov, če na skrivaj posekajo v svojem gozdu kakšen kubik lesa in ga prodajo pod roko, ne vidi in ne preganja pa tistih, ki v tujem gozdu sekajo vse po vrsti, vsako leto tudi novoletne jelke. Obnašajo se kot bi bil gozd njihov. Kar je debelejšega posekajo za podporje brajde in druge podobne stvari. To kar se dogaja že desetletja v Šaleški dolini in njeni okolici je zločin, je gospodarski kriminal, ki ga je treba zatreti. Ne vem zakaj se nihče ne zmeni, da bi zaščitil to narodno bogastvo. Če smo že brez moči zaradi smoga, kislega dežja in raznih plinov, lahko vsaj z zakonom zaščitimo in preprečimo vandalizem, ki se dogaja v naših gozdovih. Že sedaj v okolici Titovega Velenja ne najdete 20 prekel za fižol na hektar gozda. Ob tem se sprašujem kaj bo našemu kmetu še ostalo čez 30 ali 40 let, saj ne bo imel kaj podreti, ^e smemo dovoliti, da se vsakdo sprehaja s sekiro in žago po tujem gozdu. Ne smejo mi zamerit' tisti vrtičkarji, ki tega ne delajo, so pa takšni, ki posekajo vse in kjerkoli kar jim pride pod sekiro. Za fižolo-ve prekle se lahko porabi marsikaj drugega. K. P Avto moto turing klub širi svojo dejavnost na področju tekmovanj, vse bolj se preizkuša v organizacijah mednarodnih rally-jev. Možnosti organizacije takih tekmovanj bodo vse večje, kajti druge države taka tekmovanja ukinjajo zaradi ekoloških vzrokov, pa tudi uničevanja cest. Mi pa smo na poti, da bomo uvažali taka ekološka sporna športna tekmovanja. Še pred petimi leti smo Zavodenjčane prepričevali, da jim gozdovi umirajo zaradi prometa, sedaj pa organiziramo nepotrebne obremenitve okolja z njim. Okolje s takimi tekmovanji ni obremenjeno samo na dan tekmovanja, temveč se vsaj teden pred njim bodoči tekmovalci preizkušajo na teh cestah: ogrožajo ostali promet, uničujejo ceste, povečujejo nevarnost nesreč v naseljih ter s hrupom in izpušnimi plini ogrožajo naravo. Sprašujemo se, zakaj mora ravno naša dolina prenašati dodatne obremenitve okolja. Tako še sami širimo miselnost, ki je vse bolj prisotna v Sloveniji, da se tam, kjer je uničenje že veliko, ne splača prizadevati za ohranitev in sanacijo okolja. V sestavku iz Našega časa smo sicer prebra- li, da bo AMTK pri izbiri trase rallyja upošteval mnenje ekologov, lovcev in ostalih, ni pa povedal, kako! Sedaj, ko deluje šest merilnih naprav za merjenje imi-sij iz TEŠ, ugotavljamo, da je samo mesto Titovo Velenje še najmanj prizadeto, torej edino primerno za ta tekmovanja. Ta tekmovanja povzročajo ekološko, materialno in moralno škodo v naši občini, zato zahtevamo od izvršnega sveta skupščine občine Velenje, da se opredeli do njih! Šaleško ekološko društvo Dragi borci, to pismo ni namenjeno borcem NOV, ali pa ne samo borcem NOV, pišem ga vsem vam borcem in soborcem za ohranitev dičnega imena našega socialističnega čudeža. Prai do globin srca so mi namreč segli vaši protesti v prejšnjih številkah lokalnega glasila. Kakšna prizadetost, kakšen zanos ob spominjanju na svetle dneve povojne izgradnje. Kot bi poslušal glavnega junaka liste znane zgodbe Kako se je kalilo jeklo. Ampak dragi borci in sobor-ci, tako kot imate vi svoj spomin, imam tudi jaz svojega. Vi ste svojega napisali, pa bom tudi sam (saj smo v demokraciji, mar ne?) poskušal zabeležili nekaj spominov in misli, ki ste jih vi (namenoma?) zaobšli: — Osvobodilne in socialne revolucije ni izvedel Tilo. on jo je samo vodil vedno pač mora biti nekdo na čelu. Povojne industrializacije in elektrifikacije ni naredil Tito, on je zadevo samo vodil, potrjeval, usmerjal — gradili so pa ljudje, ki so se zaradi znane formule odrekali in materialnim in nematerialnim dobrinam. Velenja (bilo je neko obdobje, ko smo ga imenovali Novo Velenje) ni zgradil Tito: Velenje je plod sistema, ki sicer takšnemu mestu ni bil" naklonjen (zelenice, kavarne, domovi kulture, velika in svetla stanovanja ...). Saj ni neznano, da so bili prvi pomembnejši objekti novega Velenja zgrajeni praktično »na švarc« — ob lihi podpori točno določenega ministra ... — Velenje so zgradili ljudje (kot pravilno ugotavljajo borci), brez njih ga ne bi bilo. In seveda ga ne bi bilo brez mo čne, avtokralske ekipe, ki je vse to vodila. Ljudje so »prostovoljno« regulirali Pako. urejali okolico. Menda ni neznano tudi to. da si za stanovanje moral narediti toliko in toliko »prostovoljnih«. »udarniških« ur .. . (»Naši ljudi svjesno daju sve od sebe za sodalističku iz-gradnju naše zemlje. Vi udarni ci, u tome sle medu najboljima. Vas i sve naše radne ljude nitko ne goni šilom da postižete rekorde, kao što se to čini u ka- pitalističkim zemljama___« — Tito radničkoj klasi. Zagreb 1949). — Socialistični čudež se nam je izmuznil iz rok. v hrepenenju za novimi tonami in komadi smo rasli, rasla pa je tudi lakota po novih in novih stanovanjih, vrtcih, šolah ... Kar naenkrat nismo več dohitevali samega sebe. — Postavili smo kupe betona in železja. postavili smo moderno mesto — časa in volje pa nam je zmanjkalo za njegovo -dušo — po prostornih površi- nah zelenega mesta se sprehajajo med sabo neznani l judje. - Mesto smo preimenovali v svoji stari maniri nekdo se je spomnil, imel je svoje račune in zadeva je šla slfbzi. Od takrat nas Velenjačanov ne povezuje več skupna mladost, navezanost na naše ulice in parke, spomini na izgubljene nedolžnosti ob starem jezeru, pod Jakcem ali na velenjskem gradu. Povezuje nas Titovo ime, to je zdaj duša (materializirana v trikotniku občina, banka, dom kulture) Velenjčanov, Mi smo Titovi, Tito je naš. Kakršnokoli mesto že je, zgradil ga ni Tito. Zgradili so ga ljudje. Če smo že morali ime spremeniti, zakaj nismo rekli Ljudsko Velenje, Rudarsko Velenje ali pa morda celo Nestlo-vo Velenje. Zdaj pa enkrat podtikamo Velenju Tita, spet drugič pa Titu Velenje. Kdo si koga bolj zasluži? — Mi isti — Titovi Velenjčani — smo pred leti najbolj grobo, v najbolj stalinistični obliki napadli Novo revijo št. 57, pred celim svetom smo se za-klinjali, da smo na Titovi poti ... Zdaj je zavel nov veter — in počnemo z vso zagnanostjo natanko tisto, na kar smo sipali ogenj in žveplo ; še malo pa bomo mi — Titovi Velenjčani — na državnem uradu zahtevali patent za demokracijo! In ob vsem tem je sveto-skrunstvo zahtevati referendum, na katerem se bodo ljudje odpovedali nepotrebnemu delu imena. Vse to smrdi po sprenevedanju — postali smo demokrati — svojim starim bogovom pa se ne bomo odpovedali. — Morda so bili Zeleni celo premalo odločni, treba se bo počasi povprašati tudi o spomeniku. Ali ni bil Tito prvi med enakimi? Zakaj potem zre na rajo s takšne višine? Dajmo ga s podstavka, postavimo klopi okoli njega, pustimo otrokom, da plazijo po njem (je Kardelju kaj hudega na njegovem trgu?)! Dragi borci in so-borci, priznam, tole pismo je zmedeno, napisano v ihti in takrat se človeku zapiše marsikaj (kar sicer zaradi olike zamolči). Zapisati bi se moralo tudi priznanje Titu za tisto kar je dobrega storil in priznanje tistim, ki so Velenju delali dobro, a za to bo še priložnosti — tako kot nekoč nismo zažgali vseh razpel. tudi celega socializma ne mečemo na smetišče zgodovine. O tem več kdaj drugič. Pa brez zamere in lep pozdrav iz mojega Velenja! U. HRAST p. S. Naj vas ne moti, da je pismo anonimno; mesta gradijo tudi Ipdje brez imen. Ob bok protestu borcev Velenjski borci odločno protestirajo. Protestirajo proti spremembi imena našega mesta. V članku, ki je bil objavljen v tedniku NČ, št. 7, ta predlog borci prizadeto in ogorčeno obsojajo. Avtor članka opisuje izgradnjo in razvoj Velenja, ki so ga skupaj z borci gradili tudi drugi prebivalci Velenja. In ker je bila ta izgradnja, po njihovem, rezultat Titove politike, si naše mesto zasluži ime po Titu. Toda dragi borci NOB, niste bili edini bojevniki v drugi vojni, niste bili edini graditelji Velenja, ste pa bili zmagovalci. Od zmage pa je minilo že več kot 40 let in čas je, da začnemo gledati na prej. Pripadam generaciji, ki so jo v šoli učili vse najlepše o socializmu, komunizmu, Titu, itd. ter vse najslabše o gnilem kapitalizmu. In danes, ko je ta in še mnoga odrasla, spoznavamo marsikaj, kar v knjigah ni bilo zapisanega. Po 40-tih letih prihajajo na dan mnoge resnice, ki so bile dobro prikrite, toda ljudje ne pozabljajo, npr. Teharje. Vsemu temu zgodovina še ni dala svojega mesta, tudi Titu ne. ga pa bo. Tako ne moremo go\ oriti o tem. »Ja je poimenovanje mesta po ntu za nas ponos ali ne. Sam sem mnenja, da je mesto dobilo tak pridevnik kot ga ima čisto zaradi ideologije in nekaterih političnih veljakov, ki so, nekomu nekam lezli, ne pa zaradi nagrade Velenju. Tito je bil v Velenju dvakrat in nazadnje je dejal »Velenje nikdar več«. To Velenje pa je Titu postavilo največji spomenik v Jugoslaviji, nosi njegovo ime, vzklikalo je Titovemu velikemu prijatelju, diktatorju v Romuniji. Pravite, kako je bil vaš cilj zgraditi sodobno, lepo in življenja vredno mesto. Zgradili ste ga. In v tem mestu je tekel znoj Velenjčanov ter drugih, ki so prišli delati v Velenje, ne pa Titov ali znoj kakšnega drugega politika. Mesto je mesto Velenjčanov in vseh. ki tu živijo, ne pa Titovo. Tisti, ki si dovolimo pisati o tem. smo le izrabili demokracijo. Tla razmišljamo na glas. Vam v razmislek pa. ali ste se res borili za to. kar imamo danes, ko smo na robu propada? Vsem. ki pa se z morebitno spremembo ne bodo strinjali in ki bodo ogorčeni, vidimo sc v na-slednji vojni. l'I. U R Šil.C Rudarsko elektroenergetski Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1990/91 DO RUDNIK LIGNITA VELENJE (RLV) Naziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij dipl. inž. rudarstva rudarski tehnik rudar za podzemno pridobivanje mineralnih surovin dipl. inž. strojništva — energetika in procesno strojništvo 3 — konstrukterstvo in gradnja strojev 2 — proizvodno strojništvo I in?, strojništva — energetika in procesno strojništvo 2 — konstrukterstvo in gradnja strojev 1 — proizvodno strojništvo 1 strojni tehnik — jamski 10 strojni mehanik — rudarski mehanik — jamski 22 — zunaj 8 monter in upravljalec energetskih naprav — monter vodovodnih naprav I dipl. inž. elektrotehnike — močnostna elektrotehnika 2 — elektronika 1 — avtomatika 1 inž. elektrotehnike — močnostna elektrotehnika I — elektronika 1 elektrotehnik energetik — jamski 7 — zunaj 2 elektrotehnik elektronik — jamski 4 elektrikar energetik-rudarski elektrikar — jamski 17 elektrikar energetik-obratni elektrikar — zunaj 4 dipl. inž. računalništva računalniški tehnik usnjarsko galanterijski tehnik (moški) obutveni tehnik (moški) predelovanje usnja II. — izdelovalec usnjene galanterije 4 — izdelovalec zgor. delov obutve 2 — izdelovalec spod. delov obutve 2 dipl. ekonomist — za denarništvo in finance 1 — za ekonomsko informatiko I vii. v. iv. vii. VI. 6 30 60 6 V. 10 IV. 30 IV. VII. VI. 1 4 v. iv. vii. v. v. v. iv. vii. 17 1 2 2 2 8 DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ) Naziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij dipl. inž. strojništva strojni tehnik dipl. inž. elektrotehnike elektrotehnik energetik elektrotehnik elektronik dipl. inž. računalništva dipl inž. geodezije — geodet DO ELEKTROSTROJNA (ESO) vii. v. vii. v. v. vii. vii. 2 IO 2 3 3 2 1 Naziv poklica OPREMA Stopnja Slevilo zahtev, štipendij dipl. inž. strojništva inž. strojništva strojni tehnik vii. vi. v. 8 5 10 Naziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij oblikovalec kovin — strugar 5 — rezkalec 5 preoblikovalec in spajalec kovin — ključavničar 15 — varilec 3 preoblikovalec (metalurška usmeritev) — kovač 2 IV. 10 IV. 18 IV. 2 DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS) Naziv poklica dipl. inž. računalništva DELOVNA SKUPNOST STANDARD (DSt) Naziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij VII. I DRUŽBENI Stopnja Število zahtev, štipendij kuhar natakar IV. IV. ŠTIPENDIJE ZA SKUPNE RAZVOJNE POTREBE REK Naziv poklica Slopnja Število zahtev, štipendij dipl. inž. fizike VII. dipl. biolog.-raziskov. teh. smeri VII. dipl. inž. meteorologije VII. dipl. agronom VII. dipl. ekonomist VII. — za ekonomsko informatiko gimnazijski program V. 25 — družboslovna smer 5 — naravoslovno-matematična smer 20 monter in upravljalec energetskih naprav IV. 8 — monter vodovodnih naprav 3 — monter ogrevalnih naprav 3 — izolater 2 dipl. inž. elektrotehnike VII. — močnostne elektrotehnike 3 — elektronike 2 — avtomatike 5 dipl. inž. računalništva VII. računalniški tehnik V. dipl. ekonomist VII. — za ekonomske odnose s tujino 1 — za komercialno dejavnost 2 — za analize fn planiranje 1 ekonomist VI. — za komercialno dejavnost — ekonomski tehnik V. 10 3 3 4 DO SISTEMI PAKIRANJA (SIPAK) Naziv poklica Stopnja Število zahtev, štipendij 4 2 'dipl. inž. strojništva VII. inž. strojništva VI. oblikovalec kovin IV. 4 dipl. inž. elektrotehnike-elektronike VII. 2 elektrikar-elektronik IV. 2 PRIJAVLJANJE Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali vložite prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Partizanska 78 (Nove Preloge), 63320 Titovo Velenje, najkasneje do 15. maja 1990. Prijavi na obrazcu DZS — 8,40, SPN-1 (vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic), morate priložiti : — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti; učenci naravoslovno-matematične usmeritve morate navesti tudi usmeritev, v kateri nameravate nadaljevati študij po končani V. stopnji, — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala in letnega za preteklo leto, — potrdilo o vpisu v šolo srednjega izobraževanja (višji letniki), — potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in fre-kventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto, — potrdilo o premoženjskem stnaju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke), — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz de-Jovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1989). Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Po »Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje« pri podeljevanju štipendij upoštevamo učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij, ter njihov socialnoekonomski položaj tako, da lahko za kadrovsko štipendijo zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Če bo takih prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev, vendar le vloge tistih, ki so se odločali za deficitarne poklice v občini Velenje. Štipendije za naravoslovno-matematično usmeritev bomo podelili učencem te usmeritve, ki nameravajo po končani V. stopnji študij nadaljevati v tehničnih usmeritvah. Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. Kandidati za te štipendije — za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve IV. in V. stopnje zahtevnosti, bodo pred sprejemom v šolo opravili še zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1990. ZNESKI KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Štipendisti rudarske usmeritve, smeri rudar IV. stopnje zahtevnosti in rudarski tehnik V. stopnje zahtevnosti bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, dodatka za deficitarnost, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije glede na učni uspeh. Če pa bodo bivali v Domu učencev, bodo poleg plačane oskrbnine, dodatka za deficitarnost in plačanih učbenikov, prejemali še osnovno kadrovsko štipendijo. Štipendisti rudarske strojne, elektrotehniške in računalniške usmeritve, v programih VI. in VII. stopnje zahtevnosti, bodo k osnovni štipendiji prejemali še dodatek za deficitarnost. Srečno ! SOBOTA 3. marec NEDELJA 4. marec TV UIIBUANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Mreža. 9.15 Lonček, kuhaj: Zeliščna juha 9.25 Veysonnaz: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka 10.15 Izbor tedenske programske tvornosti — Ciciban, dober dan: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri 10.35 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed ponovno v Me-ki, oddaja TV Beograd 10.50 Ku-ku, lutkovna igrica 11.05 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 11.30 Ex libris: Ob dvestoletnici slovenskega gledališča 12.25 Naša pesem 88, ponovitev 23. oddaje 12.55 Veysonnaz: SP v alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 2. teka 13.40 ZBIS: Mlada zora 14.00 Peter's pop show, ponovitev 14.40 Neekove dogodivščine, ameriški film 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Risanka 16.55 Zlin: SP v rokometu (m), Jugoslavija: Islandija, prenos 18.15 Risanka 18.35 Iz tropskega deževnega gozda: Kajmanovo maščevanje, 6., zadnji del dokumentarne serije 19.05 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Zadar: Pesem J RT za Evro- vizijo 90 23.05 Tv dnevnik 3 23.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka, 7. del 0.25 Podstrešje, angleški film 2.00 Video strani TV LJUBLJANA 2 14.55 Glasgow: EP v atletiki (v dvorani), prenos 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Skopje. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv okno 20.15 Filmske uspešnice: 48 ur, ameriški film. 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB t 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informati-vno-revijalna oddaja, nato Saga o For-sythih. 13.00 Televizijski družinski magazin 14.30 Film za mlade Walta Dis-neya. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnenvik. 17.00 Oddaja narodne glabe. 17.30 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke. 18.15 Sedmi čut. 18.25 Švenk, dokumentarna oddaja 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Izza kulis Laussane 89, zabavna oddaja. 21.00 Zadar: izbor za pesem Evrovizi-je 90. 23.15 Tv dnenvik. 23.30 Šport danes 23.35 Noč z vami, nočni spored. 01.40 Poročila. TV ZAGREB 2 11.35 Tv koledar. 11.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 13.35 Predstava za otroke: nagrada Danny Kay. 15.00 Kako biti skupaj, informati-vno-zabavna oddaja 15.30 Glasgow: prvenstvo Evrope v atletiki. 16.55 Zlin: SP v rokometu, Jugoslavija—Island. 18.25 Glasgow: prvenstvo Evrope v atletiki. 19.00 SP v rokometu ZSSR— DDR 20.15 Glasbeni večer. 21.50 Tv feljton. 22.35 Tv-mix. 22.45 Zgodbe Grahama Greena, filmska nanizanka. SATELITSKA TV Ibyj _________ 19.05 Batman. 20.00 MacGyver, seri- ja. 21.00 MacGrutfer in Lo'ud. 21.55 Poročila. 22.05 Dirty Harry, ameriška kriminalka, 1971 (Clint Eastwood). 23.50 Kot panter ponoči, ameriška kriminalka, 1973 (Robert Duvall, Verna Bloom). 8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja — Živ žav 9.30 Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nanizanka 10.10 U Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka, 5. del 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev 11.30 Dober večer ljubo dekle — Kvartet DO in harmonikar Jože Kampič 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 14.00 Video strani 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka, 9. del 14.55 Križkraž 16.30 Tv dnevnik 1 16.50 Sinovi Katie Elder, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Žrebanje podarim, dobim 20.17 J. Radulovič - Z. Sotra: Brata po materi, igrana serija TV Beograd 21.10 Kolo sreče 22.40 Tv dnevnik 3 23.05 Sova, Magnum, ameriška nanizanka, 1. del 0.40 Video strani TV LJUBLJANA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.55 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Kartoteka Zemlje, ameriška dokumentarna serija. 20.30 Materada in pisatelj Fulvio Tomizza, dokumentarna oddaja. 21.20 Satelitski programi — poskusni prenosi 21.50 Športni pregled TV ZAGREB 1 9.30 Poročila 9.35 Rakuni, ponovitev risane nanizanke. tO.OO Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.10 Kmetijska oddaja. 12.10 Velika dela in njihove interpretacije: evropski Master orkester 13.15 Otožna hiša, filmska nanizanka 14.10 Poročila. 14.15 Sestanek brez dnevnega reda. 16.2S Po 2000. letu, poljudnoznanstvena nanizanka 17.10 Orožnik iz Saint Tropeza, francoski film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramska nanizanka. 21.00 Da te vprašam, zabavna oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Noč z vami, nočni spored 1.15 Poročila TV ZAGREB 2 7.40 Tv koledar. 7.50 Poročila. 7.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10JU Danes za jutri: dovolite da vprašamo. 13.00 Športno popoldne: Glasgow, evropsko prvenstvo v atletiki, košarka Bosna—Crvena zvezda, državno prvenstvo v nogometu, državno prvenstvo v vaterpolu, Triglav— Mladost 19.30 Tv dnevnik 20.00 Tuja dokumentarna nanizanka. 20.45 Tv-mix 21.00 Od našega dopisnika. 22.35 Državno prvenstvo v nogometu : Željezničar—Dinamo, reportaža. 23.05 Argumenti, II SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 9.30 Gospodarski forum.10.00 Teleshop. 1(^30 Ghostbusters, Tv tip. 11.00 Telesni čuvaj, ameriški film. 12.35 Moda. 12.45 Kremenčkovi, Naša mala farma, Kuhajte. 14.50 Vzhodno od Sudana, angleški film, 1964 (Anthony Qu- SAT 1 8.10 Mister Ed, Kremenčkovi. 9.00 Batman. 9.50 Kuhajte. 10.30 Sanjska potovanja. 11.00 Granatni Joe, ameriški vestem. 12.30 Zgodovina komunikacij. 12.45 Zgodovinski kvlz. 13.20 Naša mala farma. Zumai, Glava, glavica. 14.40 Hokej, playoff. 17.0Š Boj za piratski zaklad, ameriški pustolovski film, 1952 (Robert Newton). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver, serija. 20.00 Visoke jelke, avstrijski domovinski film, 1960 (Ge Locker). 21.45 Šport. 22.00 Pogovor. 23.30 Na begu, serija (David Janssen). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.20 Otok modrih delfinov, ameriški film, 1964.11.10 Smith in Jones, pilotska zgodba k seriji. 1230 Klasika. 13.10 Moi oče vesoljec. 13.30 Jetsonsi. 14.00 6r. Who. 14.25 Atilla, italijanski pustolovski film, 1982 (Diego Abatantuonco, Rita Ru-sic). 16.00 Vmesni postanek v Parizu, RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.20 Jetsonsi. 9.45 Otroški šov. 10.15 Promet. 10.30 Tv butik. 11.00 Otok modrih delfinov, ameriški film, 1964 (Celia Kaye). 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Sanjsko potovanje pod belimi jadri, nemški film, 1964. 16.30 Smith in Jones, pilotska zgodba k seriji, (Ben Murphy, Pete Dual). 17.45 Čudovita leta, ameriška serija, 1988 (Fred Savage). 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Detektiv Ironside. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Zvonček pod nebeško posteljo, nemška erotična komedija, 1970 (Christine Schuberth). 0.35 Sexy Clips. 0.35 Zvonček, ponovitev. nemški film, 1955 (Heinz Riihmann). 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz, 300-oddaja. ileški 20.15 Grozljivo potapljanje, angli pustolovski film, 1978 (Doug McClu-re). 21.45 Magazin. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, erotične igre. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Folise. 1.00 Tutty Frutti, ponovitev. EUROSPORT 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Kriket 11.00 Smučanie. 13.00 SP v umetnostnem drsanju, Tromsoe, Norveška. 14.00 Mediteranski golf. 16.00 Rugby. 19.00 Konjeniški šov. 20.00 Nogomet 22.00 Golf. 0.00 Smučanje, svetovni pokal. SUPER CHANNEL ČETRTEK 1. marec TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade — Indijanske legende: Pot brez konca, kanadska nanizanka 6/12 9.25 Šolska TV — Tisoč udarcev: Od poljubčka do zaušnice 9.55 Industrijsko oblikovanje, 1. oddaja 10.20 Alpe Jadran, ponovitev 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 17.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv mozaik — Alpe Jadran, ponovitev 17.20 Tisoč udarcev 17.50 Industrijsko oblikovanje 18.20 Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Oče kot gora, mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri 18.40 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka, 7. del 19.05 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 20.05 D. Baker: Paracelsus, 7., < zadnji del angleške nadalj. 21.00 Tednik 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Krč 23.15 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.55 ZLIN: Sp v rokometu (m) — Ju-goslavija:Kuba, prenos. 18.15 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Pragozd pred našimi vrati, dokumentarna oddaja. 21.10 Mali koncert. L. Lebič: Urok. 21.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored % področja ekologije. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Panorama, politični magazin. 21.05 Kviskote-ka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Šport danes. 22.45 Noč z vami, nočni spored. 0.45 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv razstava. 20.25 Limoges, košarka: Jugo-plastika—Limoges. 22.05 Tv-mix. 22.15 Lov na jelene, jugoslovanski film. 23.55 Oddaja resne glasbe. SATELITSKA TV SAT 1 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Kapitan Horvatio Horn-blower, ameriški film, 1951. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Penine. 14.30 Kuhajte, Ladja ljubezni. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Ghostbusters, ameriški film, 1984 (Bill Murray. Dan Aykroyd). 22.55 Poročila. 23.05 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi stri-ček Bili. 11.05 Explosiv. 11.45 Dr. M. Welby. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Telefonska igra. 15.40 Poročila. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje. 16.30 Hulk, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska, serija (Lindsay Wagner). 20.15 Sola bo jutri padla, nemška komedija, 1971 (Heintje). 21.50 Ognjeni valček, ameriški akcijski film, 1986 (Chuck Norris). 23.40 Poročila. 23.50 Ringo, poišči si prostor, kjer boš umrl, italijanski vestem, 1969 (Jeffrey Hunter, Pascale Petit). EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Mednarodni šport. 11.00 SP v plavanju, Švedska. 12.00 SP v boksu. 14.00 American Express Mediterra-nean Open Golf, prenos. 16.00 Moto šport. 17.00 Nogomet. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax. 20.00 SP v plavanju. 21.00 Košarka. 23.00 Snežne razmere. 23.05 Mediteranski golf. 1.00 Ura pustolovščine. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Video moda. 8.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Rdeči Pimpernel, ameriški film, 1934 (Leslie Howard, Merle Oberon). 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub, klasični vesterni: Zunaj zakona, 1943 (Jane Rüssel). 0.30 Poročila. 2. marec TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Sokoli, 14., zadnji del angleške nanizanke 9.25 Pragozd pred našimi vrati, dokumentarna oddaja 10.10 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka, 4. del 11.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Tv mozaik — Tednik, ponovitev 17.45 Plesni nokturno: Spevi popotovanj v notranjost 18.00 Spored za otroke in mlade — Kuku, lutkovna igrica 18.20 Primeri inšpektorja Potice, češkoslovaška nanizanka 19.00 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Prgišča kapljic, dokumentarna oddaja 21.05 J. le Carré: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka 22.00 Tv dnevnik-3 22.20 Oči kritike 23.00 Ciklus filmov Federica Felli-nija: Cabirijine noči, itali-jansko-francoski film 0.45 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.55 Reginalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: TELE M 19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 J. Ipa-vec: Možiček, baletna pantomima v enem dejanju. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Povejte mi, kaj naj delam, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show program. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 šport danes. 23.05 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila. TV ZAGREB 2 16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Iz sveta znanosti. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Črna gora v filmskih dokumentih 20. stoletja, dokumentarna nanizanka 20.40 Tv-mix. 20.50 Vprašajte Zis. 21.50 En avtor, en film. 22.20 Prsti, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.50 Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Granatni Joe, ameriški vestem, 1956. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Te-leshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17VI0 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charliia. 21.00 Vrnitev iz preteklosti, ameriški film, 1985 (Lewis Smith, Jason Gedrick). 22.40 Poročila. 23.00 Zločin iz strasti, ameriški erotični film, 1984 (Kathieen Turner, Anthony Perkins). — do 0.40. RTL PLUS 6.00 Hitchcock prikazuje. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bill. 11.00 Šola bo jutri ?adla, komedija. 12.30 Klasika. 13.00 v butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Zdravje. Ì5.30 Lepi in zdravi. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Gemini Man, serija. 20.15 Nepričakovana priložnost, nemški film, 1976 (Heinz Riihmann, Mario Adorf). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet. 23.00 Lance ne bo umrl mlad, ameriški akcijski film, 1986 (John Stamos, Vanity). 0.40 Magazin za moške. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Moto novice. 10.30 Trax. 11.00 Svetovni pokal v plavanju. 12.00 Pustolovščina. 13.00 Hitrostno drsanje (ž), Calgary. 14.00 Open Golf. 16.00 Pustolovščina. 17.00 Košarka. 19.00 Plavanje, Švedska. 20.00 Wrestling. 22.00 Snežne razmere. 23.00 Kolesarstvo. 0.00 Golf. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit Studio. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Koncert: Kool and the Gang. 21.00 Underground U.S.A. 22.15 Blue Night. 23.15 Glasba. 0.15 Poročila. 0.3Ó Blue Night. EUROSPORT 7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Snežne razmere. 11.00 Smučanje, Španija in CSSR. 13.00 Umetnostno drsanje. 14.00 Golf. 16.00 Mednarodni šport. 17.00 Smučanje. 18.00 Wheels. 19.00 Magazin za deskarje. 19.30 Trax. 20.00 Nogomet, prenos. 22.00 Boks. 0.00 Golf. 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 15.30 E.R.F, magazin. T6.00 Turistični magazin. 16.30 Mix. 17.30 Jutrišnji svet 18.00 Financial Times. 18.30 Hit Studio International. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 20.55 Poročila in vreme. 21.00 Kraj zločina, serija. 22.30 Bamaby Jones. 23.30 Burkejev zakon. 0.30 Mix. PONEDELJEK 5. marec TV LJUBLJANA 1 8.55 Video strani 9.00 Poročila 9.05 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade — Tisoč idej za naravoslovce: Triglavski narodni park, 1. del 9.25 Da ne bi bolelo: Potrta duša v zdravem telesu 9.50 Slovenski ljudski plesi: vzhodna Štajerska 10.20 Utrip 10.35 Zrcalo tedna 10.50 Tv mernik 11.05 Poročila 11.10 Video strani 14.30 Video strani 14.35 Žrebanje Podarim dobim 14.50 Sova, Magnum. ameriška nanizanka. ponovitev 1. dela 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Novoletni Videomeh. ponovitev 18.40 Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Petelin 18.55 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamedova smrt, 6. del 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 M. Crnjanski: Roman o Londonu, 1. del drame TV Bg 21.15 Osmi «lan 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 »Mlakar«, glasbena oddaja 22.45 Sova — Magnum, ameriška nanizanka, 2. del 23.35 Poročila 23.40 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Pustolovščina — slikar stvo, švicarska izobraževalna serija 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.15 Večer s skupino Pepel in Ieri. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (1Z3S). 14.15 Poročila. 14.25 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17 JO Tv dnevnik. 17.20 Nekaj več. izobraževalna oddaja. 17.90 Gozdne prireditve, oddaja za otroke. 18.05 Oblaček potepuh, nanizanka za otroke. 18J20 Številke in črke. kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Tele dick, dokumentamo-zabavna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.05 Sumljiva oseba, komedija B. Nu-šiča 21.35 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 22.05 Tv dnevnik 22.25 Šport danes. 2? 30 V snu sen, nočni spored. 0.35 Poročila TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. It.00 Zagrebški spored: Z3. 19.00 Zagrebška panorama. 19.30 Tv dnevnik 20JH Svet športa. 20.50 Tv — mix 21410 Noč. italijanski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovale. 10.05 Novo v kinu. 10.30 Eden fjreveč v postelji, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pbd, Ladja ljubezni. Happy Davs 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročita. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Sladki strup Parfum, serija (Genie Francis). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo SJjče 20.00 Traper John M. D. 21.00 Človek, ne jezi se, nemški film, 1972 (Georg Thomal-la, Uschi Glas). 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.10 Spiegel TV. 23.40 Škandal na Scotland Yardu, angleška kriminalka, 1968 (Michael York, Susan George). RTL PLUS 6.00 Mdelavec — delavcu<, kjer bi delavci, člani sindikata občine Velenje, prostovoljno združevali sredstva za solidarnostne pomoči začasno nezaposlenih delavcev, dokler ne bi v Zvezi sindikatov Slovenije sistemsko razrešili oblikovanja takih skladov in tako pomagali premostiti težave v zvezi s socialno varnostjo za čas nezaposlenosti. Med drugimi aktivnostmi sindikata pa je treba omeniti tudi nudenje brezplačne pravne pomoči delavcev, ta že nekaj časa deluje v okviru Občinskega sindikalnega sveta. Aktivnosti sindikata pa so v tem času usmerjene še zlasti na tiste delavce, ki lahko brez dela ostanejo zaradi stečaja podjetja. V teh primerih bo sindikat uveljavljal kot obvezne sestavine pri ugotavljanju ekonomskih in teh noloških presežkov delavcev kriterije za določanje teh presežkov. Predlagali so, da v primeru stečaja nezaposleni delavci ustanovijo sindikat začasno nezaposlenih. ker bi tako laže obveščali delavce, laže reševali probleme, spodbujali podjetniško dejavnost in samozaposlovanje članov, razmišljati pa bi morali tudi o ustanovitvi nekakšnega sindikalnega servisa za te delavce, po vzoru mladinskega, študentskega ... Začasno nezaposleni delavci seveda ne bodo plačevali članarine sindikatu. Med drugim pa se je v teh primerih sindikat tudi zavzel za aktivno sodelovanje s stečajnim upraviteljem, za zaščito sindikalnih aktivistov, vključil pa se bo tudi v koordiniranje aktivnosti na socialnem področju in pri zaposlovanju. (mkp) Nadvse prizadevno društvo trimarjev iz Kavč je tudi letos na pustno nedeljo organiziralo pustni sprevod, ki je začel svojo pot v Kavčah, nadaljeval do Titovega Velenja in obiskal še Podkraja. Na letošnjem sprevodu, že šestem po vrsti, so sodelovali izvirno in domiselno našemljeni krajani iz Kavč, Podkraja in Šentilja, ki so na sprevod prišli z dvanajstimi traktorji, kar je največ doslej. Vsako vozilo je po svoje predstavljalo, na šaljiv način seveda, današnje življenjske trenutke, tudi iz domačih logov. Tudi veliko mask vseh vrst je predstavljalo like in navade iz preteklosti in sedanjosti. Brez predvolilnega boja seveda ni šlo. Vsaka »stranka« in pust Pah-liček so predstavili svoj »bogat« program. Zapišimo še, da so ob letošnjem sprevodu pripravili tudi srečolov »podarim—dobim« in izdali peti in s tem jubilejni časopis »Veseli pust«. Vodja vsega dogajanja je bil neutrudni Slavko Jan. B. Mugerle Naš čas, 1.3. 1990 Pustno rajanje za najmlajše so na pustno nedeljo pripravili tudi v Rdeči dvorani. Obisk je bil za prvič kar precejšen ; to pa je najboljši dokaz, da si takšnih prireditev otioci skupaj s starši želijo. Kolektiv Rdeče dvorane je postregel tudi z dobro glasbo, igral je ansambel Globus bend in malčki in tudi starejši otroci, vsi v živo pisanih pustnih oblačilih, so se dobro narajali. (vos) Rekreacijsko turistični center Golte Zakaj si narava ob svoji dobroti tako kruta? Takšen vnebovpijoči naslov se ti nehote porodi, če v teh dneh obiščeš Golte, ko vidiš množico srečnih in razigranih otrok od vsepovsod, ko uživaš v prelepi naravi, toplimi s sončnimi žarki obsijanih planinah, žal na smučiščih brez snega. Zares je kruta ta narava. Koliko radosti in veselja lahko vidiš na majhnem koščku snega, ki so ga skoraj v nemogočih razmerah zagotovili delavci tega centra. Ob vsej dobroti in lepoti je narava tudi tukaj preveč trdosrčna. Redki so namreč trenutki, tudi ponoči, ko so temperature tako nizke, da lahko poženejo snežni top. Trudijo se kolikor se morejo in še več, ne morejo pa kljubovati naravi. V redkih trenutkih naklonjenosti narave so uspeli zasnežiti nekaj sto metrov smučišča pod zgornjo postajo dvosedčžnice na Medvedjaku in to se jim je obrestovalo. Ali pa ne, kakor se vzame. Neizprosna zima jih je porinila v hude težave, čeprav so bili na sneg zares dobro pripravljeni, in so še. Pa kaj, ko čas tako hitro beži in je pomlad vse bliže. Ne glede na vse tegobe je bilo na Golteh v zadnjih tednih zelo živahno. Samo v četrtek je bil pravi živ-žav. Na tej zaplati snega so trenirali najmlajši smučarji velenjskega smučarskega kluba, ob njih pa je zakasnelo šolo v naravi izvajala cela množica petošolcev. Z dveh ljubljanskih osnovnih šol so prišli, pa z nazarske podružnice mozirske osemletke tudi. Za slednje velja, da so ob lanskem pomanjkanju snega šolo v naravi »zamudili«, letos pa so na osnovni šoli Mozirje zamenjali vrstni red. Najprej tisti, ki lani niso bili deležni te ugodnosti, nato pa ostali. Učitelji in vaditelji so v četrtek iskreno upali, da se bodo letos na snegu zvrstili vsi, pa delavci centra na Golteh tudi. Snega na tej zaplati je zaenkrat dovolj, srčno pa upajo, da jih bo »presenetil« naravni sneg, ali pa jim bo narava naklonila toliko nizkih temperatur, da bo omogočila delovanje snežnega topa. Zares je bilo veselo in sproščeno. Petošolci so z vso vnemo vadili osnove smučarskih veščin, nesmučarji pa so imeli v lepem vremenu obilo priložnosti za spoznavanje narave, kar prav tako sodi h krepitvi znanja. Obenem so seveda imeli priliko, da so se »škodoželjno« nasmehnili vrstnikom, ki se na strminah pod vrhom Medvedjaka, niso prav znašli. Pa kaj zato! Zanimivo. Na tem koščku snega so otroci zelo hitro prepoznali znan obraz in slišali prav tako znan glas Črta Kanonija, ki je vodil eno od skupin ljubljanskih petošolcev. Oddaja Zdravo pač ima svoj odmev. Začudenje je bilo seveda precejšnje. Veliko smučarskih središč blizu in daleč nam je v preteklosti že predstavil in razmer na njih tudi. Kako jc za letošnje počitnice našel prav Golte in tisto malo snega? Zelo kratek je bil s svojo izjavo. »Veseli bodite, da imate tako pridne ljudi na Golteh in jih v tem primeru nikar ne primerjajte z drugimi centri. Veliko so naredili in nam v lepem vremenu omogočili zares prijetno bivanje in šolo v naravi. Tu sem bil že lani, pa pridem prihodnje leto spet.« Kot zaprisežen ribič je obenem obljubil, da se bo v Zgornji Savinjski doiini oglasil tudi poleti in užival v ribolovu na brzicah Savinje, pa še za kaj drugega bo skušal poskrbeti. Verjamemo mu, saj ni edini, je pa med najbolj »zagretimi«. In prav je tako, če bomo le v Zgornji Savinjski dolini odvrgli smeti, ki nam jih pred domači prag mečejo drugi. J. P. MILIČNIKI SO ZAPISALI Z UKRADENIM AVTOMOBILOM SE JE ZALETEL Okoli dveh zjutraj, 23. februarja letos seje peljal triindvajsetle-tni Mirko Svinšek z ukradenim avtomobilom iz Titovega Velenja proti Florjanu. V Šoštanju je zapeljal na pločnik od tu pa ga je zaneslo v stanovanjsko hišo, kjer je trčil v lokal in naredil na njem za okoli tisoč dinarjev škode. Na avtomobilu, ki gaje odvzel Vesni T. iz Šempetra pa je naredil za okoli pet tisočakov škode. ZAŽIGANJE TRAVE JE NEVARNO Kljub prepovedim kurjenja v času suše na travniških površi- nah, si mnogi na ta način olajšajo pomladansko čiščenje in suho travo enostavno zažgo. Preko vikenda so zabeležili na celjski upravi za notranje zadeve kar osem takšnih požarov. Gorelo je tudi na Trebeliškem, kjer je suho travo zažgal sedeminštiridesetle-tni Vinko J. S travnika se je ogenj razširil na suho vejevje od tu pa še na barako AMD društva. Velenjski gasilci so hitro ukrepali, tako da je nastalo le za okoli 3 tisoč dinarjev škode. VLOM V FOTO ATELJE V noči na nedeljo je doslej še neznani storilec vlomil v fotoate-Ije v Rdeči dvorani v Titovem Velenju in na škodo Florjana A. odnesel dva tisoč dinarjev ter na- redil za tisoč dinarjev škode. PREGRETA DIMNIKA V ponedeljek sta se vneli ostrešji dveh stanovanjskih hiš na našem območju. Najprej, okoli pol enajstih dopoldne, so se plameni zaradi pregrevanja dimnika razširili na leseno ostrešje stanovanjske hiše Štefana Dolejšija na Žarovi cesti v Titovem Velenju in ga poškodovali za 30 tisoč dinarjev. Popoldne ob pol treh pa je zagorelo ostrešje na hiši Ferdinanda Zabukovnika v Založah pri Polzeli. Tudi tu se je pregrel dimnik, ogenj pa je naredil za 20 tisočakov škode. ODREZALA SI JE PRSTE Med rezanjem plastičnih plo- ščic si je enaindvajsetletna Ksenija Stropnik v delavnici podjetja Sitona na stroju za rezanje pločevine odrezala tri prste. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V gostišču pod gozdom je Miha S. 24. februarja nekaj po 20. ure brez vzroka udaril Franca M. in mu poškodoval oko. V bifeju pri Tinki na Prešernovi cesti pa je Iztok J. 25. februarja grozil gostom. Posredovati so morali miličniki, ki so vinjenega Iztoka pridržali do iztreznitve. Šoštanj: Istraturist 25:20 »Obljubljena« dežela pravzapra\ \esmučarji so priliko izkoristili po stoje