462
Kmetijstvo.
Brananje travnikov.
Za   umno   kmetovalstvo   je   skušnja   večkrat   več vredna, kakor vse teoretične študije.    Zaradi tega mora vsak poljedelec se na to ozirati,  kaj je skušnja  naučila njega in druge.    Seveda mora pri tem   prevdarjati tudi, kaj da je uzrok tej ali oni prikazni.
Skušnja je pokazala, da na travnikih v mnogih slučajih pridelamo dosti več trave, ako jih prebranamo. V nekaterih slučajih se je pridelalo dvakrat toliko krme. Z brananjem odpravi se mah in drugi plevel s travnikov in gnojnica gre ložje v zemljo. Zrak bolje prešine prst. To je dalo povod, da se je brananje proslavljajo.
Novejši poskusi so pa pokazali, da brananje včasih travnikom tudi škoduje. Ovira namreč rast nekaterih rastlin. Tako brananje se ni obneslo na jako apneni ilovnati zemlji, če so se travniki gnojili s kajnitom ali pa Tomaževo žlindro. Pridelalo se je manj krme, ko se je travnik prebranal. Zaradi tega pa ne gre brananja kar obsoditi. Iz tega jedino sledi, da naj poljedelec skuša določiti po skušnjah, jeli za njegove travnike brananje ugodno. To lahko stori, ako jeden del svojega travnika pobrana.    Kmalu bode videl,  če so na pobrananem delu
. rastline   bolje   ali   pa   slabše vspevajo,   nego   na   nepo-brananem.
Vsekako se pa brananje ne sme opustiti na maho-vitih travnikih. Z brananjem jedino moremo mah odpraviti s travnikov, kateri ovira rast krmskih rastlin. Z brananjem tako premenimo slabe travnike v primerno precej dobre. Tudi se z brananjem poravnajo neravnine na travnikih, kakor krtine, ki ovirajo košnjo. Brananje je pa tudi različne koristi za različno gnojenje, ali tudi tukaj še ni zadosti skušenj, ker umetno gnojenje se je jelo še le zadnje čase vvajati. Mahovite travnike je treba pomladi dobro pobranati, potresati jih s pepelom ali apnom in potem pa nasejati kacih dobrih trav.    •
Če travnike gnojiš z navadnim živalskim gnojem, jih moraš pomladi branatii Gnojiš jih najbolje jeseni, ko je minola zadnja košnja, predno nastopi mraz. Pomladi pa pobranaš tak travnik, da se ostale gruče gnoja raz-drobe. Kar pa ostane sedaj še nerazkrojene slame, se vkupe spravi in dene na kompostni kup. Gnojenje s hlevskim gnojem pa tudi pokonča mahovje. Sploh pa taki živinski gnoj na travnikih tako ne izda, kakor na njivah, ker je gnojenje le po vrhu in se gnoj s prstjo ne pomeša. Ravno zaradi tega je pa brananje pri takem gnoji bolj potrebno. Pri gnojilih, katere se rajše raztope in tako pridejo v zemljo, je pa brananje manjšega pomena. Z živinskim gnojem kaže travnik le todi gnojiti, kjer gnoja za njive ne primanjkuje. Posebno primeren gnoj za travnike je pa kompost. Sploh se pri obdelovanju travnikov ne more ravnati vedno po jednem kopitu, temveč se je treba ozirati na njih kakovost in razmere.
463