\\ akciieM Mic''- . A •''..nal"« 3 - , , , '” i0 .apr«* kMroda! | (C tuJ a . ,£ €£** i0 *L NARODNI VESTNIK O v-d * NATIONAL IIERALD. |< Največji sSover v Zedinjenih I The Largest Sen v >f< the United States votednik vah. - »kly in _ nerica. DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 28,1913. — PONEDELJEK 28. JULIJA 1913. DRŽAVE MICHIGAN (SEDLA CALUMETSKI OKRAJ Rjl SO VRGLI GLAVNO MOČ NA CALUMET IN 1 1 i DRUŽBO. — tisoče majnarjev MARŠIRA Menil RUDOKOPOV POD ZASTAVAMI. — TRI TtO MOŽ ODVZAME BIRIČEM ZVEZDE. — ŠERIF CRUSE IMA MILICO V ROKAH. DETROIT IN GRAND RAPIDS STA POSLALA TOPNIČARSTVO. sarji lanskimi , Tjiich., 24. julija ?Tj e prosil guvernerja fLjavuo za milico, ker se ,redov. Dovolila se mu je Lj lia milica in na razpo¬ di 1 je dala milica vse dr frliigan. se j e poklicala ker je ” napadlo čuvaje ali depu- ■ številu so ; a t~ ' celicah med po¬ desti!. 80 ' kmal ° ugasili lo v t* 3 °> da bi se jih bi jih 1 ° ^-uburn, iz raz- '' n anei n e o-biskova- 4 A K S E STRESE. AtirS’ 25 klija - l l e sizmograf k ki j , eucel išču zalbele- S. rajal od 7-44 do ^adorff a v a ^ujši J da J 0| i l\'ac,i'-° lres občutiti "Sidona. • se^esel ■u* delavcev. 21 julija, smodnika je AVSTRIJA DOVOLI NEOZDRAVLJIVIM SAMOMOR. Dunaj, 22. julija, Napredna stranka avstrijske zbornice je predložila postavo, s katero naj bi se prisililo zdravnike, da bi po magali neozdravljivo bolnim na oni svet, če to bolnik želi. Avstrijska postava dolueuje na tančno pod katerimi pogoji zaino- re bolnik zahtevati od zdravnika da ga usmrti. Oseba, ki ima neozdravljivo bolezen, želi umreti mora napraviti prošnjo na sodnijo ktera preišče bolnika po treh špe- eijalistih. Če se ti trije zdravniki izrečejo, da je bolezen prositelja neozdravljiva, potem sme bolnik storiti samomor, oziroma se mu dovoli zdravnik, ki mu pomaga na oni svet. Pohabljenci so uvrščeni med bolnike z neozdravljivo boleznijo, in, če se nova postava sprejme, bo do lahko zahtevali, da se jih spra¬ vi s sveta. Ta pomoč k smrti se imenuje ‘ £ eutanazija.’' Kaj ne pade ban krotirani klosterski Avstriji \se v glavo! 'cev ISO Popoln, °ma raz- le ž a ii oailjo daleč Vsled eksplozi- ORKAN OPUSTOši SEVERNO ITALIJO. Milan, Italija, 24. julija. Cela severna Italija ob jezerih je opu- stošena po strašnem divjanju vi¬ harjev. Škoda gre v miljone. Minneapolis, Minn., 26. julija Charles Olsou je mrtev. Umrl je 23. julija v privatni bolnišnici, kjer mu je samaritanski salunar preskrbel posteljo iu postrežbo. Na splošno ogorčenje in grajo ljudstva, ker je mestna bolnišni - šnica posadila skrajno jetičnega bivšega delavca na cesto, je odgo¬ voril doktor H. O. Collins, supe - rintedent mestne bolnišnice: “Mož ni bil na noben način v skrajno slabem zdravstvenem stanju..” Spominjajte se Olsena, citate - lji in čitateljice. Zadevo opisali smo v zadnji številki Narodnega Vestnika, Olson bil je žrtev kapi¬ tala, ker je v skrajno nezdravem prostoru v plinarni delal, in se nabral jetike. Kapital ni imel - zanj strehe, ni imel usmiljenja ž njim v bolezni, niti v zadnjih tre- notkih življenja. Usmiljeni salu- nar ga je pustil na lastne stroške pripeljati 20 milj daleč v mestno bolnišnico, kjer naj bi našel po¬ čitek in postrežbo vsaj v zadnjih urah pred smrtjo. Mestni zdrav¬ niki so ga pustili sedeti sedem ur v stolu in potem so ga vrgli po noči na stopnjice saluna. In vse zato, ker je napravil to hudodel¬ stvo, da ni imel denarja. Zdravnik je rekel možu, predno ga, je vrgel na cesto,, da se bo bol¬ nišnica zanj pobrigala v teku de- I -F umrl v štirih um-„. . potrebuje pomoči mestne bolnišnice, nič več. Olson je jokati; bil je grozno žalosten ko je zvedel, da ne naj¬ de v bolnišnici zavetja — a me¬ stna gospoda ni imela ž njim us¬ miljenja; vrgla ga je ven pred sa¬ lun. Le usmiljena roka od religti joznih in posvetnih fanatikov preziranih in prekletih salunara- jev ga je dvignila in mu preskrbe la postrežbo in posteljo na kate¬ ri je na veke zaspal. Vse stroške pogreba poravnal bo moderni samaritan, povsod preganjan salunar, četudi ni z Oti sonom nič v sorodstvu. Usmiljen salunar je na 1405 Washington A ve. South. V mestni bolnišnici so pa še dru ge svinjarije. Sedemletni Russel Streeter, ki je zlomil nogo, je bil puščen 40 ur v bolečinah brez vse postrežbe. Oče je prišel, da bi videl sina. Čakati je moral v čakalnici pol¬ drugo' uro predno se mu je dovo¬ lilo iti k sinu. Našel ga je v groz¬ nih mukah. Noben zdravnikov se ni pobrigal za mladega fantka, četudi je ležal v bolnišnici z lom¬ ljeno nogo že 40 ur. Obljubilo se je očetu, da bo fant še isti dan o- periran. Drugo jutro je oče tele¬ foniral na bolnišnico, in nek žen¬ ski glas je odgovoril, da je bila operacija jako vspešna, in da se njegov sin mnogo boljši počuti. Stvar se je očetu zdela sumljiva, in poslal je v bolnišnico necega privatnega zdravnika, kateri je našel fantka v groznih mukah, in brez da bi se bil kedo dotaknil njegove noge. Naznanil je to ta koj očetu. Privatni zdravnik je vzel fantka z bolnišnice, popravil je nogo, in fantek je čutil manj bolečin. Med otroci mestne ‘bolnišnice razsaja spolna kuga, ko ji ste pod legli že dve žrtvi. 'šestletna Myrtle Jacobson je bila pripeljana v bolnišnico za - radi obistne bolezni. Zdravniki 'o niso preiskali povsem, in spustili so jo med druge otroke, ki so bo¬ lehali na raznih boleznih. Deklica Jacobson je umrla potem ko je bila dva meseca v bolnišnici vsled zastrupljenja krvi po spol¬ ni bolezni. Kako se je zasejala spolna bo- i lezen med otroke nikdo ne ve- Delavci kositarne obrt stroje. — Vatikan ne hteve svoje stražil spodeni. — Mini polšiki župan proti brez- delnim, h t k - t bi £ STAVKA NARUSKOP -rs ti v 'T Pst vi sveta. Clarksburg, W. Var/ % z ig¬ lavcev Phillips Sheet /Jrikansl^e--' company-je je zapusti ;nrij e nt£ čustvovanja napraui yj e ; u a pi iste družbe v Steub&|p e g a j a _ -in Wierton, W. Va., ki gansko, ti 1 - Rim, 23. julija. Up** j 0 ‘‘Ber/ti stražniki v Vatikanu sJ?p 0 ^jj 0 ti/r matum s katerim je pajd e v /®el njih prošnjo za zboljša Avstr-^ Sveta stolica je odgotti j ma ni za nje, naj pustijo slu^ ki so vpor organizira^d,Uc.:- ni iz službe. blag Minneapolis, Minn., j )r ja. Župan je začeti pregapld ] oma Meti¬ ne. Policija je P o ro«jeznice ni?SP> da je v mestu okoli ti2(> poročaj 2 dela, od kojih le okol^i- a vštico išče dela, vsi drugi so pC.j n p in lenuhi. Župan Nye je Ihtita .F ? 0 ’ liciji, da preskrbi vs^ " m.nvr delo, iste pa, bi nečujs požene ven iz mestati. Varšava, 13. julija ni odbor v Lodzu pom na splošno stavko. Dos 65.000 delavcev v 200 tovarnah. V vseh velikih tovarnah,Je “zveden splošen izpor. Fabrikanti Sc) s svo¬ jimi družinami odpotovali tuji¬ no. Dosedanja pogajanja so brez uspešna. -HI možu naj dstič- t^piavce Istavka DINAMIT OSLE/1 MOŽA. D.^4'2 piti' .. Ho- mesteade? Olaf Ilauson je-lav--, streljaval štore z 'dinamitom. Di¬ namit se je prehitro vžgal in je farmerja močno ranil in izbil mu obe očesi. ANGLIJA PRIPRAVLJENA ODPOSLATI MORNARICO. Tolpa strga inozemske zastave. - 100,000 Japoncev v Mehiki. Wilson previden napram Mehiki. Vstaši zavzeli mesto Toreon. — Vstaši kruti. 4 OTROCI MRTVI V ENEM DNEVU. Knoxville, Tenu., 24. julija. — Vsled pika kače klopotače vmrli so 3 otroci družine John Cooper, in četrti otrok je vtonil. Mati je šla iskati k bregu reke deteta, katerega so otroci pustili tam. Dete je padlo v vodo in je vtonilo. Med tem ko je mati iska¬ la otroka so šli ostali tri otroci v nek grm, kjer jili je pičila kača klopotača. ŽELEZNIČARJI IN LASTNIKI BODO PREPREČILI STAVKO New York, 26. julija, Grozeče železničarske stavke na 43 vzhod¬ nih železnicah z okoli 100,000 uslužbenci ne bo. Zastopniki de¬ lavcev in delodajalci so podpisa¬ li pogodbo, da se bodo pogajali za rešenje delavskih zahtev mir¬ nim potom na podlagi Netvlands postave. Lastniki so odstopili od svoje glavne zahteve, da se vpoštevajo in obravnavajo tudi njih težnje. Obravnavalo se bo o vseh 16 zah¬ tevah unij škili železničarjev, an obravnavanje se prične 1. ok¬ tobra t. 1. London, 25. julija, Bitanski mi¬ nister vnanjih zadev Grey je ime nja odposlati v MeMkansko vo - dovje britansko bojno mornarico. Washington, 25. julija. — Pred¬ log bogatih Amerikancev in Me¬ hikancev, da naj bi Združene dr - zave posredovale za mir med Huertovo vlado in vstaši, so vsta¬ ši zavrgli. Z orožjem v roki ho¬ čejo oni vreči sedanjega predsed¬ nika iz prestola in doseči postav¬ no izvolitev druge vlade. Predsednik Wilson je govoril z večimi senatorji in se je izrazil, da naj bi se v zbornici ogibali protti mehikanskih govorov, ki bi srd Mehikancev napram Amerikan - eem le poostril. Mesto Mehika,%24. julija. — Po tridnevni krvavi bitki zasedli so vstaši mesto Toreon. Šest tisoč vstašev, pod poveljstvom petih ge¬ neralov je napadlo mesto v nede¬ ljo zjutraj in po tridnevnem boju se je zvezna vojska, obstoječa iz 2000 mož, vdala. Mnogo je mrtvih in ranjenih. El Paso, Tex., 25. julija. — Ge¬ neral Pasquale Oroszo, kateri je poljske krvi, je brzojavil nekemu tukajšnjemu prijatelju, da bo pe¬ ljal 2000 zveznih vojakov iz mesta Chihuahua v mesto Juarez, kjer bo napadel vstaše. Tisoč zveznih vojakov je zopet zavzelo mehikansko železnico od mesta Chihuahua, in zvezna vlada jo upa držati. Vstaši so požgali vse postaje iu brzojav so popolno- nlia - uničili. 25. julija. — Več lisoc delavčev je vdrlo/ti ianoustio trgovino, kjer so na prodaj vsalco- jake zastave. Raztrgali so v kosce vse amerifeanske in britanske za - stave, in trgovino so zapustili pod praporjem Japonske. Denver, Colo., 25. julija. — U. W. Wiley, ki je došel semkaj iz Mehike, se je izrazil, da postopajo južni vstaši skrajno divje napram ženstvu. Zapata, najhujši vodja južnih vstašev pošlje v mesto ali v vas vohune, ki izberejo najlepše žene in dekleta in mu to naznanijo. — Vstaški general pošlje nato mest¬ nemu zastopa ukaz, da se pošlje to zbrano ženstvo vstašem na raz¬ polago, in če oblasti tega ne store, vdere v mesto ali vas in razseka vse kar je živo. Vtiashington, D. C., 25. julija. Tukajšnje oblasti so jako vzne - mirjene, ker so zvedele, da je v Mehiki okoli 100,000 japonskih vojakov v civilni obleki kot delav¬ ci. in 20,000 teh je lahko pod oro¬ žjem v skupni armadi v teku treh dni, če japonska vlada to zaukaže. Japonce, ki imajo vedno spore z Ameriko, so spravile japonske pa- robrodne družbe polagoma v Me¬ hiko. Na jugu mesta Mehike se vstanovije velikanske japonske kmetijske naselbine. BULGARI MEČEJO OTROKE V ZRAK IN JIH NABADAJO PREBIVALCI KIRK-KILISSE OBSIPAJO TURKE S CVET - KAMI. — NA BALKANU ŠE NI ZAGOTOVLJEN MIR. VELEVLADE PRED VELIKO ZAGONETKO. DR¬ ŽAVICE SE MORDA VENDAR POBOTAJO. BULGARI PREMAGAJO SRBE. GRKI ZASEDEJO MESTO. Atene, Grčija, 25. julija. Povelj¬ nik velikobritanske mornarice, Cardale, je poročal svoji vladi o grozovitostih, ktere vganjajo buti garski vojaki, posebno črna voj - ska,, ki je popolnoma podivjana in brez vse discipline. Admiral je poročal, da je sam naštel 1700 trupel starih mož, žen in otrok, katere so Bulgari po - klali v mestecu Doxato. Cardale je opazil, da je bilo več otrok prebodenih skozi telo, in vse je kazalo, da so podivjani Buti gari metali deteta v zrak in jih lo¬ vili na bajonete. Konstantinopel j, 25. julija. — Uradno se poroča iz Kirk Kilisse, da so prebivalci mesta obmetava¬ li turške vojake s cvetlicami, ko so zopet marširali v mesto, ki je bilo v bulgarskih rokah. London, 25. julija — Turčija, prejšnji zavezniki in Ruinunija se malo zmenijo za velevlade, iu za¬ to se zastopniki vele vlad, ki tu - kaj zborujejo, bojijo, da nastane iz balkanske godle mednarodna kriza. Nikdo bi se ne čudil, če bi sto¬ pila med Balkance ta ali ona ve _ levlada, mogoče Rusija, in bi sku¬ šala pridobiti ozemlje za se, kar bi vrglo celo Evropo v boj. Bukarest, Ruinunija, 26. julija Mirovni delegati Srbije, Grčije in Črnegore so zapustili Belgrad na poti v Bukarest, kjer se snide¬ jo z rumunskimi in bulgarskimi mirovnimi delegati, in se vendar mogoče sklene mir. London, 26. julija —- Brzojav iz Bukarešta poroča v strašni bitki med Bulgari in Srbi blizu mesteca Caresolo na reki Borga- litezna. Bulgari so premagati Sr be, ki so zgubiti okoli 8000 mož. Zgube so mogoče pretirane. Solun, 26. julija — Grška flota je okupirala mesto Dedeagač, na egejskem morju kjer se konča železnica Odrin — Solun. Sluti se, da se je zasejala po po - steljni obleki, ker je bilo neko de¬ te spolno bolno. Za otroke se ni nikdo posebno zmenil in ta o studua bolezen se je do sedaj ta¬ ko razširila, da je med 30 otroci 12 spolno bolanih. . Nekaterim otrokom je vdarila ven spolna bolezen na obrazu. Ne¬ kim je pokvarjen posluh, drugim vid. Umrlo je vsled te gnjusne bolezni tudi trimesečno dete. Bo¬ lezen je dete dobilo v bolnišnici. To je kapitalistični sistem, to je način vodstva javnih bolnišnic v današnji gnjili človeški družbi. OBGLAVI PREDDELAVCA Z LOPATO. Wiikesbare, Pa., 24. julija. — Nek inozemski delavec je obgla¬ vil Tomaža Hutchins, ki je bil “boos” delavske čete. “Boss” je delavca nekaj priga¬ njal, nakar ga delavec zbije z lo¬ pato v nezavest, in potem mu je odsekal glavo. SUFRAGETKE VSTRAJNE 100.000 JIH ZBORUJE. Doucester, Angleško, 25. julija. Gospodična Key-Jones, militantna sufragefka, je Skočila na stopalo avtomobila, v kojem se je vozil ministrski predsednik, ga je zgra¬ bila \in mu zakričala v obraz: “Štop 1 co'fw&a/__yvoii!,en ^ you seonadrel !” (Nehaj mučiti žen- stvo,/ti šufi !} Potegnila bi ga iz avtomobila, Se¬ bi policija ne preprečila tega. Glasgow, Škotska, 25. julija. — Policija je zasačila dve mladi su - fragetki, ki ste hoteli zapaliti ve¬ liko graščino. V graščini ni nikdo stanoval, in ker je videla policija vstopiti dekleti, je vstopila, za njima in ju je zasačila, ko so ravno hotele vž¬ gati s petrolejem polite cunje. E- na sufragetka je vbežala skozi dimnik, vendar prišla je policiji v roke vsa sajasta. London, 26. julija — Tisoče su- fragetk je paradiralo danes zju¬ traj po ulicah Londona. Prišle so iz vseli krajev Angležke peš, in nekatere so bile na poti od 18. ju¬ nija. Med potjo so bile povsod prisrčno pozdravljene. Popoldne so marširale proti Hvde park pod ženskimi praporji in ob zvokih godbe velikanske ar¬ made ženstva in v Hyde park se jih je zbralo okoli 100,000/ Sedem deset govornic in govornikov je govorilo in 20 odrov za žensko vo¬ lilno pravico. POŠILJATEV LISIC VREDNA $100.000. Vankouver, B. C. Can. 24. juli¬ ja. Ena največjih pošiljatev lisic, ■ki so dospele semkaj na lisičje farme iz severa je današnja, ki je došla s parnikom Princes Mav iz Skagway, in je cenjena na $ 100 , 000 . — V pošiljatvi je bilo 128 najlepših lisic, črne srebrne in rodeče barve. WILD WEST CIRKUS ZARUBLJEN, Denver, Colo 24. julija Buffalo BilFs Wild West and Pawne« Bill’s Far East cirkus je zarub¬ ljen vsled dolga $66,000. — Uni¬ ted States Lithographing and Printing Company v Chicagi za tiskarska dela, največ za lepake. - -Prtisinočni predstavi je oblega¬ lo cirkus 20 deputy šerifov, in k > je predstava nehala zarubili so vse. 114 Indijancev bo poslanih nazaj v South Dakoto,ostalo oseb¬ je in živali in ves cirkus bodo pa v Denver zaplenjeni in živeli bodo na stroške tiskovne dražbe dokler se stvar ne poravna. ŠTIRJE UBITI V PREMOGARSKI RABUKI Cliarlestow>n, W. Va., 25. julija. Štirje možje so mrtvi in eden je smrtnonevarno ranjen vsled tepe¬ ža med stavikarji in stražami Wake Forest Coal Cb- v Wake Forest, W. Va. DVA OTROKA ZGORITA V STANOVANJU. Baltimore, Md. 25. julija. — Ljudje so našli v objemu abžgani trupli Gordona in Eme von Kem- men, 4 in 5 let stara, v hiši njiju starišev, ki je zgorela. Mati šla je v trgovin, ko je eks¬ plodirala plinova peč in vžgala se je hiša. RUDARJI, SLOVENCI! V Calumet, Mich., in po vseh bakrenih rudnikih na poluotoku Michigan, bijejo naši narodni bra tj e boj s kapitalom za delavske pravice. Organizacija na bakrenem o - krožju države Michigan je šibka,. To moramo pripoznati kot odkri ti časnikarji. Zato pa polagamo tem večjo važnost na to šibko li¬ nijsko trdnjavico; in, kot prija¬ telji prijatelju, svetujemo Vare, slovenski majnarji, ne bodite de - la iskati na Calumet, Mich! V Številki 144. Narodnega Vest nika razpravljalo se je v urekni škem članku o delavskih organi - zacijah in o štrajkih. Slovenski delavci, prečitajte in premislite to razpravo z dne 14. julija, t. L, če Vam ni več v živem spominu! In potem pa, držite se po nji! Bodite možje! Bodite mož bese¬ da! Vi pa, slovenski delavci po dru gih krajih — od Calumeta, Mich., stran! Ne motite onih, ki se bije¬ jo za svoje, za Vaše, za delavsko pravice sploh! ne pojdite kapita lu na pomoč s tem, da zavzemat ; izpraznjene prostore! Če zmaga - jo, pustite jim. slavo zmage! C o podležejo častno, vredni so časti, ker so šli v boj, in so se žrtovaii za vse vesoljno delavstvo! Rojaki, od Calumeta stran! Rojake se opozarja tudi da na' ne hodijo na Crosby, Minn., ker je tamkaj prenehal z obratom šaft št. 1. Kakor se čuje, preneha z obratom tudi šaft št. 2. Toraj ns hodite tja za delom, ker še isti, k: so bili do sedaj vposleni, zapusti li so Crosby in odšli v druge kra¬ je za delom. B | lil IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. Kakor je razvidno iz časnikov North in South Dakote, kjer so na!j večja žitna polja sveta, ni res da bi bili farenerji v budi stiski za delavce, kaikor poročajo želez- Titce, katerim je le na tem, da se ljudje sem in tja vozijo. Delo na žitnih farmah se že do¬ bi, to je delo, ki traja k večjem dva meseca; vendar pa niso plače posebno vabljive, če se vpošteva jo dolge ure in težko delo, in vsak se naj premisli prodno se napoti za delom v Dakote. Kdor ima delo je boljše, da se ga drži, kakor da bi šel za delom na žitne farme sedaj, ko se žetev še ni povsem pri čela. Mogoče bo pozneje kaj bolj¬ še, in, če bo, poročali bomo v listu. — Mestni komisarji so pregle¬ dali ceste od Seventv first avenue f — M. Delahaunte je bil pripe¬ ljan v bolnišnico v Hibbing, ker ga je obstrelil policijski načelnik George Donoghne, ko mu je hotel vbežati, ko ga je policaj aretiral vsled sumničenja, da je vlomil v trgovino Tom Godfrey na Hib¬ bing. Policaj je najprvo vstrelil v zrak, ko je begun bežal. Ker ni ob¬ stal, spustil je drugi strel pod no¬ ge, s katerim ga ni zadel, in še le tretji strel ga je pogodil v ramo. — Frank Lucas, konfektorija, je bil kaznovan, iker so se v njego¬ vem prostoru tepli. uredniku klofuto, a urednik tudi ni roke na vslkriž držal in je po¬ rabil tudi vso svojo fizično moč napram županu, dokler ju niso drugi potegnili narazen. — Več meščanov je podpisalo peticijo, da se odvzame licence sa- lunarju Theo. Oakman ker drži zloglasno hišo. — Louis Baudek, na ko.jega ime gre salun Jakob Ahona, kini držav 1 jam Združenih držav, ima sitnosti ker je prodal nekem vohunu nekaj pijače ob prepovedani uri. Baudek oziroma Ahon, bo najbrže zgubil salun. GRAND RAPIDS. GREANEY. COLBY. — Dva moža bila sta vbita in štiri telesno poškodovani vsled sun ka dveh vlakov skupaj. Lahko- mišljenost železničarjev, ki so os — Farmerji^ v okolici Greatney, Rauch, Hughes, Silverdale, itd. če imaste homestead v St. Louis County ali ne, se opozarjajo, da se vdeležijo dne 12. avgusta t. L zborovanja glede vs*tanove far marskega kluba. ■vvest do Smitlnville, in ne najde - j krbovali vlak iz Dulutha, je kriva jo nobene zapreke zakaj bi Street nesreče. Railway Company ue podaljšala pocestne železnice do New Duluth. Jama na Eighty first Avenue je že škoro povsem zasuta, in bo ko¬ nec tedna poravnana z gramozom. Od Eighty-first Avenue naprej do Smitlnville je cesta v dobrem sta¬ nu. — Prvo nesrečno uprašanje gle¬ de naprave nove železnice je pri Smithwille, ki leži med Duluth in New Duluth, in sicer pri križišču Northern Pacific železnici, katero mora poeestna železnica križati. Železnica tam precej visi, in zato bilo bi nevarno, če bi šla pocestna železnica naravnost čez tir Nor- hern Pacific železnice. — Mestni inženir, John Wilson, je mnenja, da bi bilo najpriprav- nejše, da bi pocestna železnica križala Northern Pacific železnico pri jarku na Gogebic Street, kjer naj bi šla navzdol in pod železni¬ co, da se tako ogne križanju že¬ leznice. Malo pozneje naj bi po¬ cestna železnica zavila v Kildare Street, šla naj bi po Kildare Street na Beaudrv Street, po Beaudry Street na Grand AvenUe, in po Grand Avenue na Gommomvealth Avenue. Kar se tiče pocestne železnice čez most pri Oliver je komisija mnenja da je jako kočljiva stvar ker se ne bi splačalo iti v ogromne stroške za premostenje pocestne železnice čez reko St. Louis. — Štorklja je prinesla družini Kobi v Gary hčerko in družini Šlemberger, istotain, sinčka. Mno¬ go sreče novorojenima! — 16 letni Boris Slavut je vkra- del dve obleki in nekaj srajc. Fan¬ tič se je naveličal nositi kratke hla če, in ker ni imel denarja, da bi kupil dolge, jih je vkradel. Drugo jutro ga je na pol zgrevalo. Eno obleko je oblekel, drugo stvar je pa nesel na policijo, češ neki tat je pustil po noči stvar doma. Poli¬ cija ga je zaprla. — Razsrden ker so neki otroci vbili dve njegovi mladi raci, vstrelil je J. Fosneff, živeč v Hun- ter’s Park na neke fantiče, ki so nabirali jagode, in je lahko ranil 14 letnega Commo Pantiliano, in 12 letnega Mike Porters. — V Duluth se gradi edina to¬ varna v Združenih državah, ki bo izdovala iz lanene slame platno in preproge. Western Spinning Comr pany ježe nekaj časa sem izdelo¬ vala platno v manjšem obsegu, z novim letom bo pa družba zače¬ la izdelovanje lanenega platna na debelo in v to svrho gradi veliko tovarno. Izdelovala bo tovarna tu¬ di mnogo preprog ali rugs in kar- petov. — C. N. Inforzato je dobil pra¬ vico (licence) odpreti v Gary pri jeklarni tretji salun. — Frank McCarthy, 25 let star, je bil obsojen na 60 dni zapora, ker je ponaredil in z menjal ček za $10. — dne 3. januarja. AURORA. — Pri tekmovalnih dirkah pro¬ stovoljnih gasilcev dobil je Ely 24. t. m. prvi dobitek. Pri tem dru¬ štvu je naš rojak Grzin. — Eden gasilcev s Proctor je ponesrečil. Odvilo mu je nogo po¬ polnoma, tako, da se drži le še na 'koži. Dva druga sta težko poško¬ dovana. Kjer se je pripetila nesreča je železnica dvotirna. Vlak ki je vo¬ zil proti Ely, je vozil na napačnim tiru že 5 milj. Mrtva sta kurjača na obeh vlakah. Smrtnonevarno ranjena so pa oba strojevodja in oba zavirača. Nesreča se je pripetila ob 3 uri zjutraj, 22 julija. Vlak, ki je vozil proti jugu je bil težki rudarski vlak; vlak proti severu je bil pa lahek. Pri Orosby visi tir, in vlaka sta sunila skup s strašansko močjo. Strojevodja sta se rešila, ker sta skočjla z vlaka ravno pred sunkom Kurjača sta najbrže metala pre¬ mog na ogenj, in sta se toliko za¬ mudila. da nista imela prilike sko¬ čiti z vlalka. Devet praznih kar je skočilo s tračnic, in 14 tračnic se je premaknilo iz svoje lege. Zborovanje se vrši takoj popol¬ dne pri Jožef Kasunu na Greaney in državni kmetijski zastopnik za St. Louis County, Mr. Fred Ward, bo razložil pomen kluba, in p orna gal bo, da se organizacija vresni- či. — John Aho, 32 leten Finec, je storil samomor s tein, da je odstre lil z dinamitom vrh glave in obe roki v navzočnosti več koscev. Aho prinesel je na travnik dina¬ mit in vžigalno vrvico in je djal: “Glejte kaj bom napravil Zažgal je mirnoiSžigalino vrvico. Delavci so bežali na vse strani, ker je bila v istem hipu strašna razstrelim. v je bil takoj. HIBBING. ELY. — Soproga rojaka Jožefa Er¬ javec, katera je že več časa bole¬ hala, se nahaja v Tower bolnišnici kjer se je podvrgla operaciji. Že¬ limo da bi se zdrava vrnila na Ely. — Rojak Anton Taneek, katere¬ mu je bilo v Zenith rudniku zlomi¬ lo nogo pred štirimi meseci, se po¬ da v kratkem v staro domovino, in sicer v Strahomer na Dolenjskem. Srečno pot in zopet kmalu ha svi¬ denje. — Poročil se je rojak Jakob Matičič .z vdovo Ifano PlutltL Bilo srečno.! Rojak Alojz Perušek podvr¬ gel se je nevarni operaciji. Zdrav¬ niki upajo, da okreva. Tudi naša želja je, da se kmalu zdrav in čil povrne med nas. ■— Rojaki, kateri imaste doma opojno pijačo, bodite previdni in pazite dobro kedaj in komu daste kaik “bateljček.” Mestni strici so sedaj prenapeto strogi. Poročil se bo rojak George Hočevar, doma z Kola na Dolenj¬ skem, z gospodično An'o Smole rodom iz Otave pri Ribnici. Srečni zakon. Kolikošna pomoč so z delom preobloženem uredniku taka po¬ ročila kot je gornje iz Ely zamore ceniti le urednik sam. Hvala vam, prijatelj poročavalec. Pričakoval bi pa, da poročajo cenjeni rojaki posebno zastopniki, tudi novice iz drugih neselbin. Urednik — Naznanjam, da imamo v za¬ logi vsake vrste blago za deklice za sveto obhajilo, belo obuvalo, trakove, vence, cvetlice, in vse reči, ki se rabijo za ta namen. Peter Bezek. CHISHOLM. — John Grahek, izvrsten muzi¬ kant, je pristopil k slovenski god¬ bi. Rojak Grahek je vslužben pri Lundahl & Solin. EVELETH. — Umrl je Anton Zalar. Bil je tajnik društva Ciril in Metod, K. S. K. J., in spadal je k več dru¬ gim društvom. Zapušča ženo in otroke. Bival je na Eveleth čez 12 let. — Od zastopnika na Eveleth bi radi zvedeli kaj več novic. Eve¬ leth imel je pred nedolgim veli¬ ko jamsko katastrofo, pa nismo zvedeli niti besedice od zastopni¬ ka. Eveleth je velika naselbina Slovencev in se tam pripetijo vsa 'kojalke stvari; zatoraj bi pričoko- vali, da zastopnik vsaj važne stva¬ ri poroča. — Župan Jakob Saari in ured¬ nik Pfremmer časnika News sta se precej klofutala v uredniški pi¬ sarni. Župan Saari je prišel v pi¬ sarno, da bi se zagovarjal vsled obdolžen ja Pfremmerja, da je pre¬ napet proti salunom. Žin>an dal je Kmetijski klub je velicega po¬ mena za vsako kmetijsko okolico, tora.j tudi za vašo. S posameznim prizadevanjem ne morete doseči ničesar; nasprotno se pa s skup¬ nim prizadevanjem zamore doseči vse. Združite se in delajte skupno, kar se tiče vaše okolice, vaših skupnih teženj, vaših skupnih vprašanj, vaših skupnih interesov ali koristi. Pridite vsi na ta zboro¬ vanje, in pripeljite tudi vaše sose¬ de, četudi niso Slovenci. In pri zborovanju ne bodite prekunštni. Pustite si kaj dopovedati, pustite, da vas državni vslužbenee, Mr. Ward, organizira v farmerSki klub ker to vas ne bo stalo niti centa. Vi potrebujete boljše živine, ker edino z mlekarstvom zamorate de¬ lati življenje tam. S farmerskim klubom se bo to ložje doseglo kot s sedanjemi razcepljenimi močmi. En plemenit bik bo zboljšal vaše črede. Vi potrebujete potov, da zamo- rete s pridelki na trg. Ne mislite, da vam bo farmerski klub delal pote, ne mislite, da jih bo delal kedo drugi za vas. S farmerskim klubom dosežete le mogoče goto¬ vo državno pomoč za napravo po¬ tov; potem pa naprezite konje, ih vzemite sami v roke sekiro, kra-Ap in lopato, in lotite se. ^letati—pot% Dokler se bošTe^ha druge zanašali, držali roke ,v žepu, in tarnali, da so slaba pota ne boste nikdar imeli boljših potov. Stric Sam vam je dal zemljo zastonj, ne mislite pa da se po zastonjski zemlji cedi mleko in strd. Na homestead se mora človek marsikaj odreci; vdobnosti tam ni, im predno bodo vaše hoste res farme, v pravem po menu besede, bo steklo še precej vode po Little Fork reki. Vendar obupati ni. Korajžo, Slovenci! Z vstrajanjem in umnim gospoda - renjem dosegli boste neodvisnost, dosegli domačijo, dosegli blago¬ stanje.Biti industrijski suženj, to je jako vagana stvar. Danes ima ste delo; jutri mogače ne, in pri¬ morani ste, da greste beračiti v druge fabrike ali jame, v druge mesta, v druge države, za delo in kruh. Na farmi tega ne bo treba; in če tudi bo slednjič vaša zasto¬ njska zemlja precej draga, bo ven dar vaša, in na njej se boste pre¬ življali vi in vaši dragi. Gledati pa morate, da dosežete čim preje kolikor mogoče boljše vdobnosti in te boljše vdobnosti zamorete doseči edino s sodelovanjem, z ob¬ ratno pomočjo, s kooperaciji. In. kooperacija, sodelovanje je le mo¬ goče potom centralizacija ali osre¬ dotočenja vseh tamkajšnjih moči v organizaciji ki se zove farmer¬ ski klub. Zatoraj, rojaki in rojakinje, združite se v skupno moč; bodite prijatelji; uvidite, da imaste ena¬ ke težnje, enaka vprašanja za re¬ šitev, in ta vprašanja boste naj- ložje in najboljše rešili, če vstano- vite farmerski klub, farmersko zvezo, in v tej zvezi delati z zdru¬ ženimi močmi, vsi za enega in eden za vse, a proevit in napredek vaše okolice. Zberite se vsi, dne 12. avgusta, 1913. popoldne, pri Jožef Kasunu na Greaney, in glejte, da 'vstano- vite farmerski klub, in tako zbolj¬ šate vaše gospodarske in socijal- ne razmere! To je kar vam polaga Narodni Vestnik na srce, kot prijatelj pri¬ jatelju, kot rojak rojaku. — Peter Rakovič je bil kazno¬ van V oCfbo $25. — in stroški ozi¬ roma s 25 dni zapora, ker je nosil SkritoT - i&je. Izbral je drug-o in Sel %dof Uth V Zai P 0r ' . , + —se napelje električno luč odkar pripada vasica k Hib¬ bing. — A. Mj Brist, trgovec na Mon- roeei bil kaznovan z globo, keil^? s j 0 hal nekem mladoletnem fantuH- fC TV-gJ ‘ je sinejo prodati tobak 11 * jih tudi pošljejo sta ot ,.>m30WER. Kajuhi v North American trd ali %sJavili delo s zahtevo Učitelj*' Njih prostore so za - Fajni -vašem rut Z8u v-ij To , sk't je star čez 20 let. Vbit je bil v Cleveland, O., An ton Saje. Zadela ga je lokomotiva Lake Shore železnice. Ponesreče¬ ni je bil star 26 let, samski, rodom iz Mirne Peči pri Velikem Kavu, kjer ima stariše, brate in sestre. Umrli so v Cleveland, O., stari- šem Razpor sin Frank, starišem Pugelj 8 letna hčerka Ana, stari¬ šem Kunčič v Collimvood sin Vi¬ ljem, starišem Mrhar 5 letna hčer¬ ka. Umrl je starišem Blaj na Sunr mit, UL, edini sinček. Materinsko društvo v Kansas., je priredilo sladoledno veselico. Vdeležba je bila povoljna, le mož- kih je manjkalo, kar ni popolno¬ ma prav. Solnčarica je umorila rojaka Joe Jakliča, star 45 let, v Kansas City, Kams., kjer je imel trgovino Krojačnico je odprl v Kansas City, Kans., na 617 North Fery Street, rojak Karol Bratkovič; n E>[ J&I First National EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najniže V i m Ce H Parobrodni listi za vse crt e Plačamo obresti po 3 od sto. f, p ac >riU l , Unl i o« 1 r .. . POZOR ROJAKI j Sledeče tri pijače so pristne, importirane, tako tud' grenko vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdravj' Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, High Life Bitters, RAZNOTEROSTI. gi dan drugi delavci. Sta zavednost iu delav- Knje. •S , VIRGINIA. -A-iiihovnr >Vf'odpyin| 10 letnega Hjalmar R °fduhovnferega so pogrešali že d\ ; roke, p|p našli v. Virginia je- z t?4%stnice ?>’cat Northern posta- $ del dihL čosa z zfdšljenje je, da je pa¬ se je dšPko se je vozil na hlo- ^|kyu. Sumilo se je, da je fant|. ro 2 u ičgDil s kako komedijo, ki ' LA oh čas- ki . . Fante. j a Y°b času “čarnivala.” el pri John Norwi- dku. mati je umrla pred večUet&S^Jče je šel v Canado predArčiji leti, ter je pustil fanta in-še, dšruge'otroke dobrosrčnim lju dem na AljFginia. Pri M jezeru se večkrat zbi¬ rajo nigži fantički in kadijo ciga¬ rete teiDfekajo po hlodih, kar je jakojB^varna igra. — Virginio bo stalo do $100.000 da se izogne preplovljenja ob na¬ livih. Potjbk, kjer se izteka kanali¬ zacija, (sejar-; reci &ir) se mora poglobiti in"yapraviti širji. — Nove občinstke navedbe bodo po-gnafe iz mesta vso veselje lah¬ kovernih in tudi veselje otrok. Po novi naredbi mesta Virginia, če pride v veljavo, plačati bode mo¬ rala vsaka vedeževalka $10. — na dan ali $25. -— na teden licence. Cirkuzi plačati 'bodo morali $100. prvi dan in drugi 25. — vsak po¬ znejši dan, in še za “ringelšpil” plačati bo $10. — na dan. S tem se hoče menda pregnati veselje otrok iz mesta. Pač čudna svo¬ boda. WINT0N. — V rudniku sekcije 30 je za¬ pustilo več delavcev delo ker se 'jim ni izplačal zaslužek 20. julija. Delavci so zahtevali, da se izpla¬ čani vsaki desettolan. Izplačalo se jim ni 20. julija, ker je bil ta dan praznik, in plačilni dan se je pre¬ ložil na 26. julija Vsi možje so se vrnili ne delo, ker se jim je izpla¬ čala dnina 24. julija. Kompanija bo v bodoče izplača- vala vsacili deset dni. Večja vohunstva. Slučaj Redi žalibog ni osamljen; že pred Re _ dlom je cela vrsta aktivnih in vpo- 'kojenih avstroogrskih častnikov podleglo zapeljivosti mamona. Pred desetimi leti sta pravosodni poročevalec domobranskega po¬ veljstva v Lvovu polkovnik avdi- tor Hekalljo in neki štabni čast¬ nik v nekem gališkem domobran¬ skem pešpolku izdala proti pla¬ čilu Rusije več vojoškili tajnostij. Polkovnik je odnesel pete in so ga šele že'z več let prijeli v južni Ameriki, poslali v domovino in obsodili v večletno težko ječo. Omenjeni častnik generalnega štaba je bil takrat zaradi tega osumljenn, ker je imel pri večjih vajah vedno svojo lastno — po¬ steljno opravo s seboj. Tako tak¬ rat! Sedaj pa dva avtomobila ni¬ sta vzbudila suma pri človeku, ki bi naj živel samo od svoje plače! — Pred osmimi leti se je-o glavnem štabu, prideljenem nadporočniku Firbasu v Olomucu dokazalo, da je izdal vojne skrivnosti Italiji. Lani se je na južnim Tirolskem iz istega razloga in zavoljo veleizda¬ je usmrtil neki nadporočnik prve¬ ga polka deželnih strelcev, ko bi imel oditi k domobranskemu peš¬ polku št. 2 v Linču. Pred petnaj¬ stimi leti je ulanški ritmojster Carina tudi ze, ko je še bil v ak¬ tivni službi, in sicer prideljen tretjemu kavalerijskernu oddelku vojnega ministerstva, “deloval” za Rusijo. To “delovanje” je na- dedaljeval v pokoju. Tako preha¬ jamo k vpokojenim častnikom, ki so vohunili na škodo naše voj¬ ske. Zlasti znan med njimi je nad¬ poročnik Pavel Bartmann, ki se pokori sedaj že tretjikrat za svo¬ je zločine. Prvič je sedel skupaj s svojim pajdašem Waniekom, s katerim je bil pred okoli šestnajs¬ timi leti blizu mesta Zašlo v Gali¬ ciji vsled pozornosti nekega želez¬ niškega sprevodnika prijet. korist. popusta A. Horwatovo Grenko vina Katere prodaja samo na debelo A. HORWAT, J 0 ii et POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJU Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v Val — Ako k naročilom priložite denar, Vam dam vri asta * ker prihranim s tem zamudo časa, vozne e 5 0 '' NA PRODAJ je v veliki slovenski naselbini pro¬ dajalna z grocerijo in mešanim blagom. Proda se radi odhoda. — Več se poizve pri upravništvu Na¬ rodnega Vestnika. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Društveni dom je zgradilo dru¬ štvo Postojnska jama, S. N. P. J. v Canonsburg, Pa. Slovenski kandidat v 23. wardi v Cleveland, O., za mestni zastop je dr. Erank J. Kern. Rojak J. Kern je zaveden Slovenec in pre¬ pričan prijatelj delavstva. Slo¬ venci v Cleveland, glasujte zanj vsi kot en mož, in porabite svoj vpliv pri vaših sosedih, da bodo tudi oni volili za. kandidata Frank J. Kern. Nekaj jako važnega za one lju¬ di, ki imajo prve papirje! Vsi tis¬ ti, ki ste dobili prve papirje od 29. junija 1906 pa do 21. julija 1913. in ki še niste prosili za drugi papir, ste zgubili pravico do prve¬ ga papirja, kajti vaši prvi papirji so postavno neveljavni, in če hoče¬ te prositi za državljanski papir, morate najprvo še enkrat malega vzeti, plačati dolar in zopet čaka¬ ti dve, leti. Kdor pa je dobil papir prej kakor 29. junija 1906. nje I gov papir je še veljaven, četudi HIŠA NA PRODAJ na Eveleth št. 606 Douglas Ave. 3 sobe in čumnata. Stranišče in voda v hiši. Za ceno obrnite se na: John Jerina, Box 78, New Duluth, Minn. Dr. Mitchell TISOČE LJUDI JE ŽE OZDRAVIL DR. MITCHELL. Dr. Mitchell zaključuje eno najuspeš¬ nejših let svojega zdravilstva, ki se raz¬ teza čez doho 20 let. On zdravi hrome in bolnike vsakojakih drugih bolezni. Revmatični in hromi zopet hodijo; za¬ stareli slučaji gluhih in bolnih na očeh so ozdravili, da zopet slišijo in vidijo; ženske, ki so postale invalidne vsled žen¬ skih bolezni, so ozdravile v kratki dobi Dr. Mitchell je ozdravil vsakojake ne - prilike v želodcu, zaprtje, bolesti na obi¬ stih in jetrah. Odstranil je izrastke, o- zdravil raka. Zdravniški nasvet prost Urad: 300 Columbia Building, Duluth Minn. Pozor prijatelj! Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg, ki trguje že 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve - dno pošteno. i— i -, - 1VV ... . Stroške itd i k se podam na pot, da obiščem rojake m prodajam ter kolektira ''a to si lahko prihranite ako naročite direktno in priložite ■ enj: imate od tega sami dobiček. denai ■h ter Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdl- importira žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi cen ' nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. CJe ' A. HORVVAT, JSL CHICAGO ST., JOUET.i,, i ( So r v njej “ 0* * V-! 11 ' „1 Tii k ' M ical: rr M 1 ”. ■ Alinej J 1 mirte* r stekle' -..nfl Sc K « asl ° 't 0 vjego' ela « bila , n a 8- R 11 ; Klek Ij " 1 *!*loJ e silo KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VESTNIK” NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH Ki ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE aMo-ke our b&nk BS!«- ba.nk.Wbe« you need CoDSuIl US lerihte p«? |( n pstavlj« pa je ud 31 trav poses jioda je ve dobre mio ■like. PreŠE poginila P po domač* kobila, vre Is nikoli n Jerice iz Nov • a. je na ul t Ljubljani zaradi go bivšega nai lijaka iz Šm ia ga prijela pisma dvig i je prišel v bolnišnico oče «iob iz Šmarja cm stanju njen »vedali, da ni J'je iz bolnišr F c NASA BANKA NAJ BO VAS>A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nas'6 e ~ jasnila v raznih kupeijskih zadevah vsem onim, ki se o ruf. nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem pr cE£t sameznih oseb, tvrdk ali družb. ^ PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 0DST Miners Stale Bank vsled ka 4 ®tia in m ni ^jniirtvašn ! ' i: f a. Koncem ^ v Ceščivas otroci ® e ®odru V fS kolodv or.s: .^•otri otro r^ekllea še d p v leži g CC °trol c . “ > mest a r T, a v one, a 0| tboi'H , % l a Pa ’ oivš V •nesti n ?i ofi Ze s s let «us atarj t. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,^ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANA MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV GARY DIVISION OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLAN 1 meji naravnost na zapadni del posestva Steel kompam. erna naselbina. Izboljšane ceste, stranski hodniki, te e _25O« . cez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgradi v kratke _ jo« dela sedaj pri zgradbi velike jeklarne. Plača $2.50 na m napraviti denar po strani, investirajte v Gary lo te - VOGAL GARY In”ČoMMONWEALTH AVB® GLAVNI URAD: _ W \ GARY LAND C0., 202 Palladio BIdg He te gi 5 ^o n ^glav '1% °°lni, Se hi e tki n 8 tC, Je . Posei >S' 1 ' Me SkSo y vf iZ{| S/'o .i, p ez •sv ter , > c; in,. vi Duluth Brewing & Duluth, Minn. iu X; r ožs iin, Vari najboljšo in rojakom dohr° ® aB ' v steklenicah pod imenom NSt mV . tu i u SSi hl\ l 'l '«j, ‘k'», Rr • tudi pivo v sodčkih- Frank Kostainshe ^ upravitelj za Mesaba Range. VifP P$‘i' >7, ' Je „ v r t«. -le ■ Lsv ,Jf| t „V 4 ;‘V to i) hS 1 ' Ui !!:■ ^0^ H stare domoviiie. up**** 00 * kranjsko. 10 t m. g. Matija Ver jrl>' ;„ik občinski odbor pOSe St . ' - ^lo.l-urr« sp v * W krajce ‘plvc«m ierU ’ ga , šolskega sev- star 28 let, splo- Po- V (""i uieii in spoštovan pr^S brat- • šentpe terskega 'f * ' ,0 verhovca, N. v m. p. "umoru na Črni prsti se minulo nedeljo 3» : X* turista prispela do j : 'f koce na Črni prsti, sta P^kj Kuneja in se nekaj L pogovarjala. Nato se j XJto.il v S p»l»e !,j L češ, da bo nekoliko I Takoj se je pa ^et vrnil „ “pomagajte, pil sem l, 1 -)’’Tržačana sta priskoči¬ li' | ; e bil v naslednjih hi- Na postelji je ležala '“Ideničica in listek s krr V? 'naslovom samoumonice- n jeg»vih starišev. 'Im^ v n f ” < t m. je razsajal na pla- P.| k ij u t vihar. Grmelo in [j‘ e j e silovito. Živali si oh ča- vilite phščejo zavetišče v ta WB*[ p S tav}jenih stanih. \ en 1 udarila strela ter ubila J WL V posestnikom iz Podhok Ifoda je velika, ker so bile ži- ilbre mlekarice in izborne ke . Prešnji dan pa je za ko noginila posestniku Kocjan- l po domače Mačku iz Gorij ’ kobila, vredna nad 800 K. jpja nikoli ne miruje, priče iz Novega mesta. Dne . 2 je na ukaz deželnega so- 5 , v Ljubljani izsledila žendar- W zaradi goljufije preganja- m bivšega nadučitelja Antona kajaka iz Šmohorja na Koroš «is ga prijela, ko je hotel na ®pisma dvigniti. — Dne 6. , s. je prišel v novomeško žen- B bolnišnico oče 17 letne hčerke . rilob iz Šmarja. Prišel je vpra- 130 stanju njene bolezni. Ko so tali, da ni upati, da okre - jo je iz bolnišnice odpeljal na Aor. Prišedši na kolodvor, se j» tam vsled kapi zadeta zgnr * m tla in umrla. Prinesli so auj v mrtvašnico bolnišnice, rnka. Koncem meseca junija hii v Cešeivasi pri posestni- *j» kije otroci na en dan na ‘ kwn odru. V začetku julija *al kolodvorski delavee, ki "®° na kapiteljskem hribu jfflieo tri otroke, med kate¬ ra deklica še isti dau umr- ; »krlatinki v bližnjih vaseh n mesta leži gtovo v vsaki ‘' ITe č otrok. — Prestavljen '® ve ?a mesta v Kočevje ofi- f °' e 'ar Tone, kot oficijal odbora pa je imenovan *. bivši oficijant. Oba ” raesti že nastopila. bne 8. t. m. se je po - t d star i posestnik .J van n 'Povijali pri Kranju, L, Se l e Podrl zid. Revežu »J^mila leva roka in telic eg tega je zadobil i, 7 ' ' e ^ av ' In so sini" lij v Poškodovanega’ pre- aeze l“o bolnico. '" J i?, s ® ni Igrati. Blaž . etw Posestnikov sin ►sui neke ga popoldne ^ ki j I 1 Prodajal svoj sa- ^ n»L n L s sm °dnikom in ^strelja l°. kazal d e tlldi > N mi V t0 Svrho d‘ e d al klaai 0 ^. ter je s kanr ^kres „ e v . ma - Pri tem se i " a za dene , ; , g0 ’ kar je imelo za I t 6 1 * aW 3# »da Je fa n t r- eez nekaj dni Hl, ' U kry i umrl. - P ° nesrečiL - T °dniaW ' Poze,lka je po ^ obrt' ima pravico lt ' a % ra ’ 1 dl di dinamit,. je proti SiC™ hranil v ki,- t a ' V oma,i U . jebila tudi ^ m U ^ imela dm- ol,leko - Hel t 116 Ar »dr e j Pran- OnJ., Qa gre v cerkev S f?«, a. w « •S. D . 1 u -iegov 11 ’’’ da t da bi njegov je to prili- preis- •l e zasledil ecko ' v £L temei jito lii, . eri ■“ eno 'i?*- 01 * P a troni, od je š el ! , nsv o.jil. Še iste- v ..K« 0 !* igrat, ž UI i u amit C ° ln P a tro- / a Htu C.J 6 , eks Plodiral dr Pednji u Seg a J 1 prst ua členka na- prej ter mu popolnoma pohabil le¬ vi kazalec. Sodišče je zaradi te malomarnosti Andreja Frantarja obsodilo na en teden strogega za¬ pora z dvema postoma. Umrl je na Okroglem pri Kra- nju 1 rane Križnar, posestnik in občinski odbornik. Naj v miru po¬ čiva ! Pretep pri. plesni veselici. V Jurčevi gostilni na Vrhniki se je vršila plesna veselica, katere se je vdeležil tudi delavec Luka Do¬ lenc. Na glavi je imel papirnat ci¬ linder, katerega mu je žagar Ja¬ nez Nagode v šali nekoliko potla¬ čil. To ga je toliko vjezilo, da je od gostilničarke, potem pa še , od njene hčerke zahteval kuhinjski nož, katerega pa ni dobil. Nato je šel s svojim žepnim nožem na Nagodeta ter brez prepira zadal več sunkov, enega celo v desno stran trebuha. Obdolženec, ki vse odkrito priznava, je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. Vlomili so v noči od torka na sredo, 2. julija t. 1. neznani tatovi v trgovino Helene Ručigaj v Men¬ gšu. Železje v oknu so prepilili in upognili. Odnesli so iz predala oko li 1500 kron denarja, s katerim je trgovka mislila drugi dan porav¬ nati svoje račune. Ven so pa šli skozi vrata in so pustili notri še gorečo svečo. — Pravijo, da se po okolici potikajo sumljivi ljudje in da imajo za “bajarjem” proti vo¬ dički občini kolibo iz smrečja, ka/mor se zatekajo. S črešnje je padel Anton Potoč¬ nik, posestnik na Gradišču, župni¬ ja Primskovo. Pri padcu seje po¬ škodoval tilnik in bi bil mrtev ostal pod drevesom, da mu ni pri hitela žena na pomoč, ki ga je s polivanjem z vodo spravila zopet k zavesti. Ker je bil pa vsled po¬ škodbe na vsem životu mrtvouden so ga prepeljali v kandijsko bol¬ nišnico, kjer je 27. junija na vsled poškodbe nastali otrpnelosti srca umrl. Toča na Dolenjskem. Dne 30. m. m. je toča naredila veliko šode v vaseh Leskovec, Zadovinelc, Bre ge, Mrtvice, Vihre; tu so strn kar pokosili. Tudi vinogradi so precej trpeli, zlasti Volovnik, Selce, Lo¬ ke. Libelj, Veniše. Prizadete so tudi nekatere vasi cerkljanske fa¬ re, ‘kakor Skopice, Boršt. Samoumor. Tatvine. Voglje, 29. junija se je obesil v duševni zme¬ denosti krojač Janez Nahtigal. Vzrok: kralj alkohol. — Zadnje mesece je bilo tu nekaj tatvin. Zlasti je nekdo napi-ko vzel po¬ sestnika Miha Goršeta, kateremu je bilo pokradenih več ‘kokošij, denarje, pijače in mesa. Pred štir- najstemi dnevi mu je nedko vzel več kosov suhega mesa,, katerega je potem okoli razmetal. V teku nekaj mesecev mu je bilo povzro¬ čene škode okoli 200 kron. Tat ni znan. Najden mrlič. Iz Zalegaloga. Dne 2. julija, ko se ravno na Za¬ lem logu obhaja veliki romarski shod iz raznih krajev, zlasti iz Novakov in Leskovce, so našli do¬ poldne ob cesti pri Strojevcevi ža¬ gi mrtvega koparja Janeza Frelih Bil je že trd. Vkladal je kopo, da hi jo žgal, a ga je smrt zalotila. Bil je star že 77 let. Najbrže je oslabel in ga je zadel kap. Cigan na izletu. Pobegnil je 4. t. m. s pristave na Kodeljevem 36 let stari kranjski cigan Luka Bre¬ ščak in jo udaril proti Dolenjski. Um se je omračil 4. t. m. 50 let¬ nemu užit kar ju Ivanu Mejaku iz Gorišic pri Hrenovici in mestnemu delavskemu pazniku Franu Prem¬ ku, katera so pripeljali z rešilnim vozom v blaznico na Studencu. Avtomobil povozil delavca. A Mostah je 4. t. m. ob tri četrt na 7. uro zvečer privozil nek avtomo¬ bil za hrbtom delavca južne žele¬ znice Jakoba Pregla, starega 36 let, in ga podrl na tla. Kolo avto¬ mobila je šlo Preglu preko noge in desne roke, katero mu je zlomilo. Pregel se sedaj nahaja v deželni bolnišnici. Avtomobila Pregel ni spoznal. Umrli so v Ljubljani: Marija Majdič, postrežnica, 49 let, — Franc Levec, sin pekovskega po¬ močnika, 14 dni. — Marija Iste nič, šivilja, 55 let. — Marija Kno- blehar, bivša kuharica, 67 let. — Oskar Kamešek, bivši realčni su- plent, 30 let. — Peter Rozman, po sestnikov sin, 2 leti in pol Ma rija Menart, gostija, 55 let. Ma rija Grablovic, mestna uboga, 49 let. Smrtna kosa. V Vrhpolj u na Vi p a v s k etn so pokopali Šticinovo ima ter, Ivano Žvokelj, mater “Zarja- na Dominika Žvokelj. Pokojna je bila plemenita in vzorna mati svoje družine iu posebno revežev. ŠTAJERSKO. Celjski nemški turnarji so ime¬ li 50 letnico obstoja svojega dru¬ štva. Slavilo se je celjsko nemštvo na vse pretege. Glavno besedo so imeli ljudje, ki nosijo slovanska imena, kakor. Skoberne, Ambrožič Jabornik, Gorjup, Hentak, Pesti- ček, Kučera, Martinčevie, Kudrin- ka, Kolenc, Kobila, Jansky, Breg, Jošt, Laznik, Marki, Tepej itd. Vsiljuje senam le vprašanje: Ka¬ ko je mogoče, da h turnarjem pri¬ stopajo tudi ljudje, ki so bili po¬ prej v sokolsikli vrstah? Umrla je v Celju hišna posestni¬ ca in inženerjeva soproga Marija Lebič. Prepeljali so jo v Ptuj. Mursko polje. Poljski pridelki kažejo dobro letino. Ozimina, ki je vsled ugodnega vremena dobro prezimila, obeta veliko sadu. Pše¬ nica je že odcvetela. Polja so do¬ bro obdelana in skoraj brez pleve¬ la. Tudi jara setev prav dobro us¬ peva. Košnja je končana, sena pa vsled suše ni bilo toliko, kakor lansko leto. Posestniki goveje ži¬ vine so prisiljeni radi pomanjka¬ nja krme prodajati živino po zelo nizki ceni. Cena mesu pa se klub znižanju cene pri goveji živini ni popolnoma nič znižala. Vinogradi so vsled pozebe 13. in 14. aprila več ali manj trpeli. Na vetrovnih krajih je pozeblo približno 50 od¬ stotkov mladik. Le v severno leže¬ čih vinogradih, kjer trte ob času pozebe niso še pognale, bo še do¬ sti grozdja. Splošno pa je treba priznati, da mraz v aprilu ni na¬ pravil toliko škode, kolikor se je v začetku mislilo. Če bo vreme vgodno, se bo pridelalo precej vi¬ na. Jablane in hruške bodo le v nižini obrodile, orehe, marelice in češnje pa je umoril pomladanski mraz. Umri je v Šoštanju eden najsta¬ rejših tamošnjih meščanov Leo¬ pold Waldl. Star je bil 86 let. Mož je bil splošno priljubljen. — Pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je umrl vrl mladenič Ka¬ rel Mavrič iz Tratkove. 131etni deček usmrtil štiriletno deklico, ker mu ni dala orglic. Iz Št. Jerneja nad Muto poročajo: V petek je zaklal 13 letni Luka Thomas, gostaški sin, štiriletno Micko Pušnik, posestnikovo hčer v Št. Jerneju nad Muto. Starši fanta so bili pri Pušniku na dnini Dekletce je šlo v gozd nabirat ja¬ god ter je imelo kot igračo male orglice. Za njo jt prišel deček ter hotel imeti od nje orglice. Ker mu jih dekletce ni dalo, jo je vrgel a tla ter ji zadal s kuhinskim nožem tri rane, na katerih je otrok na mestu umrl. Deček je še šolar šentjernejske šole in že od nekdaj jako sirov in vedno oborožen z no¬ žem. 7 Hmelj v Savinski dolini letos ne kaže tako lepo kot druga leta. Pridelka bo malo, a cene bodo le¬ pe. Ž ( v predprodaji se hmelj zelo lepo plačuje. Po 200 K je cena sedaj. PRIMORSKO. Toča. Kringa v Istri. Koncu minulega meseca smo dobili toli¬ ko zaželjeni dež. Komaj se je na¬ rava osvežila. Namočilo se je do¬ volj. 31. junija se pa je vsula to¬ ča — debela kakor orehi brez dežja ter vse pobila v srednji Is¬ tri od Učke do Kringe. Posebno so prizadete župnije Pazin, Beram Žminj in Sv. Peter v Šumi. Smrt radi udarca s kopitom. Kobila je udarila s kopitom po glavi 21 let starega Evgena Šaj¬ na v Pulju s tako silo, da je umrl v bolnišnici za zakrvavljenjem možgan. . .Otroka je vrgla v morje. V Tr¬ stu je 19 let stara dekla Neža Kauc (Kanc?) H Češnjice na Kranjskem vrgla v veliki kanal 15 let starega sina svojega gospo¬ darja, nekega masinista pri Lloj du. Dečka so rešili, deklo pa za¬ prli. Pravijo, da je blazna. Električna železnica v Gradežu. Železniško ministerstvo je dovoli¬ lo grofu Aleksandru Economu za dobo enega leta tehniške predpri¬ prave za gradnjo male električne železnice iz Gradeža do ustja taJko- zvanega Primero-kanala. Iz V. nadstropja je padel. V nedeljo 30. m. m. popoldne je pa¬ del iz petega nadstropja hiše št. 43 v ulici Amerigo Vespucci v Tr¬ stu, kjer stanuje, 31 let stari kur¬ jač Alojz Pikelj. Na srečo so Lile na dvorišču razpete vrvi za suše¬ nje perila ,ki so zadržale in ubla¬ žile padec. Pa klub temu je mož precej poškodovan. Pikel ki ima ženo in štiri otroke, se je igral z detetom; ono se je zaletelo, a da ne bi padlo skozi nizko okno, se je pognal za njim. S tem je pač re¬ šil dete, a sam je izgubil ravno¬ vesje. Vojašnica z'a' pomorščake v Tr¬ stu. V Trstu na pomolu Sv. Tere¬ zije otvore dne 5. novembra novo vojašnico za i^&orščake. Trinad¬ stropno posleijjpf^ neposredni bli¬ žini svetilnika je malone že dogra¬ jeno in urejeno, saj se pa tudi že dela celih deset mesecev na njem. Vojašnica je z (Tip, Sodno namešče¬ na in odgovarjaj^še, trm običajnim zahtevam. jesi Morski volčič jpa It. 1. t. m. po¬ poldan so vjjjjl* dob n blizu Izole nad meter dcjffiratino^rskega vol¬ ka.. Pripeljali fhša mah v Trst. S šolsko ladj dnik&n sveta. Te dni so odplul ^ plu z ladjo “Oceania” av| (ra^rikanske pa roplovne p. mrijenti trža¬ ške pomorske uje in absol¬ venti ahiturje ', l,ld ; tečaja. Kre¬ nili so v CadV 1UI ' p?ansko, kjer se Vkrcajo v š(M° ' ! ! ^ jo “Beetho¬ ven,” s kater(w' riA , 1 'potijo krog sveta. Vožnja, 1K . '"jde v Monte¬ video, Južno Af' !' Avstralijo, Tihi ocean in : n;”' 1 . ima namen vsposobiti mlak* - 1 h' ..^čake za praktično poirif^ 161 .’ . ta ižbo. Poizkusen blagajno električne železu L tri adi poizku šenega roparškV- ■š Jr " loma v bla¬ gajno elekt rieni 1 ii-deznice na Op¬ činah, o katerem 1 smo poročali, so zaprli tržaškega i-bika Alberta Pečenka. Dokav’ „ a njegovo krivdo sicer nimfe./p, a sum je z in- dieiji podprt. ' \ Četrti dreadnotight se gradi v Reki za avstro^grsko mornarico Njega ime bo “jSkent Istvan.” Po stopnicah je .padel Ludovik Mischou, trgovec v Raštelu, si zlo¬ mil tilnik in umrl. Nahajal seje po noči v kavarni Corso v veseli družbi. Hotel .jt; na stranišče, pri tem pa zašel v teipi na stopnice, ki vodijo v klet, in se smrtnonevarno pobil. Prenesli se ga takoj v sana¬ torij, kjer je umrl. ..Varani lopovi. M Trstu v ulici Stadion št. 12 kjer ima komisijska tvrdka Andrej Schleimer svoje skladišče in pisarno, so v noči na soboto poskušali neznani lopovi svojo srečo. Vlomili so v pisarno in blagajno, a ta je bila prazna, ker ima Schleimer navado, da od¬ da vsak večer gotovino banki. Ra¬ di nevspeha so bili neznanci tako jezni, da so pustili v pisarni svoje orodje in odšli ukaznih rok. Istrska osveta. Že dolgo ni bilo čuti o nobenem slučaju v Istri običajnega maa.fc«vanja, ki obsto¬ ja v tem, da kdp svojemu sovraž¬ niku poreže vinske trte. To je naj- hujša kazen za'nesrečnika, ker vi¬ no je ravno v mt.ri glavni pridelek bornega kmetovalca. Ene pretek¬ lih noči pa je bornemu kmetoval¬ cu Preucu blizi goreča nekdo po¬ rezal 30 trt in mu povzročil 1000 kron škode. A' tokrat zločinec ni imel srečo. Dobili so ga in mu do¬ kazali krivdo. 3a take zverine bi bilo treba prav izdatne kazni, ki bi bila drugim ^ svarilo. Toča v Istri^foča, ki je padala v pondeljek med 3. in 4. uro po¬ poldne v Pazinu in okolici, je po - polnoma uničila letino. Ne bo ne vina ne poljskila n nridelkov. Skup¬ na škoda zna) 600,000 K., kar je temu hujše,kjer ni noben posest¬ nik zavarovan za slučaj toče. Le¬ dena toča se 'je bila vsula na kakih 75 krajev in selišč. Istočasno je vnieevala toča tudi kmetovalcem krog Sv. Petra v Šumi njih lepe upe. Tani je povzročila za 200.000 K. škode.■ Vojašnica v Gradišču. Domo¬ bransko ministerstvo je v sporazu¬ mu s finančnim ministrstvom do¬ volilo gradiščanski občini 300.000 kron erarskega posojila za grad¬ njo vojašnice. Smrt božjastnika. V Škodovati je vtonil v V 2 metra globokem jar¬ ku 27 let stari grajski oskrbnik Peter Simončč iz Gorice. Moža je vrgla božjast, pa si ni mogel po¬ magati. KOROŠKO. Od sodišča. Dne 20. aprila so se pri Skrublu v Podpeci stepli ru darji in hlapci, pri kateri priliki je ubil nekega Podpečnika hlapec Filip Štefan. Štefan je bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Ponesrečen kaplan. Pri turi na Svinjo planino je ponesrečil č. g. kaplan iz Šmihela pri Vilšpergu Ignac Millonig. Prepeljali so ga v volšperško bolnišnico. Nov zdravnik. V Velikovcu se je nastanil doktor vsega zdravil¬ stva, g. dr. Franc Petek, dosedaj sekudarni zdravnik v deželni bol¬ nišnici v Celovcu, ki je kljub svo¬ ji mladosti na glasu kot izredno spreten zdravnik. Nov župan v črni. “Fr. Štirn- men” poročajo, da je bil v Črni, ko je odložil županstvo slovenski župan, izvoljen za župana nadgo- zdar Wurzer, seveda hud naspro¬ tnik Slovencev. Ali Črnjani res ni¬ majo kakega domačega kmeta ali trgovca ali kogarkoli že, da so si izvolili za voditelja uradnika in znanega nacionalnega hujskača? Žalostno izpričevalo za nasprotno stranko! Iz Zilske doline. Urednik “Mi¬ ra” dobil je sledeče pismo: Gos¬ pod urednik, pošiljam vam pismo, ki ga je pisal učenec neke tako- zvane “ ultrakvistične ’ šole na Ko roškem. To pismo je pravcato ubožno izpričevalo za naše hvali- sane poneumnjevalniee. Poslal bi uredništvu “Freie Stimmen” a tam se ne razumejo na novonem- ščino tako dobro kot na novoslo- venščino. Evo ga! Libe Schivester Auf deim Ferschbrecherum fe ■ werde dise karte Baantwodten was ich dir Ferschbroehen Ha- bewen du gehen wilst i iver sehon kumen obsnieht Regnen wirt uiid das wemer wider Fa- ronika einmal chinein Schauhen Audi einen Gruss An dich und auf die Frau Fern auf die An- dern allen in Hans. Itabim 100 rojakov K ki hočejo postati samostojni farmerji v okolici Crivitz, Mari- nette County, Wis., kjer je že mnogo rojakov, ki so z zemljo prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Rodovitna zem¬ lja, dobra, zdrava voda, krasen kraj. Tu kupite naravnost od last - uika T. KERSTEN-A, ki hoče prej ko mogoče prodati vse, zato dobite zemljo pod ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas. Ne zamu¬ dite te razprodaje. Malo naplačilo in odplačevanje na deset let. Pišite še danes v slovenskem jeziku po, nadal.jna pojasnila in po brez¬ plačno knjižico na zastopnika: N. Piklor, 1526 W. 21. St., Chicago, 111. Slavnost narodne noše valaške v Rožnovi. Češka deželna zveza za tujski promet na Moravi in Šlezi- ji bo imela prihodnjo nedeljo, t. j, 26. julija v Rožnovi posetovanje ki bodo posvečena le interesom moravskega Valaška. Posvetova¬ nja bodo dopoldne. Popoldne pa priredijo v velikem obsegu slav¬ nost narodne valaške noše. Slav¬ nosti se udeleži nad 1000 fantov in deklet iz vse okolice v svoji pestri izvirni narodni noši. Tako se zbu¬ ja narodna zavest in kupi narodni ponos. Rudarska akademija v Krako¬ vu. “Novva Reforma” poroča iz zanesljivega vira, da je vlada iz¬ javila soglasje glede na zemljišča ‘ki ga je krakovska mestna občina darovala za zgradbo bodoče ru¬ darske akademije v Krakovu. Zemljišče meri 10.000 štirijaškili metrov in se razprostira v obližju novega poslopja poljedeljske šole, ob Mickiewiczevem drevoredu. V bližnji prihodu j osti razpiše mini¬ sterstvo za javna dela natečaj poljskih arhitektov ua načrte za bodočo rudarsko akademijo, kate¬ re stroški so proračunjeni na dva miljona kron. Ako bi ne bilo po¬ slopje do začetka šolskega leta 1914—1915 dodelano, bodo preda¬ vanja po zasebnih lokalih. Miljonska oporoka poljskega kmeta. Iz Varšave poročajo dne 9. t. m. Kmet Vitold Zalenicki je volil “ Izobraževalnemu in pro¬ svetnemu društvu Mianowski” v Varšavi svoje posestvo v občini Lurhanu v južni Rusiji, cenjeno na 4600 rubljev. Društvo ni hote¬ lo volila zavoljo neznatne vred¬ nosti in nadležne režije niti spre¬ jeti , pa je dalo zemljišče zaenkrat v najem. Poleg najemnine si je iz¬ govorilo še pristojni delež dobič¬ ka. Med tem so odkrili np pasest- vu jako močne petrolejne vire, in so jih takoj začeli izrabljati. In v enem samem letu je dobilo druš¬ tvo 472.657 rubljev kakor delež dobička. Kakšen kapital bi bil mo¬ ral Zalenski voliti, da bi dobivalo društvo tako velike obresti? Prepričajte se o istinitosti! skusite enkrat sodček mojega naj- jšega rdečega vina iz Euclid groz- ,. Za pristnost jamčim, ker ga lahko >i vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina im veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- . Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. la obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. - Miners National Bank, EVELETH, MINN. « Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 «-« Pošiljamo denar in prodajamo paroMne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Pozor! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da go¬ dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza,_ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred- plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. G | Svoji k svojim! m m s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Lfi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- S jeno in bogato založeno Jfj m s »i m s s k ifi grocerijsko trgovino. Sfi V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Sfi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- jfi jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! "" Za mnogobrofen poset in naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina tfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. ^ m FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - • - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. [Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. r19 “Narodni Vestnik National Herald. Siotenlc Sami-Week!y. Owned and putJltshed by !he Slovenian Printing & Publishing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače ot Business: Dululh, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Thursday; subscrlption jearlj $2.00 The best Adverttsing medlem imong Slovenians in tbe Northwest. Rates on application „Entered as second-class matter May 11.1911 at the posl Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879.“ »NARODNI VESTNIK * 4 izdata Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. zhafa vsak poncdel|ek in feirlek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in Onpisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Dulutn, Minn. KATERI NARODI SO NAPREDOVALI NAJBOLJ? Splošen svetovni napredek imel je pazne vzroke, razne povode, razne podlage in te - melje, na kojili je životaril, na kojih se je raz¬ vijal. Sadno drevo ima različne veje — močneje in šibkejše, ki dajo več ali manj boljšega ali slabejšega sadu. Sadno drevo ima zdrave in čile veje, ki se hitro razvijajo; slabejše, ko¬ jih razvoj je počasen; in bolehne, kojih raz¬ voj ni vreden nič, koje hirajo in hirajo dok ne podležejo naravnim vplivom, dok ne umre¬ jo, se posušijo. Sadno drevo, ki je vsajeno na zdrava, rodovitna tla; drevo, ki ima pro¬ stora dovolj za razvoj in rast; d-revo ki se znanstveno obdeluje in se mu dovoli in poma¬ ga, da poganja svoje mladike, svoje veje v beli dan in v solčno luč se bo razvilo mnogo bolj kot ono drevo, katero vsadimo na slabo kultivirana tla, katero ne obdelujemo umno, kateremu ne pomagamo k razvoju in rasti; ampak ga zadržujemo v razvoju s tem, da ga zapustimo, stem da mu nedamo nikake znan¬ stvene pomoči, nikake novodobne kulture, s •tem, da ga pustimo životariti in hirati in umi¬ rati v senci in temi drugih dreves, katera so deležna vse znanstvene kulture katero je no¬ vodobno človeštvo sprhvilo na dan, Le prosto svobodno drvo, katero je deležno vse znan¬ stvene kultivacije se dviga navzgor in poga¬ nja korenine in veje na vse strani, in isto je tudi z napredkom in razvojem narodov. Napredovale in razvijale so se nekatere veje človeštva bolj, druge manj. Bolj pa ti¬ ste, ki so imele boljšo, rodovitnejšo, podlago; tiste, kojim se je dovolila boljša, znanstve- nejša, modernejša, novodobnejša izobrazba; tiste, katerim se ni prepovedoval modernizem in se jih ni pritiskalo in tlačilo nazaj v staro- veško temo, ampak so se jim razodeli novo¬ dobni znanstveni nazori, dal se jim je naj¬ boljši, čas in živi jenski praksi najpriprav- nejši poduk, dala in dovolila sta se jim — dan in luč. Kakor je absolutno potreben prostor v zemlji in v zraku za zdravi razvoj drevesa, tako je absolutno potrebna svoboda za zdra¬ vi razvoj in napredek vsacega naroda. In kakor so absolutno potrebni znanstveno ob¬ delovanje, solnčna luč, toplota, in mokrota za vspešni razvoj drevesa, tako je tudi abso¬ lutno potrebno, da se da narodu v liberalni meri znanstvene izobrazbe, da se razsvetli nje¬ gov um z uki in nazori, katere imenuje svet moderne ali novodobne. Kratko bi se dalo od¬ govoriti to vprašanje: Narodi, ki so imeli največ svobode v vsakem oziru, so napredova¬ li najbolj. To je pravilno. Pokazati pa je tudi tre¬ ba direktne, naravnostne povode napredka, pokazati je treba kaj je povzročilo napredek, itd. Govoriti o razvoju in napredku starih naro ; dov, tu ne hi bilo povsem na mestu, ker to smo deloma že storili, in ker s tem ne more¬ mo primerjati sebe samih z drugimi, kakor /.aliteva naslov tega članka. Dvigniti nam je treba nekaj novih narodov, nekaj teženj in misli j. Pričetek razvoja v srednjem veku in sa¬ mostojen,' kakor ni vzniknil čudoviti napre¬ dek naše dobe iz popolnoma lastnih tal. Ves današnji svet je prevzel temelj ali podlago svojega napredovanja in razvoja od velikih starih, imenovanih klasičnih narodov. Dali so nam postavne in pravne zakone, ki so še da¬ nes podlaga našim; dali so nam slovstvo, pol¬ no visokih mislij; dali so nam svoje nazore o raznih stvareh, dali so nam upravo vojaštva, način vojsk, itd. Vendar se pa ta, lahko re¬ čem, zapuščina klasičnih narodov, v poštev pridejo tu Grki ( v stari dobi pravilno imeno¬ vani le Heleni) in Rimljani, ni raznesla čez ve¬ soljni Svet liki glas angelske trombe, ki bo donela, po ukih rimsko katoliške religije, ob koncu sveta ali na sodni dan po vsem pro¬ stranem svetu tako glasno, da bodo vstala tru¬ pla in se bodo zbrali v kompanije, bataljone, regimente, brigade, divizije, kore in v ne- brojne armade obstoječe iz vsega človeštva odlkar svet obstoji in dokler bo obstal, in v ftrstafi bodo stali celo isti, katere so požrle ribe v morskih globočinah, ker jim je 'bile že ob rojstvu namenjeno, da se bodo potopili z ladjo, kot se jih je potpilo stotine s par¬ nikom Titanic, itd. katere so V črnih časih in še dandanes razni inkvizicijski fanatiki sežgali na grmadah v prah in pepel, isti, ka¬ tere je raztrgala na kosce in požrla krvoločna zverinjad vseh vekov in vseh delov sveta, temveč ta dedščina se je počasi razširjala in prejeli so jo tisti narodi v največji meri, ki so jim sledili na bivališčih, ki so mejili na njih ozemlji ali pa so bili ž njimi v tej ali oni zvezi. Grki, pravilneje Heleni, zapustili so vse svoje Rimljanom, zato pridejo tu v po¬ štev le Rimljani. Kdo je sledil Rimljanom v njihovih bi¬ vališčih? Sledil jim je današnji Italijan, ali kakor ga mi Slovenci imenujemo, ne vem iz katerega vzroka, z nepravilnim imenom — Lah. Vendar Rimljan je bil pobit, premagan, in sledil mu je, pravilno, isti, ki je zdrobil in vničil rimljansko moč, ki je razdrl drža vo Rimljanov, in to je bil — German in nje ga sin, sedanje Nemštvo, ki bi se tudi pra- vilnenje imenovalo Germanstvo, ker tega ime¬ na se poslužuje večino sveta, in celo slovan¬ ska Rusija. Kdo je mejil na Rimljane? Na Rimljane so mejili: podjarmljena Galija, sedanja Fran¬ coska, Germani, Slovani le rahlo, in pa več divjih, pastirskih in roparskih narodov, kate¬ ri niso hoteli in ne umeli klasične zapuščine Rimljanov vpoštevati in izrabiti. Kdo je bil v zvezi z Rimljani ? V najtesnej¬ ši zvezi ž njimi bili so vsi ti imenovani narodi predvsem Gali — sedanji Fracozi — in Ger¬ mani — sedanji Nemci. Zato moramo sklepati: Ako so ti narodi dobili prvi temelj, prvo pod¬ lago, prvi sunek ali impulz k napredku, so morali napredovati najbolj, če so le hoteli izrabiti to podlago in ta impulz, in kakor se vidi danes, so to storili. In kolikor se svobode duha tiče, napredovali so isti najbolj, kate¬ ri so se oprijemali najbolj svobodnega miš; lenja, kateri so bili svobodni in neodvisni, kateri so izboljševali in izpolnjevali svoje stanje, z najbolj znanstvenimi nazori, kateri so se oprijemali od Rima prepovedanega mo¬ dernizma in to so bili zopet Francozi in Nem¬ ci, ter Nemcem sorodna plemena na severu Evrope, kot Danci, Švedi^, Norvežani, Angleži Hollandci in Belgici. — (Dalje prihod.) Velikanski izdatki nasprotnikov nas mo rajo prisiliti k resnemu, vedno resnejšemu de¬ lu. “Slov. Straži’’ bodemo morali darove po¬ dvojiti in potrojiti in domoljubna srca naših somišljenikov razvneti v goreče domoljubje. In še ne bomo mogli konkurirati z nemškim društvom. Zato nam preostaja še drugo delo, delo narodne izobrazbe in povzdiga narodne zamoza vesti. Kolikor ne moremo z denarjem to moramo opraviti s kulturimi sredstvi. To nujno zahteva naša samo obramba. NEMŠKI SCHULVEREIN IN SLOV. ŠTAJERSKO. Huda je nemška pest, ki tlači južno Šta¬ jersko. Na političnem, upravnem, šolskem in gospodarskem polju nas pritiskajo ob tla. In ni dovolj to. Nemški napadalni društvi Siid- marka in Sehulverein nas še hujše mikastita. Grozne so številke, ki jih razmeče Schulve- rein na slov. Štajersko v nemškutarske name¬ ne. Za pet spodnještajerskih političnih okra¬ jev je izdalo to napadalno društvo v prete¬ klem 1. 1912 ogromno svoto 315.242 K. nad 50.000 K. več kakor predlanskim. Od teh od¬ pade nad tretjino, 121.964 K samo za celjski politični okraj. Dne 23. junija je imelo spodnje štajersko okrožje nemškega Schulverekia svoj letni ob¬ čni zbor v Ptuju. Značilne so številke, ki jih je povedal načelnik Majer. V prvih 28. letih je Sehulverein prispeval 800.000 kron za spodnještajersko okrožje, v zadnjih 7 letih pa že nad 1,000.000 K. Iz tega je razvidna, kako napreduje ponemčevanje na Spodnjem Štajarskem. Od Roseggerjevega zaklada je ostal le še en miljon, ki pa mora ostati nedo¬ taknjen. V vodstvo spodnještajerskega okrožja so bili zvoljeni: Načelnik, Karol Mayer, naduči¬ telj v Studencih; 1. namestnik Viktor Phili- pek, vodja meščanske šole v Mariboru; 2. na¬ mestnik Daniel Rakusch v Celju; zapisnikar Fran Striedinger v Mariboru; zapisnikarjeva namestnika dr. Karol Faleschini, odvetnik in dr. Walter Tausar, zobozdravnik, oba v Ma¬ riboru; blagajnik Ernest Engelhardt, učitelj v Mariboru; blagajnikova namestnika Alojzij Seydler, nadučitelj v Podbrezju in Emanuel Pfeffer, nadupravitelj v pok. v Rošpohu pri Mariboru; svetniki: Oskar Scharnagl, inženir južne železnice in Anton Pichler, hadravna- telj v pokoju, oba v Mariboru; Janez Millner, postajenačelnik v pok. v Pesnici; Ka¬ rol Doletschek, davčni oficijal (22) v Mari¬ boru; Tomaž Wernitznigg, nadučitelj in Va¬ lentin Schaffer, občinski predstojnik, oba v Krčovjni; Anton Ulrich, anraisar v Studen¬ cih; Janez Kreck, nadučitelj, Leopold Kir eher, adjunkt j. žel. in Steinklauber, tovar¬ nar, vsi na Pragerskem; Ernest Jobstl, nad¬ učitelj v Razvanju; Ignacij Loschnig, nad¬ učitelj v Teznu; Albin AVankmiiller, naduči¬ telj v Bregu pri Ptuju; dr. Ambrož Pet.ro- \vitsch, Anton Kern, strokovni učitelj, oba v Ptuju; Oton Florv, nadučitelj pri Sv. Le¬ narju v Slov. goricah; Fran AVoschnagg, to¬ varnar v Šoštanj ih; Maks Tomitsch, naduči¬ telj v Sevnici in Ernest Thiir, uradnik v Or¬ možu. r lo «o ljudje, ki vodijo šulvej-einsko hujs¬ kajoče .delo na Spodnjem Štajerskem. Kdo so: l čitelji, plačani tudi z našim denarjem, urad- niki (glej Doleček), plačani z denarjem slo¬ venskega kmeta, penzionisti, plačani od »as, obrtniki, ki žive od Slovencev! To so ljudje kojili imena donijo po slovensko, kojih starši še nemški znali niso! Žalostna je ta zgodovi¬ na ! Krivo je tega naše šolstvo, višje in nižje, kriva pa največ nenarodna vzgoja v naših družinah. KRŠKA OKOLICA OB'ČASU RIMSKE VLADE IN V PRAHISTORIČNI DOBI. Fr. Hrastovčaii. (Konec.) Neumestno bi bilo dvoiiife, da ne bi bi¬ li stanovali veljaki, državni uradniki i. dr. v obmejnem mestu, ko je bilo treba varovati dr žavno mejo proti napado/.v. bgrbarov. Pa. tudi j : *.i 1 'orif ~ 15 jj"”"'" drugi mogotci, kvestorii' ^onzuli, legati, rimski cesarji itd. ,sc JpristJ||iesto prav go¬ tovo, kadar so imeli čpfe bil(^\Mliriji, Panoni¬ ji in Daciji. Najbližnja D nejm je bila iz Ita¬ lije, oziroma Akvileje'1- ^fiono-Noviodu - num in vice versa. Obvie sm bi se našle najsigurneje tedanje >£ jih Le zveze in tudi neselbine n. pr. pri Vilm. In Mrtvicah raz leskovške višine, ko po^ % 2 ito na dotič - nih prostorih, med temf kQ^june na debelej¬ ših zemljah lepo zeleno.?: .. fjevnih imenih je ostalo prav malo ali 4 1 ' j.3u v davno mi¬ nulost. K večjemu more L? Inenu vasi Vih¬ re, mogoče od vigilare, '3 potem Veneše, Seunše, Narpelj in ust' perskem Videm, Libna. Med vasmi Veijt^.^/L 1 Gornja vas je bil vojaški tabor. Porta T •■'Mpria in porta de- (furnana se poznate pTi(__ r>bro; porta prin- eipalis dextra se poznajjhtv y malo in porta prineipalis sinistra prgp' jo j. r0 - Predno so rog o v i 1 b-r.j fe r e «#ni v naših kra¬ jih, gospodarili so drufep parpdi tukaj. Val - vazorjeva domnevanja (Jr/vferez zgodovinske podlage, kolikor meni zn^lfe sicer pa nisem celega čital. Ob državni cesti S^mvicam in Kosta njevico ob levem breg3g n jil| je mnogo gomil ejS-Ah j i vasi je ena; iz keltovske perijodeJA-Ah |ršh v farovškem gozdu pri Leskovcu ena prav ve¬ lika ; na griču nasproti vin|kih goric v- Kreme nu nad vasjo Anovec (Štajersko), na po¬ sestvu brežiške graščine itd. Na Narplju nad Krškem je bila skoraj, gotovo trdnjava v prehistoričnih časih. Mk r sproti Narplja na Libni na Štajerskem je bila tudi neka nasel¬ bina, ki jo je preiskal arheolog IJoernes. Obe, Narpelj in Libna ste varovali morebiti Savo, ko se je še razlivala od podnožja, trške gore' do Libne in kdo ve, če se ,ni pretepal Jason s svojimi argonavti v boju k takratnimi divja¬ ki na prostorih, “ko je mjane s planki, jast pa njega s klofetoj, takrat, ko je šla karška garda kostajnuško spremff.’’ Skoraj neverjetno jej 'da se ni našlo pri - lično rigolanja vinogradov nobenih starin, kolikor mi je bilo mogoče zvedeti, našli so sa mo dve urni in lončenega petelina v neki vin¬ ski gorici. Prve so delavci razbili, petelina ima neki gospodar na strehi — državni mu - zeum! Pomislitni je pa treba, da ležijo vino¬ gradi vsi v pobočju, v strminah, in so bili 60 do 80 cm, prav malo en meter globoko rigo - lani. Prav gotovo so se pa pečali naši predni¬ ki z vinorejst.vom in so in-Alj trte, kakeršnih ni videti dandanes. Lansko leto sem kopal ja¬ rek in globini 2 m 10 cm so našli delavci eno letno mladiko vinske, trte,' - je merila v pre¬ meru 26 mm — žalibog, j Razpadla na zraku v enem dnevu. L Jamarji ((Hohlenbewo/?Jer) so stanova¬ li v votlinah pečin. Ljudsty<> jih imenuje aj¬ dovske ljuknje, ajdovsk. Fjame, podjamo. Kdaj je to bilo, je neznano. Morebiti še takrat ko je zginjevalo morje, jezoco. Dolgo je že to, kdo ve koliko stotisoč Ite — vsaj je na pli¬ tvih krajih dvajset metrov Mo morskega tla, pač je pa pri Šent Jerneju na vrhu, morebiti vsled potresov dvignjeno, > kaj je stotisoč, kaj je milijon let v obstanku svetov. In vse te dogodke si zaznamuje narava v neizginlji- vih prasvetnih arhivih. Tu • v> vsekane večne resnice in ne pravljice fantastičnih prerokov in lažnjivih zgodovinarjev. Še le komaj sto let pozna človek to ogromno knjigo, in koli¬ ko se je že naučil iz nje! K^k® hitro so se zače i rušiti temeljni zidovi vsakovrstnih bajk, sta rib tisoč let. Tudi na Drnovem je spravljena zgodovi¬ na Novioduna, poiskati jo je treba. Prebival¬ ci vedo samo tradigijo o zlatem teletu ki je zakopano v nekem vodnjaku; jaz vem pa go¬ tovo, da mora biti zakopan cel zlat vol. . Ista usoda jim je prisojena našim dekle¬ tom zunaj po deželi kakor cveticam: da za- žare in zadehte za hip in da padejo potem pod koso in.... ah, nepoetična je dalje prime¬ ra, a kaj pomaga... padejo pod koso in cvetice so postale seno. vsakdanja hrana za našo lju¬ bo živinico... Kakor nikjer se kaže na njih vsa strašna železna doslednost zakona nara¬ ve.: da je vstvarjeno vse v določen namen in da je le postranska stvar, če je ustvarjen« sladko in lepo. Zato je cvet, da prinese korist in le kaj tako na sebi ničevega, kakor je de- kliškalepota, se ukvarja z zalivanjem ničevih rdečih vrtnic. Ista ženska, kiga je bila tam zasaidila, je izpulila v tretjem mesecu z lastno roko krasen grm velikih rož in je vsadila grm komilic za bodočega malieka, ko ga je začuti¬ la pod srcem. Zakon namreč, to jim je kosa, to jim je smrt. Dr. I. Šorli, Nevesta; Zvon 1908 Za želodec in tre¬ bušne nerede ra¬ bite Richterjev SIDRO PAIN EKPELLER kakor so navodila okoli steklenice. 25c in 50c po lekarnah ali naravnost od F. A. Richter & Co. 74-80 TVasMngfton Street: tTEVV 70EE, K*. V. Slovenci iz Ranga mudavši se v Duluthu, prenočujte v La Salte hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, NE ZAMENJAJTE! DA JE NE POZABITE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranj sko) največja in najvarnejša slovenska hranilnj Ca Prometa koncem leta 1911 4,5 milijonov km n Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron Rezervni zaklad hranilnice f <300.QQ0 kr on . obrestuje po 4 '\z °c brez odbitka, Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me . stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili ionov kron. Poslovanje nadzoruje c. ki', dežela vlada kranjska. na Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi brri-' Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar i na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani i n ne kako drugo manjvarno “špar kašo”. Nam pa takoj niši J po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam n site razločno in natančno. ■,i.» P r : 6 ir e ^ a [jr# idev. ^ 1 ,vu žlic fciaprA j tolil r : nadev. Prevr * «. ji h srce ^prav drolmo itljnemu nath : Dušena tele! M fešL Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. N s dušena tele! jrijega mesa ti m mast, v k rano čebulo; (spočetka v h »'prilivaj jul fcmeso mehko i i v kozo »e. mesto mas A Pokrij poso “a še mlel p® mehko, j : mesu pa j Pmi tudi m F a kr oblij sokom. sej ° ^lečje st ilfideau ) r :>li in p ."Mem „ , , H fi ] ^Peteršilja 7 > duSi, ’ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA . i» 1 Pokrit, jZ ^e, f)i( R;1 «ij PeCl0l » Pote, m« ni 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik '99 ;}<' j*?". 1 V J v se iu sk( »'; i ‘se / 0 smet. X etf Ul 99 NARODNI VESTNIK' Naročnina za Ameriko: Za celo leto.$2.00 za pol leta.i.oo 1 k-Hri!' 1111 ikd« \*°k. p Q je Ka 1 ^ico l ern Za Evropo in Canado: Za ceSo leto.£ 3.00 za pol leta.1.50 kŠj k. °th ai Uh is'.k r s ' f ie L, Op : k'^i L"'! LV h ^ nase gospodinje. evana P^ a ' &K £ padolgast žep, i* , r t »" s . nk0 nasoli. 14e ^".'■•"'precej velik kos p jajce. ma *° figa peteršii.iH ali ^ rk J mlek« namočeno ^ prša. katera potem nadeva zadostuje za ^ D o a e ei, kakor drugo '>' 0 pečena, potegni : i0 , r jih zreži z ostrim P te ‘ pr i čemer moraš '‘Sv ne pade iz njih. Oljnega nadeva nare- '*”J 0 kak drUg nadeV ’ som meso od re- Napravi žemelni še surove - •jad eV ' ' . ■mi primešaj v . pijanega telečjega de v. Primešaj žemelj- , vU rakovega masla, - sesekljanega rakovega jveh beljakov iu malo nadev. Primešaj zc a devn žlico iztrebije- Ljj prav toliko vinskih perljev) . ^ev. Prevri v juhi že- fel jj sr ee od kuretine, •rav drobno ter prime- eljnemu nadevu. > j- Dušena teletina. : dušena teletina. Naso- vJ pozneje z dve- ter , prav ^Hb je meso hti am \.latern zaru- :i 5 C ° ™ oke; tMp Prir! Pnmesa 'i Še »ekaf^to stegnu. ^a dai adUŠi ' Potenl 2 omako podi- k stegnu ter prideni še juhe, vi¬ na, limonovega soka in malo kis¬ le smetame. To naj se duši še ne¬ kaj časa. 251. Telečje stegno z vinsko omako. Pretakni stegno dobro s slanino ter ga deni za 24 ur v sledečo ma¬ rinado : Zreži v steklenice belega vina par čebul, malo peteršilja in rumene repe ter prideni še celega popra, lovorjev listič in malo diša¬ ve (Neuge-vviirz) Stegno v marina di parkrat obrni, po preteku 24 ur ga nasoli in ga speci na suro¬ vem maslu. Pečenega obloži na eni strani z majhnimi praženimi krompirčki, potresenimi s sese¬ kljanim peteršiljem, na drugi stra ni pa z ragujem (gl. št. 184. in 203)., katerega deni v prav maj¬ hne testene posodice (gl. št. 1054., 111.). Iz koze, v kateri se je peklo stegno, pa poberi mast, zarumeni v njej malo moke, zali j prežganje s pečenkinim sokom, marinade in kozarcem madeire prideni še nože vo konico Liebigovega mesnega ekstrakta, kuhaj omako nekaj ča¬ sa ter joda.j posebej v. skodeljici na mizo. 252. Mrzlo telečje stegno. Potolci stegno dobro z lesenim kladivom, odrgni ga z dišečimi klinčki, majaranom in limonovimi olupki, zavij ga v robec in ga ku¬ haj približno 2 uri. Potem postavi težak kamen nanj in ga pusti ta¬ ko črez noč. Na mizo ga daj z majonezo ali kako mrzlo omako, ali pa ga obloži z različno solato. 253. Dušena prša. • Snemi iz telečjih prs rebra, na¬ soli jih ter duši kakor stegno. Ko so prša mehka, jih vzemi iz koze, stresi na mast žlico moke; ko je prežganje rumeno, prili.j še neko¬ liko juhe, počakaj, da omaka ne¬ kaj časa vre, potem pa precedi omako na prša. 254. Dušena preslaninjena prša. Preslanini prša, sicer jih pa du¬ ši kakor prej. Preden vliješ oma¬ ko na krožnik, ji lahko priinešaš- žlieo sardelnega masla. 255. Dušena nadevana prša. Loči telečjim prsom meso f od reber ter jih nasoli. Potem sesek¬ ljaj s sesekljačem četrt kilograma pustega mesa ,premešaj mu nekaj govejega mozga, 2 jajci, soli in pol ostrgane, v vodi namočene ter ožete žemlje; zmešaj dobro vse in natlači polovico nadeva v prša, ki jih potem zašij. Deni jih na mast in jih duši do mehkega. Včasih prilij malo juhe. Ko So prša meh¬ ka., jih vzemi iz koze, prilij soku juhe, napravi iz ostalega nadeva cmočece in jih zakuhaj v tej juhi. poberi jih iz nje, v juho deni ma¬ lo belega prežganja, prevri prša in cmočece še enkrat v tej'omaki, po¬ tem deni prša na podolgast krož¬ nik, polij jih z omako, okrog pa zloži cmočece. 256. Nadevana prša s para- dižnicaml. Duši, a ne prav do mehkega, malo riža, zelenega graha ali gob, kurjih želodcev in jeter. To natla¬ či v nasoljena prša ter jih deni v kozo na mast, narezano čebulo, razpolovljene paradižnice in ze¬ leno. Ko se sok do polovice zdusi, vzemi prša iz koze, pretlači jsok skozi sito in duši potem prša še v teni soku, kateremu prideni neko¬ liko juhe. K, snov Pujski omaki. ■ ol ien 0 Ca ka 0 stegno s • - Po ti iv, Svin iino ter , rn ' Potem de- - ( v Ja *me, čebule, ; S*?*), cele- ^ ' V ] «ič in p ’ ^ vrh n + duši Tr tega !07b ' Ko Je meh- *? pa °7 edi tudi lov na Pravi z ga s 7 meao P re ' Sk “ 21 Pensvko NEPREBAVLJIVOST ALI ZAPRTJE. Kdor ima zaprtje, to je da ne gre povoljno na stran (po anglež ko costipation reci kanštipejšn) naj se mnogo pregiba, in zvija naj telo vsftko jutro na vse načine, kot je zvijajo vojaki pri “Ge- lenksiibungah. ” Zvečer spije naj vsaj pol kvarte precej tople vode, in sploh naj pije mnogo vode tu¬ di čez dan, in vsak drugi dan naj spije v kozarcu vode žlico pšenic nih otrobov. Smokve so tudi pripo r oči ji ve za to bolezen, posebno za otroke, ki jih. rdeli jedo. Dve smok¬ vi ali figi (fig po angleško) boste v mnogo slučajih pomagale. ZAKAJ SE UKOHGVINE SPRIDIJO? Sedaj je isti čas ko ima skrbna gospodinja mnogo opraviti z uku- hovanjem raznili sadežev, in če se gospodinjo praša, zakaj ukuhava sadje, fižol, čebulo, tometos, in sploh vsako stvar, odgovorila bo, da zato, da bo imela 1 kaj za. zimo. Brez vse logike se lahko misli, da 'se ukuhava sadeže zato, ker bi se drugače ne držali; premisli pa malokedo zakaj se morajo sadeži ukohavati, da se držijo. Znanstve¬ niki prišli so do prepričanja, da se sadeži ne držijo, ker jih spridi¬ jo razne gljivice in bacili ali bak¬ teriji. Namen ukuhavananja je toraj uničiti in pomoriti vse gljivice in bacile, vse rastlinsko in živa - sko življenje, ki je v sadežu v stiki, če se hoče, da se ho ukuho- vina držala. Ukuhovlne se spridijo vsled dveh glavnih vzrokov: prvič, za¬ to ker je na sadežu ali v sadežu majhno nevidno živalsko ali rast¬ linsko življenje, ki se živi na sa¬ dežu, in ga tako spremeni, da ni več vžiten, oziroma, da postane škodljiv; drugič, zato ker so v takih stvareh kot sadje, sočivje, semena, itd., gotove tvarine, ka¬ tere, četudi niso žive, so izdelek živečih stvari, in imajo moč, da povzročijo, da sadež izzori, da začne seme poganjati, in da na - stane slednjič gotova izpremenr ba, kateri pravimo gnitje. Vsaki sadež, vsaka hrana, in sploh vsa¬ ka stvar, ki je še živa, ali ki ima moč, da zamore pod gotovimi na¬ ravnimi včiniki oživeti, je podvr¬ žena spremembi in spridenju. Da se držijo ukahani sadeži v stekleni, ilovnati; kositarski, le¬ seni, ali katerikoli drugi posodi, ni to zato, ker ne pride zrak do sa deža, ampak zato ker se je vniei- lo s kuhanjem vse življenje na sa¬ dežu in v sadežu, in ker se je za- branilo s tesnim zaporom, da ni imelo nobeno rastlinsko ali žival¬ sko življenje dostopa v posodo k sadežu. Če je zrak popolnoma čist in neukužen, in prost vsake žive stvari, ne bo povzročil, da se lira na spridi — to je, če se zrak ste¬ rilizira, napravi neploden, mrtev. Poskušnje so pokazale, da se dr¬ ži ukuhovina v glažu, četudi jo je le pol ali še manj v njem. Ven¬ dar mora biti pa zrak, ki izpolmr je prazen pro.stor v glažu, popol¬ noma razkužen in prost vsake ži¬ ve stvari, in zamašek mora bitk tako gest in se mora tako prilega¬ ti, da se ne more zrak menjavati, in da ne more z zrakom v stekle¬ nico ta ali oni organizem. Zatoraj, če je v glažu med uku- hovino zračni mehurček, ga je trs ba razdreti s tem, da se drgne z nožem ali z žlico vanj; vedar je treba prej nož ali žlico razkužiti s tem, da jo potaknemo v krop, ker na tem orodju so mogoče gljivice ali organizem, katerega prenesemo v posodo, in kateri pov¬ zroči, da se ukuhovina spridi. V časih, ko človeštvo še ni poznalo drobnogledne priprave, pripi - sovalo se , je spridenje ukuhovin pristopu zraka. Odkar se je pa iz našel drobnogled, poveličalnik ali mikroskop, ki poveča mnogo¬ krat najmanjšo stvar, katero s prostim očesom ni mogoče videti, našli so znanstveniki jako majhne gljivice in živaliee, katere se zo- vejo mikroorganizem, katere stva¬ ri so vzrok spridenja sadežev, spridenja mesa, jajc, jestvin sploh, vrhu tega pa tudi spride - nja rastlin, živali in človeka, kar imenujemo v vsakdanjem življe¬ nju — bolezen. Plesnoba, na priliko, obstoji iz miljonov gljivie, katerih eno samo ni mogoče videti drugače, kot če oborožimo oči z jako moč¬ nim poveličalnim steklom. Te gljivice, so žive, se živijo na na - ših jestvinah, se jako hitro raz¬ širjajo, in spridijo vse česar se lotijo. Cele kolonije gljivie, kate re zovemo plesnoba, vidimo lahko zato ker so se razrastle, pomno skopičnih rastlnic, kižile, in obsto žile in obstojijo iz miljonov mikro skopičnih rastlinic, ki živijo. Dalje prihodnjič. Dobro zrele ribezove jagode se oberejo od pecljev, stlačijo, in po tem se stisne ali spreša iz njih sok, ter se precedi. Prideni na kvart ribezljevega soka pol pajnta vode in funt sladkorja. Premešaj vse prav dobro, in vlij v snažni sod. Luknjo za veho pokrij z redko cunjo in pusti stati štiri do pet tednov. Potem pretoči v steklenice in zamaši. Malinov jesih (raspberry * vinegar). ■Na štiri kvarte rudečih malin vzemi toliko jesiha, da jih pokri¬ ješ. Pusti stati 24 ur, potem stvar zavri in precedi. Deni na vsak kvart dobljene tekočine dva fun¬ ta sladkorja, kuhaj 20 minut in deni v steklenice, dokler je še vroče. Steklenice smo že omenili v prejšnjih navodilih, morajo hi¬ ti vroče, in je najboljše, da stojijo v vroči vodi. Malinov jesih je ta¬ koj za rabo, če se ga pa hoče drža¬ ti se mora steklenice dobro zapre¬ ti s zamaškom parafinom. Ka dar se rabi se primeša malo vode. Je jako dober zo bolnike. Malinova mezga (raspberry jam). Vzemi na vsaki funt ne preveč zrelih malin po en funt sladkorja. Zmešaj vse skupaj dobro, in deni v lonec. Prideni na vsaki funt ma¬ lin malo čajno čašo ribezljevega soka, in kuhaj počasi toliko ča¬ sa, da se tekočina takoj strdi, če jo deneš nekaj kapelj na mrzli krožnik. Nalij v kozarec, deni po¬ vrh košček čistega papirja, kate¬ rega si namočila prej v žganje (brandy), in potem poveži še en¬ krat z bolj močnim papirjem Spravi na suhi temni prostor. ZADNJI SPISI TOLSTOJA SO NA POTI RUSKI CERKVI St. Petersburg, Rusija. 25. ju¬ lija. Car Nikolaj je potrdil od - lok svete sinode, da se vniči zad¬ nje spise velikega ruskega, in znamenitega svetovnega misleca in pisatelja grofa Leva Tolstoja. Ugovor Tolstojevih sorodnikov je bil zastonj. Tolstoj je živel za blagor in pro sveto ruskega naroda in vsega človeštva. Car Nikolaj, kot-vsi carji in kralji, in ruska religija, kot vse religije sveta, delujejo za suženjstvo in nevednost ruskega ljudstva, in vseh ljudstev sveta. Z vseli ruskih carjev in iz vseh ruskih velikih duhovnov ni mo - goče napraviti le enega Tolstoja ; z vsacega kmečkega fanta se pa da napraviti car ali duhoven, in ti ljudski krvosesi vničujejo mi - sli največje^ii modrijana sveta. Večna sramota carju Nikolaju 11. in ruski cerkvi! Večna slava Tol¬ stoju ! t PRGBATE COURT NOT1CES. Naročite 4^ ai '°dni Vestnik, ako želite dobro čtivo. Order of Hearing 1 on Fetition for Fro- bate of Will. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PEOBATE COURT. ..IN THE MATTER OF THE ESTATE of Janko Martinovich, Decedent. A eertain instrument purporting to be the last will and testament of Janko Martinovich having been presented to this Court and the petition of other thing-s, that said decedent, then being a resident of the county of St. Louis, State of Minnesota!, died testate in the county of St. Louis, State of Minnesota on the lOth day of June 1913, and that said petitioner is the surviving spouse of said decedent and that she is nameči in said will as executrix thereof, and praying that said instrument be allovv- ed and admitted to probate as the last will and testament of said decedent, and that letters testamentary be issued to Tereza Martinovich thereon. IT IS ORDERED, That said petition be heard be0»-jJIicl».: Mike Mulivicb. Za La Saje, I1L: Frank Krulc. Za Chicag i in Joliet, 111.: Jos. Blisc-h. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za De Pue, 111.: Joseph Omerza. IEANK ‘fiSENCE , za SR-aukegan, Sonth Chicago in ICtmbsho, Wis. Za Gary, iij.: JV- M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. ANTON TŠATNIK, za Clinton, Ind. Za Fairchšld in \Yillard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstoivn, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemangh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Gany<4, Pa.: Jos. Yamc. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieh. Za Marianna, Pa.: Henry Larnuth. JOKN MLAKAH, za Claridge, Fa. Za Clev»«,nd, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barb^rton, O.: Frank Poje. Za Bridgepurt, O.: Frank Guna. Za LeadviUe, J acktovrn, Stringtorvn, Eoc> ti in So. Chicago, Colo.: F. "V' P c Za IJ ri:^KV, Colo.: John Janežič. Za Priim to, Colo.: Mihael Krivec. Za Sombiset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Kans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Ore: ? p.)FCity, Oreg.: Josip Kestnar. Za Roc k'Jo rings. Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milvčitpkee, Wis.: John VVodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik - Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. JAK. CUKUJATI. za Fittshurg, Kans. JOHN I, v 4^ilLJ, za Hacine, Wis. MIH. BS' 'NIK, za Frontenac, Kans. ANT. ŽAWAR, za Kansas City, Kans. J. FERME, Stoverville, Ali. (Jpravništvo “NARODNEGA VESTNIKA” Order of Hearing on Petition for Admi- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Micnaei .viertel, uecedent. THE PETITION OF Magdalena Mer- tel having been filed in this Court, re- presenting, among other things, that Michael Mertel, then being a resident of the County of St. Louis, State ot Min¬ nesota, clied intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 22nd day of April'1913; leavlng estate in the County of St. I.ouis, State of Minnesota, and that said petitioner is the \v i c i o 1 1 of said decedent, and praymg that Lettei-s of Administration of the estate of said decedent be granted to Magdalena Mertel. IT IS ORDERED. That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duiuth, in said County, on Mondav, the 18th dav of August 1913, at ten o’clock, A. M., and ali persons intere¬ sted in said hearing and in. said matter are hereb 3 p cited and required at said. time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik’’ according to law, and that a copy of this Order be served. on the Courity Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing. Dated at Duiuth, Minn., Julv 15, 1913. By the Court, S. W. GILPIN, Judge of Probate. Seal, Probate Court, St. Louis Co., Minn. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Leo. Bali, Attorney for the Petitioner. RIGHT-CUT ® u J| stopila na prag pritlikave Čr “ lbn ?e, in ji je vkradla »kader, i bbl v : da iz kr- šanskh rok zopet v Ulll£k e najmanj civiliziranim albat c ^P a ji roparjem in tolpam, ki very'i )nll fle v Moha¬ meda. Albanija f . zavezni¬ kom vkradena, naT bl > ovstrani so pa jele ščuvati ver azo ^ pritlikave državice eno proti ', t0, St “l"t K da '»> Proaij . H«i ; a i* S,’ ( , "la, °dii, >*ro ■ '4 retl V v di %i Pfi eni d hnai H ' % ' goz (j •' 111 čez St: dv» d« več društev, je opravičena do enega člana v Vsak slovenski list v Ameriki je opra' ga mesta v direktoriju. raV jee A r sa ostala samostojna društva so op enega zastopnika v direktoriju. -jg e v - Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zave riki, ki naj bode spomenik skupnega naro 1 potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo ec * CI1 .^ skrbimo za one, ki si sami pomagati ne morej gnjaj® Vsi dopisi in denarne pošiljatve naj SL ’ j^ ca gO, tajnika: Fr. Krže, 2616 So. Lawndale Ave., ^ ki denarne nosil-ist-oe nhdnia blasajniku te denarne pošiljatve oddaja blagajniku Vsaka slovenska organizacija, ki ® te,b jii-ekt 11 ^' je opravičena do enega člana v 1 - - —vieen 0| Ije ■V 'k' hr P •s| hu i ’ s ^h v ■ i 1 , f .' s Po s L- Q °p0 e W in W v \T' po1 ?ss )le §t s ‘Si 'ne. Wo Vl ^otud; ,n]u > stotak so K. »pl " Ce ^e ob ;iIla Pačili j;. (Dalje.) France, kaj vendar nameravaš ?“ zasledovati in strah prijeti za vrat ter boječe pii kr® dela bozh D esre>c ni ne France, tega ne! Ne pustim te odtod... Go Duhov ne smemo preganjati.’ in če je to duh, mi tudi ne more nič škoditi .. ; !T lhj prisegel bi lahko, Zalka.” 11 en korak pred vrata, kar se mu vrže žena na ■'j:”, i„ aene tarnati: ■ ljubi France, ostani! — Ne pustim te odtod, ne * za ves svet te ne pustim odtod — sicer bi strahu strti. .. pametna, Zalka — bela žena ni nič drugega ka- strašilo, neka zvita glava, ki lioce ljudi strašiti; zato iZllO si na V sak način preprečiti to zlobno nakano. Jaz ji že po- ^ e ! To hi bila prevelika drznost.” . fznost! — Slabotne ženske se pa vendar ne bom bal, — »k ^i if. stokrat hujše nevarnosti. Tako strahopeten in ’ r '!'f da bi si ne upal v boj z belo ženo. ’ ’ I "'azg&vorom se je vzbudila v mladem možu vsa njegova ^i- 1 " narava in ga takorekoč vlekla z neodoljivo silo ven, Itovat strah. — A ni se mogel znebiti žene, ki mu je z rj 0 ke okrog vratu in ga trdo držala. -— Med tem je pa be- rL B jegovim bistrim očem. Zoper svojo voljo je šel Fran Ul| I. (feopo i’ )DN1 VEST INSKE DELAYSI3 f L TOBAKA, DVOJI K avnim društrn a vse kraje ER, d, Ohio. - . |i0 p a m-or ga je vlekla Zalka. Tu se je ozrl na njen bledi ! ' videl v vsem njegovem izrazu zelo velik strah, se mu je ® zato se je potolažil in pomiril tudi sam svo jo junaško na- •vnutkov sta zrla nemo predse, misleč na to, kar se je bilo godilo. Ko pa sta se polagoma pomirila, sta oba pokleknila ii«olitvi. In nista še odmolila 'dveh očenašev, kar zunaj na * otrka. France skoči pokonci in nagloma odpre okno. — Pred njim stoji bela žena z ogljenournim obrazom in T r. Zalka vikne zopet s pr estre.suj očem glasom. Vsled tega. • ik in začne glasno jokati. Franceta pa ne more obdržati vč v hiši. Zopet zagrabi sekiro in bliskoma zdirja skozi »France!” zakriči žena in hoče za njim. s,ostani tu in pazi na otroka — zapri hišna vrata ! — Takoj [ynEnkrat za vselej moram preskrbeti, da nastane mir,” 2 mož; a pri zadnjih besedah je bil že zunaj in zaprl vrata pje bila od strahu tako omamljena, da se nekaj časa ni mo- 2 mesta. Ko se je zavedla, se je splazila k oknu v smrtnem išrbi za svojega moža in skozi okno zrla na prost o. Hitro je fao se je bela postava z res neko duhovom lastno hitrostjo (iproti gozdu — za njo pa je besneče dirjal France. Obe posta fejie izginili v gozdu. ijekmalu nehal jokati, spanec ga je zopet poljubil na ustne tol v sladkem snu. Zato je Zalka lahko čula vsako besedo, vsak zlog, da vsako šumenje, ki je prihajalo od zunaj. Nekaj časa je bilo vse mirno. — Nato je cula nelk klic — bil je glas njenega moža. Zopet mirno. Kar začuje zopet 'klic in temu je sledil glas udarca, ka¬ kor bi kdo zamahnil s sekiro po močnem deblu. Rahel, pa zamolkel odmev je sledil temu glasu in zopet je nastala za nekaj trenutkov ne¬ motena tišina. — Zdaj pa se je zaslišal močan, jasen, vzdihujoč krik ženskega glasu — in sledilo mu je le še nekaj zmedenih in nerazum¬ ljivih zlogov. v Zo 'Pet se je zdelo Zalki, da je spoznala v teh klicih 'glas svojega moža. —Nastal je dolg odmor in mlada žena se je morala nasloniti na okno, ker sicer bi bila vsa prestrašena gotovo padla na tla. In zopet je začula še en bolesten krik, ki je pa prihajal iz večje daljave, že bolj ■iz sredine gozda. Lahna sapica ji je prinesla še nekaj nerazumljivih zvonkov na liho. — Naenkrat prodre nočno temino močan, bolesten krik, ki je šel skozi mozeg in kosti: bilje Francetov orjaški glas in glasil se je, kakor bi bil na vse grlo zaklical: Zalka ! ’ ’ “France, ljubi France!” — samo še te besede je mogla sprego¬ voriti uboga, preplašena žena v svojem groznem strahu skozi okno, nato je padla v omedlevico na tla. Pol ure je ležala Zalka kakor mrtva na tleh. Ko se je zbudila, je trajalo precej dolgo, preden se je mogla zavedeti svojega žalostne¬ ga položaja in preden se je docela domislili vseh strašnih reči. ki so se ravnokar vršile. — Mrzlično hitro je skočila pokonci in iz srca se ji je izvil bolesten klic in viknila je skozi okno v temno, grozno noč: “France! France!” In v odgovor ji je bil le odmev njenih besedi; sicer je stalo vse tiho. Strašna noč se je ni usmilila. — Toda ne, euj, po stezi, ki vodi s travnika sem, prihajajo koraki! Nestrpno je čakala in gledala žena; in res, ni se motila, neki mož se bliža hiši. Zalka je zavrisnila veselja v srcu in zaklicala zaupno vdano: “France ! kaj ne, saj si ti? O, koliko sem pretrpela v strahu zate!’ “Kdo pa vpije sedaj sredi noči?” je vprašal neki glas, v kate - rent je Zalka takoj spoznala Pušavčevega drugega hlapca Martina. “O, Martin”, je jadikovala Zalka, “ali nisi nič videl mojega Fra- ceta?” “A tako, sedaj sem šele spoznal da govori Bregarica”, je odgo¬ voril hlapec.” .. . Franceta? Ali mar ni doma? To se mi čudno zdi!” “Seveda je Lil tukaj,” mu pripoveduje mrzlično hitro in vsa pre¬ plašena Žalika; ipa prišla je bela žena, kar nenadoma, dvakrat zapore¬ doma, — France ni verjel, da je duh; prvič sem ga še udržala, da ni šel za njo, drugič trni pa nisem mogla več ubraniti in odšel je iz hiše iz sekiro v roki, šel je za belo ženo .. . Mir moramo imeti že enkrat pred belo ženo, je rekel, in da bode že dokazal, da bela žena ni duh .. . Iz gozda sem čula njegov 'krik in na to vrisk ženskega glasu, nakar mi je zadonel na uho še en njegov bolesten vzdih — in pri tem mi je pniMo slabo in sem padla na tla. O, Martin, gotovo ga je zadela grozna nesreča!” “Toda, Zalka! ali je pa to tudi resnično, kar mi pripoveduješ?” jo je vpraševal napol neverno Martin. Nemara se ti je vse to sanjalo?’ “Ah, da, bi bila tvoja želja resnična! — Toda, saj nisem nič spa¬ la, in Franceta ni tukaj — sicer bi ga. ti gotovo videl.” Otrok se jo z.-npet prehii.Li ir. začel glasno jokati. “Tudi otrok je opazil, da b očeta zadela nesreč:.; o, ti ubogi 110 po $16.00 aker. Natr/y je se poizve pri -nili KOB STUBLER, 407 Cl takrat St., Virginia, Minn. P IZ] Jc.iČn Bartol a '^|sHOLM, MINN. Grf-Sijska prodajalna )deM NAJ% oni |EJŠI SLOVENSKI TRG;^'E C v MINNESOTI. PRIliNAINIM VAM .DENAR NA ;- si EH POTREBŠČINAH. ...■vE,PRIČAJTE SE! ' U j tj raj °Ltožen. p e .Protidokaze, n. pr. vaša soproga... n Yf ‘" sopj.Q SlU1 , Vas > ne spominjajte me moje soproge, f e >” odgovori Schuetzer žalostno. asa soproga zamogla celej zadevi dati drugo ice, ako bi izpovedala, da ste se vi za časa, ko se je izvršil zločin, na¬ hajali po vse v drugem kraju. Do sedaj so pa vsi dokazi proti vam.” “Jaz nimam več soproge. Ona postala mi je nezvesta, ona je mor¬ da celo kriva, da sem sedaj obtožen tega zločina, da se nahajam v ječi, in to samo zato, da more svojemu poželienju zadostiti.” “Schuetzer, Vi se v tem motite. Toda pustimo to. Ali ste se ime¬ novanega dne s kom razgovarjali, in kje je bila. tedaj vaša puška.” “Onega dne, ko se je dogodil zločin, bil sem v razgovora z Gaš' parjem Tirolcem. Prišel sem utrujen in potan iz gozda, da se nekoliko okrepčam, ter 'se potem zopet podam na svoje mesto, kamor me je kli¬ cala moja službena dolžnost. Pred hišo sem sede) na klop. Tedaj se mi približa Gašper, ter mi je pričel pripovedovati, da se je nahajal pri moji soprogi nek visok gospod, ki je poljubljal mojo soprogo ter da sta se dalje časa zadrževala v sohi in jej je končno podaril zlat. Jaz sem se nato podal v sobo in opazil, kako moja žena skriva nekaj v svoja nedra. S silo sem ji odprl roko, v kateri je imela zlat in se prepri čal, da je Gašpar govoril resnico. Razsrjen nad tem, udaril sem jo s tako močjo, da je padla na tla, nakar sem se sam podal v spalnico, kjer sem legel na posteljo razsrjen in popolnoma uničen, prevaran. Padel sem v nezavest, in v tem stanju so me našli orožniki. To je vse česar se jaz spominjam.” “Kje ste pustili vašo puško?” “Ne spominjam se popolnoma, mislim pa, da pred hišo naslonje¬ no ob klop.” “Zamorete li to trditi z gotovostjo?” “Z gotovostjo tega ne morem trditi, ker sem se preveč razburil ob razgovoru z Gašparjem, da, bil sem skoro ob zavest.” “Kdo je bil oni gospod, ki je poljubil vašo soprogo,” kakor vam je pripovedoval Gašpar. “Gospod sodnik, bil je knez, vojvoda, princ...” “Dovolj.. . ” prekine ga sodnik. “Mogoče, da je to resnica ,toda ne mislite, da bi hotel oni gospod uničiti vašo družinsko srečo.” “Gospod sodnik, knez ali čevljar, tu ni nikake razlike. Tudi sam vladar nima pravice, vmešavati se v tuji zakon in razdreti obiteljsko srečo svojega podanika. Moja družinska sreča je meni ravno tako lju¬ ba, kakor njemu njegova, ako ne še ljubša, kajti on morda išče svojo srečo v razkošju in veselju, za kar ima sredstva in moč, jaz pa, ubogi sluga, imam svojo srečo, svoje vse poleg žene. zveste žene, in kdor ho¬ če, da mi to srečo in zadovoljnost kali, ne zasluži drugega, nego smrt,.’ “Ne govorite tako nepremišljeno, ker tako govoričenje bi moglo biti za vas usodepolno. ” “Jaz sem itak že uničen,” odgovori Schuetzer. “Jaz vam popolnoma verujem, da ste nedolžen, radi t.ega-ker ste pa izrazili v svojem zagovoru razžaljive besede, uničiti hočem sedanji zapisnik, sestaviti hočem novega in pozvati vašo soprogo no dogovor. Gospod zapisnikar, uničite stari zapisnik in napravite novega. A vi, sodni sluga, pripeljite gospo Terezijo Schuetzer.” Schuetzer prebledi. Takoj na to vstopi v sodno dvorano Terezija. Kakor hitro jo opa¬ zi Schuetzer, hotel je planiti v njo, toda njogov trud je bil zaman, kajti v tern so ga ovirale verige na nogah in rokah. “Jezus in Marija! August, v kakem stanju se nahajaš! Ljublje¬ ni moj August, ti tega nikakor nisi zaslužil,” milovala ga je Terezija. “Nehaj, ti -strupena kača! Ti nezvesta kača v ženski podobi!” kričal je Schuetzer. “Ljubljeni moj mož, mili soprog, poslušaj me, vse ti hočem raz¬ tolmačiti. Jaz sem nedolžna, jaz sem ti zvesta, jaz sem ti zvesta in n dan a 0( j prvega dne našega spoznanja do današnjega dne. Prisegam ti pri Bogu, pri Brezmadežni, da sem popolnoma nedolžna, proklet - stvo naj pride nad mene iz neba,, ako sem ti v čem nezvesta postala,” Terezija pade na kolena in dvigne tri prste v znak prisege. (Dalje prihodnjič.) . . Frank Veranth El¥, Minn. -Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. mf- SLOjVENSKA GOSTILNA Brank Medved ^ShOLM, MINN. Phone 101. PRIPCjp^DČA SE CENJENIM RCEaKOM V OBILEN ^ - POSET. NAJBP^A POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI • PIJAČAMI. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DPraŠTVAM IN JEDNO- TAM! L J Elcd Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik 71? jK %? Vi ¥ ©t? Vl v Vl i’4 V Vi ¥ Vi VI Z Vl ¥ ¥ Vi v,v Chisholm ~ - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3' Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! ©It & ti V f V ©ji? V*v 3?s, ©t? ti ©k? ©j? ©j? t* CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel I LI JA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPER10R STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. (ta. s m »iifs bRF\VINOCOMPANY Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Filger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Gatabje “ “ “ 30.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blaeo sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EM ERIČI!, vinska trgovina in distilacija žganja, yogat Holmes & St. Clalr Ave., CLEVELAND, OHIO. m K s šli Sfi s šs IVI. F. SKALA, agent za “Pabst“ Miiwaukee in “Peoples 11 Duluth pivo. s s H? SE Hi m m Sfi Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake Ijjpjj Hi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško o vrt. Hi LE LE Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ^ ELY, MINN. g {je Telephone Ko 52. - - m S - »li šliHiSfiSfiHiSfiSSHiSfiSfilliSfiSfiSitSSHiHiHiHišfiSfiSfiSfiHišliSli “NESREČNA LJUBEZEN.” S. E. Velike svetle zvezde so hodile svoja pota. Rumene, rdečkaste, modre in zelene in vijoličaste iskre so utripale v visokih ozračjih in si jale tiho na daljno življenje hrepe meče zemlje. Valovila so se razdiui kana morja, koprnele so skalnate gore in dehtele so temne rože do zvezd. _ . Šla sta počasi po gozdu. Ona je bila visoka in se je bila zazrla v zvezde, vsa ljubezni polna in ko¬ prneča. V prsih se ji je prelivalo veliko udano veselje in iskala je besede, ki bi bile vredne njenih čustev. Pa ni jih bilo in zato je molčala, vsa prepojena velike lju¬ bezni. Njemu pa so begale čustva od nje do neke misli, do neke točke, kjer so se ustavila in so premišlja¬ la. Mešalo se je in begalo je, nedo¬ ločno v veliki slutnji. In zopet so opustile misli za trenutek tisto toč ko in so bežale k njej. Pogledal ji je v prozorni obraz, ki je bil nalahno privzdignjen pro¬ ti nebu in je odseval veliko sveto- tajstvo tihe ljubezni.In v nasilnem navalu koprnenja, razlivajočega se po vsem vročem telesu, polnega pekočih -žarkov in skritega -zataje¬ vanja, jo je privil k sebi in je pri¬ žel svoja, ustna na njene. Voljno se mn je udala in njene oči so še vedno kakor zamaknjene zrle v zvezde. “Poslušaj me, Lina!” “Poslušam te,” je odgovorila in ni se ozrla vanj. “Vidiš, tako sem zmeden, da ves trepetam. Vso noč in ves dan sem mislil in mislil. In potem sem pisal. In ko -sem prebral, sem raz¬ trgal. In iz nova sem mislil in iz- nova sem pisal. Ni miru v meni, ni ja-snosti, ni vere. Vidiš, ljubezen se mi -zdi tako velika, tako lepa, vsa polna najvišjih čustev, polna vese¬ le udanosti, hrepeneča po popolni sreči in po globokem trplenju. In je silnejše od vseh najbolj hrepe¬ nečih čustev, kakor je solnčni ža¬ rek svetlejši od vsakega plamena. Mno-go sem premišljeval o tem, ta¬ ko, da mi je šumelo v glavi, da se mi je podila razburkana kri po te¬ lesu kakor deroči gorski potoki, in me je žgalo in palilo okrog sr¬ ca. In sedaj sem ves zmeden in misli mi begajo,od tebe k tisti zgod bi in od tiste zgodbe zopet k tebi. ” Prenehal je jn je umolknil. Šla je poleg njega vsa molčeča in ka¬ kor izklesana in -zdelo se mu je da je otrpnila in umrla v njej vsaka iskrica življenja. Ona pa je živela vsa v zvezdah in je mislila njegove misli, brez vsake nejasnosti, mirno, prožita lastnega spoznanja. ‘ ‘ Ti mene poslušaš, Lina! ’ ’ Komaj da je v-strepetala in se je ozrla vanj. Videl je dvoje oči, pol¬ ne globokega razumevanja in žal mu je bilo za rahlo«očitanje, ki je zvenelo iz njegovega klica. “Jaz sem jasna in mirna in mo¬ je -srce sluti še dalje. Govori, moj človek.” Šepetala je, kakor da bi se zbu¬ dile rože na poljani in se zavedle solnčnega dne. Prišla sta iz gozda. Pre'd njima je bil izlit svetel ribnik in na dnu globoke vode so trepetale zvezde. Na nasprotnem bregu so se zibali dolgi vodni refleksi črnili jagnjet in -so temnili ja-sno globino kakor črni žarki. Hotel sem pisati -o tisti ljubez¬ ni veliko delo in zmislil sem si -zgodbo: Živi mlad pisatelj. Prepo¬ jen je vse z mislimi o veliki ljube¬ zni in piše o njeni globoki sitnosti 'ki je večja odhrepene-nja po živ¬ ljenju. Nekoč sedi zamišljen v svo ji sobi in časih napiše svoje misli. Med tem stopi njegova ljubica v sobo in se tiho vsede v kot, ker ga neče motiti. On pa misli in piše .4 n prikradejo se mu v dušo dvomi -o taki ljubezni, zdi se mu nemogo¬ ča. Vstane in hodi razmišljen po -sobi gorindol, govori glasno in ne opazi ljubice, ki ga verno posluša. In ne more se več poglobiti v delo ker nima več vere v tisto ljubezen, ki je večja od hrepenenja po živ 1 jen ju. Strupeni dvomi se razpre¬ dajo v njem. In ljubica razume njegovo tugo in mu sklene dati vero v tisto ljubezen, hoče se žrto- vati, da bi mogel skončati svoje veliko delo. Poslovi se v duši od njega, splazi se iz sobe, napiše mu dolgo pismo, polno največje ljube¬ zni in se usmrti. To je kratka vsebina. V to sem hotel izliti in vklesati vse svoje nazore o ljubezni. Začel sem pisati ves prevzet in navdušen. Potem pa 1 sem bral in sem ra-ztrgal. Lina, Li- I na, Veliko bi/bilo -to delo,-ali zdi | sc mi, da je ta vsebina nemogoča, j Nikdar se ne more kaj takega zgo- j diti. In meni manjka tiste globoke Vere in ni mi mogoče tega pisati, o čimer sam -dvomim.” Obmolknil je bolestno in zagrni¬ la ga je nočna tema, kakor da bi bila pristopila iz vseli nevidnih daljav, ki so se skrivale v gozdu za ribnikom. Čutil se je samotnega in revnega. Zagledal se je v temo in iz nje so prihajali sivi kolobar¬ ji, množili so se z nestrpno naglico in so plesali v divjih krogih, ved¬ no hitreje, dokler niso priplesali prav do njegovih oči in potem ni vidil nič več. “Poslušaj Sasa, v meni ni nika- ! kega dvoma. Ta zgodba bo resni- j ena. V sebi čutim veliko jasnost in tiho ljubezen kakor nikdar po¬ prej. Zakaj dvomiš o meni?” Začudil se je neizmerno in je dejal: “Ne razumem te, Lina, kako naj dvomim o tebi, ‘ko vem, da me lju¬ biš” “Ti veš, da te ljubim,” je go¬ vorila tiho in s poudarkom. “V meni gloda ta zgodba in nič drugega ne mislim kakor na njo. Nezadovoljen sem s samim seboj in pridejo trenutki, ko sam sebe so¬ vražim. Zavoljo dvomov. Pa bi vr¬ gel vse skupaj iz sebe, daleč -proč da nebi ostala nobena sled — pa ne morem.” Bila sta na cesti proti mestu. Ob kraju so vstajale črne hiše, še tem nejše od teme same. Časih je zala¬ jal kak pes in zarožljal z verigo. Potem pa je bilo zopet vse tiho in le široka cesta je umirala v dalja¬ vi pred njima. Hiše so prihajale gostejše in tu inta-m -so brlele revne svetilke. Ustavila sta se pred veliko hišo Podala mu je roko in mu jo krepko stisnila. Vsesala je svoje jasne oči v njegov tužni pogled in je rekla: “Prijatelj, dala ti bom vero.” In izginila je v veži. Odšel je naglih korakov. Nad njim so 'bleščale velike zvezde v mračnih barvah, trepetala so da¬ ljna zračja in vsa zemlja se je valovila -k njim. Pa bilo je vse tiho v tem silnem nemem koprnenju, tako mirno in neslišno, da ni bilo čuti ni-ti simfonij širnih poljan in -plapolanja toplote letne noči. Ni videl Saša letne noči, s tež¬ ko, sklonjeno glavo je hitel do¬ mov. * # # Drugi dan je dobil od nje krat¬ ko pismo: “Prijatelj, dala ti bom vero Jaz grem od tod. In ti veruj in spi¬ ši svoje delo!” Ni razumel takoj. Potem pa ga je nekdo udaril s kladivom po gla¬ vi, da se mu je stemnilo pred očmi in da se mu je zdelo, da ga ni več in mrzel pot ga je oblil. Počasi se je zavedel in je bulil in bulil v pismo. Oči so mu izstopi¬ le iz jam, lica so mu osinela in splahnela in tuj, nečloveški glas je dejal: 1 ‘ Spiši svoje delo ! ’ ’ Vrgel je pismo od sebe in se vse del k pisalni mizi in je pisal in -pisal.In pisal je z velikimi, neči¬ tljivimi črkami tri dni in tri noči, dokler se ni onemogel zgrudil. Spisal je velik um-otvor. Bilo je delo blaznega človeka. * «:< * Časopisi so prinesli novico: “Zastrupila se je 'blagajničarka Lina Svenjšek. Vzrok: nesrečna ljubezen.’ In pozneje: “Zblaznel je nadebudni mladi pisatelj Saša Pravnik vsled preve¬ likega študiran-ja. Škoda za ta¬ lent !” ŠERIF BO PRESKUSIL NEDELJSKO POSTAVO. Hutcbnison, Kans., 24. julija. — Šerit Koon C. Beck je bil kazno¬ van ker je imel odprt njegov park za zabave ob nedeljah. Naznanili so ga duhovni, ker so zoper to, da bi se delavec ob nedeljah malo po¬ zabaval v svežem zraku in v senci drevja, ampak bi moral plačati za sedež v cerkvi. Šerif Beck je naznanil 350 pod¬ jetnikov, ki delajo biznes ob ne - del j ah. Rojaki in rojakinje! Kupujte pri trgovcih, ki oglašajo v našem listu, in povejte, da ste Slovenci, I in da citate Narodni Vestnik. GOZDI V PLAMENU ¥ ZAPADNI C AN ADI. Edmonton, Alta, Can.. 22. juli¬ ja. V Rocky gorah razsaja veli¬ kanski gozdni požar, ki obsega 10 milj dolgosti. Ogenj se hitro razširja. SLEPA 50 LET VIDI PRVIČ SVOJE OTROKE. Hillsdale, Midi., 21. julija. Sle¬ pa 50 let, Mrs. J. Helsh stopila je z vlaka na tukajšni postaji dne 21 t. m. in pri električni luči videla je prvič v svojem življenju svojih osem otrok. Zdravnik, ki je operiral sivo žensko ji je pomagal z vlaka. Že¬ na stala je en hip pred močno električno lučjo, ko so jo obsuli štirje doraščeni sinovi - in štiri doraščene hčere. oci. Največji štirih sinov je objel svojo mater in jo poljubil, in ona je videla prvič Tomaža in Vilje¬ ma in Katrco in ostale svoje otro¬ ke. “Poglejte nas maira/djaj ne, da smo čvrsti in krepi? 4 je djal najstarejši sin,,-doij In potem se je z- kr^, Mrs. Helsh isto kot bi se ? lf ravkj vsa ki materi, ki vidi prvicsU^T otroke — objela je vsaeegauip ('ljubila, in solze radosti so siljj^jjoiiijenih oči. Družina se je sprav'’ u Vta voz, in dom družine Helsh d a ;en naj¬ srečnejših domov na" na -ilji — ker mati vidi sad svo,i*’ 0 R a telesa prvič. Operaciji, ki je dal* Z£ < Stari ženski, ki je bila sleprV^Upt, se čudi celo zdravništvo 0 p e - racijo zvršilo. (> 1 dok: ' 1 'bc r 11 Mj- PŠENIČNA ŽETEV ^ IZVRSTNA IN,.,,/LNA. Council Bluffs, lovrap^jfj juli¬ ja. Žitni pridelek v držanj- Iowa je najlepši kar jih je din ^ ke- daj imela, in kakovost 4 ai Vt^ a je izvanredno lepa. Železnice imajo že mnogo posla s prevažanjem žita, ki se prodaja največ kar iz polja. V posamez - nih slučajih dobili so far mer ji nad 50 bušlov pšenice ib;, aker, povprečni pridelek se pa vrti oko¬ li 30 bušelov za aker. | Smešnice. | Zviti Nemec.h Nek Nemec je moral mirne s svojim vozičkom čez Pe - ljal se je v vozičku, v katerega je imel vpreženega kozla.^^jstninar je prišel, in -zahteval,’Ni a > a plača mostnino. Nemec se je nekolitjsjj Jasa iz¬ govarjal, toda ako je A v el priti čez most, plačati je ’mo. m :l most¬ nino, zato seže v žep h^ a lača pet pfenigov. j^ v ' Popoldne pride nazaf, jsez most. Posadil je pa pred m#.om kozla na svoj sedež na vozu, !Qm pa je vlekel voz. J Zopet pride mostnš/jpr in zah¬ teva pet pfenigov mo-St-^me. Zviti Nemec je zmajal z glavo, češ, ne bo nič. Pokazale na ko - zla na sedežu in dejal: “Ne govori kočijaža. ,— p rasa.) Žena: Glej, ljubi mož, ti si pri tolikih društvih — ali bi ne mogla tudi jaz nekaterim pristopiti? Mož:: Čemu pa to ? Žena: Da bi bila sem in tam kak večer v tvoji družbi. Gospa: To vam pa koj povem, Nežka, če imate ljubimca — v kuhinji ga ne maram videti. Služkinja: Nič se ne bojte, mi- lostiva; moji ljubimci hodiji k me¬ ni samo kadar gospe ni doma. # * # — Gospod pristav, 'kako sodite vi: ali je bolje, da so ljudje malo časa zaročeni ali dlje časa. ? — Mislim, da je bolje, če so dol¬ go časa zaročeni; čim dlje so za¬ ročeni, tem manj časa so potem poročeni. # * • Pestunja: Moj novi častilec je posojilnieni uradnik. Kuharica: Tega ti že ne verja¬ mem; posojilnieni uradniki so no- bel gospodje. Pestunja: Moj je tudi nobel; koj prvi večer sem mu morala po¬ soditi dvajset kron. * * • Mati: Ti nesrečna, zavržena ženska-kdo je tisti, ki te je za; Ipeljal, kako se piše? Hči: Ne — ne — vem —- sem ■ videla samo njegov — monogram. # ' * * Lakaj Joško je napravil na go - spoda grofa pismeno prošnjo: naj mu dovoli nositi brke. Gospod'grof je zapisal na proš¬ njo: “Dovoljujem brke nositi, a samo,izven službe. # # * — Kaj pa rečeš svoji ženi, če prideš pozno ponoči domov? — Jaz rečem samo “-dober ve¬ čer,” vse drugo pove potem moja žena. * * * Žena: No, sitne-š sitni, danes vendar ne boš rekel, da je juha slaba. Mož: Ni ravno slaba, ali neka¬ tere žlice tudi niso bile dobre. * * * Profesor: Janez Koštrun — ali ste vi svojo nalogo res sami spi¬ sali : Dijak: Da. gospod profesor, sa¬ mo pri umoru Julija Cesarja mi je stric pomagal. * * «:• Župnik Jaka pride k bolnemu in brezzobnemu starčku, da ga spo ve. Starček pa o tem neče nič sli¬ šati. Nazadnje mu pravi župnik Jaka: “Če umrete neprevideni, pridete v pekel.” Bolnik pa se mu prijazno nasme je in odgovori: “Jaz sploh ne morem priti v pekel, ker tam je jok in stok in škripanje z zobmi, jaz pa nimam zob in ne morem ž njimi škripati.” ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, l se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri anačlni” (Anchor Bar) na 311 — 3. A ve. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, “ P k oVo1a a c r : rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradban ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveletli, Mina. MATH. VIDAS, “'T: jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GBOCEillJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Gremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Viclas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, °£5£3£kS£S; PBODAJABNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR bo 1 * 1 «. “S poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. LJUBO BOGICEVICH, Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška Kltoiigkih Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, TAK., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely. Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $S00.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna nodpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z .R S. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. —- Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra zveze 20 V s k leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks , Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300,00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki ,$1500.00, za iz- • gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, kajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik: Frank Peny, podpredsednik; Frank jkenich, I. tajnik; Frank Frebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci; za mesto in Adams Section: John Shutte; za Špruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib¬ bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frank Gor¬ nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič, redar. MARKO MAROLT, ■SSESŽK Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SSK: VATSKI POfiBEBKIK, 416-6th St., Calumet, Mleli. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MAT. D. LIKOVICH J T A A NI So ^ Bange, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, Mick. Naj večja trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurza. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th SL, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. Get That Name in y our ni i ud—m e m o ri z e it — say it every time you buy whiskey and youwill a!ways get the best. ORDER FROM PRANE VERANTH \ JOHN GOTJZE, J\ELY, MINNESOTA. YOUR CUIDE TO REAL WHISKEY POZOR, ROJAKI! ivashii svoja : rialno jamči, vila pi ristna. Po < su se r čilo iz Alpen Pomad padanj rast las še dosi lo na katere ženska: dolgi I |;čno pc Kstejo, i | izpadal veli. — ko zrastejo moškim v 6. tet brki popolnoma. Eevmatize in nogah ter križicah v 8. ( noma ozdravim; kurja očes ee, potne noge in ozebline i ma odstranijo. Da je to re čim s $500. Pišite po cenil pošljem zastonj. — JAKOR 1092 E. 64 th St., Cleveland, O > zn id s; o > on SVOJI K SVOJIM! Pitone—Zenitb 934 sSresgnBr.«* 004 . ifl" M. Danculovfch 4 Co. 529 West Mich. St. DULUTH Svoji k svojim! Zlat Je ta pregovor, a malo se spolnuje. MI hočemo pa to s f z vršiti, če se pri nas obrnete, kupite pri nas šifkarte Sp ° 3n ^ v aili izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi Sadar pridete v Duluffr, obiščite nas in se prepričajte ‘kkijj vas storiti In takrat bodete sami rekli, držimo se i ’ a 3 Moremo > Svoji k svojim! SVOJI K SVOJIM! IBI SVOJI Kl vanj^ SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V mm VT. J. RIETOTV, predsednik. O. TOESTE, blagajnik. Glavnica in rezervni sklad $36Si)ojf GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan plačuje od hranilnih vlog Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja PAROBBo KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne >J> jlich- 1,10 da”f s ; pvkujo^ Ufe k!« I b ' oduisu” niso bil zanimati se mora za MONARCH TYPEWRITER lahkim tipom. Z MONARCH TYPEWRITER-JEM se dosežek hki tip vsled posebnega mehanizma, in njega sesto je tako enostaven in priprost, da je povsod pri ljubljen. Ne ozirajte se na tehnične predpise. Dejstvo katere potrjujejo fabriikanti typewriter-jev je, da ima Monarch čudovito lahki tip. j, jkoflOi amp« ato, da bi »1»' ktilo pumPj* v jperior rudniku jiužbe. Ko j‘‘ u salvo nad nj j delavci tudi m (ijo odločnostjo Ute bodo komi despotično zjutraj je marši iil delavski h I (po ulicah v II t Slovenci, Ilr\ j Poljaki, Crlii i lijejo boj za e ste pravice. Vs »«i se obnašaj mio in vsi— Evro mi, vse razno nai Luga. vzhoda ; *jo, da so vsi R «i iste težnjo, u združeni boj si cilj. »i so prič Ta stroj ima tudi vse druge pogoje vidljive pisave, pripravnosti za vsa - kojako pisanje, in je trpežen. Pišite po ilustrovani cenik Monarch Deparfmen REMINGTON TYPEwRITER C0MPAN? ih Ave. West . DULUTH, Je prosi "»"»a Conntv — Cenjenim naročnik 011 Na mnoga vprašanja glede slik iz Lalknji 5 ^ avstrijskega vojaškega manevra, avstrij* e • rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, n * n , ■ da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača ce o e ^ nino na polutednik “NARODNI VESTNIK , in od 15. maja 1913 naprej. Kdor se torej naroči sedaj in plača c v „. nino v znesku $2.00, dobi eno sliko z ast0l !V e jib^ P™j a tJ je 5 centov ža ovoj in poštnino- je 6x20, in so pravi kras za vsako sobo. “NARODNI VESTNIK”, 405 W. Duluth, Minnesota