Sjrtošhe VGsti PODPORNI FOND. Eden glavnih predpogojev za uspešno delo\anje organizacije so zadostna sredstva, ki jih mora imeti organizacija na razpolago za uspešno \ršitev svojih nalog v težkih trenotkih. Prvič se je zgodilo v zgodovini naše organizacije, da je članstvo samo spontano uvidelo in se oprijelo gornje resnice ter je brez oklevanja samo pokrenilo akcijo snovanja podpornih fondov. V zadnjem »Učiteljskem tovarišu« čitamo \est, ki je slovenskemu učiteljstvu v čast, ostalemu učiteljstvu v državi pa v vzgled, da so sreska društva v dravski banovini pričela sno\ati podporne fonde, s katerimi se bo dala sigurnost tovariškim borcem, ki se za vse ostale izpostavljajo v borbi za naše pr^r viee. Članstvo je še- posebej naglasilo, da je to več kot važno in bo moralo v bodočem proračunu sprejeti še večjo postavko. Ideja j« padla na rodovitna tla in je pričela oživljati med samim članst\om. Podparni- fond, ki je bil dolgo vrsto let samo želja pobornikov učiteljstva, ki so gledali v težko bodočnost, oživllja danes sama med članstvom in učiteljstvom. Učiteljstvo vidi težke vsakodnevne napade na učiteljski stan, a vidi tudi, da je navezano samo na 6ebe v obrambi svoje časti, svojih pravic in svoje nezavisnosti. Na nikogar se ne more v tem pogledu zanašati. Osamosvojiti se mora in dati svoji stanovski organizaciji sredstva, da bo lahko branila poedince in celoto. Podporni fond ¦ naj pomaga učtieljstvu obvarovati čast. čist značaj, neomadeževanost, vestnost pri dela in skrajni idealizem, t. j. one vrline, ki so potrebne vzgojitelju mladinein naroda; podporni fond naj pomaga ublažiti rane učiteljstvu v najtežjih momentih, ko napoči pri njih poleg notranje moralne boli finančna stiska, ki preti notranji moralni odpornosti. Podporni fond pa mora pomagati odbiti vse atake, naperjene proti celokupnemu učiteljskemu stanu in podpreti akcije za načelne rešitve, ki bodo v korist celokupnemu učiteljstvu in s tem tudi vsakemu poedincu. Nihče ne more reči, da ga ne bo potreboval in nihče ne ve, kdaj se bo moral poslužiti podpornega fonda. In to daje ono silo, da ga učiteljstvo samo snuje! — Opozicija JUU kleveta učiteljstvo. Opozicionalci se poslužujejo najnečastnejših sredstev, da bi zanesli zopet razdor v učiteljske vrste. Pod naslovom: »Predlog nekega učitelja, kako bi se najprej in najsigurneje sanirale razmere med učiteljstvom« — naslovljen na g. ministra prosvete, pišejo: »Pravijo; da imamo nekaj tisoč usposobljenih in brezposelnih učiteljev. Hvala dragemu Bogu, da imamo tako lepo izbiro, ker imamo veliko potrebo in povpraše\anje, ako bi Se pričelo čiščenje in izvajanje selekcije med učiteljstvom. Niti učiteljski stan, niti državna služba niso neke ubožnice in zavetišča za nesposobne, lene in pokvarjene...« — Dobesedno tako piše opozicija proti sedanji upravi JUU. Na kako čiščenje in selekcijo oni pozivajo, to je jasno in tega ni treba šele razlagati. Ali si morete misliti večje pavšalno obrekovanje učiteljstva? In ti ljudje se upajo nastopati proti stališču novosadske glavne skupščine JUU, ki se bori za čiste in prave interese vsega učiteljstva, za katere interese doprinašajo značajni učitelji vse žrtve! »Pomanjkanje poštenosti in vrlin se maičnje tndi poedincu, ga upropaiSa in ponižuje." Kralj Peter I., učlteljem 6. avg. 1903. — Zagrebški učitelji obsojajo pisanje »Narodne prosvete«, glasila JUU". Opozicionalci proti sedanji upravi JUU pišejo: »Upravitelji narodnih šol v Zagrebu - mesto so na uradni konferenci (op. sklicani od treh nadzornikov), 7. okt. 1936., zavedajoč se s\oje odgovornosti in dolžnosti, a v zaščito interesov vsega učiteljstva, najostreje obsodili nepristojno plsanje »Naroane Prosvete«, glavnega organa JUU v poslednjem času, s katerim se ruši potrebna avtoriteta v \rhovih države.« Slede podpisi 27 upraviteljev narodnih šol mesta Zagreba. Upravitelji so na uradnih konferencah na šolah zahtevali od učiteljstva, da podpiše to resolucijo proti »Narodni Prosveti«. Da, filozofija pravice! To je znanost, ki kot ostale moralične znanosti, ne leži niti v povojih. (Nietrsche) — Kaj pravi opozicija JUU k premestitvi predsednika Dimnika v Beograd. Opozicio- nalci pišejo: »Na drugo šolo ga ni mogel namestiti, ker je gosp. Dimnik usposobljen za pouk defektne dece, a na ti šoli je slučajno upra\itelj Rašič. — G. minister je najlepše mislil v vsakem pogledu. On je veroval, da se bosta ona dva na istem zavodu sporazumela in spoprijateljila in se bo tako počasi pomirilo tudi učiteljstvo in se posvetilo svojemu glavnemu in pravemu poklicu.« — Ali si morete misliti večjo pokvarjenost od tega. Kakšna je ta morala? V Beogradu je poleg 2 razredov za defektno deco na šoli, kjer je upravitelj Rašič, še 16 razredov za defektno deco na drugih šolah. Ni samo naivnost, temveč tudi zloba, da se skuša učiteljske zahteve in stališče vsega učiteljstva obračati tako, kakor bi obstojal kak oseben 6por med predsednikom Dimnikom in Rašičem ter se mora zaradi tega sedaj boriti učiteljstvo. Poleg cinizma in sadizma je v ljudeh, ki se poslužujejo takih sredstev, velika porcija pokvarjenosti, da obračajo zadevo v tako smer. Na drugi strani imajo učitelje za zelo nespametne, ker mislijo, da bodo verjeli takim intrigam. No, dosedanja praksa in metode so pokazale, da je vsaka opozicija iz Beograda rušila uprave udruženja. To delajo le taki, ki niso .v upravi in bi to radi bili, zato pa rušijo vsakega predsednika, ga osebno napadajo, mu jemljejo ugled in čast, pa naj se še tako idealno bori za učiteljske pravice. Skrajni čas je, da se učiteljstvo izven Beograda otrese varuštva, ki si ga prisvaja nelegitimna grupa beograjskih učiteljev nad centralno upravo JUU. Vedno in vedno dela človek le to, k čemur ga sili njegova natura. (Macchiavelli) — Uspela prireditev PRK v Banji Loki. Lepa in prijazna jesenska nedelja nas je zdramila tudi v našem tako maloznanem in zapuščenem kočevskem kotu. V beli Banji Loki, tam doli nad temno šumečo Kolpo, sc nas je zbralo iz vseh onih oddaljenih šol Borovca, Brige, Kostela in drugod, preteklo ncdeljo, 18. oktobra, ko smo prisostvovali Albrehtovi 4 dejanski lutkovni igrici »Koren lečen«, odigrani po marljivem lutkovnem odseku PRK na osnovni šoli v Banji Loki pod vestnim vodstvom tov. upravitelja D. Prešerna. Polna šolska soba i