[DVIGA LETO IV. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA SEPTEMBER 1975 Glavni direktor o sedanjem trenutku v Jelovici Nismo bili nepripravljeni Cel kup nepravilnosti v našem gospodarstvu je postopoma privedlo do ostrih ukrepov, ki so bili nekje nujni, tako na področju poslovanja s tujino kot v poslovanju in delu samih gospodarskih organizacij. številni so ukrepi o prepovedi uvoza surovin oziroma sploh o omejitvi uvoza močno prizadeli, saj jih je doletela nepripravljene. Tako je tudi v škofjeloški občini, kjer je precej podjetij v velikih težavah — Alpina, Iskra Železniki — in kjer je Jelovica eno najbolje stoječih podjetij. O tem in nalogah iz akcijskega programa je tekel razgovor našega sodelavca z glavnim direktorjem Jelovice Tinetom Kokeljem. — Letošnje leto bi lahko imenovali za večino slovenskih podjetij, predvsem pa lesnih — leto preizkušenj. Koliko to velja za Jelovico? »Tudi Jelovica se tem težavam, ki so jih narekovale precej razmere na tujih trgih, ni mogla povsem izogniti. Naša sreča pa je, da nas vse to ni našlo nepripravljene, saj smo se v Jelovici na to leto pripravljali že dve leti. Vedeli smo namreč, da se večjih te- žav ne da odpraviti na krajši rok in smo temeljito proučili svoje poslovanje tako na samoupravnih organih kot na nivoju vseh družbenopolitičnih organizacij. Predvsem smo stremeli za čim večjo odvisnostjo od domačih surovin. Dve naj večji postavki, les in okovje, smo v Jelovici s pravočasno preusmeritvijo uspeli zagotoviti doma.« — Če prav razumem, teh dveh najvažnejših repro-materialov praktično ne uvažate več? »Tako je. Skupaj je strokovnjakom Jelovice in Kovinoplastike Lož uspelo razviti okovje »Jelko«, ki ga v več kot 90 odstotkih vgrajujemo sedaj v naše izdelke. Tako nam je skoraj vse uvoženo okovje uspelo nadomestiti z domačim. Drugo surovino — les, ki je bil prav tako med največjimi krivci negativne menjave s tujino, pa smo si uspeli zagotoviti doma letos, ko je začela delovati SOZD GLG, kar je precej tudi zasluga Jelovice, ki je bila med pobudniki za ustanovitev te sestavljene organizacije na Gorenjskem. Vsi smo se zavedali, da se le tako lahko močno skrajša pot od pridelovalca surovine do porabnika.« — Verjetno danes ne bi tako optimistično govorili, če se ne bi res pravočasno preusmerili na domače surovine? »Tega niti pomisliti ne smem, kaj bi ta »totalna« prepoved pomenila v prejšnjih pogojih za Jelovico, že tako občutimo precej posledic.« — Torej brez težav le ne gre. Kje je najtežje? »Samo primer. Odkar velja omejitev uvoza, nam je zvezni sekretariat od 16 prošenj za res nujen uvoz (nekaj žaganega lesa, okovja, iveric, rezervne dele za stroje, sponke, papir za fotokopirni stroj in drugo) dal soglasje le za dve prošnji in sicer za papir fotokopirnega stroja in za sponke, kar pa v odnosu na vse kar smo prosili predstavlja malo vrednost. Zato je nemoteno delo v Jelovici precej ogroženo, posebej če vzamemo, kaj se lahko zgodi, če bi se pokvaril stroj v proizvodnji, zanj pa ne bi mogli kupiti rezervnih delov. Kolektiv se bo moral zato močno prizadevati za povečan izvoz, pa čeprav bomo prodajali po lastni ceni, saj si bomo lahko le na ta način zagotovili uvoz najnujnejših stvari. Ta del pa je tudi v akcijskem programu postavljen na prvo mesto in na vsak način moramo uspeti.« — In kako je sedaj z izvozom Jelovice? »Najprej bi rad omenil, da nam je uspelo uvoz zmanjšati v letošnjih sedmih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani z 4 milijarde 100 milijonov na 2 milijardi 400 milijonov st. dinarjev. Po drugi strani pa smo v istem obdobju uspeli povečati blagovni izvoz za 16,4 odstotka. Če pa bi dodali še devizni priliv poslovalnic v 7 mesecih je skupni dohodek 2 milijardi 200 milijonov st. dinarjev, kar je 91 odstotkov več kot lani. Vendar nam upoštevajo le blagovni izvoz in šele, ko se bo ta povečal na 20 odstotkov, bomo lahko tudi uvažali prej omenjene repromate-riale. Zato bo potrebno izvažati na vsak način.« — Pa so konkretni izgledi, da vam bo do konca leta to tudi uspelo? »So. Pogovarjamo se namreč z našim najboljšim kupcem iz Stuttgarta, da bi prihodnje leto izvozili več montažnih hiš, kot letos. Cena je še vprašljiva, vendar bomo prisiljeni tudi na priznanje direktnih stroškov, če ne bo mogoče drugače. S kupcem iz Italije pa so prav tako pred koncem pogajanja o prodaji 25000 notranjih vratnih kril — tropski program, kar predstavlja okrog 2 milijardi din izvoza. Tudi tu je vprašanje samo cena. Seveda so to velike odločitve, (Nadaljevanje na 2. strani) Pod tem geslom poziva Rdeči križ krvodajalce, da dajo svojo kri za tiste, ki so v stiski in jo nujno potrebujejo. To geslo pa bi si lahko izposodili tudi v primeru, ko je v škofjeloški občini stekla akcija za solidarnostno pomoč tistim, ki jih je prizadelo neurje in jim poškodovalo hiše. Akcija je potekala po vseh delovnih kolektivih in kot tista pri Rdečem križu, je bila usmerjena predvsem na človekovo zavest. Tudi Jelovica je pristopila k tej akciji tudi tu, kot marsikje drugje je bilo delavcem prepuščeno, naj se sami odločijo, ali bodo pomagali poplavljencem ali ne. Večina je priskočila na pomoč z enodnevnim zaslužkom, precej pa je bilo tudi takih, ki so padli na izpitu solidarnosti. Dobro, res je bilo prepuščeno njim samim, naj se odločijo, ali bodo pomagali ali ne, vendar od 160, kolikor se jih je v Jelovici tej akciji ni odzvalo, je mnogo takih, ki bi jih moralo biti milo rečeno, sram. In zakaj? Med temi je namreč 25 takih, ki so v Jelovici pred časom ali pa tudi letos že dobili SOLIDARNOSTNO pomoč od ostalih svojih sodelavcev in to v obliki posojila za gradnjo hiše. Jelovica, to je njihovi sodelavci so se na stanovanjski komisiji odločili, da bodo skupen denar namenili tem posameznikom, ker (tako kot tisti, ki so jih prizadela neurja) ne morejo sami zgraditi svoje hiše samo z denarjem, zasluženim pri delu v tovarni. Torej nekje so si oboji enaki, samo da je v Človek -človeku enem primeru drugi delavec prispeval za njega, danes pa ne more on sam prispevati enodnevnega zaslužka tistemu, ki ga še bolj potrebuje. Tovariši, ste prepričani, da ste ravnali po svoji zavesti? Prav tako bi lahko vprašali tiste, tudi njih je 25 iz vse Jelovice, ki so dobili družbena stanovanja last njihovega podjetja. Kaj podelitev stanovanja, za katera so ostanek dohodka prispevali vsi zaposleni v Jelovici ni solidarnost. Tudi ta ostanek dohodka bi sc lahko namesto za stanovanja podelil v obliki dobička ob Novem letu. Pa so vendar tudi v tein primeru sodelavci glasovali za grdanjo stanovanj in kasneje za teh 25 posameznikov, ki so stanovanja dobili. Naj sedaj ti, ki bodo letošnjo zimo prebili v toplih družbenih stanovanjih, mislijo, da so takrat, ko so dobili družbena stanovanja, bile za njih končane vse samoupravljalske pravice in dolžnosti, solidarnost pa ni več potrebna. Pa ste prepričani, da v solidarnostni akciji ni sodeloval tudi marsikdo, ki je mogoče celo v težjih življenjskih razmerah, kot vsem tem še verjame svojim so prizadeti? Kako naj po sodelavcem, da bodo nekoč glasovali zanj, ko bo tudi on na vrsti za pomoč? Pri 160 posameznikih, ki jim je sočlovek in sodelavec malo mar, ne verjamem, da bo povsem prepričan, da geslo »človek — človeku« velja za vse. J. Čadež Nagrade novatorjem Ena izmed pomembnih točk akcijskega programa je tudi produktivnost dela. Nemogoče jo je povečati brez sodelovanja tistih, ki so v neposredni proizvodnji, saj ti delajo za stroji, opažajo nepravilnosti. Doslej je veljalo, da imajo delavci običajno veliko dobrih idej, vendar nikakor te niso prišle do uveljavitve, ker jim enostavno nihče ni hotel prisluhniti. Te dni je bil sprejet v Jelovici pravilnik, ki ureja področje inventivne dejavnosti, in določa celo vrsto prednosti tistim, ki razmišljajo ob svojem delu. Je vzpodbuda za vse tiste z dobrimi idejami. Bistvo pravilnika je, da vsak delavec ne more odkriti nekaj novega, nekaj, kar bi na vsak način pomenilo tehnično revolucijo. Dovolj je že ideja in vsakdo, ki bo predložil pismen predlog posebni komisiji za inventivno dejavnost v Jelovici, pa čeprav ta predlog nikdar ne bo upoštevan, bo nagrajen. Vsak tak predlog bo lastniku prinesel 5 starih tisočakov. Ne bi se spuščali v podrobnosti pravilnika, saj ga bo vsak lahko prebral na oglasnih deskah. V njem so namreč do potankosti izdelana pravila prijavljanja, odločanja in seveda ocenjevanja in nagrajevanja predloga za izboljšavo. Morda za vzpodbudo le nekaj podatkov o nagradah, ki pripadajo novatorju, če je njegov predlog upoštevan in je v proivzodnji prinesel določen prihranek. Lestvica je takale: , , , višina cista gospodarska odškod. konst nine do 5.000 10 % od 5.001 do 25.000 7,5 % od 25.001 do 50.000 6 °/o od 50.001 do 100.000 5 % od 100.001 do 500.000 3 % od 500.001 do 1.000.000 2 % Upošteva pa se tudi kvalifikacija izumitelja, in sicer v obratnem razmerju kot je kvalifikacija. Torej nekvalificirani delavec ima naj večji koeficient, naj nižjega pa vodilni delavec. Sicer pa preberite, koristite lahko sebi in podjetju. C. Nismo bili nepripravljeni... (Nadaljevanje s 1. strani) ki so tudi dolgoročnejšega značaja, zato v Jelovici skoraj ne bi smelo biti delavca, ki ga ne bi zanimalo, kako bo s to prodajo.« — Ta izvoz, ki je nekje življenjsko nujen za Jelovico, pa narekuje delavcem še dodatne napore? »Ne samo izvoz, ampak tudi razmere na tržišču doma in v tujini. Prodaje po višjih cenah ne bo več, zato bo potrebno, kot je zapisano v akcijskem programu, poiskati rezerve znotraj tovarne in sicer: 1. večji red in disciplina pri delu 2. Boljša organizacija proizvodnje. Varčevanje z materialom bo potrebno še kako poostriti. Za tistih par posameznikov, ki so že sedaj pokazali, da se ne vključujejo v akcijski program in napore kolektiva, bo potrebno hitreje sprejemati disciplinske ukrepe 3. več bo potrebno vložiti naporov v delo naše SOZD, saj je tu velika reezrva. Že smo dobili les, ki bi ga drugače morali uvoziti, tudi LIP nam bo priskočil na pomoč z vratnimi krili, če bomo hoteli pravočasno zadovoljiti zahteve kupca.« — Seveda pa si sedaj ne bi smeli ustvariti slike, da bodo vsi napori usmerjeni le v izvoz. Kaj nameravate storiti na domačem tržišču? »Vsi napori niso usmerjeni le na tuji trg. Letos je bila precejšnjega pomena na domačem trgu akcija, ki je bila narejena zaradi velikih zalog in ki smo jo izkoristili ob jubileju z 20 odstotkov nižjimi cenami. Kasneje pa smo sploh znižali cene za 12 odstotkov. S tem pa smo prehiteli ostale konkurente, saj se sedaj njim nabirajo zaloge, mi pa bomo morali septembra delati vse sobote, če bomo hoteli izpolniti vsa naročila. Vedeti namreč moramo, da je v Jugoslaviji preveč izdelkov stavbnega pohištva in le s pravočasnimi ukrepi lahko prodajaš. To je edini recept tudi za prekinitev neugodnega kroga, ki se začne takole: visoke cene, slaba prodaja, zato ogromne zaloge, (z njimi je do 20 odstotkov stroškov) pomanjkanje finančnih sredstev in ker ni denarja, ni mogoče plačati surovin, kar se seveda takoj pozna v proizvodnji, kjer so zastoji. To pa pomeni slabše doseganje norm, manjše plače delavcev in na koncu tudi manjši do- Poslovalnica Pula Obisk v poslovalnici Pula Vsako leto več Delavcem Jelovice je običajno delo njihovih poslovalnic, to je tistih članov njihovega kolektiva, ki skrbe za prodajo tistega izdelka, katerega so oni prej naredili, malo poznamo. Med nedavnim obiskom delavcem, ki so letovali v Puli sem izkoristil priložnost za malo daljšo seznanitev s to poslovalnico in upam, da mi bo uspelo del teh vtisov prenesti tudi vam. Na zunaj je izgled poslovalnice precej reven, saj imaš občutek, da je to zapuščena baraka. Vendar že takoj ko vstopiš spremeniš mnenje, notranjost je prijetna. Seveda pa so vsi razpoložljivi prostori istočasno skladišče in pa razstavni prostor. Kupec si namreč le tako lahko ogleda vse izdelke Jelovice in na samem kraju potem izbira. Predvsem glavni prostor, kjer je mizica za goste, blagajna in sploh bivalni prostor uslužbencev, je prijeten, kar je deloma prav gotovo zasluga uslužbencev poslovalnice. Zaposlenih je v poslovalnici 6 delavcev in predvsem njihova zasluga je, da se je prodaja v Puli iz leta v leto večala. Mogoče je pravilen izbor tisti, ki je odigral odločilno vlogo. Dva sta namreč ekonomista (višja šola), 2 imata srednjo ekonomsko šolo 2 uslužbenca pa sta izučena mizarja in predvsem praktično znata svetovati strankam, kakšen in za kam naj določen izdelek kupijo. Že vseskozi omenjam odlične poslovne rezultate pulske poslovalnice. Kako pa ne saj so naravnost odlični. Letni plan so namreč tu v šestih mesecih presegli za 21 odstotkov in so namesto načrtovanih 7 milijonov 680.000 dinar- Vodja poslovalnice Stevo Adžlč hodek podjetja. Popust pa je to verigo prekinil in prehiteli smo konkurenco.« — In kako je danes z zalogami? »Že prej sem dejal, da bomo morali delati ta mesec vse sobote. To pa je zgovoren dokaz uspešnosti prodaje. Zato morajo delavci razumeti, da je potrebno kako soboto »reskirati«, če hočemo ostati uspešni.« In bi lahko po vsem tem zaključili, da se v Jelovici vsi napori s stabilizacijo počasi končujejo? »Ne. Ob takih razmerah in takih ostrih ukrepih je tak akcijski program težko, odgovorno, predvsem pa dolgoročno delo. Že sedaj se moramo temeljito pripraviti na plan 1976 oziroma izdelati politiko. S slabimi odločitvami, lahko prihodnje leto, ki po mojem mnenju ne bo prav nič lažje, potegnemo kaj hitro kratek konec. Zato se bomo morali, to ni fraza, vsi močno potruditi. Akcijski program je šele na začetku, najhujše šele pride«. J. Čadež jev (novih seveda) prodali kar za 9 milijonov in pol izdelkov. Koliko velik pa je ta promet pa še bolje pove podatek, da so lani prodali za 6 milijonov 680.000 dinarjev. Ta uspeh pa je še toliko večji, če upoštevamo, da je letos prodaja pohištva skoraj povsod nazadovala, tu pa so jo povečali. Sedaj naprimer prodajo v enem mesecu več kot so naprimer leta 1970 v celem letu. Precej je k uspehu pripomogla letošnja cenejša prodaja ob 20 letnici, precej pa pripomore k boljši prodaji tudi dejstvo, da so izdelki cenejši, ker ne gredo skozi roke grosistov, ampak neposredno iz Jelovice v roke kupcev. Seveda pa vse le ni v tej cenejši prodaji. Kupce je dostikrat treba poiskati in to (Nadaljevanje na 3. strani) Dopoldanski »turnus« v delovnih prostorih (Nadaljevanje z 2. strani) ljudje v Puljski poslovalnici znajo. Njihov »teren« je zelo obsežen vse od Kopra pa skozi celo Istro tja do Moščeni-ške Drage, pa otoka Cres in Lošinj. Kot pravi njihov vodja Stevo Adžič, brez katerega si tako dobrih rezultatov verjetno ne bi mogli zamisliti, oni tržišče temeljito obdelujejo, stalno kontaktirajo s strankami, objavljajo reklamo na radiu Pula in podobno. Seveda pa je potrebno biti vseskozi pazljiv, saj je prav Istra zaradi bližine Slovenije precej na »udaru« drugih proizvajalcev stavbnega pohištva iz naše republike in je trda borba za vsakega kupca. Vendar je Stevo kljub vsemu optimist in trdi, da bodo letni plan izpolnili v 9 mesecih, pa čeprav je sezona gradbeništva v Puli že mimo. Tu ljudje stavbno pohištvo namreč največ kupujejo januarja in februarja. Njihovi glavni kupci so »Stavbenik« Koper, »Jože Šuran« Poreč in »Raša« Labin. Seveda tem tudi posvečajo največ pozornosti, vendar kot pravi Stevo želje kupcev niso prezahtevne, saj je program izdelkov Jelovice dovolj kompleten. Seveda se včasih zgodi, da kupec išče tudi .izdelek, ki ga nimajo, pa katera poslovalnica ima vse. Precej je pomembno dajanje posojila, ki ga je Jelovica za svoje kupce zagotovila pri Ljubljanski banki, saj je to način, Id ljudi najbolj pritegne. Pa tudi za naprej ni prevelike bojazni, saj nova stanovanja v Istri rastejo iz dneva v dan, prav tako je vedno več novih hiš in o krizi v gradbeništvu še lep čas v tem delu naše države ne bo potrebno govoriti. — In kako ste zadovoljni drugače, z osebnim dohodkom, pogoji dela in drugim? »Osebni dohodek je, moram priznati, dober, kar pa je seveda v precejšnji meri zasluga nas samih, saj več ko prodamo, več zaslužimo. In ker je prodaja dobra je dober tudi zaslužek. Tudi z delovnimi prostori smo zadovoljni, čeprav bi marsikdo sodil, da je tu vse narobe. Seveda pa se vsi precej trudimo za svoj dohodek in prodajo in lahko rečem, da delamo celo ob nedeljah. Ko se namreč odpelje kdo izmed nas na družinski izlet v kakšen kraj v Istri vzame s sabo prospekte in običajno nam povsod uspe pritegniti ljudi, da se zanimajo za naše izdelke. In dosti je potem takih, ki se nasled- nje dni pri nas oglasijo in kupijo pohištvo.« Tak je bil kratek sprehod po Puljski poslovalnici. Na koncu so se seveda še vsi slikali za Jelovičino glasilo, objavo pa so si gotovo tudi zaslužili. Več ko bo takih poslovalnic, večji bo dohodek celotnega podjetja in seveda tudi delavcev Jelovice. J. Čadež Zaščita človeka v cestnem prometu Pri skupščini občine deluje novo ustanovljeni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsa njegova dejavnost je usmerjena preventivni vzgoji. Svet ima za izvajanje svojega poslanstva tri komisije: komisijo za vzgojo vseh udeležencev v prometu, komisijo za izvajanje prometne vzgoje v šolah in komisijo za preventivo in propagando. Prav in nujno je, da se sleherni udeleženec, ko se poda na pot, zaveda, kaj ga lahko doleti. Vsak občan ima enake pravice in dolžonsti, kar velja tudi v prometu, a te ne izhajajo samo iz zakonov; naproti zakonu je samovzgoja, nasproti nesreči pa je samozaščita. Samo vozniško dovoljenje ni garant za življenje na cesti, samovzgoja pa malokrat zagotovo reši življenje in vozilo. Delavska univerza v Škofji Loki ima pripravljen program predavanj, ki je namenjen reševanju tega problema v naši občini. Možno je najti tudi druge oblike znotraj delovne organizacije. Nedavno tega je bilo na republiškem posvetovanju izraženo, da bi morala podjetja sama poskrbeti za večjo varnost delavcev. Tu gre predvsem za varnost voznikov službenih vozil in tudi za vse one, ki prihajajo na delo z lastnimi vozili, avtobusi ali peš. Da bi tako preventivno delo uspešno steklo, bi morala imeti delovna organizacija prometnega mentorja, ki bi delo programiral, vodil in usmerjal ter bil povezan s pristojno komisijo sveta. Za tako dejavnost pa bi bilo nameniti tudi v glasilu podjetja nekaj prostora. In nenazadnje ni pozabiti otrok zaposlenih. Navadno so le-ti v šoli, ki so starši v službi. Za te si je skrb naložila šola, a to bi bilo premalo! Kdo ne pozna mladostne vihravosti, ki svojo neučakanost zelo drago plačuje na cestah. Otroka je poučiti tudi doma, da je javna cesta namenjena izključno prometu in ne igram. Kar pogosto videvamo otroke, ki si izberejo cestni asfalt za igre z žogo, kotalkanje, lovljenje, neprimerno kolesarjenje, drsanje, sankanje ipd. vse to opozarja vzgojne dejavnike na akcijo v prid varnosti na cesti. Vrata šole se odpirajo. Staršem, ki letos pošljejo svojega otroka prvikrat v šolo, bi svetovali, naj ga vsaj nekaj dni spremijo in poučijo praktično, na katerem delu ceste je nevarno. Tudi glede obleke in opreme velja za vsakogar, da je bolj varen, če ima pešec svetlejšo barvo obleke, prvošolci rumeno rutico, torbo idr. S skupnimi napori bomo raven prometne vzgoje zanesljivo dvignili. Potrebno je, da akcijo prevntive in vzgoje v smislu samozaščite v prometu vsakdo podpre. Naša prizadevanja pa bodo rodila sadove, da varujemo tudi na cestah dragocena človeška življenja. Marijan Misson Da bi preprečili nadaljnje naraščanje zalog, smo že v prvih mesecih leta 1975 pristopili k raznim ukrepom za pospešitev prodaje Kljub težavam uspešna prodaja Že ob koncu leta 1974 so se začele težave pri prodaji stavbnega pohištva za celotno lesno industrijo. Tudi Jelovica se temu ni mogla izogniti. Zaloge stavbnega pohištva so naraščale iz meseca v mesec tako, da smo imeli v mesecu aprilu v centralnem skladišču prntcno visoke zaloge, ne upoštevajoč zaloge v poslovalnicah. individualno prodajo so zavrli tudi novi pogoji dajanja posojil, predvsem zaradi vezanega pologa pri banki, ki se je povečal na 30 °/o. Prvi ukrep je bil v mesecu marcu 5 % dodatni rabat, ki smo ga odobrili svojim pogodbenim strankam — grosistom. (Ta ukrep) Pričakovali smo, da bo ta dodatni 5 °/o rabat pospešil prodajo. Ker rabat ni bil namenjen direktnemu potrošniku, nismo s tem ukrepom dosegli željenega cilja. Drugi in največji ukrep je bil bil 20 % popust ob 20-let-nici podjetja. Pokazalo se je, da je bila ta odločitev pravilna. Prodaja v lastni trgovski mreži se je močno povečala tako individualnim kupcem kot gradbenim podjetjem. Jelovica s svojo proizvodnjo v času popusta od 20. marca do 31. maja ni mogla pokriti vseh naročil gradbenih podjetij preko poslovalnic z določenimi dimenzijami oken in posebno z vratnimi krili. Upamo, da bomo dokončno izdobavili ta naročila v mesecu septembru. Pri formiranju SOZD-a to je združitev gozdnih gospodarstev in lesne industrije na Gorenjskem, smo pridobili novega kupca in dobavitelja »LIP« Bled. LIP-u odnosno trgovini na Rečici je Jelovica že dobavila okna, TOZD trgovina pa se je odločil, da naroči določeno količino vratnih kril, za potrebe lastne trgovske mreže, ki je razširjena po vsej Jugoslaviji. 20 % popust pa ni izpolnil naših pričakovanj pri grosistični trgovski mreži, ker so ti prodajali svoje zaloge našega stavbnega pohištva in niso pošiljali večjih naročil. V prvih osmih mesecih se torej grosistična prodaja v primerjavi z doseganjem letnega plana ni povečala. Prodaja preko lastne trgovinske mreže pa se je povzpela iz 80 °/o doseganja v prvih mesecih leta 1975 na 100 % doseganja letnega plana prodaje ob koncu popusta. Po ukinitvi 20 % popusta je Jelovica ukrepala zelo hitro in znižala cene stavbnemu pohištvu za 12 %. Prav tako je izboljšala pogoje v poslovalnicah, saj je povečala % rabata. Vsi ti ukrepi, popusti in znižanje cen so Jelovico zopet postavili na trdna tla. Ponovno si je povečala ugled na tržišču, ker si je med najbolj znanimi proizvajalci stavbne- ga pohištva uspela zmanjšati zaloge v zelo kratkem času. Res je tudi to, da se bo kolektiv moral odpovedati delu dohodka ob koncu leta, saj smo zaradi popusta in znižanja cen naredili rebalans letnega plana prodaje. Priznati moramo, da smo imeli v tej situaciji močno podporo v lastni trgovski mreži, ki jo imamo namen še širiti in krepiti. Zelo dobre rezultate je pokazalo predstavništvo v Osijeku, ki naj v kratkem prešlo v poslovalnico, predvidena je tudi otvoritev poslovalnice v Splitu in predstavništva v Valjevu. Marinka Volčjak Domač repromaierial Okrog uvoza reprodukcijskega materiala je vedno več težav. Predvsem pa zato, ker je uvoz vezan na večji izvoz, Jelovica pa je v zadnjem obdobju precej več prodajala na domače tržišče. Kljub temu, pa je eno tistih podjetij, ki so se precej usmerile na domače reprodukcijske materiale. Že več kot 2 leti je zelo uspešno sodelovanje med Kovinoplastiko Lož in Jelovico in danes že 85 odstotkov vsega okovja Jelovici naredi ta tovarna. Največ uvoza pa je seveda bilo zaradi pomanjkanja lesa doma. Vendar v zadnjem času tudi članice SOZD precej pomagajo in prvi uspehi prednosti povezovanja v sestavljene organizacije se že poznajo. Domače surovine in rezanega lesa je vedno več in tudi v prihodnje bo verjetno to način, ki bo to gorenjsko regijo še bolje povezoval. j, a. Ne samo z rokami — tudi z možgani delajmo. Le s pomočjo idej tistih, ki delo fizično opravljajo, bo tehnologija dovršena. Preveč prekrškov Odbori za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti imajo tudi letos precej dela. Čeprav je kazen dostikrat precej ostra, pa se iz leta v leto vlečejo prekrški posameznikov, tako da je letno takih kršilcev običajno okrog 40. Tudi prekrški, ki so najpogostejši se ponavljajo. Še vedno je na prvem mestu vinjenost na delovnem mestu, sledijo neopravičeni izostanki z dela, neopravičen odhod z delovnega mesta pred iztekom delovne- Zanimajo me, katere težave pa se pojavljajo vam samim, ko se srečujete z delom teh odborov, tovariš Pavlin? Osebno menim, da bi ti odbori oziroma ljudje, ki so bili izvoljeni v odbore, morali predhodno imeti ustrezne seminarje, da bi bili do potankosti seznanjeni z vsemi postopki in tudi s samim načinom kaznovanja. Oni namreč odločajo o višini kazni, sedaj pa sc na svoje delo slabše Vodja splošnega oddelka Franc Pavlin ga časa, precej pogost prekršek je tudi odklonitev začasnega dela na drugem delovnem mestu, kakor tudi pretepanje in povzročanje nereda na delovnem mestu. Med ostalimi prekrški so še oviranje drugih pri delu, neiz-vrševanje delovnih nalog samoupravnih organov ali predpostavljenih oseb, kakor tudi slab odnos do sodelavcev in predpostavljenih. Za vse te prekrške so predvidene kazni, ki jih po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu izrekajo odbori za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti. Prekrški se delijo na lažje, težje dn tiste, ki kršijo skupne interese drugih delavcev ali TOZD. Ti prekrški so uvrščeni v najtežjo kategorijo. V Jelovici je toliko odborov za ugotavljanje teh kršitev kot je temeljnih organizacij. Vsak odbor šteje od 5 do 9 ljudi, kot predstavnik podjetja pa je na vse obravnave kot neke vrste tožilec poklican vodja splošnega oddelka Franc Pavlin, ki je uradni pooblaščenec za uvedbo postopkov od samih odborov. To delo opravlja že dolgo, sam pravi, da že skoraj predolgo, ker to ni hvaležno delo, in tudi najbolje pozna razmere in načine prekrškov, Največje težave so seveda s prestopniki. spoznajo, ker za to niso kvalificirani, jaz pa seveda ne odločam. Vsaj predsednik odbora bi moral biti bolj seznanjen. Druga stvar, ki bi jo kazalo vpeljati pa je delegatski princip, tako da bi v odboru vselej bil tudi delegat iz tistega obrata, iz katerega je tisti, ki je storil prekršek. Vinjenost je kot je prej rečeno na prvem mestu med prestopniki? To vinjenost stalno preganjamo, saj se pijani delavec dostikrat niti ne zaveda, kakšno škodo lahko povzroči, ali do kako hude poškodbe lahko pride, če je vinjen na delovnem mestu. Predvsem bi bilo potrebno poostriti kontrolo ob prihodu na delovno mesto, precej pa bi lahko pomagali odborom tudi sami mojstri oziroma obratovodje, ki bi takega pijanega človeka poslali domov oziroma se z njim lepo pogovorili, ne pa da enostavno napišejo prijavo odboru za kršitev delovne dolžnosti. Prekrškov v obravnavi bi tako bilo precej manj, lepa beseda pa bi dostikrat tudi več zalegla kot še tako huda kazen. Predpostavljeni v obratih pa tudi bolje poznajo svoje delavce in bi lažje reševali te težave. In kakšne so kazni za pre-kršitelje? Več jih je, seveda pa so odvisne od vrste in teže prestopka. Najmanjša je opo- min, za tem javni opomin, začasna premestitev delavca na drugo delovno mesto in najhujša ukrepa — odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta oziroma prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Največ je opominov, letos je bila le ena izključitev. Pa zaležejo taki opomini? Največkrat res. Seveda pa so nekateri, ki se ne poboljšajo in samo letos imamo že pet »povratnikov«, to je tistih, predhodno že kaznovanih. Kazni se ne stopnjujejo, saj so ukrepi le za storjeni prekršek. Delo verjetno ni hvaležno? Seveda ne, saj vsakdo misli, da sem samo jaz tisti, na katerega se je treba obrniti, ko je kaj narobe, ko pa prisostvujem postopku, pa večina meni, da sem jaz tisti, ki jih kaznuje. Pa tudi delo teh odborov je nehvaležno, verjetno najtežje v vsem samoupravljanju. Velikokrat se zgodi, da mora nek delavec sodelavcu izreči kazen. Takrat občutki niso najbolj lepi. Pa so še kakšne druge težave? Zgodi se, da prijave niso dovolj objektivne ali premalo obrazložene, tako da se potem moramo še dodatno ukvarjati s prestopkom. Predvsem to otežkoča moje delo pa seveda tudi delo odbora. Na sploh mislim, da disciplina precej popušča, ker se delavci vedno bolj zavedajo le svojih pravic, če le morejo pa pozabijo na svoje dolžnosti. Edina razlaga, ki si jo znam poiskati je, da si delavci vse preveč po svoje razlagajo samoupravljanje. Tako torej, tovariš Pavlin. Verjamem mu, da njegovo delo ni lahko, posebej še, ker je to njegovo delovno mesto. Zato mu verjemimo, da si prav nič ne želi posegati v lakih primerih in delavci mu lahko pomagate. Samo prekrškov ne delajte več, pa bo povsem zadovoljen. Verjetno pa tudi vam ne bo žal, saj javni opomin ni ravno največja »čast«, pa še kolektiv ima škodo zaradi vaših izostankov z dela ali vinjenosti. j. Čadež Uvoz strojev Za nameravano postavitev novih strojev za obdelavo lesa bo morala Jelovica uvoziti iz Zahodne Nemčije za okrog 1 milijon nemških mark strojev in opreme. Čeprav je kazalo, da bo ta uvoz potekel povsem normalno in brez težav, to le ne bo tako. Jelovici je namreč uspelo z nemškim prodajalcem doseči ugodnejšo ceno, boljše dobavne roke in seveda je zaradi tega nastala razlika med dejansko in predvideno ceno strojev. To razliko, ki je seveda za Jelovico kar se da ugodna, smo želeli vnovčiti z nakupom še nekaterih drugih strojev. In tu pa je nastopila težava. Čeprav je bil uvoz te strojne opreme prijavljen pri Narodni banki že pred 30. majem 1975 nas je doletela omejitev uvoza. Kot prvi korak v tem primeru je bila potrebna sprememba zaključka pri Narodni banki, zatem pa soglasje Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino v Beogradu. To pa je izredno dolg postopek. Direktor Kokelj je zato krepko pritiskal med kolektivnim dopustom kljuke Zveznega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu, da bi končno dobil soglasje, čeprav v tem trenutku ko to pišem, še ni jasno kaj bo s soglasjem, pa po mnenju direktorja lahko pričakuje Jelovica ugodno rešeno prošnjo. Nakup opreme bi namreč pomenil precejšnje zmanjševanje uvoza reprodukcijskega materiala, to pa je v tem obdobju jugoslovanskega gospodarstva precej pomembno. j. e. Odgovorna naloga Čeprav je šele september, se v podjetju že pospešeno razmišlja o planu za prihodnje leto. Marsikdo se bo začudil, zakaj že sedaj, vendar je to precej razumljivo, če povemo, da je načrt za drugo leto tudi osnova srednjeročnega plana. Torej temeljito preučene osnove lahko dajo ugodne rezultate v prihodnosti. Vendar pa delo pri postavljanju plana ne bo potekalo tako kot mora, če ne bo razrešena cela vrsta vprašanj iz proizvodnje vprašanj obstoječih tržnih cen, posebej priizdelkih, ki ne pokrivajo v celoti deleža indirektnih stroškov. Tudi izkoriščenost kapacitet bo potrebno temeljito preučiti, saj bo lahko stopnja zaposlovanja letno le 2,4 odstotna. Določiti je nadalje potrebno potrebne normalne zaloge, postaviti prodajni načrt, ki bo vseboval 20 odstotkov večji izvoz, izdelati spisek tistih repromaterialov, ki jih bi lahko dobili doma ne pa iz uvoza. Plansko-analitska služba mora Izdelati proizvodni in prodajni plan, komerciala prodajne pogoje, narediti je potrebno finančno konstrukcijo plana in izdelati investicijski načrt. Nalog je dovolj. Seveda je prva plansko-analitska služba, ki mora začeti z delom In narediti osnove, da se vsa vprašanja potem lahko še temeljito preuče na vseh nivojih, predno bodo dokončno izoblikovani vsi teksti ln določila letnega načrta za leto 1976. j. C. Pred skladiščem Jubilejne nagrade so prejeli 20-lctniki podjetja Deržaj Marija 1.4.1955 Dolenc Gabrijela 1. 4. 1955 Arhar Andrej 1.4.1955 Dolenc Stanka 1. 4.1955 Avguštin Franc L 4.1955 Drnovšek Jože 1.4. 1955 Balantič Stane 1.4. 1955 Ferko Marija L 4.1955 Bence Albinca 1.4.1955 Fojkar Anton 1.4.1955 Bence Jože 1.4.1955 Fojkar Franc 1.4.1955 Bergant Vinko 1. 4. 1955 Frelih Jože 1.4. 1955 Bernik Jurij 1.4.1955 Gaber Andrej 1.4. 1955 Bertoncelj Avgust 1.4. 1955 Gaber Franc 1.4. 1955 Bile Joso 1.4. 1955 Gaber Helena 1.4.1955 Bogataj Alojz 1.4.1955 Gaber Jože 1.4. 1955 Boncelj Kati 1.4.1955 Glavač Marija 1.4.1955 Božič Stane 1.4.1955 Golar Janez 1.4.1955 Božnar Marija 3. 10.1955 Gramc Ludvik 1.4.1955 Božnar Leopold 3.10.1955 Hafner Janez 1.4.1955 Bradeško Ivana 1.4.1955 Hajdinjak Brelih Dora 9. 8.1955 Aleksander 1. 4.1955 Brelih Franc 1.4.1955 Harbaš Jahija L 4.1955 Brelih Milica 3. 10. 1955 Hozjan Štefan 1.4.1955 Čadež Martin 1. 4. 1955 Prevodnik Kati 1.4.1955 Čarman Janez 1.4. 1955 Jeram Pavel 1.4.1955 Čarman Janez 1.4.1955 Kalan Karel 1.4.1955 Demšar Ivanka 3.10.1955 Možina Ivanka 1. 4.1955 Nagrajenci BOžNAR MARIJA — 20-letnik Obrat oken in mat. vrat RANT FRANC — 20-letnik — obrat vzdrževalni servis KOŽUH FRANC — 20-letnlk — predsednik DS - TOZD stavbno pohištvo TAVČAR STANE — 20-letnik POTREBUJEŠ NIKOLA — TIČAR FRANC — 20-letnik — 20-letnik — obrat Gorenja vas obrat Kranj ZAKOTNIK MILOŠ — 20-letnlk in borec NOV — obrat PIRC VALENTIN 20-letnlk vzdrževalni servis — nabavni oddelek Kalamar Vendelj Kavčič Anton Bizovičar Marija Kokelj Marija Kokot Jožica Kološa Emilija Košir Franc Košir Marija Kovač Stane Kožuh Franc Krajnik Franc Krajnik Marinka Križaj Alojzija Križaj Marija Krmelj Ciljka Kržišnik Alojz Kržišnik Milka Logar Silva Madjar Anton Melihcn Antonija Mesec Vinko Mezek Marica More Slavko Mrak Antonija Mravlja Slavka Oman Anton Oselj Jože Osovnikar Emilija Pagon Meri Peternelj Avgust Pintar Ciril Resnik Ivanka Pintar Jože Pipan Vinko Pirc Valentin Platiša Ivanka Platiša Maks Pogačar Darinka Pogačnik Anton Pogačnik Jože Porenta Janez Porenta Pavla Potočnik Peter Prevodnik Anton Rant Franc Rcmškar Marija Ribnikar Zdravko Rihtaršič Rafko Ziherl Nežka Ržen Julka Sajevic Valentin Seljak Franc Stanič Olga Šinko Viktor Šmid Stane Smon Avgust Šparovec Valentin špik Stane Šubic Anton Šubic Jože Tavčar Stane Tavčar Štefka Šubic Ivan Tkalec Martin Uršič Francka Vendramin Vlado Vidmar Stane Vilfan Franc 1.4. 1955 1.4.1955 1.4.1955 1. 4.1955 1.4. 1955 1.4.1955 1. 4.1955 1.4. 1955 1.4. 1955 3.10.1955 1.4. 1955 1. 4.1955 1.4. 1955 1. 4.1955 3. 10.1955 3.10.1955 3.10.1955 1.4.1955 1.4.1955 1.4. 1955 1. 4.1955 1.4. 1955 1. 4. 1955 1. 4. 1955 1.4. 1955 5.10.1955 1.9. 1955 12. 9.1955 1.4.1955 1.4.1955 1.4.1955 1.4.1955 3. 10.1955 1.4. 1955 1.4.1955 1.4. 1955 1.4. 19-5 1.4.1955 1.7. 1955 8. 8. 1955 1. 4. 1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4.1955 1.4.1955 3. 10.1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.4.1955 1.4. 1955 1.4.1955 1. 4. 1955 1.4. 1955 1.4.1955 3.10.1955 3.10. 1955 1.9. 1955 1.4. 1955 3.10.1955 1. 4.1955 3.10. 1955 1.4.1955 3. 10. 1955 1.4.1955 Verbinc Stanislav Zakotnik Miloš Zavrl Anton Likar Marija Ziherl Anica Ziherl Franc Ziherl Franc Ziherl Ivan Žganec Kati Bašelj Alojz Debeljak Srečko Kumer Jakob Peternelj Franc Slabe Jože Šifrar Feliks Ažbe Franc Bozovičar Janez Filipič Janez Frelih Alojz Potrebuješ Nikolaj Strel Vinko Oblak Ivan Tičar Franc (Roleta 1.7.1953) Toporiš Mirko (Roleta) Bučan Marjan (Roleta 6. 7.1953) Fabjan Štefan (Roleta 8. 9.1952) Prosen Janez L 4.1955 1.4.1955 1.4.1955 1.4.1955 3.10.1955 1.4. 1955 1.4. 1955 1.12.1955 3.10. 1955 1.4. 1955 15.7.1955 1.4.1955 1.4. 1955 L 4.1955 1.4.1955 15. 12.1955 1.4. 1955 21.9.1955 5. 5.1955 1.4. 1955 1.4. 1955 15. 12.1955 1.4.1955 1. 10.1955 L 4.1955 1. 4. 1955 1.4. 1955 (Roleta 11.11.1954) Štremfelj Franc L 4.1955 (Roleta 25.10. 1952) Toporiš Jože L 4.1955 (Roleta 24. 9.1952) Zmrzlikar Anton 14.3.1955 (Roleta) Zupan Franc 1.4.1955 (Roleta L 7. 1954) Cuderman Janez L 4. 1955 (LIP Jelovica 3.7.1952) Čuling Anica 1.4. 1955 (Lip Preddvor 1.4.1953) Ekar Jože 1.4.1955 (LIP Preddvor 4. 11 1948) Kern Anton L 4.1955 (Roleta L 12. 1953) Koželj Franc 1.4.1955 (LIP Preddvor 4. 9.1947) Koželj Francka 1.8.1955 Lukane Franc i 19j5 (LIP Jelovica 16.1.1952) Lombar Angela L 9.1955 Orehovec Milena 1.4.1955 (LIP Preddvor 1. 10. 1952) Prezelj Leopold 6. 4.1955 Rehberger Milena 1.4. 1955 (LIP Preddvor 1. 6.1953) Rehberger Albin L 4.1955 (LIP Preddvor 3.7. 1954) Tičar Franc 1.4.1955 (Roleta 1.5.1951) Tičar Frančiška 1.4. 1955 (LIP Preddvor 10. 5. 1947) Omahen Janez 24. 8. 1953 (Nadaljevanje na 6. strani) Nas intervju Ko sem iskal po tovarni intervjuvanca za to rubriko, so mi številni svetovali naj ga naredim s PETROM PETRIČEM, direktorjem sektorja informacijskih sistemov. »Nov je, organizirati mora na novo to službo, ki je za Jelovico še kako pomembna, od njega tudi precej pričakujemo, pa tudi delavci ga še ne poznajo najbolj«, so bili njihovi glavni aduti v prid intervjuju. Njegovo delovno mesto je v neugledni stavbi, takoj pri vhodu v tovarno, kjer se že dolga leta obračunava, preračunava, deli ali skopari, kjer je »denarna duša« Jelovice. Najbolj všeč mu sicer ni bilo, ko sem mu povedal svojo željo, no pa ne bi bil novinar, če ga ne bi pregovoril. Ker pa so ves čas najinega pogovora stalno vstopale uslužbenke oddelka in nosile najrazličnejše papirje v podpis, je moral biti intervju kar se da hiter in zato tudi kratek. — Prvo vprašanje je seveda bilo, kdaj in od kje je prišel v Jelovico? »Slabe tri mesece sem že v Jelovici. Prišel sem na prigovarjanje glavnega direktorja, s katerim se že od prej poznam, on pa je poznal moje delo v Jugobanki in mi je vseskozi govo- ril, da potrebuje prav takega »strokovnjaka« kot sem jaz■ Odločitev niti ni bila težka, saj sem sam dobro poznal delo in razmere v Jelovici (prek Jugobanke seveda) in pri nas je veljala za eno boljših slovenskih podjetij, s solidnim poslovanjem. Ves ta čas se vozim v Škofjo Loko iz Ljubljane, sedaj pa že imam odločbo za stanovanje v Škofij Loki in kmalu bom postal res pravi škofjeločan.« — Te tri mesece ste v glavnem spoznavali podjetje, se seznanjali z načinom dela in organizacijo. Sedaj pa je verjetno že v teku vaša zamisel o delu tega sektorja? »Predvsem je bila naša prva naloga kolikor toliko izpopolniti poslovanje, saj je zaradi ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela naenkrat bilo potrebno delo voditi v tem sektorju povsem drugače. Druga naloga pa je bila organizirati sektor tudi tako, da bo lahko tekoče spremljal spreminjanje na ostalih področjih v podjetju, ki so vsa vezana na računovodstvo. To so predvsem planski in analitski oddelki in pa oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov. Seveda pa smo morali istočasno skrbeti še za ostale stvari, ki so vezana na dolgoročna finančna sredstva podjetja. To pa je izredno težka naloga, predvsem v sedanjem obdobju, ko je veliko podjetij nelikvidnih, ko denarja ni na pretek niti v bankah, kaj šele v podjetjih.« — Pa ste s sedanjim številom delavcev v vašem sektorju kos vsem nalogam? »Sedaj nam je z ustrezno organizacijo uspelo izpolniti vse naloge, ne vem pa kako bo, če bodo v podjetju nastale nove TOZD, kar bi pomenilo večji obseg dela. Tudi naš cilj, postopoma vse prenesti na elektronsko obdelavo podatkov, bo verjetno zahteval dodatne napore in ne vem če jim bomo kos v tej zasedbi.« — In na koncu vas bi povprašal po vaših izkušnjah po teh kratkih 3 mesecih odkar ste v Jelovici? »O slabostih sedanjega načina dela je še težko govoriti. Sedaj bo počasi prišel v obravnavo predlog za večjo spremembo sektorja, kar pa se navezuje na spremembe v celotni organiziranosti podjetja s tem namenom, da bi poslovanje v našem sektorju bolje teklo. Tudi sedanje dobre odnose z Ljubljansko banko bi kazalo še nadaljevati, mislim pa, da bi morali razširiti svoje stike še na ostale bančne zavode. Tudi likvidnost smo uspeli še kar izboljšati, še posebno v primerjavi na druga podjetja v okolici, saj je Jelovica blokirana mesečno le še okrog 5 dni. Seveda pa je potrebno posebej posvetiti pozornost ugotavljanju zakonitosti poslovanja, kar bo naša stalna naloga.« Res je, da je večina njegovih misli za nas, ki nimamo vse življenje opraviti s številkami in denarjem (milijoni) težko razumljiva, zato pa je to po drugi strani potrditev, da se je tovariš Petrič resnično dobro vživel v kolektiv, da že pozna vse dobre in slabe strani v dosedanjem poslovanju njegovega sektorja. Skratka Jelovica je dobila človeka, ki se na svoje delo dobro spozna. To pa je precej vredno, saj denar se že zasluži, če pa se z njim ne ravna pravilno, je lahko «mošnjiček« kaj hitro prazen. Te bojazni pa pri strokovnosti direktorja Petriča lahko porinemo vstran. J. Čadež - Jubilejne nagrade so prejeli - (Nadaljevanje s 5. strani) 10-letnikl podjetja Eržen Hironim 19. 5. 1964 Kolenc Marija 2. 5. 1964 Markelj Niko 15. 6. 1964 Košir Jože 16. 6.1964 Bevk Marica 17. 6.1964 Škodler Jožica 18. 6.1964 Barišič Manda 19. 6.1964 Potočnik Jože 1.7.1964 Pintar Pavel 1.7.1964 Rupar Stane 1.7.1964 Eržen Aleksander Krek Slavko Likar Tatjana Štremfelj Franc Kavčič Marija Bozovičar Marinka Jenko Jože Križnar Anica Oblak Anica Dolenc Jože Krajnik Alojz Rauter Marija Ržen Stanka 21.7.1964 1.8. 1964 3. 9.1964 20. 8. 1964 1.9.1964 4. 9.1964 18. 9. 1964 21. 9.1964 27.10.1964 2. 11.1964 3.11. 1964 16.11.1964 16. 11. 1964 Peternelj Ciril Ferlan Antonija Kosem Amalija špiček Jože Primožič Marko Šink Alojz Canžek Leopold Ipavec Ivica Bečan Alojz Tičar Janez Zupan Anton Dobnikar Ciril Hudobivnik Alojz 3.12.1964 18. L 1965 15. 2.1965 1. 4.1965 7.4.1965 12. 4. 1965 6.7.1965 1.10.1965 26. 1.1965 22. 2. 1965 27. 9. 1965 12.4. 1965 16. 7.1964 Krvina Vinko 29. 4. 1965 Pišek Angela 15. 2.1965 Težko spravilo lesa Delavci lesnih tovarn dostikrat pri obdelavi lesa niti ne vedo, koliko znoja in trpljenja je bilo potrebno vložiti v to, da je bil tisti kos lesa, ki je v njihovih rokah, spravljen iz gozda do njega. Med gozdarji, kjer je tega dela potrebno vložiti največ je skoraj za gotovo na prvem mestu GG Kranj. Pri njih sekajo letno na 1 ha komaj 2,5 m3 lesa, medtem ko je marsikje drugje ta številka večja od deset. Pa kljub temu, ne bi mogli reči, da pri GG Kranj slabo gospodarijo. Nasprotno. Večino ostanka dohodka v preteklih letih so vložili v sodobne linije za spravilo lesa, kar naj bi po svoje prispevalo k lažjemu gospodarjenju. Tako imajo sedaj že tri težke vlačilce lesa (eden vleče tudi 12 kubičnih metrov), kar je izrednega pomena, saj gozdnih delavcev na Gorenjskem ved-no bolj primanjkuje. Tudi goseničarjev imajo iz leta v leto več, prav tako posodobljajo vozni park. Tudi zaboljše življenje delavcev se zadnje čase precej vlaga, tako grade v Sopotnici (Poljanska dolina) prebivališče za 40—50 ljudi, kjer bo sodobna kuhinja, sobe, kopalnice in vse drugo, kar pripada danes delovnemu človeku. Prav tak dom pa grade tudi v dolini Kokre. Seveda pa precej denarja zasluženega s spravilom lesa vlagajo tudi nazaj v gozdove. Za tehnološko obnovo, znanstveno raziskovalno delo, urejanje gozdov, pogozdovanje in drugo vlože nazaj 30 odstotkov dohodka od prodanega lesa. Letos pa je ta odstotek 35. Letno pri GG Kranj spravijo iz gozdov 130.000 m3 lesa, od tega je 70.000 m3 lesa zasebnikov. Skoraj ves les prodajo članicam SOZD Gorenjske lesne industrije, le nekaj listavcev prodajo kupcem iz drugih krajev v Sloveniji, ki ta les neposredno predelajo v izdelke. Čeprav so ti podatki precej skopi in suhoparni, pa so le zgovorni. Povedo namreč, da se delavci v GG Kranj trudijo na vso moč, da &i ustvarijo svoj kos kruha, ki bi bil precej črn, če ne bi bili tako gospodarni in pridni. Da so res potrdi še en podatek. Pred leti je bila pot od začetka sekanja do kupca lesa dolga 5 do 7 mesecev, danes je le še največ mesec in pol. To pa ni moč doseči le z mehanizacijo, ampak predvsem z dolgoletno tradicijo in s pridnimi delavci. Čadež Zanesi se na svoje znanje — predlagaj boljši način dela od obstoječega. Tudi prevzgoja lenuha je racionalizacija. 6JE10VICA novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz Primerjave rezultatov poslovanja članic SOZD Go zclarstva in lesne industrije Gorenjske po periodičnih obračunih za I. polletje 1975. Ugotovitve 1. Neugodno stanje v poslovanju članic SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske se tudi v 2. četrtletju — s tem pa tudi v celem prvem polletju 1.1. — še nadalje zaostruje, kar ugotavljamo zlasti iz naslednje primerjave indeksov nasproti istim obdobjem prejšnjega leta (povprečje po zbiru za vse članice SOZD): I,—III. I.—VI. celotni dohodek 140 123 porabljena sredstva 148 134 družbeni proizvod 129 106 dohodek 122 97 Taki rezultati so v glavnem posledica naslednjih dejstev: — zmanjševanje obsega proizvodnje glavnih proizvodnih artiklov zaradi zastoja v prodaji ob istočasnem zniževanju prodajnih cen pri večini artiklov na domačem in zunanjem tržišču (LIP Bled); — odprodaja zalog s sezonskim znižanjem cen in prodaja tekoče proizvodnje po nižjih cenah (Jelovica Škofja Loka); — v strukturi proizvodnje povečana udeležba ploskovnega pohištva tipa, ki sicer omogoča normalen obseg prodaje tudi zaradi zmernejših prodajnih cen, povečuje pa se udeležba proizvodnih in prodajnih stroškov v strukturi prodajne cene (Alples); — v razliki od poteka realizacije v enakem obdobju lani, je letos v prvem polletju v gozdarstvu zaradi zmanjšanja prehodnih zalog družbenega sektorja prevladovala realizacija hlodovine iz zasebnega sektorja, kar pri spremenjeni strukturi vpliva tudi na manjši obseg dohodka za GG; po vrednosti znižana realizacija v Celulozi Medvode se javlja zaradi zmanjšanega izvoza celuloze v Italijo, povečala pa se je oskrba domačih papirnic s celulozo po zamrznjenih cenah, ki jih določajo samoupravni sporazumi. 2. Na skupni rezultat poslovanja članic SOZD vplivajo negativno zlasti rezultati lesne industrije, kar je razvidno iz naslednje primerjave nominalnega porasta (+) oziroma znižanja (—) v %: I.—III. I.—VI. celotni dohodek + 36 % + 20% porabljena sredstva + 36 % + 27% družbeni proizvod + 41 % + 6 % dohodek + 36 °/o — 60 % podjetniška akumulacija + 24% — 30 % Vzroke za tako gibanje smo navedli že zgoraj. Vse te okol-nosti pa se odražajo seveda tudi v rezultatih na enega zaposlenega, ki kažejo za prvo polletje 1.1. naslednje gibanje v % nasproti istemu obdobju lani: Število zaposlenih Družb. proizv. Dohodek OD brez prispev. LIP Bled + 4% — 1% — 9% + 25 % Jelovica + 5% + 6% + 1 % + 27 % Alples + 1 % — 2% — 11 % + 29% ZLIT + 2% + 12 % + 12 % + 17% Skupaj + 4% + 2% — 4% + 26 % Ta primerjava ne vzdrži presoje po kriterijih republiške resolucije za leto 1975 in je odraz izredno težkega položaja lesne industrije na tržišču. Zadnji ukrepi zveznih organov sicer vnašajo pozitivne spremembe za izboljšanje povpraševanja na domačem tržišču, povsem odprto pa je še vprašanje izvoza, ki še stalno upada in že močno omejuje izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Zaenkrat to najbolj občuti LIP Bled. Prenasičenost ponudbe na domačem tržišču pa bo kljub zadnjim ukrepom pričela po vsej verjetnosti vplivati na omejevanje proizvodnje tudi v ostalih organizacijah združenega dela lesne industrije, v kolikor z večjo učinkovitostjo dela in zmanjševanjem proizvodnih in ostalih stroškov ne bodo ustvarile možnosti za nadaljnjo pocenitev svojih izdelkov. Ukrepe v tej smeri pa organizacije združenega dela še ne podvzemajo dovolj iniciativno. 3. Gozdarstvo je v 2. četrtletju izboljšalo efekt poslovanja, čeprav v odnosu na prvo polletje 1974 indeksi kažejo še na izpad lani doseženih stopenj gospodarjenja: I— III. I—VI. celotni dohodek 135 129 porabljena sredstva 192 169 dohodek 73 80 Na nižji efekt gospodarjenja vpliva realizacija hlodovine iz zasebnega sektorja, tako po obsegu kot vrednosti. Glavne količine hlodovine iz družbenih gozdov bodo realizirane šele v II. polletju 1.1. 4. Prvikrat se z močnim upadanjem efekta poslovanja pojavlja tudi Celuloza Medvode, ki je v I. kvartalu izkazovala še nadpovprečne rezultate: I.—III. h*H > 1 M celotni dohodek 178 135 porabljena sredstva 178 148 dohodek 133 29 podjetniška akumulacija 325 72 To nazadovanje uspešnosti gospodarjenja gre na račun izpada izvoza celuloze v 2. kvartalu 1.1. in povečanja prodaje celuloze domačim odjemalcem po zamrznjenih cenah, ki jih odreja obveznost obstoječega samoupravnega sporazuma. 5. Likvidnostni položaj organizacij združenega dela je še pereč, čeprav se v 2. kvartalu 1.1. prvikrat pojavi znižanje stanja obveznosti do dobaviteljev. Stanje terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev je naslednje: stare milijarde s tremi decimalkami stanje stanje 31. 3. 30. 6. kupci 26,695 27,857 dobavitelji 15,668 13,936 OZD še vedno izkazuje močne prekoračitve zakonskih rokov pri terjatvah in so zato odpisi terjatev od dohodka oziroma dohodki iz naslova priliva prekoračenih terjatev izkazovali naslednje stanje: stare milijarde s tremi _____decimalkami________ 31.3. 30.6. odpisi od dohodka 0,325 1,428 priliv v korist dohodka 0,556 0,767 Tak položaj seveda vpliva negativno na ekonomičnost poslovanja, ker povzroča dodatne poslovne stroške. To vpliva negativno tudi na učinkovitost gospodarjenja, če upoštevamo, da uporabljajo organizacije združenega dela za skoraj enak obsega proizvodnje: lesna industrija gozdarstvo celuloza vse članice SOZD za 29 % več za 10 % več za 31 % več za 29 % več obratnih sredstev kot je znašalo povprečno koriščenje teh sredstev v letu 1974. Ker to povečano koriščenje nima ustreznega kritja v ustvarjeni akumulaciji, niti ne v pokritju s tujimi (bančnimi) sredstvi, se večji del te povečane porabe odraža v poslabšanju likvidnosti poslovanja. Zaključek: Sedanji položaj organizacij združenega dela, zlasti lesne industrije, narekuje ne samo izredne ukrepe v smeri stabilizacije poslovanja, temveč tudi učinkovite posege v smeri sanacije obstoječega stanja, ki spodjeda možnost ohranitve oziroma vzdrževanja realne substance obstoječih družbenih sredstev, potrebnih vanja. Aktualno vprašanje Kaj bo Z Znano je, da v Sloveniji dve tovarni — Brest in Meblo — gradita novi tovarni ivernih plošč. K sodelovanju ' ',h:i-x gorenjski SOZD tako, da bi te tovarne dobavlvve i-oiannikom potrebne količine ivernih plošč, izdelovalcem ivernih plošč pa bi ti porah-niKt zagotavljali potrebno količino lesnih ostankov t. j. ža-govine, skoblancev in kosov, gozdna gospodarstva Pa še določeno količino drobnih gozdnih asortimentov, pred- za tekoče financiranje poslo- Jože DOLENC iverico? vsem bukovine. Na Gorenjskem še nismo odstopili od ideje o tovarni ivernih plošč. V izdelavi je študija pri GG Kranj in Bled o količinah lesa, in takoj stopa v ospredje prvi porabnik, ki je tudi član SOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode. Ti namreč gradijo onve zmogljivosti in bodo zato tudi potrebovali večje količine bukovih gozdnih sortimentov. J. Čadež Vetrolom no Pokljuki Prvega julijskega dne je slabo vreme z vetrom povzročilo pravi vihar in s tem razdejanje na Pokljuki, Jelovici, Mežaklji in v Radovni. Največ škode je veter povzročil na Pokljuki, kjer je porušeno okrog 30.000 m3 drevja, na Jelovici je podrto okoli 8.000 kubičnih metrov, v Radovni in na Mežaklji pa okoli 3.000 kubičnih metrov. Škoda je seveda precejšnja. Gozdno gospodarstvo je takoj prekinilo sečnjo, katera je bila v planu za leto 1975 in vse razpoložljive delavce usmerilo na ve. trolomna področja. Tudi mehanizacijo so dodatno mobilizirali, tako da samo na Pokljuki delata dve nakladalni skupini. Čeprav so bile ustavljene vse sečnje, pa bo na področju GG Bled zaradi tega vetroloma letos več posekano okrog 10.000 m3 lesa, kar pomeni, da bo drugo leto posek za toliko manjši, kar je v skladu z gospodarskim načrtom. Pospravljanje vetrolomov je težko, nevarno in zamudno delo ter pogojeno z nadstreški. O delu pri spravilu tega od viharja porušenega lesa in o škodi bomo še pisali. J. C. Dvojna škoda zaradi neurij Več letošnjih neurij in sicer marca, aprila, junija in julija je na področju obrata Preddvor in Tržič povzročilo veliko škodo, ki jo je težko oceniti, saj bo posledice čutiti še prihodnje leto. Odplavljeno je bilo več cest, ki so bile delno popravljene, drugje je voda nanosila velike količine zemlje, ki jo bo potrebno pospraviti. Vsa ta dela pa povzročajo zastoje drugje, tako ne morejo delavci GG Kranj izvrševati prej zastavljenih nalog o izgradnji novih cest, saj morajo običajno priskočiti na pomoč tam, kjer je škoda največja. Zaradi tega bo letos zgrajeno manj cest, manj vlek za sprvailo lesa. Tudi načrt, da bodo že letos zgradili precej vlek za naslednje leto, to pa bi pomenilo, dostop do veliko večjih količin lesa, se je povsem ponesrečil. Seveda pa bo vse to imelo precej vpliva tudi na končni dohodek GG Kranj, ki je tudi zaradi tega že v prvi letošnji polovici leta bil zelo slab. Ostanek dohodka je bil le 192 milijonov dinarjev (starih), kar pa pomeni, da po pokritju obveznih skladov, skoraj ne bo denarja za stanovanjsko izgradnjo in drugo. Res bo zavarovalnica Sava precej škode povrnila, vendar prej omenjenega izpada dohodka vsekakor ne bo povrnil nihče. J. Čadež Iz dela planinskega društva Jelovica Prve samostojne korake je ustanovljeno planinsko društvo naredilo junija z obiskom Lubnika. Ker spadamo pod okrilje planinskega društva Škofja Loka, ki je oskrbnik koče na Lubniku smo si izbrali to točko za naš start. Kljub slabemu vremenu in slabi udeležbi pa smo se na Lubniku zbrali člani iz vseh TOZD-ov, OZD Jelovica. Naši izleti v hribe so se vrstili v razmaku enega do dveh tednov in sicer smo v juliju in avgustu naredili poti: Tržič — Kal — Kofce — Tržič Tržič — Kriška gora — Gozd — Križe Begunje — Roblekov dom — Begunjščica — Begunje Češnjica — Ratitovec — Sorica Jezersko — Češka koča — Kočna — Grintovec — Cojzo-va koča — Kokrica Poleg teh izletov pa smo enkrat v juliju in v avgustu prevzeli 2 dnevno dežurstvo na Lubniku. Kljub temu, da imamo na vseh obratih svoje oglasne deske na katerih objavljamo vse naše izlete, opažamo, da smo zelo pogosto zbrani isti člani, in sicer vsi iz obrata Stari dvor. Želimo, da bi se naših izletov udeležili tudi člani iz ostalih obratov naše DO, zato vas pozivamo — pridružite se nam. Zbrana druščina na vrhu Begunjščice Obisk v Aero — Celuloza Medvode Kmalu nova tovarna Aero — Celuloza Medvode je delavcem ostalih članic SOZD GLG verjetno najmanj poznana, saj je praktično edina negorenjska delovna organizacija, njena dejavnost pa ni tako vidna in »otipljiva« kot je naprimer pri lesnih tovarnah. Pa kljub temu je sodelovanje z gorenjskimi gozdarji in lesarji kar se da tesno že več let in zato njihov pristop v sestavljeno organizacijo niti ni tako pre-senetlijv. Aero — Celuloza Medvode je namreč velik odjemalec lesa saj letno porabi skoraj 90.000 m’ iglavcev in lesnih ostankov. Več kot 60 odstotkov tega lesa dobe na Gorenjskem, prav tako večino odpadkov. Prav tu je bilo prvo večje tesno sodelovanje pri nakupu sekalnih strojev, s katerimi v lesnih tovarnah se- in po-Gori- JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveSčanje organizacije zdruienega dela: Jenko Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tuiek Janez, Bondi TjaSa, Oblak Smiljana, Dolenc Stanka, Rupar Jolc — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 1100 izvodih kaj o lesne ostanke tem take vozijo x čane. Predvsem sta tu Alp-les In pa Gradis Škofja Loka. Vendar pa sodelovanje ni bilo le pri tem. Precej tes no, tudi z denarjem so sode lovali pri vlaganjih v gozdo ve (v Selški dolini), delno tu di v druga gozdna dela in ta ko po svoje prispevali k bolj Šahovska vest Šahovsko društvo Škofja Loka nas je pred kratkim obvestilo, da lahko pošljemo pet šahistov na simultanko A. Karpova, ki jo bo odigral v Škofij Loki koncem septembra na 25 deskah. Ker je igranje s svetovnim prvakom za vsakega šahista veliko doživetje, smo v nedeljo 7. 9. organizirali izbirni turnir, ki se ga je udeležilo 10 članov kolektiva. Po enkovrednem boju, v katerem je odločala tudi športna sreča, so si pravico udeležbe na simultanki pridobili Vlado Vendramin, Jože Madjar, Brane Medja, Franc Mrak in Jože Rupar, kot letošnji prvak Jelovice. Našim predstavnikom želimo, da bi čim dlje zdržali za šahovnico, če pa se bo nekomu posrečil remi, bo to že velik uspeh. Brane Medja šemu gospodarjenju z gozdovi. Seveda Pa so bili vsi napori tega kolektiva le usmerjeni navznoter, saj je podjetje dolga leta nazadovalo, tradicija značilna za Goričane pa se je vedno bolj zmanjševala, številne družine namreč v zastareli tovarni celuloze niso videle bodočnosti, šele povezava SOZD aero pa je povsem ovrgla bojazen bodočnosti, saj je kmalu začela Celuloza načrtovati novo tovarno za izdelavo finih brezlesnih pa- pirjev, ki jih močno potrebujejo za svoje nadalje delo ostali TOZD-i Aera, ki so jih morali do sedaj skoraj v večini uvažati. Po treh letih načrtovanj so lani le začeli z izgradnjo najsodobnejše tovarne, ki bo stala 42 starih milijard. Cena je res visoka vendar pozabili niso na nobeno stvar. Tako bodo zgradili prepotrebne čistilne naprave, tako da Celuloza ne bo več onesnaževala Sore, za kar pa bodo morali odšteti več kot milijardo 200 milijonov starih dinarjev, zgradili pa bodo oziroma so že, za delavce številna nova stanovanja, samski dom, delavsko menzo. Za vse to pa so morali odšteti nadaljne 3,5 milijarde din. In od kje ves ta denar? Aero ima 4 TOZD-e in v vseh je prevladovalo pametno mišljenje, da razvoja celotnega Aera ne bo, če ne bo tudi ustrezne surovine, to je papirja. Zato so vsi skupaj zbrali 25 odstotkov potrebne-jila so dobili pri Jugobanki, ga denarja, 16 milijard poso-ostalo pa je kreditiral inozemski dobavitelj opreme. Letna proizvodnja tovarne, ki bo predvidoma končana 29. novembra letos bo 20.000 ton brezkarbonskega papirja. To pa pomeni, da bodo polovico svoje proizvodnje celuloze (18.000 t) porabili doma, ostale celuloze pa bodo zamenjali za celulozo v Sremski Mitroviči, ki je za razliko od Medveške narejena iz lesa listavcev. Oboji pa rabijo za na-daljno proizvodnjo tudi celulozo, ki jo sami ne delajo in si jo zato izmenjujejo in na ta način tesno sodelujejo. Prav proizvodnja laštne celuloze iz lesa listavcev pa je načrt, ki ga želijo v Medvodah uresničiti v prihodnje. To bi seveda pomenilo novo veliko tržišče za les iz gorenjskih gozdov, predvsem tisti, ki se sedaj največkrat porabi za kurjavo (bukev). Iz njihovih obsežnih načrtov pa velja omeniti še željo, ki ui jo želeli pri Aeru tudi uresničiti, to je graditev gorenjske tovarne ivernih plošč v Medvodah. Mnenja so namreč, da bi lahko izkoristili veliko odpadkov, imajo tradicijo predelave lesa, in ker verjetno za tako tovarno ne bi bilo dovolj lesa na Gorenjskem, je zelo blizu gozdnato zaledje ljubljanskega Gozdnega gospodarstva. Sicer pa pravijo, da je njihova na j večja želja vedno bila sedanja tovarna v izgradnji in verjetno bo potem dosti načrtov tudi manj vabljivih, saj bo dohodek že naslednje leto kar štirikrat večji kot sedaj, ko je 11 starih milijard dinarjev. Prvič skupaj Na letošnjem Gorenjskem sejmu smo prvič skupaj razstavljali članice SOZD GLG. Čeprav je bilo že v razpravi pred ustanovitvijo sestavljene organizacije precej govora, da mora biti v ospredju delovanja tudi skupno nastopanje na tržišču, pa je bilo okrog prvega takega skupnega nastopa precej razprav in negodovanj. No končno so se vsi zedinili za tak nastop in ga tudi naredili. 150 tisoč dinarjev stane ta skupen nastop in članice GLG so se že domenile, po kakšnem ključu bodo delile stroške. Pričakovati je, da bo ta prvi skupni nastop na sejmu v Kranju vzpodbudil še druge podobne akcije, razmišljanje o skupni trgovski mreži. Poglavitna težava je in jo bo tudi potrebno ustrezno rešiti, kako izpeljati sodelovanje Alplesa, ki je tudi član SOZD Slovenijales in skupno razstavlja. Vendar to verjetno ne bo ovira, da v prihodnje ne hi skupno nastopili na raznih razstavah in sejmih. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta PAVLA KOSMAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, sodelavcem, govorniku za poslovilne besede, oktetu Jelovica in darovalcem vencev. Žalujoči: žena Angela, hčerke Pavla, Marija, Francka in sin Milan 7 9 75 IZBIRUl TURUIR ZA 5IMULTAUK0 Z A. KARPOVOM PRI I MIK IN IME VEUDRAMIU VLADO MADJAR JOŽE MEDJA BRAUE MRAK FRAUC | JPIUTAR MIRKO MADJAR AHTOH J OR VAT BRAUE. BALAUTIČ STAME, OLEJAR ROBERT IZTOK OS MAM •5 Dl S3 W 13 I. 13 II. 12 m. 11 IV. l01/2 v. 10 VI. s'/2 VII. 6 '2 VIII. 4 ^ IX. I2 X.